T7 Leto XVI. V Celju, dne Iti. marca ltHH>. 1. Stev. 32j DOMOVINA Uredniitvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite irankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in NemSijtf 12 kron) pol leta « kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvo. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. „Kopališče Dobrna pri Celju". Na naslov štajerskega deželnega odbora! (I)opis iz DobrneI. Naše deželne doklade znašajo, če se ne motimo. 5O0/0. Ker je dobrnska toplica last dežele, morajo za njo seveda plačevati tudi slovenski davkoplačevalci. saj je znano, da se'dobrnska toplica ne more vzdrževati sama sebe. Dolžnost vsakega davkoplačevalca je torej. da po svojih močeh skrbi za to. da deželno imetje ne trpi škode, saj bi s tem trpel škodo vsak. ki plačuje ieželne doklade. Že delj časa se na \brni govori o nekih tatvinah pri feinem posestvu. oziroma imetju. Jfäkor slišimo se bo z nekaterimi takimi rečmi pečalo sodišče v Celju. Pa predno je rešena ena stvar, pride že iiova. .ffiie.iä. svečana lWt> razodel je •janež. C u z ieJ^kaiire. ?p so resničr ivi^vetljnjej»? ne samo tiste«. v n ost prizaderL ampak celo neki brajdi in sicer okrog 120 smrek. Bile so namreč kakor lime-lovke. Porabljal je tndi drva za kurjavo iz t o p 1 i š k e g à gozda i n listje z a s t e 1 j o. — Da je Peter Okroschnik nagovarjal svoje pomočnike k „hajlanju". mislili smo že sami poprej, in .Tanez Guzej je to potrdil. Tako torej stojijo stvari! Po besedah Janeza Guzeja je Peter Okroschnik — tat. Mi seveda Petra ne moremo dolžiti poprej, dokler preiskava ne dožene resnice, a Janez Guzej trdi. da je sam pomagal nositi smreke in listje in sicer — ne po dnevu! In Peter Okroschnik je čevljarski mojster in posestnik na Dobrni. In Peter Okroschnik je občinski od borni šk i namestnik, voljen seveda v I. razredu. In Peter Okroschnik je eden najboljših prijateljev Pirtošeka in Auer-ja. In Peter Okroschnik je eden najbolj živahnih agitatorjev za lir e ki so na täJÜtOüevino ..nemško" «feanko na Dobrni, ki ima svoj izvir in sedež v topini ' Stvar je pa ta: Imenovani Guzej 1 Janez se je učil čevljarskega rokodelcu pri Petru Okroschnik-u. znanem laškem čevljarju na Dobrni. Ker je sedaj že prost, hotel je nekaj malega delati sam na svojo roko. Okroschnik je pa o tem zvedel in zažugal Gnzeju. da ga bo naznanil, ker nima ,.erwerba". Do je to Guzeja jezilo, je naravno: Da se maščuje, izpovedal je sledeče: Če me Peter toži. bom pa tudi jaz povedal, da je Peter Okroschnik sekal v topliški h osti mlada drevesa, ki jih je rabil pri Kot davkoplačevalci prosimo torej pojasnila v tej značilni in zamotani zadevi.. predno storimo nadaljne korake. To pa že danes povemo, da resnica mora priti na dan in se krivci morajo kaznovati, in naj se imenujejo Petri ali Pavli! Gre se tukaj za deželno korist, oziroma škodo in ničesar ne bodeiuo pustili, da bi se prikrivalo, kakor se je marsikaj do sedaj. Torej le na dan z resnico! Imamo tudi na Dobrni tri c. kr. orožnike, a ne vemo. če so že kaj zvedeli o tem. To pa vemo, da so sosedi Petra Okroschnika. Torej bo delo lahko! si za danes same vprašanje na. deželni Je-ii de- želnemu odboru že kaj o tem znano, i in kaj misli deželni odbor ukreniti, da se razjasni cela zadeva ? Mesec bo potekel in ni bilo slišati, da bi Auer ali Pirtovšek storila kake korake. Tudi ne vemo. če je Peter Okroschnik že tožil Guzeja ali ne. Pač pa vemo. da ga je vzel k sebi za pomočnika. Ce ni resnično. kar je trdil Janez Guzej. mora vendar Peter spraviti resnico na dan. Če je pa resnica, kar trdi Guzej, moramo pa vprašati: ali je bilo o tem kaj znano Auer-ju in Pirtovšeku. ki sta plačana od dežele, da gledata na korist dežele? To vemo. da do sedaj ni bilo v navadi, da bi se prodajala drva za kurjavo iz topliških gozdov, še manj pa mlade smreke za bra.jde. Dragi rojaki po Spodnjem Štajerskem! Narodna zavest propada, nemčur-stvo se širi — tako beremo dan za dnevom po naših časopisih. Temu se tudi ni čuditi! Res se prirejajo krasne slavnosti bolj v sredini našega ozemlja, a pozabile in zanemarjale so se take ■p: i■ *vih narodih mejah. Cvrvžuje ta vHevažSl narodni pomen slicnih slavnosti. sklenilo je ..Slovensko pevsko društvo v Ptuju''. prirediti dne 15. julija 1.1. svojo običajno veliko pevsko slavnost v Rušah, v zadnji zavedni postojanki Dravske doline. S to slav-nostjo bode združena velika ljudska veselica, koje čisti dobiček je namenjen novi zgradbi „Žigertovega stolpa" na Pohorju, katerega hoče spet postaviti ..Podravska podružnica slov. plan. društva'1 v Rnšah. V dosego tem večjegfa uspeha sta se osnovala v Ptuju in v Rušah posebna odbora. Vabijo se torej vsa slavna pevska društva in druga narodna društva, kakor tudi rodoljubni poedinci, da se te velevažne narodne slavnosti udeleže v največjem številu. Prireditev pevskega dela slavnosti je prevzel pripravljalni odbor v Ptuju ter prosi, da se naj društva v tozadevnih vprašanjih obračajo direktno nanj. V vseh ostalih zadevah pa daje pojasnila član pripravljalnega odbora v Rušah, trgovec g. Miha Seme. Vsa slavna društva po Spodnjem štajerskem prosimo, da 15. julija ne prirede svojih veselic ali zborovanj, da bode udeležba slavnosti tem številnejša in njen uspeli tem sijajnejši. Oholi sovražniki so začeli nas obmejne Slovence • silno daviti, napovedali so nam boj na smrt in življenje in ni čuda. da je marsikateri naših bojevnikov že obnemogel ali obupal in. da raste število omahljivcev. Tej bojujoči se četi je treba novega, krepkega bodrila in moči. kar ji naj poda ta slavnost. Razlegaj se torej po vsem slovenskem Štajerju opominjajoč in vabeč klic : là. j u 1 i j a v s e v starodavne i n z a v e d n e Rus e. d a n a v d a-. š i m o & v il j e »i b m i j n e b r a t e z a li a r n d n i U oj i n z t n (1. i m v> v n j i b srcih narodno zavest in narodni ponos! ,.Slov. pevsko društvo v Ptuju". Občinske zadeve. C. kr. okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru izzivač k — uporu. C. kr. okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru dopošilja dan za dnevom slovenskim strankam potom občin prav tako trdovratno samo nemške plačilne naloge, kakor da bi v Avstriji ne bilo osnovnega državnega zakona in da občinam res ne preostaja I LISTEK. Prijatelj Lovro. Hrvaški spisal Avgust Šenoa; poslovenil .♦a n ko Brati n a. i I'alje.) Pri cerkovniku je videl deček s stolpa, da so visoke, gosposke strehe, ali Bog ve. kaj se pod temi strehami skriva: ubogi dijak je začudeno gledal svetla, visoka okna gosposkih palač in hitre bogate kočije, a prisiljenemu bogosloven se je odzival večni odmev sred praznih zidin: „Ti se moraš odreči svetu/ A sedaj ? Sedaj je Lovro hodil po gladkem parketu v palači, sedel je na mehkem gosposkem sedežu, gostil se na srebrnem krožniku kakor gospoda, gledal in delil vse gosposko življenje, vse njegove spletke, velike malenkosti, resno in smešno tekmovanje, proučeval je prazne velikane in umne pritlikavce, kratko rečeno sedaj je gledal v dušo svetu, ki vlada svet. V začetku je bil nekoliko zmeden nevešč družabnim navadam, za trenutek je dremala njegova kritična moč. a duh njegov si je hitro opomogel in poklical ta novi svet pred sodbo svojega uma. Gospoda se mu je klanjala dvakrat: kakor prijatelji predsednika in kakor zelo umnemu človeku. Kadar glavarji spoštujejo duševne vrline, padajo mali velikani pred njimi na kolena, ker se jim zdi. da je to gosposko spoštovanje šele pravi pečat božjega daru. Nekega večera' je bil v predsednikovem dvorcu ..thè dansant". Zbralo se je lepo društvo, večinoma birokrati, tedaj nekoliko prisiljeno. Tudi Lovro. ki je bil vdeležeu pri ti zabavi, je gledal to medsebojno klanjanje. Ko se je pojavil predsednik ter spregovoril nekoliko dovtipov. nasmehnilo se je društvo po dolžnosti in postalo je za hip živahnejše. In ko je predsednik stisnil Lovru roko, nastalo je šepetanje in gospoda je začela obletavati Lovra. Naenkrat se prikaže pred njim mlad, zelo nališpan gospodič. Poklonivši se lahko se je predstavil govoreč skozi nos: „Ferdinand V., okrajni predstojnik." — Posebna čast mi je. odvrnil je Lovro ravnodušno. — Oprostite mi mojo predrznost, velespoštovani gospod! nadaljeval je predstojnik igraje se s svojimi očali, no hotel sem imeti srečo prej vas poznati, nego vas pozdravim v svoji hiši. — V vaši hiši? — Ah. ne veste? Tem bolje. Superbe! Njegova prevzvišenost gospod vladni predstojnik je izvolil sprejeti moje ponižno povabilo, da pride mladi gospod grof za bodoče počitnice na moje posestvo v L. — Divna pokrajina. — Znana mi je. Krasna je, odvrnil je Lovro in senca je hušknila preko njegovega čela. Jelite? Krasna. Veseli me. da mi tudi vi, velespoštovani gospod, kot znan poznavalec krasote, to pritrdite. Za gotovo se nadjam. da bomo preživeli tam vesele dni. — Lepa vam hvala že naprej! — Ali ker se je naše znanje tako srečno obneslo, dovolite, da ga dopolnim, da vas predstavim svoji ženi. Tndi ona posebno ljubi umetnost. — Velika čast mi bo. Prosim vas zato. gospod predstojnik. Uradnik je prijel Lovra za roko in ga vedel v drugi salon. Na pragu se je Lovro vstavil. Predstojnik je čutil, da mladi učenjak drhti. — Kaj vam je? vpraša predstojnik. — Nič, odvrne Lovro. izvolite me predstaviti. V kotu salona je sedela na mehkem naslonjaču, ograjena z modrim svilnatim plaščem, bujna plavolasa gospa. Koketno je bila naslonila glavo na naslonjač in si hladila bele prsi s pihalko. Okoli nje se je sukalo nekoliko mladih uradnikov v črnih frakih in mlajših poročnikov v beli uniformi. druzega. nego mu nerazumljive nemške akte z utemeljevanjem vračati, da jih ne razumi niti stranka niti županstvo. Qflcijozus v finančnih pisarnah zasluži javen ukor ali grajo. Namen plačilnega naloga je vendar ta. da se stranki priobči določeno plačilo in da se ji naznani, zakaj in na podlagi katerega zakona se ji je plačilo naložilo in da se ji nudi priložnost. se v 30 dneh pritožiti na višjo pristojno finančno oblast, ako bi nalog povsem ne ustrezal zakonitim določbam. Ta državljanska, občanska in naravna pravica se po vsem svetu od pametne države, razumne občine ter od poštenjakov spoštuje: kajti jasno je. da bi država oziroma občina sicer sama sebi nasprotovala. Okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru pa ravna s svojim usilje-vanjem nemških plačilnih nalogov v tem samemu sebi nasprotujočem smislu. Ono dela povodenj z nemškimi plačilnimi nalogi, ž njimi poplavlja po dolinah. ravninah in hribih slovenske občine, kakor da bi bilo ono mogočni velitelj. absolutni gospodar, nemški bog slovenskih pravic. A mi izjavljamo slovesno, da tacega absolutnega gospodarja in nemškega boga ne priznavamo. Okrajno finančno ravnateljstvo ni noben velitelj in zapovedn i k. nego ono je samo poslušna državna izvršujoča oblast, ki mora biti zakonu ravno tako pokorna, kakor mi. Ono mora v svoj delokrog spadajoče zakone, torej tudi znani člen XIX. državnega temeljnega zakona. zvesto izpolnjevati. Ker ga ne izpolnjuje in ga noče izvrševati, smo opravičeni, ga javno s pi-stom posvariti, naj nas vendar že neha izzivati, naj se neha igrati z našo potrpežljivostjo. Pomilovanja vredna Avstrija, ki imaš takf> cesarske uradnike, da jih morajo državljani svariti "pred nezakonitostmi in jih opominjati, naj bodo pravični! " Mi spoštujemo in cenimo le one, ki spoštujejo in cenijo državne zakone, naše pravice in naš [jezik. Vsakogar, ki dela našim naravnim državljanskim, in občanskim pravicam nasproti, smatramo za izzivača in nasilnika. ki zasluži. da bi mu kleknili na tilnik, s klicem: ..Doli /. izzivačem in nasilnikom. proč s krivičnikom!" Vsak državni urad po ozemlju slovenske govorice je dolžan dopo-šiljati Slovencem slovenske spise; svojo pravico hočemo uživati brez omejitve in nemoteno. A tudi slovenski župan je kot odgovoren načelnik občinskega urada upravičen vsak spis. vsak plačilni nalog sam prečitati tei' v kolikor mu je mogoče nadzorovati, je li finančno ravnateljstvo zakonito postopalo ali ne. Ali morejo slovenski župani pri nemških plačilnih nalogih to svojo pravico izvrševati? Gotovo ne! Ne kradite nam naših pravic! Ne grešite več! Nevolja strank in županov nad tem ravnanjem je že precejšnja ter v vsem obsegu upravičena. Mi pa trdimo, da je še vse premala in preneznatna. Drugi narodi bi takoj planili z revolucijo, kakor hitro bi jim začele oblasti kratiti njihove pravice. Slovenec je bil doslej seveda preiuehek zn upor in revolucijo. No. kar še ni bilo. zna priti s toliko večjo močjo! Le tako naprej, vi c. kr. uradniki pri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru! Le tako naprej, vi c. kr. delavci po državnih pisarnah! Toliko prej mora napočiti dan. da pade našemu narodu mrena raz oči. Takrat« bode narod gledal z jezo in škripanjem zob na svoje izzivače in krivičnike v vla-dinih pisarnah, zatrepetala mu bo duša. vsipale se bodo debele pesti tja. kjer mu bode v dosego jezikovnih pravic največ izdalo. Ozračje po Kvropi je napeto, nasičeno je z munjevino! Kaj, če pride nevihta in se sproži tudi nad slovenskimi poljanami in hribi? V nevihti pridemo k vam. da vas vidimo skesane, kako se trkate na prsi: „Naš greh. naš silno velik greh!" A vsekakor bi bilo boljše za vas in za nas. da smo prijatelji. To je pa le tedaj mogoče, če ne bodete več prezirali naših jezikovnih pravic, ki so nam svetejše, nego vaš c. kr. naslov in vaše prijateljstvo! Mi imamo dovolj dobre volje, imejte jo še vi!'1 Ni lepo. a še manje častno za državo, ki izziva državljane. Nevarno je! Misli in čute. katere nam ustvarjate s svojim protizakonitim pojetjep^ ailj torej priobčujemo v dovoljenih'mejah tiskovnega zakona, da bi se dosegel mir in se odpravilo nezakonito stanje. Vi glejte! Mi že gledamo! Svetovno-politicni pregled. — Državni zbor. 392. seja dne 14. t. in. — Posi. Ferri interpelira zaradi ribarenja italijanskih ribičev v dalmatinskih vodah. — Posi. Morsey in Dobernig interpelirata zaradi prodaje nekega sveta, ki bi bil za razširjenje tržaškega pristanišča nujno potreben. Posi, vitez Berks interpelira pravosodnega ministra radi kršenja jezikovne ravnopravnosti pri celjskih sodiščih, naučnega ministra pa zaradi nezakonitega obstoja celjskega okrajnega šolskega sveta. — Nato je govoril ministrski predsednik Gautsch. Odgovarjal je obširno raznim prejšnjim govornikom. Med drugim je dejal, da kar se tiče števila mandatov, je smatrati številke navedene v volilni reformi, zgolj kot nasvet in je vlada pripravljena( podpirati pošten kompromis tudi na tem polju. Posi. dr. Pergelt se je pritoževal. da je volilna reforma spremenila razmerje mandatov na škodo Nemcev. Kak-o se je to zgodilo? Ker je vlada sestavila po možnosti narodno homogene volilne okraje, se je naravno moralo pove.čati število slovanskih volilnih okraje v. S tem pa vlada ni nameravala protežirati ene narodnosti na škodo druge, marveč je bila samo posledica principa, ki ga je usvojila vlada in ki je koristen tudi Nemcem, katerim zakonito zagotavlja dosedanje posestno stanje napram vsem političnim eventuvalnostim. Sicer pa razdelitev m a n d a t o v še ni zavržen takt. zakaj vlada je pripravljena. po možnosti ugoditi upravičenim zahtevam Nemcev. Gautsch je nato na-glašal potrebo, da se avstrijski narodi med sabo sporazumejo, ter dokazoval, da se ni bati, da bi bodoči parlament skušal predrugačiti dosedanjo državno politiko na zunaj. Gautsch je končal svoj govor z besedami: V duhu vidim avstrijski parlament, zgrajen na temelju enake pravice, zavarovan proti viharjem bodočnosti. Z mirno vestjo torej lahko rečem: Kdor glasuje za novo volilno pravico, ta glasuje za novo zgradbo naših parlamentarnih naprav. Tega se nadejam od reforme volilne pravice na Avstrijskem. — Za ministrskim predsednikom je govoril Mladočeh dr. Ryba. V svojem govoru je naglašal. da se vladna predloga pač bliža idealu njegove sfranke. vendar pa ne bo v nji nikdo mogel najti enake volilne pravice. Mladoče^ka stranka se nadeja, da bo n ost nem n miru: zato pozdravlja splošno volilno pravico kot podlago k novemu življenju in kot predpogoj za nadaljni razvitek. — Posi. Schaffl, tirolski krščanski socijal^c. je polemizoval proti Grabmayerju in Dziedzuszyckemu in zaključal svoj govor z besedami: Danes upirajo milijoni veselo svoje Oči na palačo na Ringu. Privilegiji so mrtvi, naj živi volilna reforma! Iz te zbornice, kateri se je predložila volilna reforma, bo vznikla nova. boljša svoboda. — Nemški nacijonalec'dr. Beuerle je zahteval, naj se pri določitvi velikosti volilnih okrajev ozira na število analfabetov. a sicer je pa prav simpatično govoril o vladni volilni pred- logi. — Socijalni demokrat Daszyaski je zavračal očitanje, da so socijalni demokratje vladna stranka, polemizoval z govorniki poljskega kluba in zahteval, da se da Galiciji 7 mandatov več. Češki radikalec Klofač je obširno kritikoval vladno reformo in zahteval, naj se tudi ženskam da volilna pravica. — V 393. seji dne 15. t. m. so Wolf in tovariši vložili piredlog. naj se Gališka izloči iz Oislitvanske. Vetter je hotel ta predlog kratkim p'>tom od kazati odseku, ali ker je temu Breiter ugovarjal, se bo moralo vršiti prvi branje. Kaftan je interpeliral vlad» zaradi novih vesti o podiranju karavanskega in bohinjskega tunela in zahteval, naj pove vlada, koliko zna šajo stroški za to železnico in kdaj se začne promet, Potem se je nadaljevala razprava o volilni reformi. Kramar se je obširno bavil z nemškimi zahtevami. David Abrahamowicz je ostri odgovarjal Gautschu in J)aszynskemlj Govoril je tudi dr. Lecher. 394. seji danes. — Delovanje odsekov in klubov. Državni proračun za leto 1906. še vedno ni izdelan v odseku, ker se hoče vlada zaradi Nemcev izogniti točkam glede celjske gimnazije, drugega češkega vseučilišča in italijanske pravne fakultete. — Upravičeno vzklika praška „Politik"': „In tak parlament, ki z vsemi svojimi strankami in vlado nima poguma in resne volje, da enkrat prekorači celjsko vprašanje, hoče dati avstrijskim narodom taki? dalekosežno volilno reformo!'" — Pododsek. ki se mu je izročila predloga o zvišanja duhovniških plač. je imeTdanes sejo. Poslanec Steinwender je predlagal. naj se za duhovniške dohodke smatrajo in tudi obdačijo vsi dohodki samostojno obdelovan ih ali v najem oddanih zemljišč, od v najem oddani* poslopij, obrtnih naprav (mlini, žage itd), iz dotacij v denarju, naturalijah, iz prebitkov skupnega cerkvenega premoŽenja: štolnine. ušianov^TTri^ ali enakih cerkvenih opravil. j/t hiranja v cerkvenih puškah itd. Posvetovanje ob Košutovi bolniški postelji. Košutovo zdravstven» stanje se je poslabšalo. Košut trpi na protinu in bolezni na srcu. Dasi je pa Košut bolan, je bilo ob njegovi postelji politično posvetovanje o položaju, ki so se ga udeležili Andrassy. Apponyi. Polonyi in Toth. V ministrskem svetu so se posvetovali o novih volitvah. — Trgovinski oduošaji s Črno goro. Ker naša država nima s Črno goro nobenega pogodbene gaj razmerja, se je pred par darri knežji vladi predlagalo, naj se Sporazumi z našo državo ua temelju Gospod Lovro N.. učenjak in gouverner mladega gospoda grofa! Moja žena. Malvina. rojena plemenita L., predstavil je predstojnik Lovra svoji ženi. No, gospod filozof, nadaljeval je skozi nos. prepuščam svojo ženo vaši duhovitosti. Napadajte živo. delajte jej „c.our" po svoji volji. Naj ji bo to kazen za nesrečno migreno. Moram igrati četvorko s svetnico M., in godba je že pričela. Adieu m' amie! Adieu monsieur le gouverner! In mladi predstojnik je oddrsal po gladkem podu. Na prvi Lovrov pojav se je Malvina stresla kakor list v večernem vetru. Na to je povesila oči in se dostojanstveno priklonila. Lovro je pre-bledel kot mrtev in stal nekaj časa nem. — Milostiva gospa! vpletel se je mladi poročnik, rešite nesrečnika, naredite me najsrečnejšega človeka, ple-šite z mano četvorko. — Hvala! glaVa me boli! odgovorila je kratko predstojnica. — Tedaj sans pardon? priskočil je mlad vajenec kazenskega sodišča. — Sans pardon, končala je Malvina. Lahkokrilo uradništvo in častni-štvo se je brzo razpršilo izpred oči lepe okrutnice. iskaje si plesalk dru-godi. — Oprostite milostiva gospa! zavedel se je Lovro. poklonivši se nekoliko nerodno. Zla sreča me je vrgla pred Vas, in mesto zanimivega kroga mladih gospodov evo Vam mene, da Vas s svojo nerodnostjo nadlegujem. No jaz nisem kriv. Jaz sem le nesrečni quid pro quo. katerega je Vaš gospod soprog izvolil poslati semkaj, da straži Vašo migreno. Oprostite moji nespret- ' nosti, ni dolgo od tega, da sem prišel iz semenišča in takov mlad svetnik ne pozna gosposkih narav. .— Sedite k meni, gospod' Lovro! spregovorila je plaho Malvina in udar- jala s pahljačo po svilenem sedite k meni; ne pomaga nikakov izgovor. gospod stražnik moje migrene. Moj mož me je poveril Vam. Vršite svojo dolžnost, Ples Vas malo zanima, kakor vidim. A propos! Rekli ste, da ste zapustili duhovništvo. a Vi ste. verujte, velik jezuit. — Jaz? — Da, Vi, gospod. Svoj žareči duh. svojo duhovitost prikrivate s takozvano nerodnostjo, samo da se me rešite. — Varate se, milostiva gospa! Vi me imate za slabega človeka. Močan sem. Evo. sedel sem k Vam. Zapovedujte! — Dobro; povejte mi, kaj delate sedaj ? — Vzgojitelj grofovega sina sem. odgovoril je Lovro hladno. — Vem. Ne vprašam Vas po potnem listu, kjer je oseba opisana natanko. Vprašam Vas kot pametnega, izobraženega človeka, katerega duh ne miruje nikoli: kaj delate sedaj? — Učim se botanike. — Poznavati bilje in cvetje? — Da. — Kako to ? — Velik prijatelj prirode sem Že dolgo se bavim z rastlinstvom; zbiri trave in cvetje in stiskam jih v kn Zbirka je sicer mala. a poučna. Res? — Ni dolgo, kar sem dobil lieo stisnjeno v taki stari knjigi. _ kakšna sprememba! Ko sem jo prvič videl, je cvela divno, sveže pod zeleno travo; sedaj je stisnena. suha. brez življenja. Čemu ta zelo navadna rastlinska opazka? — Da vijolica nima duše! Malvina je prebledela in skrila svoje potrto lice za pihljačo. Za malo časa je vzdignila glavo, kakor da je dobila nove moči. (Dalje prihodnjič.) medsebojne prednosti izvoznim predmetom. vsled česar bi mogla Črna v gora uživati z nami vse dobrote no-| vega pogodbenega tarifa, posebno znižanih carin za živino, meso, perut-nino. jajca itd., nasprotno pa bi se tudi naše izvozno blago zacarinilo po ■ črnogorskih .minimalnih tarifih. Črno-v gorska vlada je baje s tem predlogom ' zjdovoljna. ki bo veljal za sedaj na ta meseca. |t — Novo srbsko ministrstvo. I Nova srbska vlada je sestavljena sledeče: general Grujič, predsedstvo in vojsko: polkovnik Antonie, zunanje I adeve; Pavičevič. notranje zadeve; Ljuba Stojanovič. kultus; Pecič, pravosodje; Draškovič. narodno gospodar-I stvo; Todorovič. stavbe in začasno i financ«. — Nemški državni zbor. V pro-i računski komisiji nemškega državnega I zbora je grajal poslanec Hue (soc. dem.) nove topove. Vojni minister je I rekel, da so novi topovi izborni in ni [ bilo nikakih strokovnjaških graj. Tudi u varnost moštva je izborno poskrb-. Ijeno, kar dokazuje dejstvo, da ni bilo I nobene nesreče pri poizkusih. Rusko časopisje proti Av-! striji. ..Nov. Vr." ostro napada Av- ■ stri jo zaradi trg. pogodbe s Srbijo ter pravi : Kadar se srbski ministri količkaj ; npro avstrijskim interesom, takoj Av-! stri j a proglasi srbske svinje za bolne, V če se pa srbska vlada vda avstrofil-r skim stremljenjem, so srbske svinje K naenkrat zdrave. Splošni št raj k železničarjev B» Ruskem. Med železničarji se je ! začelo nevarno gibanje. Napoveduje se I splošni štrajk. Vlada je za ta slučaj t pripravljena na skrajna sredstva. I Poštne vlake že spremljajo orožniki. I Nikolajev kolodvor v Moskvi straži I vojaštvo. Iz, Tvera je pozvan dragonski i polk -z artilerijo v Moskvo. Program nove francoske I vlade. Danes je v zbornici prečital i ministrski predsednik Sarrien program I svoje vlade. Izjava pravi, da se mini-| strstvo zaveda sedanjih težav in svojih L dolžnosti. Ministri so složni glede skup-ft nega programa, kako j e z d r u ž i t i P.iu republikance pri p r e d-B it« j e č i h volitvah. C e V k v e n o iiifentiranje je naletelo na Nepričakovan in neupravičen odpor. Nihče se ne misli dotakniti svobode verskega n a-I ziran ja in vere sploh. Ločitev ; cerkve od države se izvede v \ duhu svobode. Vlada pa tudi ne I . bo trpela nikakih p r o t i v o j a š k i h I izzivanj. Izjava končno poziva vse ; republikance k slogi. Angleško brodovje na poti ■jh Amerike v Gibraltar. Pot angleških ' vojnih ladij iz New'Yorka v Gibraltar Pjlvrlo dobro uspela. Sodelovalo je šest velikih oklopnih križark. Ladje b. so zapustile njujorško luko z zmerno L brzino, ki so jo na visokem morju «.razvile do polne sile. Prva je prišla v Jpibraltarsko luko ladja „Drake" po ■ dnevih. 7 urah in 10 minutah. t Slovenske novice. Štajersko. ; Radi praznika sv. Jožefa Ihide prihodnja številka še lev sredo, dne 21. t. m. " — Umrl je danes v Celju gospod Cerar, zemljiški knjigovodja. Bil je obče priljubljen in naroden mož. — V zadevi kršenja jezikovne wnopravnosti pri sodiščih v Celju in Mariboru ter radi nepostavnega funkcioniranja celjskega okrajnega šolskega sveta je vložil v državnem zboru v 392. seji dne 14. t. m. interpelacijo posi, vitez Berks. — Na praznik sv. .Jožeta priredi ,.Slov. del. podp. društvo" v .;Skalni kleti" veliko veselico. Sodeluje slav. „Celjska narodna godba" in društveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. J. Grossa. Na sporedu je tudi šaljiva pošta, komični prizor in srečolov. Začetek veselici je točno ob 4. uri popoldne. vstopnina 40 vin. Torej v ponedeljek. dne 19. sušca vse v „Skalno klet!" — Občinske volitve v Celju se vrše koncem meseca aprila. — Občni zbor celjskih podružnic (moške in ženske) Ciril-Metodove družbe se je vršil včeraj ob ne preveliki udeležbi. Kot namestnik g. dr. Dečka je otvoril g. dr. Fermevc zborovanje ter je obžaloval, da se g. dr. Dečko radi bolezni in gospa Adela dr. Dečkova radi preobilih skrbi ne moreta več posvetiti delovanju v podružnici. Sklene se, jima podati pismeno zahvalo za njuno dosedanje tru-dapolno in požrtvovalno delovanje. Tajnica gospa dr. Fermevčeva poroča v lepem navdušenem govoru o delovanju ter konstatira, da je to zaostalo za onim v predlanskem letu. Tudi oba blagajnika (dr. Kukovec za moško in gospica Vrečarjeva kot namestnica za žensko podružnico) poročala o nazadovanju. Pri volitvah sta bila voljena per acclamationen g. dr. Fermevc predsednikom moške in gospa dr. Fermevčeva predsednici ženske podružnice. V odbor moške podružnice so bili nadalje voljeni gg.: dr. Schwab, dr. Rajli, Str-mecki. dr. Jattko Serneč in Milan De-tiček. v odbor ženske pa gospa dr. Schwabova, dr. Kukovčeva, dr. Stiker-jeva ter gospici Anka Vrečarjeva in Mila Sernečeva. Pri slučajnostih pridejo na debato predlogi glede prirejanja večjih in manjših veselic v korist družbi; zbor o tem ne sklepa, ampak prepusti sklepanje in postopanje odboru. — G. dr. Hrašor c želi. d,i * najde primernejši in bolj učinkujoči način pobiranja udnine. — Konečno se je nabrala lepa svota za družbo. — O ločitvi in razdružljivosti zakona je predaval g. dr. Fermevc pretečeno sredo, dne 14. t. m. Snov je bila prav srečno izbrana, posebno za sedanji čas. in je bil tudi obisk primeren. O predavanju prinesemo natančneje poročilo prihodnjič. — Prihodnjo sredo, dne 21. t. m. zvečer ob 8. uri bode predaval g. dr. Štefan Rajh o „smrtni kazni". — Slavno občinstvo pa opozarjamo, da se začne predavanje točno ob naznanjeni uri in prosimo točne udeležbe, da se s poznim obiskom predavatelja ne moti. Halo — jih že spet imajo! Kar solze veselja toči „rotovški ba-jazzo". ker — čuj in veseli se. mati Germanija! dobila si par novih, krepkih polnokrvnih nemških sinov. V Škofji vasi pri Vojniku so „prager-mani" Wretschko. Pillich. Koziper. Werstoschek. Okorn, Pukl. Koschuch, Premschak ustanovili „Fajerber" s „tajč" komando! Dober jim je vsak. ki zataji svoj jezik! Fej! — Slovensko trgovsko društvo v Celju. Kakor se nam od pripravljalnega odbora poroča, so se pravila „Slov. trg. društva" že odposlala na-mestništvu v odobrenje. Čaka se odloka, da se skliče ustanovni občni zbor. — To novo društvo, katero bo kot tako prvo na Spodnjem Štajerskem, čaka velika in vzvišena naloga. — Poklicano bo, vzgojiti nam štajerskim Slovencem kolikor mogoče veliko narodnih trgovcev, jim razširiti duševno obzorje, ter zanetiti ljubezen do naroda in stanovsko samozavest v srcih mladega naraščaja. — Društvo s takimi cilji nam je sila potrebno, kajti to polje je še popolnoma neobdelano. — Iz zapora pobegnil je pri celjskem okrožnem sodišču Jož. Šprohar, rudar. Imel je 8 mesecev sedeti. Dne 10. t. m. pa se mu je posrečilo pri delu uiti pozornosti paznika in odkuril jo je proti hrvaški meji. V Podčetrtku so ga ujeli dne 12. t. m. — Celjska nemščina. Grejo trije otroci po kapucinskem mostu: dva. ki sta že v šolskih letih, eden kaka štiri leta star. V Savinji se kopljejo race: „bos is obr dos?'' — eden starejših otrok pa ga pouči: ,.Dòs zajn obr ràcn". Nemško je pa le. nemško! — Plavajoče race so kljub tej nemščini baje zdrave ostale. Bencin skrivajte! Mnogokje imajo bencin za snaženje obleke. Malomarni ljudje ga pustijo v steklenici, kje na oknu, omari, oziroma kje drugod v takem kraju, da ga lahko otroci dobijo. To je nevarno. Prvič ker lahko eksplodira, oziroma se uname, drugič pa. ker ga lahko ta ali oni otrok pije, misleč, da je kaka pijača. V listu „Münch. Medicin Wochenschrift" či-tamo značilen slučaj. Neka triletna deklica je dala v nenavzočnosti matere svojemu enoinpolletnenm bratcu piti iz steklenice, ki je bila v kuhinjski omari. Mislila je, da je voda. Bil je pa bencin. Ko pride mati domov, imela je deklica še steklenico v roki, v tem, ko je deček v postelji ležal in stokal. Mati spozna takoj nevarnost in pošlje po zdravnika. Zdravnik spere mlademu fantku želodec, a ker je bila množica bencina za tako mal organizem prevelika (30 do 40 g) ni bilo več možno rešiti otroka. Približno 3 in pol ure po pitju bencina je fantič umrl. Pazite na otroke in skrivajte tudi bencin pred njimi! Kakor smo slišali, je bil pri nemški „Siegesfeier" v Šoštanju naj-ginljivejši moment, ko sta se pobratila celjski Öchs in Šoštanjski „govedič", ifted tem ko je intoniral oče Brišnik JfJie Wacht am Plein". Iz Gornjega grada. (Raznotero s ti) Okrožnim z d r a v n i-kom tukaj je imenovan g. dr. Maks Konečnik. dosedaj v Sevnici. Nastopil je slnžbo s tem mesecem in stanuje v hiši pokojnega g. dr. Šlanderja. Prejšnji tukajšnji okrožni zdravnik g. dr. Vilimek je odšel v Prago. — P r i-s ta vom pri tukajšnji c. kr. davkariji so imenovali g. Ivan Videmšeka v Celju. Trgovina g. Jakoba Božiča je po njegovi smrti prišla v konkurz. Vdova pokojnega gospa Antonija Božič ke je primerno pobotala z upniki, tako. da se je trgovina zadnjo nedeljo t. j. 11. t. m. zopet otvorila. Čitalnica prireja v svoji sobi v novi posojilnični hiši vsako soboto zvečer sestanke članov in npe-ljanih gostov. Doslej so bili ti sestanki za naše razmere povoljno obiskani. Navadno je majhna tombola, tudi druge igre se igrajo, vršilo se je tudi že eno predavanje itd. Gostje dobro došli! — Sorodniki pokojnega deželnosodnega svetnika g. Maksa Vidica so iz zapuščine darovali čitalnici lepo število knjig za njeno knjižnico. — Savinjska podružnica S. P. D. je dala napraviti veliko ' novih napisnih tabel. Te se bodo v spomladi pribile. Table so iz mecesnovega lesa, ki je zelo trpežen. Napisi so okusno in lično narejeni. — V Bočni in v Šmart-nem nameravajo ustanoviti gasilna društva. — Rečica. Učiteljsko društvo za Gornjegrajski okraj zboruje na Rečici w nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 11. uri dopoldne. Spored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja in dopisi. 3. Poročilo o „Lehrerbundu". 4. Razdeljen in nerazdeljen čas pouka. K razgovoru o tej točki se vabijo vsi navzoči, da zadevo prej premislijo in svoje nazore razodenejo. 5. ..O pritlikovcih". Sadje-rejska študija. Predava g. Praprotnik. znan pomolog. 6. „O šolarski kuhinji". Poroča gosp. Kelc. ' 7. Slučajnosti. — Gostje dobro došli! Glede skupnega kosila je javiti vsaj dan poprej pismeno g. Klemenčiču, uadučitelju v Rečici. — Zahvala. Gospod dr. Juro Hra-šovec. odvetnik v Celju, je blagovolil tukajšnji „Čitalnici" podariti vezana letnika 1908 „Domovine" in „Slovenskega Gospodarja", za kar se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. „Narodna čitalnica" Slovenj i-gradeč 14. sušca 1906. — Polževa počasnost finančne okrajne direkcije v Mariboru. Dva posestnika sta nekaj zemlje zamenjala, da si obokrožita zemljišče. V sredi oktobra 1905 sta prosila za oproščenje dotičnih pisem od kolkov in desetka. In črez — c e Li h 5 mesecev sta dobila rešitev. Enakih zavlak smo izvedeli mnogo. Treba bode stvar na Dunaju spraviti na razpravo. -1- Pri občinskih volitvah v Poljčanah ^o Slovenci vkljub skrajno siloviti agitaciji domačih in zunanjih odpadnikov včeraj v vseh treh raz- • redih sijajno zmagali. Živele slovenske Poljčane! — Učiteljsko društvo za konjiški okraj je zborovalo dne 1. t. m. v Konjicah. Udeležba je bila, ako upoštevamo slabo vreme, precej ugodna. Predsednik pozdravi navzoče. Nato prosi, naj bi se kolekta za nčit. kon-vikt odpošiljala hitreje, ker se je ona od meseca novembra 1904 šele sedaj zopet dobila nazaj. — Tov. Jurko je predaval o novem šol. učnem redu. Predavanju, katero je bilo vsestransko izborno in marljivo sestavljeno, je učiteljstvo pazno sledilo. Radi preobširnega gradiva ni predavatelj končal, ampak bo nadaljeval pri prihodnjem zborovanju. Iz istega vzroka je odpadlo tudi predavanje tov. Rosensteina. Na predlog tov. Brumna se je društvo izreklo za npeljavo nerazdeljenega pouka in poživlja tudi drnga bratska društva, naj bi tudi ona povedala svoje mnenje. — Za delegate k za-vezinemu zborovanju so izvoljeni sledeči: gdč. Minka Bezlaj, učiteljica iz Žič, g. Ant. Brumen. nadučitelj v Čadramu in Mir. Kožuh, učitelj iz Konjic. Društvo je sklenilo zborovanja se polnoštevilno udeležiti. Tov. Brumen predlaga, naj društvo še vedno ostane pri zahtevi, da se nekdanjim pod-učiteljem vštejejo vsa službena leta za starinske doklade ter zahteva, da se vštejejo v službeno dobo tudi 2 leti pred usposobljenostnim izpitom. (Na Moravskem je to že zakon.) Sprejeto! — Isti tov. predlaga dalje: „Čuje se, da namerava štaj. kmetijska družba delovati na to, da bi se ustanovila kmetijska nadaljevalna šola, in sicer tako, da bi se sedanja 8 letna šolska doba okrajšala na 6 letno, ostali 2 leti, pa bi se naj porabile za nameravano kmet. šolo. Učiteljsko društvo naj proti tej nameri protestira in deluje na to, da v slučaju, če kmetijska družba v seji, ki bo 22. t. m., ta predlog sprejme, vsak učitelj iz omenjene kmet. družbe takoj izstopi." Sprejeto. (Želimo, da se o tej stvari izjavijo tudi drugi možje, ker je po našem poznavanju razmer in po našem prepričanju tudi vse slovensko kmečko ljudstvo za takšno preosnovo ljudske šole in je težnja kmetskega ljudstva v tem oziru pač iz mnogih vzroKOv upravičena! Op. ur.) Prihodnje zborovanje se določi na 3. maja v čadramn. — Nogo polomilo je vozno kolo 12 letni učenki Reziki Kline v Račjem, ki je domov gredoč skočila na voz posestnika Zrnka, pri čemur ji je prišla noga v kolo. — Braslovče. Imamo pevsko društvo. najstarejše v Sav. dolini, imamo bralno društvo in gasilno društvo se je poslovenilo. Ko je lansko leto oživel ..Savinski Sokol", stopilo je pod krilo istega več zavednih Braslovčanov. Sedaj pa ustanovimo svoj odsek. Prosili -smo zveznega načelnika br. Smertnika in br. Pikla. naj nam pošljejo vaditelja, da začnemo s telovadbo. S sporazumljenjem „Celjskega Sokola" so se vrli „žalski" bratje Piki. Hvalenc in Perger odločili, nam ponuditi prvo vzgojo. V nedeljo smo imeli pod vodstvom brata Pikla prve redovne vaje v Braslovčah. Obljubili so nam na teden dvakrat vaditelja. Vabimo vse vrle narodno-zavedne fante, naj stopijo v naše vrste. Posebno vabimo sosede Polzelane. da se nam pridružijo. V nedeljo, t, j. 18. sušca ob 1. uri popoldne se vrši telovadna vaja na Legantu. Pridite vsi! „Ob rami ramo. dlan ob dlan. pripravljeni smo vsi na bran" za našo domovino. Na zdar! Sokol. — Železniško postajo žele občine pri Brežicah "dobiti v Dobovi. Takšna bi vrednost dotičnih krajev močno povzdignila. Dosedaj niso imele občine (7) od železnice druse koristi, kakor da so smeli prebivalci gledati, kako dan-nadan sopiha vlak n.imo njih. Hvalevredno je torej, da so se občine skupno začele potegovati za prepotrebno postajo v Dobovi. Dobovčani bodo svoje blago lažje iz peča vali. povzdignili se bodo sejmi itd. Na železnici pa bi se zdatno povečal promet. Občine so se obrnile na ravnateljstvo železnice, a to je zahtevalo denarno „odškodnino". Občine so po močeh zložile, a še vedno manjka 1800 K. Občine so za pokritje tega prosile okrajni zastop. Upamo, da bo ta pravičen in jim ugodi. Vsekakor pa želimo, da se zahteva postaja, a ne postajališče, kakor se nam poroča, ker je postajališče samo za osebni promet. Štajerski deželni šolski svet je sklenil v svoji zadnji seji, razširiti triraziedno ljudsko šolo v Skalah pri Velenju v štirirazrednico in dvoraz-rednico v Jurkloštru v trirazrednico. Učitelj-voditelj v Svetini pri Celju je postal Ožbald Pustišek. Za stalne učitelje. oziroma učiteljice so nameščeni: Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah Jos. Kleiuenčič od Sv. Antona, v Ljubnem Martin Sotlar iz Kapel, v Lehnu pri Ribnici ondotna supleutinja Pavla Majcen ml., pri Sv. Petru na Medvedjem selu ondotna suplentinja Otilija Fiink. Iz poštne službe. Poštna pom. uradnica Rataela Česnik je dobila mesto poštne ekspeditoriee pri Sv. Vidu pri Ptuju. — Samomor. Dne 5. t. m. je pogorela želarju Jožefu Matjašiču iz Ra-dinec hiša v vinogradu. Ker je bil sum opravičen, da je sam zažgal. so ga zaprli. A čez pet dni so ga izpustili. Odtistihdob je bil radi slabih gmotnih razmer skoraj zmešan. Dne 12. t. m. je rano šel od doma, češ, da mora skleniti nek kup. Kmalu pozneje so ga našli delavci blizu njegovega doma v potoku. — Iz Ptujske gore. Veliki živinski sejem je v soboto, dne 17. marca na Ptujski gori, ne, kakor je krivo poročala „Marburgerca" 20. marca. — Nabori v Ptuju. Od 18 domačih in 7 tujih novincev na naborih za mesto Ptuj so ostali 4 domači in 3 tuji. — V prepiru je ranil viničar Kranjc viničarja Robarja v Framu, pa ne nevarno. — „Brat Sokol" v Ptuju. Kakor se je že poročalo, uprizori se 18. t. m. ta izvirna šaloigra v ptujski „Čitalnici". Sedeži I. vrste 1. K. II. vrste 80 vin., stojišča pa 40 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi se vabijo najvljudneje vsi prijatelji izvirne slov. dramatike. Osobito učiteljstvu je dana prilika, da prihiti častno k predstavi, ker je drugi dan praznik. — Pri Sv. Martinu pri Turberku je umrl župnik g. Viher. — Maribor. V tukajšnji učiteljski tečaj na sadje- in vinorejski šoli so letos v dobi od 5. do 18. marca in od 16. do 22. junija 1.1. poklicani sledeči spodnještajerski učitelji ; Auernik Franc, nadučitelj pri Sv. Florjanu blizu Rogatca, Čeh Edvard, učitelj pri Sv.- Lenartu v Slov. goricah. Medved Jakob, nadučitelj v Pišecah pri Brežicah. Po-grujc Alojzij, učitelj na Hajdini pri Ptuju, Porekar Anton, nadučitelj na Humu pri Ormožu, Rautar Franc, nadučitelj na Planini pri Sevnici. Vodušek Josip, nadučitelj v Spodnji Polskavi pri Slov. Bistrici. Zabukošek Anton, učitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici., — Iz srednjega in zgornjega Štajerskega je 11 učiteljev. Neučiteljev je 11, med temi 7 gospic. — Železnica Ormož - Ljutomer. Stvar vsekakor napreduje! Inženir g. H. Legros. ki je od c, kr. železniškega ministrstva dobil predkoncesijo za nor-malnotirno lokalno železnico iz Ormoža v Ljutomer je sedaj zgotovil projekt, ki se bo še tekom tega mececa predložil železniškemu ministrstvu. Vsled tega je izdal g. Legros té dni poziv na vse občinstvo, ali bi bilo voljno prevzeti nekaj temeljnih delnic. Ena temeljna delnica =500 K, temeljni kapital = 680.000 K. Razen izkaza ren-tabilitete se mora predložiti tudi izkaz, koliko delnic prevzame država, dežela, okraj, občine in drugi interesenti, to pa zato. da se gosp. Legros-u dovoli gradbr. železnice. Iz „Vabila na sub-skripcijo temeljnih delnic" povzamem« sledeče: delnice se plačujejo tako-la: 30% pri konstituiranju družbe ter ob pričetku zgradbe projektirane lokalne železnice. 30% takrat, ko se prične s polaganjem železniških tirnic in 40% tekom 30 dni po otvoritvi železnice. To bi torej znašalo od ene tem. delnice dvakrat po 150 K in enkrat 200 K. svote, ki jih premore vsak boljši gospodar; tudi način plačevanja je ugoden. Zsotovljeni načrt se lahko vsaki dan "od 9. do 12. ure dopoldne ogleda v Ormožu: „Hotel Bauer", soba št. 17 (lastna pisarna, kjer se dobijo vsa pojasnila). Ker se bo ta železnica brezdvomno rentirala zdaj, posebno pa še, ko bo dodelana iz Radgone ali pa iz Purkle čez Gleichenberg do Fehringa in do Dunaja, zato bi naj vsak, posebno pa naši denarni zavodi postali akcijonarji železnice Ljutomer-Ormož. — Strela zažgala. Dne 10. t. m. je udarila strela v hišo Franca Sturbe j a v Brezovem, občina Lastnič. Hiša je bila lesena in s slamo krita; zgorela je do tal, in posestnik je utrpel 800 K škode. — Odbor občine Gorica v sev-niškem okraju je imenoval častnim občanom svojega rojaka g. profesorja bogoslovja dr. Antona Medveda v Mariboru. — Dne 20. t. m. se bodo vršile občinske volitve: policija nabira pooblastila od žensk. — Razgovor dveli županov. Te dni sta se pogovarjala dva odlična župana iz sevniškega in kozjanskega okraja radi nemškutarije, ki vlada pri naših uradih. Prvi meni: jaz sprejmem od glavarstva nemške spise in ker jih ne razumem, jih pošljem k namestniji v Gradec, da mi jih prevede. Potem dobim dva ali trikrat slovenske dopise. Na to mi vtihotapijo zopet nemški dopis. Slovenske dopise rešim, nemški dopis pa pošljem v Gradec, in- če bi ini ga tam ne hoteli prevesti, poslal bi ga na ministrstvo notranjih zadev na Dunaj. — Drugi župan: G; e j ga. glej! Ti si mož. jaz pa se mučim, in mučim, da bi dal na nemške dopise odgovor, in ker nemški ne znam, ne morem vsakokrat pogoditi; dobim tri-, včasih štirikrat odlok nazaj, predno se z glavarstvom sporazumeva. Odslej pa bom delal po tvojem nasvetu. Zaupnice Vistariniju ne pošljem nikdar več. — V Gradcu je umrl general kavalerije baron Ramberg. — Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu izvolila si je za upravno leto 1906 sledeči odbor: iur. Miloš Stibler, predsednik, iur. Gustav Čoki. podpredsednik, phil. Franjo Robar, zapisnikar, iur. Vilko Pfeifer, blagajnik, iur. Matko Zorjan. namestnik. Kranjsko. — Tuj red. Cesar je dovolil pri-mariju g. dr. Ed. Šlajmerju nositi kraljevi srbski red sv. Save III. razreda. — Imenovanje v veterinarski službi. Okrajna višja zdravnika gg. Ivan Munda in Alojzij Pavlin sta imenovana veterinarnima višjima nadzornikoma na Kranjskem. Koroško. — Koroški Slovenci prirede v nedeljo, dne 18. t. m. devet novih shodov z dnevnim redom „Volilna pre-osnova". Gautscheva lumparija jih je konečno zdramila, Da bi narodna zavednost ne omagala. — Gad je pičil v Pliberku na Koroškem nekega kmeta v prst na roki. Ker mu je hlapec odrezal ranjeni del in ker se je kmet na zdravnikovo naročilo napil žganja, izginila je vsaka nevarnost. — T Zablatah pri Grabštanju je zgorelo na pustni večer pri po d. Prašniku vse poslopje s krmo in žitom. Primorsko. — Volitve v tržaški občinski zastop so se pričele. Dne 12. in 13. marca je volil IV. razred. Zmagala je dosedaj vladajoča stranka. Udeležba je bila silno slaba. III. razred je volil včeraj in voli še danes. V tem razredu si stoje tri stranke naspnti: dosedaj vladajoča, nova ljudska in socijalno-demokratična stranka. Slovenci bi se bili udeležili volilnega boja, če bi se bili obe oporbeni stranki združili na skupno listo kandidatov. Ker se to ni zgodilo, se Slovenci ne udeleže ofici-jelno boja. pač pa priporoča „Edinost" slov. volilcem. naj po svoji vesti volijo. Število slovenskih volilcev v tem razredu je veliko. O izidu sporočamo. Zmešalo se je v Trstu petdesetletnemu Antonu Z g o d i k u , ki je zažgal kup cap v svoji spalnici in se vlegel v posteljo. Ogenj so sosedje kmalu zapazili in došla požarna bramba ga je v kratkem pogasila, nesrečneža so pa spravili v bolnico. -- „Pevsko in glasbeno društvo v Gorici" priredi dne 17. in 18. t. m. opero „V vodnjaku" češkega skladatelja Viljema Blodeka, Laška kultura na Goriškem. Lahi se vedno bahajo s svojo kulturo in davčno močjo, ki sta tako velikanski, da bi po volilni reformi morali Lahi sami dobiti vse mandate na Goriškem, če bi se pravično presojevalo to kulturo in davčno moč. Tako trde Lahi. dočim je stvar v resnici malce drugačna. V Gorici med Lahi ni nikakega kulturnega delovanja, pač pa največ analfabetov v celi deželi. Izobrazbe ni prav nobene med njimi in če se pogleda med laške delavske in nižje sloje, je naravnost strašno, kako so ti ljudje zabiti. V Furlaniji je še slabše. Tu Italijančki še svoje narodnosti ne po- znajo. „Io soi todešk". pravi Farla n. Pri Furlanih ne dobiš nikjer nobenega lista ali knjige, ker Lahi in Furlani izgubljajo čas s praznini besedičenjem in nožem ter kvečjem s kakim plesom. Vse drugače je pri goriških Slovencih: skoro v vsaki vasi je pevsko in bralno društvo, čitalnica, lepe veselice, igre. katere predstavljajo kmetski ljudje. Kar se pa tiče davčne moči goriških Lahov, je pa stvar taka: Če bi Slovencev ne bilo na Goriškem, so Lahi ob tla. posebno pa v Gorici, kjer Slovenci drže vse po konci. Kar znosi Lah davka v davkarijo, dobil ga je pri Slovencih. Vkljub temu hočejo Lahi slepiti svet s Svojo kulturo in svojo davčno močjo in s takimi fabulami si hočejo sedaj priboriti še en državno* zborski mandat. — Obesil se je v Straši cab na Goriškem 281etni trgovec Mihael K u m a r. Bil je sicer priden in dober človek, a materina smrt ga je tako žalostila. da mu je otemnel duh in da se je končal. — Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1905. dO 12. marca 1906. leta 12.199 gostov. Od 9. marca do 12. marca jih je prišlo 557. a 12. marca je bilo v Opatiji nastanjenih 2684 gostov. — Pokojni rodoljub Ivan Marija Vatovec se je v svoji oporoki spomnil tudi različnih narodnih potreb. Iz oporoke posnemljemo naslednja volila v narodne svrhe: 1. 1000 K za otroški vrtec svetoivanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. 2. 4000 K "fcon-sumnemu društvu „Narodni doni" pri sv. Ivanu. 3. 4000 K društvu „Narodni dom" v Trstu. 4. 1500 K „Dijaškemu podpornemu društvu" v Trstu. 5. 7050 K istemu za štipendij, do katerega bodo imeli pravico najprej dijaki, rojeni pri sv. Ivanu, potem pa dijaki, rojeni v tržaški okolici sploh. 6. 300 K „Dijaškemu podp. društvu v Pazinu". 7. 1000 K družbi sv.girila in Metoda. 8. 200d K slovenski „KmeMjsfu družbi za Trst in okolico". — Vrhu tega je določil blagi pokojnik še sledeča volila: 1000 K prvemu veteranskemu društvu za Trst in okolico. 200 K za tržaško siromašnico. 200 K za mestuo bolnišnico in 200 K za eno posteljo zavodu „Presepio", ki naj nosi ime I. M. Vatovec. % Slovanski sever. — Češke vesti. Staročehi se prebujajo. , Petnajst let je že tega. kar je popolnoma porazila mladočešk;i stranka staročeško pri državnozborskii volitvah 1. 1891. Staročehi ■ so stopili takrat v ozadje in nič več niso posegli aktivno v politiko, čeprav je ostal velik del češke inteligence, zlasti po mestih, zvest slej kakor prej Riegroverau programu. Počasi so se navadili listi pisati o staročeški stranki kot o umrli stranki preteklosti in za tako jo je smatrala večinoma i javnost, zlasti odkar je umrl njen vodja Rieger. Pred dvema leti so se pa po dolgem času sešli zopet v Pragi zaupniki staročeške stranke in sklenili revidirati in prilagoditi novim razmeram svoj iz 1. 1361. sem izvirajoči program. To delo je poveril izvrševal ni odbor stranke članu gosposke zbornice dr. Mattušu in profesorju dr. Bräfu. Na podlagi dolgih izkušenj in študij sta po natančnem primerjanju vseh sklepov in zahtev staročeških s sedanjimi razmerami revidirali ti dve staročeški avtoriteti strankin program in predložila prenovljenega v nedeljo, dne 11. t. m. v „Meščanski besedi pražki" zbranim zaupnikom. ki so soglasno sprejeli vseh 21 njegovih točk. Kakor stari, tako obstoja i novi program kar naj odločnejše na češkem historičnem državnem pravu. sLoziroin na jezikovno vprašanje za-%teva enakopravnost in priporoča na podlagi enakopravnosti češko - nemško premirje v interesu obeh narodnosti. Zahteva nov davčni red. s katerim se regulirajo in zasigurajo avtonomnim deželam stalno njihovi dohodki. Obstaja n« salitevi, da se pošiljajo državni poslanci iz deželnih zborev. -Tako dobro ■pani zbor se ni izrekel le proti Uaiits' hevi volilni reformi, anipah sploh «roti vsaki splošni in enaki, direktni volilni pravici zato. ker bi taista okfce-$la ijntralizeiu. Pa niti v deželne pore. ki bi imeli ono moč, katero jim MpStaidčehi, bi se ne imelo voliti na podlagi splošne in enake volilne pra-pe, ampak kurije imajo ostati i napije. Gospodje zahtevajo enakost za |lrode. sinovi istega naroda pa ne mo-po biti enakopravni, p. — So c i j a 1 n a dem o k r a c i j a. ta. konferenci mednarodnega socija-Hnega sekretarijata v Bruselju je Ho rešeno konečno vprašanje narod-nostiieara zastopstva, ki je postalo zlasti ua Avstrijskem za socijalno demokracijo nevarno ostro. Rešitev je Kodna za narodnosti in glavno zaslugo imajo pri tem češki in poljski pegati — saj se je rešilo v prid K le tema dvema narodoma. Zastopa v «ekretarijatu se ne zagotavlja samo ^političnim državam, ampak tudi onim plodnostim pri katerih se ima smatrati stremljenje po samostojnosti in duševni L za nasledek dolgotrajne historične tafcje. naj so te narodnosti pod ■Mi pod večini vladam. K sprejetju tep predloga je pomogel poleg go-jom poljskih in čeških socijalnih 'demokratov največ govor voditelja ftmske socijalne demokracije Bebla. |i je zahteval, da se sprejme v medni'] ni sekretarijat vsaka narodnost v?, razlike. Svetovne vesti. Občinske volitve v Zagrebu. V Zagrebu se neodvisna opozicija pri-avlja. da na predstoječih volitvah toalirano stranko dosedanjega u Amruša. frankovcev in pristašev. ki se zbirajo okolu „Hrvatstva". - Poljsko učiteljišče za Šlezijo se listinovi v Ustronu. - Vaške ljudske visoke šole, ki :f« jih vpeljali Danci, snujejo tudi na ?$emškeiu. Za razvoj danske narodne posvete so bile te šole velike važnosti tasi1 buo v zadnjih 40 letih in njih i^žnost se priznava vedno bolj. Majhen jprud danski ima 80 takih šol. ki prejemajo na leto pol milijona kron dr-ynih prispevkov: Bistvo takega vaš-Bbvseučilišča je narodno-gospodarska Grundwig je ustanovil taka vse-, učilišfa za mladeniče in dekleta v starosti li 20 let. Svoje narodno čuvstvo tii jačili s čitanjem domačih pisarjev in pesnikov. Razven tega se Spravljajo mladeuiči na različne stane, Poleg obče izobrazbe pridobivajo oči kmetovalci in obrtniki dovolj znanja, da morejo uspešno samostojno vati v svojih strokah. Poučuje se avoslovje. vrtnarstvo in sadjarstvo, «rstvo. ri barst;vo. čebelarstvo, se-anje poljedelskih strojev, račun-„narodno gospodarstvo, kmetijstvo S®čenči se vežbajo tudi praktično. VTa* šola ima poleg učilnice tudi po-Stebet'Uvorec in delavnico. Deklice se uče gospodinjstva, mlekarstva, kuhanja, šivanja itd. Premoženje našel je kondukter .ekega pariškega omnibusa. V vozu je el v časniški papir zamotane vredne papirje v vrednosti 183.000 kov (1 frank približno 1 krona.) Poštenjak je najdeno oddal in ima pričakovati kot plačilo lepo majhno premoženje. — Emajlirana posoda škodljiva. Neki zdravniki trdijo, da se človeško slepo črevo sedaj zato tolikokrat vname (užge), ker prihajajo odkruški emajli-rane posode, v kateri se kuha. v čreva. Ako se bo to izkazalo za resnično, bo pač konec izdelovanju emajlirane posode. — Osvojenje puščave^ Francozi skušajo v Alžiru s takozvanimi arte-škimi studenci napraviti puščavo tekom časa rodovitno. V okolišu Biskra imajo na 14 krajih takšne studence, ki dajo 20.000 litrov vode v minuti in omogo-čujejo tako namakanje 100.000 palmovih dreves, od katerih imajo Francozi na dragi strani letno nad 600.000 frankov dobička. Isto delajo tudi po drugih krajih in povsod z velikimi uspehi. — Ženitev je zabranila romunj-ska vlada vsem tistim, ki bolujejo na neozdravljivih boleznih. Vsi, ki se hočejo ženiti, morajo biti prej preiskani od zdravnika. — Potres v Indiji. Iz Labore poročajo, da je bil v neodvisni državi Baschal velik potres. V mestu Rempur sta vbiti dve osebi in ranjenih je 42. V Marcowh. med Indostanom in Tibetom. je ubitih 6 oseb in več ranjenih. Porušeno jé tudi poštno in sodnijsko poslopje. — Zveza med Črnini in Baltiškim morjem. Iz Petrograd a se javlja, da preiskuje po državnem nalogu neko privatno podjetje osnovo zveze med Baltiškim in Črpim morjem. V ta namen je odločena vsota 200.000 rabljev. — Galerija slik kralja Milana se je te dni na dražbi prodala v Parizu. Dasi je kralj Milan svoje dni potrošil zanjo ogromne vsote denarja, so se sedaj te slike prodale samo za 20.000 frankov. Med temi slikami je največ takih, ki predstavljajo v liaj-najrazličnejših pozah ženske v Evinih kostumih. Kakor znano, je bil kralj Milan velik ,.častilec belih kož". Ostale slike so skoro brez vrednosti, ker deloma niso umetniške, deloma so pa kopije. Živnostenska banka na Dunaju. Šefu eskontnega oddelka dunajske filijalke. g. B o g u m i 1 u Novaku je upravni svet podelil prokuro. Personal te filijalke obstoji sedaj iz ravnatelja, njegovega namestnika, 5 prokuristov, 92 uradnikov in 19 slug. — Steselj pred vojnim sodiščem. Iz Petrograda javljajo, da je komisija, ki se bavi s preiskavo o kapitulaciji Port Arturja, sklenila, da stavi pred vojno sodišče generala Steslja. bivšega poveljnika Port Arturja. — Zvrnil se je čoln na Donavi v Bndapešti. V čolnu je bilo 15 oseb. od katerih se je rešilo le 5 oseb. — Rodbinska drama. V Franko-brodu je ustrelil tovarnar Vorwärts Sletnega sina in 9letno hčer, nato pa še sam sebe. — S pecivom se je zastrupilo v Libercih nad 15 oseb. Neki deček je že umrl. — Zdravje operirane kneginje Elizabete je popolnoma povoljno. — Vlak je skočil s tira pri Dol. Miholjacu pri Oseku. Sprevodnik je ubit, vlakovodja pa smrtno ranjen. — Stolp sv. Marka v Benetkah, imenovan ,.campanille" se vendar začne kmalu graditi. Stroški so proračunjeni na 1,800.000 lir. Stari stolp je tehtal 11.080.000 kilogramov, novi stolp pa bo za 3,088.000 kg lažji. Društveno gibanje. — Šoštanj. Šaleška čitalnica v Šoštanju vabi domače in zunanje ude na izredni občni zbor. ki se vrši v soboto 17. t. m. v kavarni hotela „Avstrija". Dnevni red razpoložen je pri podpredsedniku. — Južnoštajersko hmeljarsko društvo vabi k glavni skupščini, katera se bode vršila v nedeljo, dne 18. sušca t. 1. ob 3. uri popoln d n e v gostilni Hausenbichler v Žalcu s sledečim sporedom: 1. Sprejem novih udov. 2. Poročilo o delovanju društva v minolem letu. 3. Letni račun. 4. Provenijenčna postava za hmelj. 5. Poročilo o hmeljskem poskuševal-nem nasadu. 6. Avstrijska razstava v Londonu 1906. 7. Praktične izkušnje o hmeljarstvu. 8. Volitev novega odbora. 9. Slučajnosti. 10. Nasveti. K prav mnogobrojni vdeležbi se vabijo vsi hmeljarji! Žalec, dne 11. sušca 1906. Za društveno vodstvo: Predsednik: Dr. M. Bergmann 1. r. Tajnik: Anton PetriČek 1. r. — Slovensko kat. delavsko društvo v Žalcu priredi dne 25. t. m. svoj letni občni zbor ob 3. uri popoldne v gostilni g. Franc Viranta s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Govor: Splošna volilna pravica in delavstvo (govori g. Moškerc iz Ljubljane). 3. Društveno poročilo. 4. Plačevanje letnine in vpisovanje udov. 5. Volitev novega odbora. 6. Predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje delavstva uljudno odbor. — Savinjsko učiteljsko društvo zboruje dne 22. marca t. 1.' ob 2. uri popoldne v Gomilskem po določenem vsporedu. — Posojilnica na Frankolovem, reg. zadruga z neomejeno zavezo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 18. sušca t. 1. popoldne po večernicah v zadružni pisarni z sledečim vspo-redom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Predložitev in odobrenje računa za 1. 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Prosti predlogi. Pri nezadostnem številu članov zboruje eno yro pozneje drugi občni zbor. na kojem pa se konštatira sklepčnost v smislu § 33. pravil brez ozira ua število navzočih članov. — Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 18. t, m. ob eni popoldne v Šmarju. — Kmetijsko bralno društvo ua Polenšaku ima svoj ustanovni občni zbor na Jožefovo po večernicah v šol. prostorih. Pri tej priliki bodeta govorila gg. dr. Jurtela in Bele. Po ustanovnem občnem, zbora je vpisovanje udov. Narodnjaki udeležite se ga v obilnem številu! Književnost in umetnost. — „Slovan" 4. št.: Vlad. Levstik: Josip Stritar; Fran Valenčič: Iz večernih ur; Fran Valenčič: Ve rosne oči; Ivan Cankar: Ministrant .Tokec; Jernej pl. Andrejka: Črtice izza okupacije Bosne: Ivafi Lah: Iz. časov romantike; Vladimir: Romar na gori; Ing. ehem. Jakob Türk: Naš vsakdanji kruh; Roman Romanov: Tiho, ljubica, kakor senca ...; Spitignjev: Samo nocoj; Vladimir: V spominsko knjigo: J. K. Pod-gorjanski: Milan in Mavricij : Dr. Vinko pl. Šercl: Iz življenja starih Indov; Roman Romanov: To noč nocoj . . . Listek: Književnost; Gledališče in glasba; Umetnost: Naše slike. Listnica uredništva. G. dr. P. — ,.Slovenčevega" novega kurza pri „Domovini" ni mogoče resno vpoštevati. ker dokazuje. da smo za razporoko, s člankom nekega preč. g. duhovnika v liram ho nerazvezlji-vosti katoliškega zakona, katerega smo iloslovno natisnili, in ker nam očita priobčilo mnenja monsignora dra. Scheicherja o isti stvari. Libe-ralni.sino toraj „Slovencu", ker objavljamo sodbe odličnih katoliških duhovnikov o zakonu, od kaaterih je eden od papeža tako visoko odlikovan. kakor mil. g. stolni dekan Hrihovšek v Mariboru. Kdor ljubi kakao in 'okoLurto. temu bodi priporočen: Ivana J-loffa Kandol-Kakao ki ima najmanj tolàée v sebi, je torej najlaže prebaven, ne provzroda nikoli zaprtosti in je ob najboljšem okusu izredno poceni. Pristan samo z imenom Iran Hoff in z levjo varstveno znamko. Zavoji po '/, kg 90 vinaijav Dobiva 0 •»>/>» 60 » se povsod. hmeljske droge p« Ugodni CHi. (185 8-i EM. KUKETZ, Žalec. Ontani Citte. Najboljša In najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! MT* Vsakih 14 dni vozijo Trst - New - York parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni, 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku ANDREJ OD LA SEK, Ljubljana Slomšekove ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: CARPATHIA, v nedeljo 25. marca 1906. ULTO NI A, ponedeljek 9. aprila 1906. - SLAVONIA. pondeljek (1) 23. aprila 1906. 24 Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmarji xxxxxxxx regi str o vano zadruge z neomejeno zavezo, xxxxxxxx v torek dne 20. marca 1906 ob 1. uri popoldan v lastni hiši. DNEVNI RED : . 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Nasveti načelstva in slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. uri, vrši se isti ob 2. uri popoldne v smislu § 40 alin. b zadružnih pravil. (na) 2 Nacelstvo. IrgoVina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, RMiiLsn priporoča kancelijski. konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni ===== in barvani papir. = svinčniki KatncttcKi peresa tablic« peresniHi gobice radirke črnilo TrgoVsHe Htt)lgc ■v vseh velikostih črtane. /. eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. OdjemalneHnjižice po razvili («uh. JtojVečja zaloga Vseh tisHoVin -r: šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ———— in privatnike. ——— Lastna zaloga sol. zvezkov in risank. papirnate Vreče vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. *»»»»$»» Stambilje pečatniki, vig-nete. (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. popisnice umetne, pokrajinske in s cvetlicami odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave. MolitVeniHi za birmo, vez v raznih barvah. Albumi za slike, dopisnice in poezi je. Pismeni papir ;a*;rah-in Zavitke za urade v vseh velikostih. CeniKi £f za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ....... Naprodaj je novozidana enonadstropna hiša 15 minut od Celja. Obsega 7 stanovanj od 1 do 3 sobe; v hiši je tudi prodajalna, hlev itd. Prodajni pogoji jako ugodni. Natančneje pove ALOJZIJ TERČEK v Zvezni knjigoveznici, Celje, 1187) Schillerjeva cesta štev. '■>. 2 i Salame fine ogrske gld. 1'75; i ž gnjati zelo priljubljene gld. 1'30;dunajske86 kr. ; bolj fine gld. 1-15 za kilo. g '' 'a Praga 1 gld. ; brez kosti gl. 1'20 **"Jpleče brez kosti 95 kr.: suho meso 86 kr.; slanina 88 kr. glavina fina 50kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel., ena 20 kr. filivnvka brinjevec, gld. 120 liter pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej (107) 11-2 Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljena leta 1885. Mnogo priznanj o do poslanem blagu. — Kupujem pa vedno brinjevo olje. Ü73) 3-1 sprejme krojaški mojster SIMON BÖHMER, Voitsberg. BSSSSSSSSSSSSSSSBSSSESSSZSSZ (184) 2-2 Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Pr» dobro Mig«. © Solitili in točno postrežba. S izvežban v eksekucijah. v knjigovodstvu ter ostalih' pisarniških poslih se sprejme v odvetniški pisarni ¥ Ljubljani. Ponudbe pod naslovom: „SOLIDEN" na upravništvo tega lista. Blagajnice m pred ognjem in vlomom prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BEßGEß DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v ,.Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-54 zanesljiv Kurjač. Izprašan kotlar tn pristrojnik ima prednost. (186) Premogovnik Pečovnik. 2 učenca iz dobre hiše se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Zahteva se dobri vspeh ljudske šole in znanje slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe naj se (165) pošiljajo na tvrdko 2 2 M. E LS N ER, LITIJA. Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= itrukeije daje = tvrdka »j L Wfppiingerstrasse n Htismrvani cenilci zastonj in uoštnine orost: kf (7/a) 104-54 Opr. štev. A 114/5.78 (17%) OKLIC. v zapuščinski zadevi za, rajnim Matijo Hren po domače Rahle ÌZ Sv. Križa Št. 18 se je vsled prošnje postavnih dedičev dozvolila prostovoljna sodna dražba celega nepremakljivega in premakljivega premo ženja pod predloženimi pogoji in se v to svrho določil dan na 9. malega travna 1906 J iL in 4 h- dopoldne ob 7* 11. uri na lici mesta pri svetem Križu s tem pristavkom, da se nepremičnine sestoječe iz vlož. štev. 5 tastralne občine sv. Križ in premičnine ne bodo oddale pod vktfpno izklicno ceno po 6000 kron. Vsaki dražbenik ima položiti v roke sodnega komisarja 20% vadij toraj 1200 kroil. Zdražitelj mora v treh mescih po dražbenem dnevu položiti polotim izkupila (največje ponudbe) s 5% obrestmi od dneva dražbe, nadalje v j ti mescih po dražbenem dnevu drugo polovico izkupila s 5 % obrestmij Zdražitelj ne sme, predno ne položi prve polovice izkupila, lesa sekati,j gozdih prodanega posestva. Male terjatve, ki so na posestvih vknjižene. so poplačane ui toraj indebite vknjižene. • v 1 Ostala vsebina dražbenih pogojev, ki se imajo pred začetkom dražbi precitati, zapisnik o inventuri in cenitvi in zemljiškoknjižni igylefok se morejo v sodni pisarni in pri dražbi vpogledati. | jHH Posestvo leži približno 4 ure od trga Konjice oddaljeno tik državn^ceste, C. kr. okrajno sodišče v Konjicah odcl. dne 28. svečana 1906. kupuje sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice .(frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je na H Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-52 Mm mi Izvršuje naj raznovrstne jäe tiskovine od naj-navadne'jäe do najfinejše obUke po izredno znižanih cenali. Ker najbolje t urejena ^^ z vnem Potrebnim,izvršuje vsa največja dela solidno in v najkrajšem časn. „Patent Mach" * se doöivajo à 40,65,80,120,135, stilerò 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90 v naslednjih prodajalnah: priporoča svojo velikansko zalogo konfekcijskega blaga za gospode in dečke. Bogata izber najmodernejših površnikov in oblek za pomlad in poletje po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo po najnovejšem kroju točno i ceno. Pristno angleško blago je vedno v zalogi. Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. Anton Kolenc, trgovec t Celju, „Narodni dom" Potnikom v Ameriko v prevdarek!! jMtogl^l Najstarejša tvrdka za spedirà»je potnikov gST, ZWILCHENBART SfesJIi BAS KL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 naznanja, .ria je otvoril H. VOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi.stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — •$ vožnja na morju le ti do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. •) Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. Govori in piše se v vseh jezikih. •> .;K4or hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52—11 .J O ftfrOOOOOOOOOOCiOOO* Zbiralnica v Celju pri gospodo Josipu Hočevarju krojaški modni sulon, Kolodvorska nlica. , (64) «7-25 _ , južno sadje, poper, itd, in OLJE vseh vrst pro- trgovcem in industri jalnint podjetjem piiškar Y Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje m- vsakovrstnih pušk tn za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c, kr. preskuševalnici in od mene preskušene. -Slovenske ali nemške cenike na zalitevanje (9) zastonj in poštnine prosto. 50—42 Trst, Via Commerciale št. 5 (10) 22- IS XXX Tvrdka ustanovljena leta 1876, Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so t «• Vf.l.l • saffiSI Travniške brane, pluge a?f r» poljedelsko orodje, trnjevo ■ '/ žico, žične mreže za ograje priporoča VSA trgovina z železnino,MERKUR, yXX> Peter Maj« iič, Celje. Mn beachte dia Fabrikmarke. ^jiapasq/roro, -- in r Singer Co. Nähmaschinen Aot.Ges. vzorna Ysak siyalni stroj ima varstveno znamko. usposoblj^ajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja Singepjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Prodaja stavbenih potrebščin kakor tra verz. cementa, VODOVODNIH CEVI, cevi iz kamenščine. CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20)52 n JnžnostajersHa hranilnica V (eljn naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških * posojilih od pet na . Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa ocl pet na (43) 50—9 Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4% Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostile ali sploh vsake vrste tehtnic. vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem