AMERIŠKA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING? DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MAY 26, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1L. iy'jenje na submarinih je nevarno. Stotine farjev je na njih tekom let utonilo ^ ^hington , Vsadke, se nahaja na sub->f je neprestano v nevar-f j'' ker aparati, s katerimi so K jj^ni opremljeni, niso še ^tni. Tekom zadnjih let je 1,10 življenje nad 900 mor-,iev na submarinih. Stopil 25. maja. življe- 23 oseb je utonilo. 21. avgusta, 1923, se je pri Kobe, Japonska, pogreznil japonski submarin. 85 mož je utonilo. Večje ameriške nesreče s sub-marini so bile sledeče: 25. sept. 1925, se je pogreznil submarin S-51 blizu Rock Island, R. I. 33 mrtvih. 17. dec. 1927, se je potopil ameriški submarin S-4 pri Provincetown, Mass. 40 mrtvih. Cd tedaj ni bilo večje subma-rinske nesreče pri ameriški mornarici. Submarin Squalus, ki se je te dni pogreznil, je bil najnovejšega tipa in postavljen šele 1. ( marca v službo. Veljal je $4,000,- ;' Marca, 1915, se je pogre-' Honolulu zalivu ameriški H ?rin F"4, Pri tem je utoni" i L Mornarjev. 17. decembra, .'j6 bil zadet submarin F-l P d j^Mi San Diega. Submarin ^ ^°topil z 19 možmi posadke. $ Marca, 1922, je neki angle n.^Marin v bližini Gibraltar neki drugi submarin. 000. i preiskovalni odbor prinaša 'toive, toda resne stvari v javnost "Hor JJtogton, 25. maja. Te dni ™ pred Dies kongresnim ki preiskuje proti-ame-aktivnosti, neki George ^Se, ki je narodni povelj-^nizacije "Belih kameli j." Oj6časno se je trdilo, da ngresni odbor "prega-^o komuniste, toda sedaj R 1 na vrsto tudi oni, ki de-L fudi proti komunistom in L Stvar je silno zani- L^Jena organizacija je bila Mitična, to je, proti-ži-|i to je baje imela zveze s |i ®Munističnim gibanjem v v Nemčiji.' Glavni za- ' iti h tozadevno mpbell. je bil neki Omenjena organizacija je skušala dognati, če ima soproga državnega tajnika Hulla kaj židovske krvi v sebi in če so bili predniki bivšega governerja v Kan-sasu Alf Landona mogoče židje. Deatherage je pred odborom tudi povedal, da je v Ameriki nad 500 organizacij, ki so vsak čas pripravljene začeti borbo s komunisti. Rekel je, da je položaj v Ameriki prišel že tako daleč, da bo morala vojaška sodni-ja prevzjeti vlado v Washing-tonu. Father Charles Coughlin ne sodeluje pri tem gibanju. Sicer so mu dvakrat poslali vabilo, toda Rev. Coughlin niti odgovoril ni. 1 od V eft < Z yOF slovenski izlet ^°rk Central železnica d^e 23. junija poseben 1 izlet na svetovno raz-Yorku. Izlet bo tra-in vas velja komaj 2a vse skupaj. Za ta de-'!te: vožnjo v New York |,,J v Cleveland na finem t11 tudi jedila na vlaku, vašega hotela, kjer bodali tri dni in dve noči. v°žnja po New Yorku vstopnici na svetovno to vstopnica za Rocke-bservation stolp. Dovo-J* se iz New Yorka lahko • v Niagara Falls, ne da , *aj posebej veljalo. Starte 1 V, a'vsa nadaljna pojasni-toite do August Kollan-.St. Clair Ave. ali pa na V'ch Bros., 6031 St. Clair Kako se živi 250 čevljev pod vodo Judson Bland, star 30 let, eden izmed rešencev na submarinu Squalus, ki je bil na submarinu elektrikar, je pripovedoval kmalu po rešitvi sledeče: "Srečen sem, ker sem bil v družbi tako izvrstnih pomorščakov, kot so bili moji tovariši na submarinu Squalus. Ko smo v torek zjutraj odpluli na odprto morje, je prišlo povelje, da se pogreznemo. Vse je šlo kakor po uri. "Potem se je pa nekaj zgodilo. Nihče ni odgovoren za to. Je to ena onih stvari, ki se polomijo nepričakovano pri zapletenim mehaničnem aparatu. Skozi ventilacijsko zaklopnico je začela prihajati voda. "Takoj smo vedeli, da je nekaj narobe. Navzdol je prišel kapitan. Njegova povelja so se točno izpolnjevala. Mornarji so šli na delo, da ustavijo vodo. Eden izmed pomorščakov je zaprl vrata v zadnjem delu submarina. Ne vem, kako se mu je to posrečilo, kajti potrebna je bila nadčloveška moč, "Vse moštvo, kateremu je bilo mogoče, je zapustilo zadnji oddelek, kajti tam je bila še vedno voda. Toda vsem mornarjem se to ni posrečilo, in ti siromaki so danes najbrž med mrtvimi. "Zgubili smo vso silo, in spredaj ni bilo nobenih priprav za občevanje z onimi nad vodo. Toda nihče ni bil razburjen. Vsak je imel upanje, da nas bodo našli in potegnili navzgor. "Od časa do časa smo zažigali bombe, ki so se kadile. Slišali smo stroje submarina Sculpin okoli tretje ure popoldne v torek in vedeli smo, da je pomoč na mestu. Vedeli smo, da je submarin Sculpin, ker ima enake stroje kot Squalus. "Navzgor smo dajali znamenja s tem, da smo trkali na stene submarina. Dva moža spredaj, dva moža zadaj sta neprestano udarjala na steno submarina ves čas, dokler smo se nahajali spodaj, kljub mrazu in temi. "Dobili smo signale, da pride v sredo zjutraj ob 4:30 rešilna ladja Falcon. Dobili smo novo upanje, ker nam je bilo znano, da ima Falcon izvrstne reševalne aparate s seboj. Rečem lahko, da niti eden ni mislil, da ne bo rešen. "Zrak je bil postal nekako slab, predno so nas potegnili navzgor, ker smo hranili posode s kisikom. Ko so prišli prvi reševalni potapljači navzdol, si lahko mislite, kako smo bili veseli. "Nobene panike ni bilo med moštvom. Minuto pqtem, ko smo še pogreznili smo že vedeli, da je nekaj narobe, kajti stroji niso normalno delovali. Toda bali se nismo ničesar, ker spio zaupali v strica Sama, da bo storil vse, da nas reši. "Eno uro prej, predno so do- speli rešitelji do nas, se je začel delati klorin plin okoli nas. Toda bili smo pripravljeni. Nadeli smo si plinske maske. Seveda dolgo tudi z njimi ne bi mogli dihati. "Dočim smo čakali na reševalce smo si preganjali pod vodo dolgi čas s tem, da smo govorili, kako se nas bo rešilo. Govorili smo pa tudi, da smo pripravljeni na najhujše, ako se rešitev ne bo posrečila." Bland se nahaja v mornariški službi že dvanajst let in pol. Je poročen, žena ga je čakala ob bregu, ko so ga pripejlali tja. Mornar Bland ima tudi hčerko štirinajst mesecev staro. Na pomolu so bile tudi matere, očetje, sestre in žene ostalih mornarjev, ki so divje jokali, ko so rešene prepeljavali iz vode in na pomol. Toda gqrje sorodnikom onih, katere so mrtve potegnili iz vode. Iz Portland, Oregon, se poroča, da je 5-letni Jerry Murphy, ki je sin enega rešenih podčastnikov na submarinu Squalus, povedal svoji materi, da je vedel, da bo njegov oče rešen. "Saj sem vsak dan molil za' njega, in ko so mi v torek, povedali, da se je submarin Squalus potopil, tedaj sem še enkrat toliko molil, da bi Bog rešil mojega "dadita,." In Bog me je uslišal. Podčastnik Murphy je bil potegnjen iz vode ob 11. zvečer v sredo. Roosevelt se je deloma podal zahtevam konservativnih demokratov glede znižanja davkov Washington, 25. maja. Med Belo hišo in med konservativnimi demokratskimi senatorji je prišlo do nekakega sporazuma glede znižanja gotovih davkov in v demokratskih vrstah se pričakuje, da bo nastal mir. Obenem je prišlo do sporazuma, da kongres preneha z zborovanjem 4. julija. Senatorji niso hoteli prej dovoliti, da se razide-jo, dokler Roosevelt ni izjavil, da bo odnehal z zahtevami gotovih davkov. Razni ekonomisti so povedali predsedniku, da se časi precej boljšajo in da bomo imeli v jese- ni skoro normalne razmere. Ko je Roosevelt to slišal, se je podal zahtevi obeh zbornic kongresa. Sporazumeli so se: dne 31. decembra odpade davek, ki znaša dva odstotka in pol in ki je bil naložen na nerazdeljeni dobiček. Namesto tega pride davek v svo-ti 18 odstotkov na ves čisti dobiček korporacij, ako zniža čisti dobiček $25,000 ali več. Ta program bo senat skoro gotovo sprejel, in če bo sprejet tudi v poslanski zbornici, kar se pričakuje, bo senat lahko zaključil svoje zborovanje najkasneje 3. julija. Kongres se zopet snide prvi teden v januarju. lil je. »Si v najbolj udobnih se sobe so velike in v, Zadušnica D%no Alice Pinculič se 1Vi sv. maša zadušnica L uri v cerkvi sv. Kri- ^ • • uri v cerkvi sv ()one pri sv. Vidu kot pr ^čano. Sv. maša se be-'liki tretje obletnice j^Tlštvo Zvon >i 28. maja se vrši ob it 'Poldne redna mesečna ^tva Zvon. Seja je zelo in naj se udele-^ član. Sklepati je tre-°Sih važnih zadevah. — h v |10tt \tfi- n^1 0 Bermudo! \ ^rs. LoUis Drašler se fio nekaj dni na oddih na b ^fftiudo, kjer se bosta \ rave®a morske£a zra" zabave in odpočitka! Kegljaška tekma V soboto ob pol osmi uri zvečer se vrši na Joe Pozelnikovem kegljišču na Waterloo Rd., jako važna kegljaška tekma za narodno prvenstvo, in sicer se bosta spoprijela dva ženska in dva moška kluba. Naselbino poseti-ta dva kluba, ki sta zmagala v kegljaški tekmi v Jolietu, 111., mesec dni nazaj, moški klub iz So. Chicaga in ženski klub iz Milwaukee. V tekmi v Lorainu, Ohio, sta pa zmagala dva cleve-landska kluba in sicer A. Grdina & Sons in ženski klub Slapnik Florists. Ti štirje klubi se bodo borili za narodno prvenstvo v kegljanju pri KSKJ. Po kegljanju se pa vrši pester program v Slov. domu na Holmes Ave., kjer se bodo uradno proglasili narodni prvaki ob priliki plesne veselice, ki jo priredijo kadetinje društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno k temu kegljanju in na veselico, ker bo res nekaj zanimivega. Odprtija trgovine Mr. Joe Mlakar ml. naznanja, da bo v soboto 27. maja odprl svojo delikatesno trgovino na 843 E. 222nd St., Euclid, O. V zalogi bo grocer i j a, mrzlo meso, mehke pijače in druge take potrebščine. V soboto dobi vsak en funt kave zastonj, ki kupi za $1 ali več. Trije utonili V Gordon parku, ko je plava v jezeru, je utonil včeraj Roy Madson. To je že tretja žrtev plavanja v letošnjem letu v Gor don parku. Prosekutor Cullitan Prosekutor Frank Cullitan, ki je bil pretekli teden operiran na slepiču, je moral dobiti včeraj transfuzijo krvi. Prosekutor se nič kaj dobro ne počuti. Lewis, Green in Ford povabljeni h kralju Washington, 25. maja. Soproga angleškega poslanika v tem mestu je danes naznanila, da so med drugimi povabljeni h kraljevi vrtni partiji tudi sledeči: Wm. Green, predsednik A. F. of L., John Lewis, načelnik CIO, Henry Ford, John Rockefeller, J. P. Morgan in Charles Lindbergh. Med povabljenimi je tudi Herbert Hoover in soproga. Povab-jene so tudi vse vdove bivših predsednikov Zed. držav. Zanimivo bi bilo videti, kako se bodo i ljudje gledali, ko se snidejo. -o- Novi člani Pevsko društvo Adria v Eu-clidu je dobilo sledeče nove člane: John Klopovic, Albert Jan-cher, John Germano, Margaret Stakich, Matilda Cherne, Phil Sirca. Dne 12. junija se vrši seja in vežba. Adria je bila tudi povabljena, da zapoje nekaj pesmi, ko bodo odprti 4. junija novi prostori Slov. društvenega doma na Recher Ave. Pevci naj bodo zbrani pri Domu ob 3, popoldne. Rev. Mertel umrl Včeraj je v Pittsburghu, Pa., umrl dobro poznani slovenski župnik Rev. John Mertel. Pogreb ranjkega se vrši v ponde-ljek. Pokojni je bolehal dolgo vrsto let. Prej je bil 20 let župnik slovenske župnije v Pittsburghu. Bodi mu ohranjen časten spomin. "Kraljički" Mladinski pevski zbpr "Kraljički" priredi v nedeljo 28. maja ob 4. uri popoldne svoj koncert, ki se vrši v Slov. narodnem domu v Maple Heights, O. Po koncertu bo. ples, za katetega igra Sunny Ray orkester. Občinstvo, ki ljubi petje slovenske mladine je prijazno prošeno, da se udeleži v velikem številu. najnovejševesti župan Burton v Clevelandu je bil prisiljen odsloviti od WPA del dvajset republikanskih stražnikov, in sicer na pritisk demokratov. Dva so dobili nadzorniki, da sta spala pri delu, dočim ostalih osemnajst sploh ni delalo, dočim so vlekli plačo. * * * New York, 25. maja. Fritz Kuhn, načelnik nemških nacijev v Ameriki, je bil aretiran po newyorških detektivih, potem ko je sodnija izdala zaporno povelje. Obtožnica se glasi, da je Kuhn poneveril $14,589.59. Državni pravdnik Dewey se je izjavil, da je Kuhn, vodja fašistov, navaden tat in da je pobegnil iz New Yorka, da bi se ognil aretaciji, toda so ga pravočasno aretirali. New York, 25. maja. Jan Pa-derewski, glavni poljski pianist in bivši poljski ministerski predsednik, je nevarno zbolel na gle dališkem odru. Odpovedati so morali vse koncerte. Paderew- ski je star 78 let. * * * Portsmouth, N. H., 25. maja. Vse upanje, da bi dobili še koga živega na pogreznjenem submarinu Squalus, je zginilo. Tudi niso začeli z dvignenjem mrtvih trupel, dokler ne naredijo tozadevnih načrtov. John Cesnik vabi Mr. John, Cesnik ,ki je bil svo je čase uslužben pri Kremžar Furniture in Mandel Hardware, vabi na obisk njegovih prostorov na 340 St. in Vine St. v Willough-by, kjer dobite fina jedila in pijačo. Kegljišče in prostor za piknike. * 21 oseb je bilo ubitih v Val-formozza, Italija, ko se je tekom dela vsul plaz nad nje. Italija naznanja, da bodo čete šle iz Španije Rim, 25. maja. Takoj potem, ko je Italija podpisala novo vojaško pogodbo z Nemčijo, je laška vlada naznanila, da bodo vse njene čete zapustile Španijo še pred koncem tega meseca. Laško vojaštvo se umakne tudi iz Balearskih otokov, o katerih se je trdilo, da si jih je Italija prisvojila. Niti enega laškega vojaka ne bo na nobeni španski zemlji koncem meseca. Sicer je pa Italija že prej umikala svoje čete iz Španije in se nahaja danes na Španskem samo se nekako 10,000 Italijanov. Svoječasno jih je bilo tam nad 60,000. --6- Surov človek Howard Vathke je slep. Živi se s tem, da izdeluje metle, katere potem po mestu prodaja. Za vodnika je najel 24-letnega Franka Catarino. Dne 10. maja je pa vodnik Catarino na ne> kem samotnem prostoru napa^ dal slepca in ga štirikrat udaril s kladivom po glavi, tako da se nahaja še danes v bolnišnici. Obenem mu je vzel $35.00 in pobegnil. šel je v New York, odkoder se je pa te dni vrnil in je bil takoj aretiran. Listnica uredništva Naročnik. — Državljanska šola, ki ima svoje prostore v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave., bo zatvorjena dne 8. junija. Nekaj tednov potem se bo še poučevalo v The Citizens Bureau uradu, Marshall Bldg., Public Square, a pozneje do oktobra meseca ne bo nobene državljan ske šole v mestu. Potapljač pripoveduje o rešitvi Portsmouth, N. H., 25. maja. Frank Miller je bil prvi potapljač, ki se je spustil 250 čevljev globoko pod vodo, da je pričvr-stil kabel, ki je držal rešilni aparat, ob submarin. Vzelo ga je 15 minut, da je izvršil svoje delo. Ko sem korakal v težkih škornjih po krovu submarina, sem slišal trkanja pogreznjenih mož v.submarinu. Neprestano so trkali. Vedeli so, da jim nekdo prihaja na pomoč. Dasi sem bil pod vodo samo 15 minut, pa me je vzelo 73 minut, potem ko so me potegnili navzgor, da sem zopet prišel k sebi. Voda je bila silno mrzla. Bilo je eno najtežjih potapljanj, kar sem jih še doživel. Škode na submarinu nisem opazil, dasi je ležal nekoliko nagnjen. V rešilnem aparatu smo poslali navzdol tudi kavo, juho in blenkete za moštvo na krovu submarina. -o- Vojne ne bo Winthrop Aldrick, predsednik ene največjih ameriških bank, ki se je pravkar vrnil iz Evrope, je izjavil, da je prepričan, da letos ne pride do vojne. Toženi od kompanije • Med onimi člani jeklarske uni je, proti katerim je jeklarska kompanija vložila tožbo za $7,-500,000, ker so baje s štrajkom povzročili kompaniji toliko škode, dobimo tudi sledeča imena: Peter Bilinovich, Milan Bunje vac, N[ick MilsinoMic, Mihael Palivoda, John Poprich, Louis Radakovich, George Trojanovič, Steve Vasilevich, Matt Jambrek, Eli Krajačič, Mihael Spelich, Joseph Sokolovich, John Milich in Joe.Matesic. Zanimivo predavanje Slovenian Language Club (Slovenski jezikovni klub) priredi svoje tretje predavanje v dvorani javne knjižnice na St. Clair Ave. in 55. cesti in sicer v petek 26. maja ob osmih zvečer. Predaval bo Mr. Anthony J. Klančar. Tema njegovega predavanja bo "The Mother in Slovene Literature." Ker se Mr. Klančar trudi zadnje čase, da pokaže svetu kaj in koliko so slovenske ženske prispevale v našo literaturo je pričakovati, da bo njegovo predavanje zelo zanimivo. Klubova predsednica je Mrs. Frank J. Lausche. V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v bolnišnico Mrs. Rose Klešnik, 19108 Muskoka Ave. Nahaja se v Glenville bolnišnici, soba št. 117. — V Womans bolnišnico pa je bil odpeljan Steve Neftfč, 443 E. 160th St. Iz bolnišnice Mr. John Rožanc se je povrnil iz bolnišnice in prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu, 469 E. 149th St. Newyorski župan je v resnici govoril-hrvatsko! Iz ^Tew Yorka smo dobili poročilo od Lawrence Zupančiča, ki se nahaja tam na obisku. Navzoč je bil pri otvoritvi Jugoslovanskega paviljona na svetovni razstavi. Kot nam je svetnik jugoslovanskega poslanstva v Wash-ingtonu dr. Rybar povedal zadnji pondeljek v Clevelandu bo pri otvoritvi Jugoslovanskega paviljona nagovoril župana LaGuar-dio v slovenskem jezšiku, ker je prepričan, da bo dobil — hrvatski odgovor. In sedaj newyorško časopisje z velikimi Črkami na prvi strani lista poroča, da je LaGuardia govoril zbrani množici hrvatsko, in sicer celih pet minut. Povedal je, da se je naučil tega jezika, ko je bil ameriški konzul na Reki. In govoril je čisto in razločno. Bilo je to prvič v zgodovini, da je newyorški župan govoril v hrvaščini, dočim tudi slovenščino enako dobro razume. LaGuardia je med drugim dejal : Pravijo, da je Balkan smod-nišnica, toda to ni resnica. Na Balkanu so jako prijazni, gostoljubni in izobraženi ljudje. Toda druge državei so Jugoslavijo neprestano hujskale! Pomnite, da kadarkoli nastanejo kake težave na Balkanu in boste skušali najti vzrok, da Jugoslavija ni kriva težavam, pač pa je hujskanje prišlo do zunaj. Jugoslovanski narod ljubi mir, toda če se je prisiljen braniti, zna tudi nastopiti. Naj pustijo večji in močni narodi Jugoslavijo v miru in prepričan sem, da bo prevladoval vedno mir." Tako je govoril newyorški župan LaGuardia, ki je žel od navzočih gromovito odo-sravanje. -o- Dvakrat v nekaj minutah padla v omedlevico New York, 25. maja. Mrs. Rita Boulton, soproga enega izmed mornarjev na submarinu Squalus je včeraj dvakrat padla v omedlevico. Prvič, ko so ji naznanili, da se nahaja njen mož, najbrž med mrtvimi, in drugič, ko so ji sporočili, da so ga živega prinesli na površje. "In s kakšnim veseljem sem drugič padla v omedlevico," je pripovedovala Mrs. Boulton. -o- ' . t Iz Holmes Ave Pevska vaja Mladinskega pevskega zbora iz Holmes Ave. se vrši v soboto popoldne 27. maja, ob 5. uri, namesto v torek 80. maja. — Pevovodja. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 26, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER $iyi St. Clair Avenue Cleveland, Oblo ____Published dally except Bun days and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto 15.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland unci Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1800, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. -83 No. 123, Fri., May 26, 1939 Mr. Sweeney in angleški kralj Martin L. Sweeney je član poslanske zbornice ameriškega kongresa in zastopa 20. kongresni okraj, v Clevelandu, kjer voli najmanj 15,000 Slovencev. Kot Irec seveda ni nič kaj dober prijatelj Anglije in angleškega kralja, ki se sedaj mudi v Ameriki na obisku. To je tudi javno povedal v kongresni zbornici, in iz kongresnega uradnega zapisnika posnemamo sledeče dele njegovega govora napram angleškemu kralju: "'Tovariši kongresniki, ko se približuje že dolgo pričakovani čas za obisk angleškega kralja in kraljice v Zedinje-ne države, čutim, da nikakor ne bj vršil svoje dolžnosti kot iavni uradnik, ako ne bi podal nekaj nasvetov, kako naj se zabava in kratkočasi njih veličanstvo v Zedinjenih državah. Spominjajoč se prijaznosti, katero so kraljevi predniki izkazovali skozi stoletja mojim prednikom na Irskem, bi bil gotovo nehvaležen, ako ne bi pokazal vsaj nekoliko hvaležnosti napram angleškemu vladarju, ki vlada nad sintetično demokratsko Anglijo. Radi tega svetujem članom državnega oddelka naše vlade, katerim je izročena naloga kratkočasiti angleškega kralja, da se ravnajo po sledečih pravilih: "Povelje naj bo izdano vsem prebivalcem mesta Washington, da ustvarijo pravo londonsko atmosfero. Pennsylvania Ave., kjer prebiva naš predsednik naj prekrstijo v Picadilly cirkus. Pri državnih banketih naj gostje namesto frakov in cilindrov nosijo lakajske rdeče uniforme. In na vseh jedilnih listih naj bo tiskana Izjava neodvisnosti kot v spomin na vlado angleškega kralja Georga III, ki je tedaj bil vladar ameriških kolonij — kot v spomin, da nismo Še pozabili krivic, ki bi se ponovno pojavile, ako se Amerikance zopet prisili, da grčdo v vojno za — Anglijo. "Mogoče bi zahteval preveč, ako bi nasvetoval, da kraljeva dvojica tekom svojega bivanja v Beli hiši naredi nekaj korakov preko ceste, kjer se nahaja naše ameriško poslopje zakladnice in plača vsaj mal delež na ogromni angleški dolg, ki izvira že izza svetovne vcjne in ki znaša $5,419,388,374.72, kar predstavlja glavnico in obresti, katere ima ubogi stric Sam za tir jati od Anglije. "Dobil sem sporočilo, da bodo nekatera javna poslopja, tekom bivanja kraljevega para v Washingtonu zaprta. Iskreno upam, da se bo predvsem zaprlo vrata naše zakladnice in se jih uspešno zklenilo. Mislim, da me razumete kaj mislim s tem. Ako bi mogoče kralj in kraljica rada videla naše krvi-željne Indijance, pokažire obema naše moderne Indijance, za katere stric Sam tako lepo skrbi.. In če bi hotela videti naše ameriške sužnje, naj gresta v katerikoli urad ali uredništvo v Zedinjenih državah, kjer bosta videla; kako se potijo in garajo naši inteligenti pod bičem, ki ga vihti roka pobiralca davkov. "Mogoče bi rada videla naše ameriške opozicijonalce. Tedaj jima pokažite naše republikance, ki komaj čakajo, da privedejo svoje lopove v javne urade. In končno bi želel, da peljete angleškega kralja in kraljico v Walter Reed, Mount Alto ali v bolnišnico sv. Elizabete. Pokažite jim ta naše ameriške pohabljence, ki so se borili, .da rešijo Anglijo. Dobro bi bilo, če bi se o tej priliki spisala dramatična igra, katere namen bi bil pregovoriti Amerikance, da nikdar več ne bodo kaj enakega storili, ln primerno bi bilo opomniti angleškega kralja ob tej priliki, da če bi plačal par sto milijonov na svoj dolg, da bi zmanjšal obilo trpljenja vojnim veteranom. "In če kraljeva dvojica slučajno pride v našo kongresno poslansko zbornico, bi svetoval, da zaigra godba The Star Spangled Banner in svetoval bi nadalje, da se obema prečita poslovilni, politični govor našega prvega predsednika Georga Washington^. "In zadeva največje resnosti bo, ko bo angleška kraljeva dvojica položila venec na grob ameriškega nepoznanega vojaka. Zdi se mi in groza.me je, ko mislim, da čujem klic duha nesmrtnega ameriškega nepoznanega vojaka, ko kliče angleški kraljevi dvojici: "Radi vas ležim danes v grobu, namesto, dr bi se veselil življenja!" "Žal mi je pa, da kraljeva dvojica nima dosti časa, da bi obiskala naš Fort Knox, cla bi pogledala silno skladovnico ameriškega zlata. Oh, to bi bil pogled, to bi se obema sline cedile! In .namesto, da bi naša marinska godba igrala "Rule Britania" naj zaigra ob oni priliki "Our Gold Kentucky Home." (Konec prihodnjič.) Kanonika Omana lastna slika Dr. Fr. Trdan Kaj pravite! V Eitpiidu so tako politično navdušeni, da že ne vedo kam s politiko. Zato so jo vtaknili zdaj celo v šolo in vr^li iz uradov nekaj šolskih ravnateljev. To jo dvignilo precej prahu, ki bo šel sedanji administraciji precej do keže pri jesenskih volitvah. * • * Mislili r.mo, da bo država Ohio pod novim governerjem vsa v z-atu in 7. demanti posuta. Pa je po njivah prav toliko plevela, kot ga je bilo pod prejšnjim governerjem, samo nekoliko mrzleje je lotc4 lipi ie bilo ob tem času druga leta. (K NJEGOVI 60 LETNICI) Lepo pomladansko jutro je. Sonce ravnokar vzhaja. Rosne kapljice se prelivajo v vseh mogočih mavričnih barvah, ker se kopljejo v njih beli, rumeni in rdeči cvetovi. Pod oknom se oglašajo ptice pevke, iz daljave prihajajo glasovi u-branega zvonenja. Prvi maj je. Zato hite trume pobožnih vernikov k šmarinogorski nebeški Kraljici. Vsepovsod veselje in praznično razpoloženje! Tudi jaz sem danes židane volje. V duhu sem med Vami, dragi rojaki, v Ameriki, v Clevelandu, v Narodnem domu pri sv. Lovrencu na surprisu preč. g. kanonika J. J. Omana — šestdesetletnika. Tudi jaz bi mu danes z Vami vred rad osebno doprinesel svoj skromni obolos, pa smo tako daleč narazen. Pa naj te vrstice povedo, kaj čuti hvaležno srce! Ko sem premišljal, kako bi g. kanonika za 60-letni jubir lej, katerega obhaja dne 22. maja t. 1., s peresom naslikal, mi je oko zastalo na njegovih pismih. Lep kupček jih je že, saj si že skoraj 20 let pridno dopisujeva. Ker so mi ljuba in draga, jih skrbno čuvam in vestno drugega nad drugim skladam. Pisma vplivnih mož so namreč dragocen vir za podrobno spoznavanje pisca, njegovega dela in njegove dušev-nosti. Ne nudijo nam samo podatkov o piščevem bitju in žitju, ampak nam odpirajo tudi vpogled v njegovo delovni-co, zlasti pa jasno osvetljujejo njegov značaj. Ne govore samo o zunanjih pripetljajih njegovega življenja in o razmerah, v katerih je živel, temveč tudi o tem, kako je sodil o raznih pojavih, ki so se ga dotikali, in kako je čustvoval. Skratka: pisma nam kažejo človeka, kakršen je v resnici. G. kanonik je tudi v pismih tak, kakršen je v b^edi in dejanju: nežen in obziren, a tudi možat in dosledeh. Kakor je na eni strani mehak in čustven, je po drugi tudi odločen in neizprosen, vendar pa kljub temu plemenito strpen in človekoljuben. Delaven brez pre-stanka, se nesebično žene za tem, kako bi svoje najboljše sile posvetil dušnemu in gmotnemu napredku svojih fara-nov in rojakov. O njem tudi najhujši nasprotnik ne more reči, da išče sfebe in svoje, ne pa tega, kar je božjega. Dan za dnem se dogaja, da levica ne ve, kaj dela desnica. In če ta duševni obraz dopolnim še a skopimi črtami njegovega telesnega lika-, kakor nam ga kaže naslovna stran njegovemu 60-letnemu jubileju posvečene knjige, smem reči, da je prikupen in duhovit mož. G. kanonik spada med tiste srečne značaje, ki ga človek precej vzljubi, kakor hitro se z njim seznani. Iz neštetih njegovih pisem sem v pričujočem sestavku zbral le nekatera najznačilnejša zrna, jih logično razporedil in tako sestavil podobo, ki daje celoten vpogled v njegovo lepo in harmonično notranjost. • » * Dragi prijatelj! Ker vem, da se kot zgodovinar in geograf zanimaš za Ameriko in še posebej za naše slovenske rojake, zato Ti pošiljam to pismo. Pismo je namreč tisto čudovito sredstvo, ki daje človeku priliko, da pride izlahka do govorjenja. Kajti kaj je pisanje? Malo počasnejše govorjenje. Večkrat boš zadel v mojih pismih na slovnične napake, nič ne de! Ven- dar pa v moje opravičilo vedi, da jaz nisem nikdar obiskoval slovenskih šol. Moja nepozabna mati in lastno prizadevanje sta polagoma vsaj nekoliko nadomestila to, kar bi mi bila že v zgodnji mladosti morala dati šola. Toda jaz kljub temu ljubim svojo milo materinščino tako iskreno, kakor sem iskreno ljubil svojo dobro in skrbno mater. Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati dejala, ko me je dete pestovala. Kako ljubim slovensko zemljo, o kateri mi je neštetokrat toliko lepega pripovedovala moja ljuba mati, bi Ti rad vedel? Ko sem se prvikrat pripeljal na slovenska tla, me je za hip prevzela nepopisna gi-njenost: najrajši bi bil iz vlaka izstopil in poljubil to krasno zemljo, ki mi je dala očeta in mater, in mi izročila v varstvo nešteto svojih sinov in hčera. V Ameriki sem gledal to lepo zemljo, kot gledam znanca na fotografiji, vidim ga, toda govoriti ne morem z njim. Zdaj pa sem gledal slovensko zemljo iz oči v oči. Njeno sliko sem ponesel s seboj, tako se mi zdi lepa in mila, da mi je noben tuj vtis ne skali in ne zabriše. Odkar sem se posvetil du-hovskemu stanu, mi je bila edina misel: zvesto služiti Bogu, posvečati samega sebe in delati za časni in večni blagor svojega bližnjega. Čujte in molite, ker ne veste ne ure ne dneva. Na te svetopisemske besede sem mislil, ko sem včeraj precej po maši hitel iz cerkve. Telefonično so me klicali na Petra Bizjaka dom, ki se1 ga gotovo še spominjaš? Ponoči mu je nenadoma postalo slabo. Požuril sem se, toda kljub temu sem prišel prepozno. Kako mi je hudo, kako rad bi mu bil prinesel sv. popotnico! Vendar pa me tolaži zavest, da je ranjki dobro pripravljen stopil pred večnega Sodnika. Bil je vedno praktičen katoličan in je pogosto pristopal k sv. zakramentom. V petek sem pokopal neko 42 letno Čehinjo, vzela jo je jetika, pa me, na mojo veliko šalost, niso pred smrtjo tja poklicali. Sama je bila versko brezbrižna. Ima dva sina, ki sta sicer krščena, toda pri prvem sv. obhajilu pa ni bil ne eden ne drugi, dasi imata že oba nad 20 let. Bog ji bodi milosti j i v, meni pa tudi, če sem morebiti tudi jaz kaj njene verske brezbrižnosti kriv. Stanovali so daleč proč od naše cerkve, pa se niso leta in leta zganili. Bog vedi, zakaj toliko ljudi ne mara za Boga, ki je vendar naš dobri in ljubeznivi oče! Včeraj sem poročil Miss B., vzela je poštenega in značaj-nega fanta iz krščanske in trdne slovenske družine M. Poroka je bila s peto mašo, pri kateri sta oba kaplana asisti-rala. K cerkveni slovesnosti je prišlo tudi več protestantov, ki so se čudili našemu petju in lepim poročnim obredom. O, da bi ne občudovali samo zunanjih obredov ampak se tudi vrnili v naročje Cerkve, iz katerega jih je prevzetni Luter iztrgal. Za našo novo cerkev zopet pridno agitiramo. Danes mi je nekdo prinesel $700 po 2 % na posodo, drugi je daroval $60, tretji $50. Dal ljubi Bog še več takih plemenitih duš! Mnogi so za ta dobri namen naravnost navdušeni. Včasih si celo pri hrani pritrgajo, samo da morejo kaj za cerkev prispevati. Eden mi je obljubil tisoč dolarjev na posodo. To je res požrtvovalno, ako pomislimo, da damo mi samo po 2% obresti. Preden začne- mo z zidavo, bi radi imeli vsaj $40,000 dolarjev gotovine. In če bi večino ostalih stroškov dobili na posodo po 2%, po-' tem bi kmalu zmagali ta dolg. Prosim Te, spomni se nas in naše bodoče cerkve pri sv. maši, da pridemo čimprej do za-željenega cilja! Z delom gre zopet bolj slabo. Kar nepričakovano je začela industrija delavce odpuščati. Nekateri penijo, da dela industrija to zato, da ne bi delavci zmeraj več zahtevali, drugi dolže komuniste. Jaz sovražim komunizem, «toda sedanji kapitalizem nima prav nič sramu božjega v sebi. Zato gre moderna sebičnost in brsz-boštvo še večji sebičnosti in brezboštvu nasproti. Posledice bodo enkrat najbrž zelo krute in veliko nedolžnih ljudi bo trpelo. Bog vedi, če se bo svet kdaj spametoval? Čas hiti in prav je, da hiti, ker sedanji časi niso dobri. Pa ne tožim, da bi mislil, da sem kakšna kisla repa ali kislo zelje. Dokler človek veruje in upa, je vse naše trpljenje in gorje le neznatno in majhno v primeri s trpljenjem našega ljubega Zveličarja. Časi res niso dobri; pa tudi niso nič boljši, ker so pozabili na Boga in na božje zapovedi. Vzemimo za zgled samo Ameriko! Zadnjih 70 let seje-mo po naših javnih šolah samo seme brezboštva. Izven katoliške cerkve je še po cerkvah malo krščanskega nauka. In sedaj, ko naša mladina dozoreva in gredo sadovi brez bož-ne vzgoje v klasje, se pa začudeni. povprašujemo, odkod in zakaj pokvarjenost? Ti bi rad vedel, kako je z mojo boleznijo? Nič hudega ni. Odpeljal sem se v bolnico po nasvetu zdravnika. Menil sem, da odhajam na skrivaj. Toda precej se je razvedelo in seveda tudi vsevprek govorilo. Eni so trdili, da me je kap zadela, drugi so vedeli povedati, da bom na želodcu operiran, tretji so me pa že v "trugo" devali. Tako, vidiš, sem lahko od strani opazoval, kaj delajo z "mojim truplom." Zame, kajne, dober nauk? Zapomnil si ga bom, da bom vedel, da se bo enkrat res vse to zgodilo. In takrat: Kyrie eleison, Chriiste eleison! Moja roka najbrž ne bo nikdar več stara, zdrava. Toda če večjega križa ne bo, bom tudi to že kako prenesel. Ljubi Bog me je vedno očitno vodil in podpiral. Nikdar mi ni pošiljal pretežkih križev, dasi sem marsikaj doživel. Zato se včasih kar bojim vic, ki bodo enkrat gotovo moja last in posest. Zato se pogosto priporočam Mariji in sv. Jožefu, da naj takrat nikar name ne pozabita. Torej ravnatelj dr. Anton Ratajec je umrl? Dober gospod je bil. Blagor mu, zdaj že ve, kakšna je večnost, zdaj že ve, kakšna je božja sodba, zdaj že ve, kakšen je Bog, naš končni cilj. Pozdrav Tebi in vsem gg. profesorjem! Prosim za memento zase, za svoje farane in za vse, ki so dobre volje. Bog Vas živi, pa pridni bodite! Tvoj Janez. ČUDNA OBRT V Fort Lauderdale, Fla. je policija prišla na sled skupini zamorskih fantov, ki so lovili mačke (luštkane domače mucke) in jih prodajali lastnikom dirkalnih psov. Pravijo, če tak pes* raztrz ga živo mačko, je dosti hitreji v dirki. Fantje so dobili za mačke po 25 centov, za take pa, ki so jim odščipnili kremplje in zobe, so dobili pa po hO centov. Policija ne ve, po kaki postavi bo sodila mačje kidnaper je, ker niso v seznamu divjačine. V naznanje Barbiču Euclid, O.—če je kaj podlega na svetu je to, da če kdo ne more pobiti stvarnih argumentov, pa začne nositi osebne stvari na dan. Med take "značaj neže" spada tudi Frank Barbič. V Pro-sveti se dne 16. maja znaša nad znanim dopisnikom tega lista, Matt Tekavcem. No Mr. Teka-vec ne potrebuje nobenih zagovorov. Poznam ga osebno, odkar sem v Clevelandu in kdor je imel ž njim kake stike, mu ne more ničesar očitati. V njem se zlasti zrcali to, da je ostal zvest svojim načelom, če bi imel Barbič vsaj trohico tiste doslednosti, ne bi nosil osebnih stvari na dan. Zato bi mu pa jaz svetoval, naj ne vtiče nosu tje, kjer nič ne smrdi, čudno je pa to, da nisi še dal v javnost, g. Barbič, kaj se kuha v loncih na collinwoodskih štedilnikih, kako se ljudje ljubijo in kregajo med seboj. Ne, tega še nisi povedal, drugo pa menda že vse. Vidiš, taka roba bi prav prišla Prosveti, ki je za izobrazbo in napredek. Nekaj cikaš na Newburg, pa če se ne motim, je bil nekje pri nekem društvu stavljen predlog, da se te da na društvene stroške preiskati v zgornjem štuku, če je namreč tam vse v redu. Da si pa priljubljen pri ženskem spolu, kot sam omenjaš, to ti pa radi verjamemo in že zdavno vemo. Sicer ne bi bil tako blebetav kot čezfencne ba-bure. Jakob Gustinčič, 19630 Ormiston Ave. -o- Koncert "Kraljičkov" Maple Hts., O,—Kakor vrana, ki se oglaša s svojim krakanjem, kadar se bliža dež, tako se oglasim tudi jaz, pa ne naznanjam dežja, ampak prav lep koncert naših Kraljičkov. Vse vas vabim, da pridete in daste spodbudo in pogum našim otrokom, da vztrajajo še naprej. Poleg tega boste imeli pa fin užitek od krasnega slovenskega petja. Saj ni lepšega in milejšega užitka kakor če se sliši naše otroke peti slovenske pesmi. Ameriške pesmi lahko itak vsak dan slišimo.^ Naših slovenskih pesmih, petih od naših otrok, pa ne slišimo vsak dan in tudi ne vsak teden. Torej vas vabim iz vsega Cle-velanda in tudi iz drugih naselbin. Pridite v nedeljo 28. maja v SND v Maple Heights ob 3:30 popoldne, da slišite naše Kralj i-čke pod vodstvom g. Ivana Zor-mana. Mary Martinšek. -o- IZ primorja —Bomo videli. V dneh, vica še vedno zmaguje nad F vico in laž nad resnico, ^ temnih slutenj listam P0.3^ mu svojega spomina, a moJ^ ^ ha oči skušajo pogledati ^ gosto kopreno, ki mi zastoj, j gled v bodočnost. i< wo mir" Q j. It prazniki miru. Koliko leP1 ^ ščil je bilo izrečenih prisrčnih zdravic ob zven ^ penečim se vinom napo' J ^ čaš. Koliko krasnih naslov® JE ' prvih straneh časopisov: lepih misli o praznikih prebujajoči se pomladi, v ri vstajenju je simbolizi1'3' . ^ di vstajanje onih, ki so b1^ ^ njeni na stopnjo drugoa»z ^ ljudi. Ali se bodo te lepe ^ ; st te zdravice, te želje ui'eS, . ^ Ali bodo zalegle želje ^ ki so dobile izraza tudi * pisih teh dni, ki butajo lo ob stene src njih, ki 0 | . anile s^ffe Ali bodo te želje ga bodo želje zadostovale-Tudi mi emigranti sfl sili navade in si v teh ščili vse dobro. Marsi*u; a; , . a izide}9 srečen, da par dni ne ^ kdoi^h, ; Iz Euclida še precej dobro smo se imeli na naši veselici 30. aprila. No, najsrečnejši so bili Jurij Gruzin-ski, John Gabrenja in Agues Žagar iz Newburga. Na 14. maja je bila pa šolska dvorana sv. Kristine zopet polna, ko so priredili šolski otroci lep program za Materinski dan. Lahko se reče, da take prireditve se ne vidi vsak dan. Priznanje se mora dati našim čč. šolskim sestram in otrokom, ki so tako perfektno rešili svoje vloge. Na 21. maja smo pa imele članice Oltarnega društva fare sv. Kristine skupno sv. obhajilo pri prvi sv. maši. Prav lepo število se jih je udeležilo. Popoldne smo imele sejo in po seji pa, kakor že več let, nekaj okrepčila. Prav lepo smo se pomenile in poveselile. Kako bi bilo lepo, če bi bila pri vsaki seji tako lepa udeležba. Kako vso bolj veselo bi bilo. Pa še več bi jih bilo, pa so ostale nekatere pri svojih malih doma, ker je bilo tisti dan tudi prvo sv. obhajilo. Tako gre čas naprej, vsak dan je eden več na našth ramah. V Euclidu je pa vedno kaj novega in prireditve pri sv. Kristini so vselej prav lepe. Če ne verjamete, pa pridite pogledat. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine. T. Zdešar. sopisi — za srečo so tudi ^, slavni praznovali istočas , razburljivimi radioaP vsilJ6 mi — in ga ne novimi Marsikdo je na nervozno kretnjo pa postajo, ki se mu je političnimi poročili in sl raje lahke muzike. . ^ Mnogo nas je bilo, k' i ščila znancev in prijate ^ jemali s težkimi mishnl^t je vsako novo voščilo globlje potisnilo v brez ^ ^ in dvomov. Ko sem °s 8 j jI »ki "»d; 0 ) u, svojimi mislimi, sem ^ mišljati o nerazumljiv sti, ki se polašča z vsa v ap8 bolj naših ljudi, v -- ^ na mestu največja °Pr£ bistrost pri presojanJu kov, se izgubljamo v f. govoričenju, pripoved litičnih "vicev," tarn»'y mnogih slučajih celo ^ bezbrižnosti. Fant Je ^is na članski sestanek v Po poti sreča znanci zadostuje že samo P Pri. "Kaj boš hodil, saj sla!", da ga odvrne namere in raje skup#J jii» od p ; z»vl gostilno in skušata vtopiti skrbi in tako s magat-i ovire, ki jih J življenje na pot. _ c jd^ Ljudje se razhaja.10 •^jej" čim-i glavami in zaklju „, i razg°4 § 'P! s > |>t > i \ : Je i C] IS v s Angleška kraljica-vdova v avtni nezgodi London, 25. maja. Angleška kraljica-vdova, mati sedanjega kralja, bi bila kmalu ubita v avtomobilski nezgodi, ko je njen avtp zadel v predmestju Londona v neki truk. Kraljica je dobila večje poškodbe, vendar bo okrevala. Novico so sporočili angleškemu kralju v Kanado. Voznik truka ni bil aretiran, ker je policija mnenja, da on očividno ni povzročil nesreče. Gen. Franco je dobil vse orožje lojalistov Paris, 25. maja. Francoska vlada je izročila generalu Francu vse orožje in drug material, katerega so lojalisti na svojem begu iz Katalonije odnesli v Francijo. Lojalistom je francoska vlada zaplenila vse skupaj in poslala material generalu Francu. To se je zgodilo na podlagi prijateljske pogodbe, ki je bila sklenjena med Španijo in Francijo. Kaj se je zgodilo s češkim zlatom v Angliji? London, 25. maja. Visok vladni uradnik se je včeraj izjavil v angleškem parlamentu, da mu je neznano, kaj se je zgodilo s češkim zlatom, ki je bilo naloženo v Angliji. Čehi so imeli tam nekako za $30,000,000 vrednosti zlata. Mnogo sumijo, da angleška vlada ni storila nobenih korakov, da bi preprečila, da ne pride to zlato v nemško posest, kar Ke je najbrž tudi zgodilo. -o- Delavska federacija za tretji termin Springfield, Mo., 25. maja. Missouri Federation of Labor je na svojem zborovanju sprejela resolucijo, s katero se odobrava tretji termin za predsednika Roosevelta, katerega imenujejo 'prijatelja delavcev." --o—■—•— Vlada začne s preiskavo radi submarmske nesreče Washington, 25. maja. Posebni mornariški odbor je bil sestavljen, ki naj dožene, zakaj se dve zaklopnici' na zadnji strani submarina nista zaprli, da je prišla voda v submarin in povzročila nesrečo. Tehniki so mnenja, da so se zaklopnice kaj pokvarile ali pa da je moštvo zaklopnice pozabilo zapreti, ko se je submarin začel potapljati. Vsa stvar je jako skrivnostna, ker submarin Squalus je bil najmodernejši submarin ameriške vojne mornarice, opremljen z najmodernejšimi tehničnimi aparati. Pri nas dobite lepe grahaste piščance, 3-4 funtov težke po 27c ft. Kokoši 4-6 funtov težke po 24c funt. Najboljše domače suhe klobase po 28c ft. Male suhe šunke po 19c ft. Teletina za filo 18c ft. Tele-tina za pohanje po 26c ft. Govedina za pečenje 24c ft. Lepa zaloga doma soljenega in prekaje-nega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton 'Ogrinc 6414 St. Clair Ave. V najem se da stanovanje, ki ima štiri sobe, kopališče in tudi garaža na razpolago. Vprašajte na 6424 Spilker Ave. (124) MALI OGLASI SPECIALS Fit - Sal. - Hon. Good Solid Bananas, lb. 5c New Red No. 1 Potatoes, 10 lbs.....23c Fresh Roll Butter, lb...............25V2c Fresh Selected Eggs, doz. ............17V2c Fresh Boneless Blue Pike Fish, lb........29c We Have a Very Low Price on Carling's 6% Beer. Ask us. SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. RAZPRODAJA novih, floor sample RADIJIH: —Philco, Zenith in RCA.— Do 50% popusta! Požurite se takoj! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6' 104 St. Clair Ave. , 819 E. 185th St. IMAMO električne ledenice, pralne stroje in radio — Popravljamo vse te stvari v vaše zadovoljstvo! SAILOR RADIO SERVICE 807 East 152d Street poleg Perušek Furniture Store Liberty 8869 Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 0612 ST. CLAIR AVE. __HEndcrson 2978 torija Zabukovec. Srčna hvala vsem skupaj,, in ako smo slučajno kakšno ime izpustili, prosimo da nam oprostijo. . Mr.,in Mrs. Anton Rusijan, 13701 Benwood Ave. -o- —V Trst je prišla vest o nesreči in čudežni rešitvi, ki se je zgodila v Indijskem oceanu nedavno. Potniška ladja "Conte Verde" je izvršila na svojem zadnjem potovanju eno edinstvenih rešitev, kar jih je mogoče zamisliti in ki so po pravici vsi in še posebe rešenec smatrali tudi za pravi čudež. Nesreča se je zgodila, ko se je ladja opeljala iz Manile na Filipinih v Singapur na svoji poslednji vožnji, ki se bo završila v Trstu. Vest o nesreči in čudežni rešitvi so poslali v Trst po radiju, kjer je vzbudila mnogo interesa. Dne 10. aprila je zjutraj ob 6:30 neznano kako padel natakar Anton čebu-lar s parnika v morje. Njegovega padca ni na žalost nihče opazil in parnik je odbrzel mimo ponesrečenca, ki je v njem videl edinega rešitelja ,iz razburkanih valov. Z vsakim momentom se mu je upanje vedno manjšalo, saj tudi upravičeno, ker zelo malo je bilo upanja, da bi se prav v njegovi bližini pojavil nov parnik, ki bi ga mogel rešiti. Čez eno uro so na parniku že opazili, da ni bilo nikjer čebularja, kar se je vsem zdelo sumljivo. Po vsem parniku so ga pričeli iskati, toda zaman. Poveljniku ladje se j-e zazdelo, da je mogoče čsbu-lar padel v morje in se je odločil obrniti ladjo in odpluti na dozdevno mesto nesreče, čeprav je lad'ja bila v tem času že 25 milj daleč. Ob 9:30 se je ladja že nahajala na mestu nesreče in opazovalci so si prizadevali odkriti ponesrečenca. Na srečo in veselje so kmalu opazili čebularja, kako maha v pomoč ne daleč od parnika. Ladja je zavozila v neposredno bližino in mu vrgla rešilni pas tisti dan, ko me bodo h li» ju privezali. Le svoji slabo-i 11 in bolezni, je pravila, se »l! zahvaliti, da me niso zve-7 da pa me bodo morali i* N kmalu zvezati, ker da ^ ^ že precej krepek. Moji ^ , f&i pa da so vsi zvezani ; ' strogo zastraženi, "i i, ne besede so mojo samo-precej omajale. 11161 sem še sicer Winneto-lase. Ko so ga Kiowe pri *iu na naš tabor ujeli, sem ftfvaj osvobodil in mu jih J^al. Rad bi bil imel spo-f 5 la njega in pa dokaz v da sem ga jaz rešil. Za-^ sem se na te lase, da mi 0 " skrajni sili rešili živ-toda mogoče je bilo vse-da bi mi Winnetou ne In tedaj sem se lahko le na samega sebe, na !j0 telesno moč. ^a kako je bilo z mojo te- H tooč j o — ? Es sem se sicer redil, od 150 dne sem bil krepkejši. skoraj dva meseca se ni-&enil s svojega ležišča. In lenarenje ohlapi mišice. *diti bi moral —. kako? S čim? Jflar seim gpal. sem ležal Medvedjih kožah, sicer pa '' ysaj zadnje tedne, stopal ali pa sedel na.Ježi-ji^tola ni bilo v moji sobi, , nobenega pohištva ne. •^'edal sem svoji strežnici, vajen nizkega, sede-ifi jo prosil, ali bi mi Prinesti primerne kameli bi laže sedel, počila je mojo željo Win-in poslal mi jih je kar zbirko. Najtežji je tehtal ttad sto kilogramov. 8 temi kameni sem telo-t.. Pa le, kadar sem bil sam. "^a strežnicama se seve-izdal. Delal sem se, sem še vedno bolehe« p. V resnic! pa sem že po ^ J stih dneh brez težave 1 večkrat zaporedoma dvi-lla.itežji kamen od tal in crez glavo. Te vaje sem H daljeval in po treh ted-bil spet močen in gib-^kor pred boleznijo. belimi vred, s Sam , Dick Stonetom, i^/arkerjem in menoj, so Cl Pripeljali domov tudi > ujetih Kiow. Nšo či je a> da jih niso mučili na Kleki petra da je bil učil jih je usmi-ubezni do bližnjega, so Kiowam, ko bodo odkupnino, je pravila, osti. šest tednov sem že bil Apačev, pa še nisem d a bi bili ujeti Kiowe od-Niso se najbrž mo-•^niti z Apači za odkup-ve sto ljudi celih ted-^ehranjevati in stražiti, ni bila malenkost! so morali Kiowe za pre-Mačati. In čim dalje so in odklanjali pogoje !v v tem večje številke račun. d ^Util sem, da ne bodo i 0lSo ostali in da se bliža a ftiene in za moje tova-^?.^očilni zadnji dan. ^ti dan je prišel. .Jesensko jutro je bilo, je toplo sijalo, celo v ^ Je&o sem čutil njegove K ,. i Cl mi je prinesla zaju-^kr ' - d - -1 tk 0r običajno, pa ni od-ll?: »j.1" .ie sicer zadnje, dni ve-; Sedla je k meni Gledala. Njen pogled je bil mehek in otožen, njene oči so bile mokre. In nazadnje ji je pritrkljala solza po licu. Zaslutil sem, kaj jo žalosti. Pa delal sem se nevednega in jo vprašal: "Jočeš —? Kaj pa se je zgodilo, da si tako žalostna?" "Se bo šele zgodilo —. Danes —." "Kaj ?" "Kiowe so prosti in bodo danes odšli. Sinoči so prispeli njihovi seli doli k reki in pripeljali vse stvari, ki smo jih zahtevali za odkupnino." "In zato si tako žalostna? Saj bi morala le prav za prav vesela biti, da so se pogajanja za vas srečno in koristno končala in da bodete dobili bogat plen!" "Ne veš, kaj govoriš! In ne slutiš, kaj te čaka!" "Kaj me čaka?" "Obhajali bomo slovo od Kiow in pri tem slovesu bodo tebe in tvoje tovariše privezali na kol." Prestrašil sem se. Vkljub temu, da sem ta dan že dolge pričakoval. Zadnji dan svojega življenja —. Kako bo z menoj, ko bo zašlo solnce —? Hlinil sem ravnodušnost, mirno sem jedel. Ko sem bil gotov, sem ji dal posodo. Vzela jo je, vstala in odšla. Pri vhodu pa se je obrnila in prišla k meni nazaj. Roko mi je dala, in ni se mogla več premagovati, solze so jo polile. "Zadnjikrat smem govoriti s teboj. Posloviti se moram —. Old Shatterhand te imenujejo, močen junak si. Bodi tudi močen, ko te bodo mučili! Nšo či je zelo žalostna, da boš moral umreti —. Toda ponosna bo, če ti nobena muka ne bo mogla izvabiti krika bolečin! Stori mi to veselje in umri, kakor umre junak!" Odhitela je. Stopil sem k vhodu, pogledal bi bil rad za njo. Pa dve puški sta mi zastavili pot. Straža je storila svojo dolžnost. Da sem stopil le še korak dalje, bi me bila ustrelila ali pa vsaj nevarno ranila. Nisem smel naprej. Tvegal bi bil življenje, ali pa vsaj Apače še huje razdražil. Ostreje bi pa-pazili na mene in manj prizanesljivo bi ravnali z menoj. Brž sem stopil nazaj v svojo ječo. Kaj bi naj bil tudi sicer storil —? Najbolje je bilo, da sem se zaenkrat vdal v svojo usodo in mirno počakal, kaj bodo z nami sklenili, pa v danem trenutku poskusil rešitev z Winnetouo-vimi lasmi. In če bi tudi Winne-touovi lasje nič ne pomagali, sem se v najskrajnejšem slučaju še vedno lahko zanesel za svojo telesno moč. Na beg zaenkrat ni bilo misliti. Ko sem stopil za Indijanko iz sobe, sem videl dovolj, četudi sem se moral naglo umakniti. En sam pogled me je prepričal, da bi bila vsaka misel na beg v takih okoliščinah enostavno blazna. Nastanili so me, kakor sem opazil, v osmem ali devetem nadstropju puebla. Naslonjen je bil na mogočno skalnato steno ozke doline ter zidan s kamenjem, deloma tudi z opeko. Koliko nadstropji j da je bilo še nad menoj tega nisem videl. Pa že radi varnosti, mislim, so me shranili v eno najvišjih. Navzdol pa sem pogledal. Vsa-i ko nadstropje je za nekaj korakov odstopalo od roba spodnjega nadstropja, ravna streha nižjega nadstropa je tvorila ploščad za višje nadstropje. Pueblo je bil torej res podoben stopničasti piramidi, ki se je proti vrhu zoževala v skalovje. Sobe v pritličju so bile najbolj razsežne, v višjih nadstropjih pa tem manjše, čimbolj so ležale proti vrhu. (Dalje prihodnjič) Joseph A. Pad wan, odvetnik za A. F. of L. je pričal pred senatpim odborom, da vladni delavski odbor protežira samo CIO. Dve mimi in pošteni ženski iščeti stanovanje tri. ali štiri sobe s kopališčem. Obe sta zaposleni. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uradu tega časopisa. (123) Oswaklove cene V petek, soboto in pondeljek Suhe šunke, ft.......................21c Sveže šunke, ft.....................21c Teletina za pohanje, ft..........21c Prašičevimi za pohanje, ft. 17c Bologny, ft.............................17c London šunka, ft...................27c živi springerji, grahasti, 3-4 ft. težki ..........................31c Očiščeni piščanci, ft...........31c Olje, No. 77, gal...................79c Jello, 3 za................................14c Cookies, 2 funta ....................25c ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 601G St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR F Trgovina bo zaprta v torek ves dan. Se priporočam Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. Proda se radi odhoda iz' mesta gostilna, kjer se toči fino pivo in highball, katerega veseli ima lepo priliko. Tudi stanovanje je zraven. Zamenja se tudi za mali truk al pa avtomobil v dobrem stanju. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. 6102 ST. CLAIR AVI. HEnderson 1126 ^innmiruninumiii TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. h MANDEL DRUG CO. " 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. u rx^rxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx. SLOVENSKO PODJETJE Itusš ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog i« drva. Pokličite KEnmore 0808 23290 ST. CLAIR AVTE. kar dva tedna divjali, nisva vedela, kaj jim je, posebno pa na Jičerko, ker je- vedno pripravljena mamici pri gospodinjstvu pomagati. Zadnje dneve pa jo še videli nismo, tako da smo prav mislili, da nas več ne ljubi. Pa, oh, kako sva se zmotila. Ko prideva v SDD to so bile take slike, da nam bodo ostale za vedno v spominu. Nepopisno, kako smo se prestrašili ko smo videli te krasne slike naših ljubih otrok, naših dobrih prijateljev in znancev in sorodnikov. Ne moremo povedati, kakšen je bil ta trenutek. Najlepše se zahvalimo vsem, ki ste k temu pripomogli. Najsrčnejša hvala bodi družini Zadnik iz 93. ceste za najboljšo in tolažljivo kapljico, ki so jo nama preskrbeli in darovali, da so se jezički namočili, pa srca razveselila. Enako se zahvaljujemo vsem tukaj podpisanim : Mr. in Mrs. Frank Mlach, Jennie Zadnik in hčere, družina Fred Stanich, družina Frank Filips, Mr. in Mrs. Anthony Mauser Jr., družina Frank Ivancic, družina Joseph Frank, družina Mary Kljun, družina John Mauser, družina Milijo Pigot, Anton in Pauline Zadnik, Mr. Frank Obljubek, družina Frank Siskovec, družina Anthony Simcic, družina Joseph Klinec, družina Joseph Simcic, Mr. Tony Vatovec, Mr. Bill Draeger, družina Frank Krašovec, družina Mike Bisaj, družina Prince, družina George Poje, Mr. in Mrs. Andy Kljun, družina Frank Požar, družina John Požar, družina Joe Glo-' bokar, družina Z&letal, družina John Urankar, dr. Anthony Perko, družina Martin Hrvot, družina Andy Ule, družina John Vatovec, družina Janek, družina Karlo Znebel, družina Frank Bulinich, Mr. in Mrs. James Janek, družina Frank Lukac, 'družina Frank Firem, družina Joseph Mikluse, Mr. Anthony Abram, Mr. in Mrs. Joseph Abram, Mr. Joseph Silk, družina Anton Race, družina John Peterka, družina Mike Mahne, družina Anton Zala, družina Rudi Rozanc, družina Frank Kure, družina Anton Novak, družina Steve Kersevan, Mr. Joseph Gerk, družina Martin Frank, Mr. Jacob O para, Mrs. Rose Frank, družina Frank Magdalene, družina Leopold Kresovec, John in Jean Novak, Mr. in Mrs. Ukmar, družina Rudolph Cer-gol, družina G. Hospodac, družina Mike Mahne Jr., družina Joe Cristancic, družina Andy Testan, Mrs. Hammer, družina Frank Stautihar, Mr. in Mrs. Frank Pultz Sr., družina Joe Pultz, družina Kaucic, družina Martin Vatovec, družina Johan Samsa, družina Martin Firem, družina Frank Mahne, družina Tomazic, Mr. in Mrs. Lukac, družina Anton Candek, Mr. in Mrs. Alvyn Carroll, Mr. in Mrs. Ted Lorah, Mr. Frank Volk, družina Tony Vatovec, Mrs. John Cergol, družina Cergol, družina A. Zaleznekar, Mr. in Mrs. James Honcik, družina Matija Mahne. Najlepša hvala pevkam Albina Znebel in Vik- NAZNANILO Vsemu cenjenemu občinstvu na-| nove vzorce za obleke in površnike! Naročite vaše obleke Sedaj. — Se| priporočamo. C H AS. ROGEL 0536 ST. CLAIR AVE. ZAHVALA Podpisana se iz srca zahvaljujeva prijateljem in znancem za izkazano čast ob priliki najinega 25-letnega zakonskega življenja, ki so nas na tako pretkan način izvabili, da bova videla prekrasne slike v S. D. Dvorani na Prince Ave. Najsrčnejša hvala mojemu prijatelju g. Trkmanu, ki mi je že dva tedna poprej na delu omenil, da bodo kazali goriške in kraške slike, da bo zanimivo, da bi tudi on rad še enkrat si ogledal domačijo. Zadnje dneve mi pripoveduje, da dobi nov avto in da bo prišel na 29. aprila k nam in da si ga bomo skupaj ogledali. Pa je prišla 8 ura, Trkmana ni bilo, pa sem se kar sam napravil, da grem gledat slike, pa zagledam mojega prijatelja z novim svetlim avtomobilom. Moja sopi'oga se ni kaj dobro počutila, žalostna sva bila, ker najini otroci so Prva uradna slika papeža Pija XII, ki kaže papeža v svojem cerkvenem orneutu. Jean Marie Consigny, se bo poročila z Geo. Palmer Putman, ki je bil soprog znane avijatičarke Amelie Ear-hart, ki se je ponesrečila z zrakoplovom pred par leti. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 26, 1939 Skrivnosti ruskega carskega dvora —Moram rga dobiti in odvzeti nihilistu, — moram za vsako ceno. Dolgo je stal in razmišljal a nato se nasmehne. —Tako bom ubil dve muhi z enim udarcem, — reče on, — ako se mi posreči najti Mihaj-la Bakunjina, da zgrabim velikega zarotnika, potem ni dvoma, da me bo car imenoval za policijskega ravnatelja. —Mihajlo Bakunjin! — vzklikne on, — tako se imenuje divjačina, ki jo bom preganjal dan in noč, brez mira in počitka. On sleče hitro svojo domačo obleko ter se obleče. Ni mogel več ostati v sobi, moral je iti na ulico, na sveži zrak, med ljudi. Ni se oziral na slabo vreme, hitel 'je dalje brez cilja, a v možganih je imel samo eno misel : —Kako se nam polastim pisma, ki je v rokah Mihajla Bakunjina? sssiisss vaš soprog vas čaka zu- Ko je komedijant Andrija Jagodkin stopil s Franjo v kočijo, da ju odpelje na kolodvor, se je njegova žena polagoma zavedla od začudenja. Bila je še vedno omamljena. Danes jo je zadel udarec za udarcem. Ničesar sluteč je prišla k modistinji in vzela ponarejen stotak, da plača klobuk. Tedaj jo nenadoma zgrabi tajni policist. Napol mrtvo je privedel Franjo v ječo. Tam so jo zaprli v grozno ječo. , Sedaj je imela časa razmišljati o svojem življenju — spomnila se je, kako je stopila v to življenje, na pot zločinov, da bi postala srečna in bogata. A sedaj — sedaj je bil konec! Tedaj se nenadoma odpro vrata njene celice, uradnik vstopi ter jo odvede. —Vi ste svobodni, — ji re- V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI FRE-LJUBLJENE POKOJNE NASE j SOPROGE IN MATERE Metode Rossa ki Je za vedno zatisulla svoje mile oči dne 26. maja 1929. Let deset je že minilo, kar počivaš v hladni zemlji; duh pa Tvoj živi med nami, pozabit Te ne moremo. Spavaj mirno v zemlji tihi, draga mati in soproga, enkrat bomo se združili vsi pri ljubemu Bogu. Žalujoči ostali: Rarael Rossa, soprog Alice, Dorothy in Rose, hčere Cleveland, Ohio, 26. maja 1939. Če -naj. ' V trenutku si ni mogla Fra-nja razlagati, kako je uspelo Jagodkinu, da jo reši. Vedela je, da je bila kriva, da je razpečavala ponarejene bankovce — vedela je, da jo čaka težka in dolga ječa. Šele ko se je nahajala poleg svojega moža in ko je videla njegov zvijačen nasmeh, je vedela, da jo je rešil z zvijačo. Sedaj je sedela poleg njega v vozu, sedaj je šele lahko vprašala, kaj se je zgodilo. —Evo; vidiš, otrok moj, — reče komedijant ter se udobno nasloni na blazine, — jaz znam in morem marsikaj. Posrečilo se mi je, da sem storil to, kar se ni še nikomur posrečilo. Rešil sem te iz Petro-pavlovske trdnjave. Sedaj morava pobegniti ter. se skriti, da naju ne bo mogel nihče najti. Fran j a je bila '»rečna, da se je zopet naihajala na svobodi toda obenem ji je bilo tesnobno pri duši — videla je da se nahaja sedaj popolnoma v pesteh svojega moža, ki ga je sovražila in ki se ga je hotela iznebiti. —A sedaj, otrok moj, — reče komedijant z nasmehom, sedaj boš videla, da te ni'sem poročil iz sebičnih razlogov temveč iz ljubezni. Franja ne odgovori. —Sedaj boš šla z menoj — reče on. — Ako hočeš, te bom odpeljal v kako veliko mesto, in ustvarila si bova eksistenco. Ako ima človek tako lepo ženo —se nasmehne on — se mora vse posrečiti. Kaj ne, golobica, podpirala me boš pri vsem? —'Priznavam ti odkrito, da so najina sredstva sedaj omejena. Imam sicer precej lepo vsoto s seboj ,toda to bo komaj zadostovalo, da osnujeva svoj novi posel. —Najin novi posel? — odvrne Franja začudeno ter pogleda postrani komedijanta. —'Seveda, draga moja žena — odvrne Jagodkin — posel nama bo cvetel, ako mi boš pomagala. —Vpeljala se bova pod kakim zvenečim imenom v fino pariško ali londonsko družbo, možje te bodo slavili, ležali ti bodo pred nogami, a ti, hahaha, ti boš vse vodila za nos. Franja zmaje z rameni. Četudi ni temu nasprotovala,