Leto LXVHX, št, 296
LJubljana, ponedeljek 30. decembra 1935.
|aafc&ja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst & Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25    Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO  IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA,  KnaUjevm oUca Štev. 5.
Telefon: 31-22, 31-23, 3S-24, 31-25 in 31-26
Vojna se je še le pričela
Abesinci so šele v zadnjem tednu pričeli z organiziranim odporom ter so na vsej severni fronti dosegli velike uspehe — V enem tednu več izgub, kakor prej v dveh mesecih — Italijansko
letalstvo omrtvičeno
Pariz- 30. decembra. z. Posebni poročevalec agencije Havas poroča iz Addi« Abebe:
V teku zadnjega tedna se je položaj na abesanski bojiščih znatno spremenil. Boji- ki se razvijajo v Tigreji, napravijo vtis, da se je vojna prav za prav Še le sedaj pričela- Prve dva meseca so italijanske čete napredovale na vsej črti, ker niso nikjer zadele na resnejši odpor Abesincev. Sedaj pa je prišlo zla. sti v Tigreji do hudih spopadov in krvavih borb.
Najvažnejši dogodek zadnjega tedna je koncentriran napad Abesincev v Tig* reji, kjer so se morali Italijani na vsej Črti umakniti in se še vedno umikajo. Položaj na bojiščih   je sedaj naslednji:
Lievo krilo Abesincev, ki mu poveljuje dadžas Hajlu, operira v hribih Sire. R1 j^g°v cilj je zavzetje Akzsuma. ki ni važen le iz strategičnih razlogov, marveč še bolj iz prestižnih razlogov« ker velja za sveto mesto Abesinije. čete rasa Sejuma prodirajo sporedno v smeri proti Adui. Njihov cilj je zavzetje Adue, s čimer bi bil znaten del italijanske vojske odrezan od zaledja. Dedžas Hajle Kabedi razvija veliko aktivnost v področju Tembiena. kjer je zadnje dni dosegel važne uspehe in hudo pritisnil na Italijane, ki so se morali z velikimi izgubami umakniti. Kas Kasa prodira severno od Makale in je prišel Italija-jvom. ki se branijo Makale, že za hrbet. Kas Sejum pritiska na centrum fronte v Tigreji. Desno krilo, ki operira v Bomberti, pod i>oveIjstvom dedžasa Kasa ima za cilj obkolitev Makale. Na skrajni desnici operira ras Kasa Se-bat vzhodno od Makale ter resno ogroža italijansko levo krik), ki se vedno -bolj umika. Vse operacije Abesincev kažejo, da gre za dobro premišljen načrt. ki Se pretvarja polagoma v Skladu z doseženimi uspehi v splošno ofenzivo.
Izgube, ki so jih imeli tako Italijani-kakor Abesinci v bojih zadnjega tedna, so mnogo večje, kakor pa vse izgube, kar so jih imeli na obeh straneh prva dva meseca, cd početka abesinske vojne. Sedanje postojanke Abesincev so mnogo ugodnejše, nego pa so postojanke Italijanov, ki na stalnem umikanju ne utegnejo, da bi se bolje utrdili. Italijanom dela velike preglavice tudi dovoz živil in municije. 1
N3jhujši udarec za Italijane pa je neuporabnost italijanskega letalstva, ki je bilo doslej glavno orožje v boju proti Abesinceiu. Dočim se Abesinci pri svojih pohodih tako spretno skrivajo iu prodirajo po večini le ponoči, da jih italijanski letalci ne morejo izslediti, se vrše borbe skoro vedno le od moža do moža, tako da letalstvo ne more poseči v boj, kajti č> bi bombardirali abesinske čete, bi ob enem prizadejali hnde izgube radi lastnim vrstam. Bombardiranje večjih abesinskih krajev v notranjosti države pa se je pokazala za docela brezuspešno. Deloma so se Abesinci letalskim napadom že privadili in se znajo spretno skrivati, deloma pa so stroški za take napade daleko večji, kakor pa dosežene koristi. Vrh sitega v zadnjem času zelo dobro frak. cionira abesinska protiletalska obramba. Abesinci razpolagajo z večjim številom protiletalskih topov, posebno pa so se i zve zbali v obstreljevanju letal s strojnimi puškami. Italijanski letalski poleti so zaradi tega postali skrajno riskantni. V zadnje« dneh so sestrehii Abesinci več italijanskih letal in prizadejali Italijanom s tem veliko škodo.
Velik vojni plen
London, 30. decembra, z. Reuter poroča:
Abesinci ugrabili Italijanom severno od Makale 20 tankov, 40 do 50 strojnic in zajeli 200 vojakov. Makala še ni padla, toda vojska rasa Sebata prodira v pokrajini okoli Adue. Vojska r&Sa Kase prodira južno od Makale, vojska rasa Sejuma pa zapadno od tega mesta. Prodiranje napreda je počasi, toda v velikem obse.
gn. Navedene vejsko ogražajo Makalo. V božičnem tednu so bile najbolj krvave bit. ke, odkar so s*? začele sovražnosti^ in je verjetno, da bodo postale še bolj ogorčene prav v kratkerr^ če smemo verjetf infor. madjam iz dobro poučenega pbesinskega vira.
Nove divizije odhajajo v Afriko
Lcndon, 30. decembra. AA. DNB poroča: Po vesteh iz Port Soirfa so se pomnožili prevozi italijanskih £et skozi sueški prekop. Od 22. do 2S, decembra so italijanske ladje po uradnih podatkih plule G ko/i prekop s 10.346 oficirji in vojaki in
s 17.416 tonami vojnega gradiva. 288 tonami bencina, 5.750 tonami cementa in 299 mezg.
Med italijanskimi Četami, ki so zadnje dni odhajale skozi Sueški prekop v Vzhodno Afriko, so tudi čete, ki so se doslej nahajale v Bengaziju. Tz tega izhaji, da so Italijani premestili del svojih čet, ki so jih svojčas poslali v Libijo, v Eritrejo.
Seja italijanske vlade
Rim, 30. tiecetrbra. fAA. Danes ob 10. se sestane italijanski ministrski svet. Seja se bo vršila v palači Viminale pod vodstvom MussoHni.ia. Na dnevnem redu so perečo politična vprašanja in državni pro-račrni za poslovno dobo 1936/37.
Glavna ofenziva se šele pripravlja
Adi • Abeba, 30. decembra, z. Po zatrjevanju tukajšnjih poučenih krogov se bo še le prihodnji teden pričela koncentrična ofenziva na severni in južni fronti. Glavno vodstvo bo poverjeno rasu Sejumu, rasu Mulugeti in rasu Kasi. S to ofenzivo hočejo Abesinci še pospešiti poraz Italijanov, ki je po njihovem mnenju že sedaj očiten na severni fronti.
w <9
Abesinci opozarjajo na to, da so bili tudi leta 1896 pri Adni tepeni Italijani meseca januarja, to je v dobi, ko zavlada, v teh krajih za nedomačine neznosna klima. Ohrabreni z dosedanjimi uspehi so Abesinci prepričani, da se jim bo tudi sedaj posrečilo v tej dobi zadati Italijanom odločilen poraz.
icaim manevri
.'v
francoske mornarice
Proti običaju ho imela francoska vojna mornarica svoje manevre ob maroški obali, da bi bila za vsak primer
pripravljena
Pariz. 30- decembra, z. Atlantsko brodovje francoske vojne mornarice, ki je imelo vsako leto svoje manevre na Atlantskem oceana, bo po sklerm admirali te te imelo letos v začetku januarja svoje manevre ob maroški obali neposredni bližini Gibraltarja. V francoskih vojaških krogih utemeljujejo to nenavadno   spremembo s tem,   češ da
vlada na Atlantskem oceanu zelo viharno in zato za manevre neugodno vreme. V političnih krogih pa so prepričani, da hoče Francija s tem dokazati tako Londonu, kakor Kimu, da je v primeru oboroženega spopada med Anglijo in Italijo trdno odločena, priskočiti na pomoč Angliji.
Svojevrstna demonstracija bivših francoskih bojevnikov
Rim, 30. decembra. AA. Agencija Štefani poroča: Cj'onemlno ravnateljstvo za tujski promet >e priredilo svečan sprejem v čast 800 bivših francoskih bojevnikov, ki so te dni prispeli v Italijo. Sprejem je bil v oficirskem domu. Prisotne so bile tudi mnoge ugledne osebnosti italijanskega javnega življenja. Prisotni so prepevali francoske in italijanske pesmi in vzklikali >»Dol s sankcijami« Istočasno so žene ita-
lijanskih bojevnikov sprejele ^voje francoske tovarišice. Poslanec L>elacroix, ki je med svetovno vojno oslepel, se je zahvalil svojim francoskim tovarišem v imenu italijanskih invalidov. Snoči so biLi bivši italijanski bojevniki na svečani predstava v operi Italijanski kralj je sprejel delegacijo bivših francoskih bojevnikov in ostal ž njimi v daljšam razgovoru.
Amerika hoče ostati nevtralna
Washiugton, 'jO. decembra. AA. Vladni krogi zasledujejo /- velikim zanimanjem razvoj dogodkov v Evropi, čeprav se vzdržujejo uradnih komentarjev o francoski notranji politiki. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da so Ze din j ene države v glavnem zadovoljne z Ta z vo jem debate v francoski poslanski zbornici. \Vashington je naklonjen akcijam I »s. ki rim je namen napraviti mir. čeprav nadaljuje ameriška vlada politiko popolne nevtralnosti in noče dati povoda, da fcw se javno mnenje razdelilo glede ženevskih vprašanj, zlasti glede italijihsko-abesinskega spora.
Glede sankcij komentarji listov niso ugodni, na drugi strani pa so ameriški krogli zelo zadovoljni z Lavalovimi izjavami pri parlamentarni debati, da hoče franco-
ska vlada podpirati izvajanje pakta I>N\
Newyork. 30. decembra. AA. Senator van de Berg. o katerem pravijo, da bo bržkone kandidiral pri prihodnjih predsedniških vo+ifcvah, je fejavpl, da se bo pri razpravi o novem zakonu glede nevtralnosti z vsemu silan.; zavzel za to. da v ta zakon ne pride ničesar, kar je kakorkoli v zvezi z ženevskim san-kcijskkn sistemom. Briand-Kelloggov pakt, -je poudaril, ne predvideva sankcij. On sam je velik nasprotnik vsakega sodelovanje z Društvom narodov. Po njegovem mišljenju predstavlja že uradna proglasitev kake države za napadale sovražen čin napram dotični državi Novi zakon o nevtralnosti ZeJinje. ni h držav se mor« oslartja-ti na resnično nepristransko nevtralnost, ker bo le tako lahko služil interesom države.
Atentat na heimvvehrovskega voditelja
na Dunaju
Dunaj. 30. decembra, z. Snoči okrog 22.30 jo bil v 18. okraju izvršen ateniat na voditelja heinnvehrovske mladine na Dunaju, mcščan^koFolskeGta učitolja Maxa \Valciiarsa Ko se je vračal domov, £a je napadlo več neznancev. Oddali so nanj od zadaj več* strelov. Walchars se je zgrudil nezavesten. Reševalci so jia prepeljali v bolnico, ktjeT so ugotovili« da ima prestreljena jetra in
ščevanje. Dogodek je izzval na Dunaju veliko razburjenje, ker sodijo, da pomeni pri -četek nove akcije hitlerjevcev.
Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljana** o, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon *C 6S( podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvora VOL,
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Po Lavalovi zmagi v francoskem parlamentu
Končnoveljavna odobritev zakona o Hgah
Pariz, 30l decembra. AA. .Razprava o zu-aiaaiji poli liki se je končala v poslanski zbor-nioi z uspehom vlade, ki je večji, kakor so prvotno domnevali. Lavalov govor je večina poslain^ev sprejela z mo^n in odobravanjem. Predsednik francoske vlade je dofeft-2>»1, da j-e bMa njegova politika v s.klad'u z njegovimi besedami in izjavami, ki jih je podal v Ženevi. Framcija oblaja zvesta ola-jiica Diustva narodov, je nanašal Laval in obenem poudarjal, da bo tudi v bodoče sodelovala z aiigle5kim: ministri. Posebno pozornost je zbudi-la Ta valova ^ziava o tehničnem sporazuma med generalnima štaboma Francije in Velike Brrtamije. c? bi Italija ai a padi a \>!iko Britanijo v zvezi s sankcijami. Laval j*1 tudi pristavil. <r*i bo Francija skuhala vzpostaviti dobre sliJce Z drugimi evropski m i državami, zlasti i Neme'j o.
Po tej težki parlamentarni bifcki in zmagi Lavalov.1 vlado priča-lcujejo pol 'tirni krogi, da bosta obe zbonnioi dokonrai'i proraounsko razj>n.vo v ponedeljek ali kurek.
Poslanska zbornica je dakoicno Odobrila za-konski načrt o ligah iu sicer besedilo, ki <ra je odob-nl senat. Za zak^n-lii naZrt so glasovali 403 poslanci, preti pa 104. Izpre-minjevalni pre Vos nendvisnegi poslanca do Man^ea. ki je zuhtenal razpn^t reeh tajnih društev, je j>osla>n?'ka ibomica odklonla s 417 glasovi proti 104.
Na nooni seji, itrajajocu do 1.1 o, je senat s 278 glasovi proti 15 odobril proračun kr določa 40.376.316.C43 iJraivkov izdatkov in 40.431,20:2.266 frankov dohodkov.
Komentarfi nemškega **ska
Berlin. 30 decembra A A. Nemški 1 sH se ži\ahno zanimajo za pislednjo veliko debato v francosk; poslanski zbornici »n neznuino Lavalovo zrnato.
^BerldneT Tageblatr.. predvsem anatowra. Lavalovo todmačenpe franoosdco- ru&kega po'kta z Nemčijo. »Kolnische ZeHnn-g« pravi med driKffm, da izreka nemška rtar-xl svoje priznanje Lavad«. ker je zagrmi rre-ka sumn čeaja v škodo \emcvii. Laval je zelo obzirno nagdasvl, d-a je traneotiko.nemško /bižanjc cdein od prvrh pogojev m evropski mir in da mora priti do toga zbližan j a v okviru sistema koleJctavne varnosti Obžalovati je le. de Laval pri tem ni Izrecno upoštevat neke nemSke pripombe rdede načina. k;nk0 naj se ta *r*tem zi?Tadi. ilkratu pa ie treba primati, dfl le La^l govoril v prijateljskem tonu. Nern^ka ^Ud< goeovo vselej pozdravi ra vaafko moiivo<< /hli/anja s Francijo
Protldržavna zarota na Estonskem
Talin, 30, decembra AA 'Agencija Ste-sani poroča: L'radniki finske policije so prispeli v Talin, da s< delujejo z eston-ku policijo nri preis.kav; proti zart>t"i:kom Vabsi. Mislijo, da b<> več uglednih oseb vsa*k hip aretiranih. Proti včeraj prijetim zarotnikom bo /e v kratkem razprav.. Mislijo, da bodo zarotniki zelo str"1 o obsojeni.
Helsinki, 30. decembra. AA Semkaj je prispelo  v«č  uradnikov  estonske policije.
da sodeluje pri preiskavi o zaroti, ki je imela svoj sedež v He+sin»kih. Kaikor je /nano so oblasti prijele ne-keg* fin&iceea majorja, češ da je dobavili estonskim aa-rotnikom večjo količino bomb ;n granat iz dr/avneu«i .skkidišča. Vse kaže. da #o estonski zarotniki, imenovani Va4wL oied. tem pobegnili v Ncnrijo Njiiihov vodrtelj > k je pobegnil v Švedsko roKci|l mu je za pegami.
Urugvaj noče imeti več opravka z Moskvo
Montevideo, 30. decembra, z. Urugvajski zunanji ministeir j-e odklonil protestno noto sovjetske vlade, ki jo je poslala zaradi prekinitve diplomatskih odnoša-jev. Vrnil je noto z opombo,, da dokumenta, ki vsebuje tako nedostojne izraze kakor ta sovjetska nota, sploh ne more sprejeti kaj šele o njem razpravljati.
Ob enem je zunanji nainis-tjejr »pomočil dosedanjemu ruskemu px>a!anikii, da ga ne smatra več za dlpk>matakegB. zastoip-nika ter da tw bilo vsako njegovo oa-• ! no poaredovaffije deplacirano ter bi imelo za posledico takoj&nji h^on bivšega poslanika kot nadležnega tujca.
Potres v Nemčiji
Karlsruhe, 30. decembra, z. V Kari3-ruhe in okolici so občutili da\i ob 4.40 močne potresne sunke. Ponekod so se porušili dimniki in razpokali zidovi. Večje materijalne škode doslej ni bilo, pač pa je potres izzval med prebivalstvom hudo paniko. Potresni sunki so se pričeli že ob 4.10 in so v krajših ali daljših presledkih trajaii vse do 6. zjutraj. Potres so občutili tudi na Badenskem.
Lindbergh pobegnil v Evropo
Pariz, 30. decembra. AA. >-Matin ■ je objavil poročalo svojega londonskega poročevalca, ki je ugotovi!, da je Lindberh s svojo družino dejansko odpotoval v Evropo in da se bo v torek izkrcal v Liverpooiu. Lmdber gtiovi bodo tak o j n ■ da 1 jev a Lr» svoje potovanje z avtomobilom v neko manjše mestece bliru CaTdnffa. kjer se bodo nastanili pri dailjnJLin sorodniku AubreTju Morganu. Anigleške policijske oblasti so izdale stroge varnostne odredbe za zaščito Ldndber^ha in njegove družine
Macdonald se bori za mandat
London, 30. decembra. AA. Čeprav so podpredsedniku rnmistrsiloega sveta Msc-donaldu m njegovemu s4nu po sporazumii cned vladnimi stranksmi z^-gotovili kandidature o priliki bVržnjiih dopo4n9nifti volitev za neke mandate v spodnji znornici, politični krogi naglasa jo. da izvobtev obeh Macdonaldov ra povsem gotova stvflf. škotski nacionalisti so sklenili, da postavijo v volilnem okrožju, kjer bo kandidiral Ram-sav Macdonald, za protikandidata prof Gibbsa. Xjegov sin pa bo «nel bržkone kar tri protikandidate, med njimi rudi nekega konservativca. Pristojne okrajne OTg3riz^_ c:je konzervativne stranke bodo, kakor vse kaže. sklenile, da v primeru rrbeh Macdonaldov ni mogoče ^nrejeti navodil voditelja stranke B«idwina,
Nesreča francoskih
Pariz, 30. decembra. AA. H a. vas poroča:
F vttktku m«n*str«»tvo je izdalo uradno poročilo, da se je letalo, a fcaterm sta *ku-USm letalca Pharabode :n pliin potoJei do. .sedanji hitrostni rekord ;z Pariza v Madagaskar, pri Vldihalfi v angleškem Sudanu ponesrečilo. P H pristanku se je prcTrnalo. Letalec Pharabode ^e je uoil. Ktem pa je ranjen. Zlomljeni iino obe no^i.
jarobiž z vseh strani
Petrograd,  30.  decembra   A A. Tz M»w-
tnanska poročajo-, da se je Wazu o<ok* k :ki:i...i potopiia neka ruska ladj*. Usoda posadke ni znana.
Pariz, 30. decembra. AA. Ker se je pričel sneg nag4o toprti, je mnogo rek hudo naraslo. Veliko ncvariK>st predstavlja zlasti naraščanje Rone okrog Avigoooa. Tudi Mama je v nekaj urah naraslo za 80 cm.
London 30. decembra. AA. Iz mnogih krajev Velike Britanije prihajajo veati t> poplavah. Stanje ?e ze4o re^no posebno v kentski. esseski. dorosoUki in sommers<»t-ski grofiji. Temza n-^glo narašča-
Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova dražba
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
• Devize z všteto pretnojo 38.6* •) Amsterdam 297f,.28 — 2i«Q.8i>; Benin 17&6.08 — 176Q.9o; Bnuseij 738.11 , 743.17; Ourrti 1434.22 — 1431.29; London 21« 05 — 21S.11; New Y<>nk 4361.07 — 4367.38; Ta-r« 288.S9 — 290.43; Praga 18119 — 1*2-30. Avstrijski šiling v privatnem klirrnam 9 TO — #.20.
Inozemske borze.
Curih, 30. decernibra. BeoRra»i T.ul, la-rifz 20.3925, London 15.206. Nev Y<wk 308.—. Bruselj 51.8875,Milan 24.76. Madrii 41.975, Amsterdam 208.90, Berlin 12S.«5, Dunaj 57.30, Praga L2.73, Varava 57.85\ Bukarešta 2^0,
Bodočnost, kakršne
bojimo j| ■
Vse države se mrrtično ©borožujejo, toda rmaajal
I^OJS^pU^J l€ f^U^aya^
Ljubicam, 30. decembra. Opisi bodočnosti in zlasti >bodoce« sve. tovne vojne so navactno fantastični, strahote, ki ae nam obetajo, so ros vprav fantastične, toda kljub temu ao verjetne. Človeštvo je zadnja desetletja tako :-napre_ dowUoc, kar se ioe vojn« tehnike ter črnih naklepov, kako bi uničevali drug drugega, da je skoraj bolj fantastično pričakovati amago razuma. Vse moderne države so v neprestani pripravljenosti. Na svetu še ni druge eksekutivne sile, razen orožja. Dr. žava se ne ozira na sosedno državo ali katerokoli drugo zaradi tega, če ima velike znanstvenike, umetnike m sploh ne na stopnjo njene kulture, kajti kultura, duh, razum — niso avtoriteta. Močna armada, moderno oborožena je sila, ki jo predvsem upošteva druga država. Razumu in logiki se ne ukljanjajo na svetovnih konferencah, kjer dele države na male države in vele. sile. In močna armada napravi iz države velesilo. Njen ugled je tem večji, čim močnejša je vojaško. Niti gospodarski Činitelji niso tako odločujoči. Država je lahko gospodarsko Šibka., a je vseeno :>ve-lesila<?, če je izvrstno vojaško organizirana in oborožena. Top tehta več kakcr učenjak, eskadriila bombarderjev odtehta vse znanstvene in socijalne ustanove. Kdor ima v rokah močno armado, lahko zapoveduje ali vsaj grozi. Svet mora ubogati topove in bombe, če ne...
V začaranem krogu
Kdo bi se potem takem še čudil, zakaj se države neprestano mrzlično oborožuje-jo. To je začaran krog; država se boji države, da bi je ne prehitela, da bi se ne obo_ rožila bolje od nje. Brez oborožitve ni varnosti. Toda baš ta varnost povzroča zopet nevarnost, da se bodo oborožile še bolj tudi druge države. Splošna razorožitev je bila nekaj časa velik ideal — navidez. Nihče ni hotel popustiti. Na razoroži tvenih konferencah so so pogajali predvsem o nekem izenačenju pomorskih sil. Niso mogli doseči niti odprave napadalnega orožjr-. če že gre samo za tako zvano varnost, bi bilo defenzivno orožje dovolj. Končno so pa odkrito priznavali, da svet še ni zrel za razorožitev. Nekateri zago_ vjTjajo ter zahtevajo oborožitev tudi za-radi varnosti pred notranjimi sovražniki države. Seveda je tudi to nelogično, kajti, če bi orožja sploh ne bilo, bi si ga ne mogel preskrbeti nihče. Razorožitev je torej otltožena do svetega nikoli. Svet se še nikdar oboroževal tako velikopotezno, kakor po svetovni vojni. Ali je bil to edini nauk iz svetovno vojne ?
I  Letala, topovi ali ... ?
Na letošnjih manevrih velikih evropskih držav se je manifestirala sila, ki vlada dandanes svetu. Po tem, kar se je videlo, lahko sflutimo, kiko fantastična bodočnost se nam obeta. Naglasiti je pa treba, da zdaj ne morejo niti najboljši vojaški strokovnjaki dovolj verjetno napo. vedati, kakšna bi bila vojna v bodočnosti. Nedvomno pripisujemo v splošnem prevelik pomen vojni v zraku, kakor tudi učinkovanju strupenih plinov, dočim na drugi strani podcenjujemo plinske bombe. Nešteto napovedi smo že slišali, da bo v bo. doci vojni zmagala tista država, ki bo imela bolje razvito in močnejšo letalstvo. Opisovalci bodočih grozot so nas strašili, da bodo sovražna letala v nekaj urah spremenila zaledje v puščavo, da bodo bombe zažgale in razrušile naselja in jih zastrupila s plinom. Pri tem pa niso dovolj upoštevali obrambnega orožja, protiletalskih topov, obrambnih letal, zaklonišč pred napadi iz zraka in da letala ne morejo naložiti toliko bomb, da bi že pri prvem poletu bila razrušena večja mesta. Kakor so pokazali letošnji manevri, bo v bodoči vojni v resnici odločal stroj, toda ne brez človeka. Ne bodo pa tudi odločala le letala, še vedno bo izid vojne odvisen od kvalitete vojaka, njegovih vojaških vrim. Angleška vojska še vedno pripisuje velik pomen pehoti, ki je pa močno oborožena s strojnicami. Vsaka desetnija ima strojnico. Vendar pa ne bo odločatudi le pehota. Artileriji pripisujejo vojaški strokovnjaki še vedno velik pomen.
Izkušnje svetovne vojne
Vojna tehnika je porabila vse skušnje svetovne vojne. Kljub silnemu neprestanemu napredku tehnike so starešja izkustva še vedno važna, četudi se način vojevanja spreminja z uvel Janjam novega, odnosno izpopolnjega orožja. Vse to je treba upoštevati, če si hočemo priklicati pred oči sliko bodočnosti, kakršne si ne želimo, a, ki meče že močne sence v sedanjost. Prav za prav rase bodočnost iz sedanjosti. In sedanjost je takšna.... Zavedamo se, da bi moraJa biti sedanjost drugačna, če bi naj bila drugačna tudi prihodnost, in če govorimo o prihodnosti, ki se nam zdi fantastična, grozna, samo opominjamo^ da je treba misliti na jutri in da bi se morali bolj jasno, globoko zavedati velike zablode današnjih dni. Ne ver jamo, da si večina želi vojno. Mislimo, da tudi manjšina, ki se se navdušuje za ta »ideai«. za vojno, ni številna, čeprav je močna. Vojna nima ideološke osnove, nasprotuje pravi kulturi in nima nobenega logičnega upravičila.. To je dandanes kljub vsemu že svetovni nazor, ki prodira čedalje bolj. Vendar bas tega ne upoštevajo dovolj vojaški strokovnjaki. Vojno je lahko organizirati popolno tehnično, lahko je oborožiti državo, toda težje je vcepiti živemu, mislečem u človeku
tako zvano vojaško moralo. Tudi t» je izkušnja svetovne vojoe in kdor jo ne upošteva, ne računa stvarno.
~ Kako 9o pripravljeni
V modernih armadah je zdaj že vse motorizirano. Ob državnih mejah so zgrajene strateške ceste. Tja vodijo tudi moderne, tako zvane avtomobilske ceste iz notranjosti. V bodoči vojni bi poslali vojaštvo na fronto z motornimi vozili. Silno naglo bi se premikila tudi motorizirana artHerija. V zahodnih evropskih državah modema armada nima več konjenice- Vojaštvo bi se ne premikalo mnogo bolj počasi od postojanke do postojanke kakor letala. Arti-lerija bi streljala tudi do 100 km daleč. Sama utrjena meja, čeprav je ob nji strnjen pas modernih trdnjav, ni tako važna, kakor bi kdo pričakoval, ko sovražnik lahko kljub temu ogroža zaledje- Nemčija polaga veliko važnost na težko artilerijo, ki jo je izpopolnila tako, da je nedvomno v tem pogledu prihitela druge države. Tudi letalstvo je zelo močno v Nemčiji, kar si lahko mislimo glede na nemško tehniko. Večkrat so že pisali nekateri lasti (seveda ne nemški), da ima Nemčija podzemeljske hangarje. Kako spretno znajo Nemci maskirati letališča, nam pove dovolj že primer, da im;ijo neki hangar skrit pod pokopališčem. Zgoraj križi, spodaj betonirani hangar. To kar se govori o vojnih skrivnostih te ali one države, je pa skoraj brezpomembno v primeri s tem, Česar ne vemotf Redki poznavalci se smejejo opisom bodoče vojne, žele, da bi imeli ljudje čim bolj čudne pojme o vsem, kar se pripravlja in kar je že pripravljeno, često čitamo o raznih strahotnih vojnih iznajdbih, a nikdar nihče ne ve, koliko je resnice na takšnih poročilih in le redki slutijo, kakšen namen imajo ta poročila. Mnogo se je že govorilo tudi o raznih smrtnih žarkih; o takšnih, ki lahko zadrže sovražnika onkraj meje in da ga povsem onesposobijo za vojno; pa tudi o takšnih, ki lahko vnamejo bencin v sovraž. nem letalu na veliko daljavo. Ne smete misliti, da za vsem tem ni niti trohice resnice, toda nekoliko drugačna je, kakor večina misli.
Štivo za slepce
Kočevje, 27. decembra. Današnjega človeka si težko mislimo brez štiv«t pa naj bo časopis ali knjiga. Človek pač rabi štivo v tej ali oni obliki, da ga seamaaja z dogodki v svetu, da ga poučuje in končno zabava. Kako je današnjemu človeku potrebno vsakdanje berilo, se opaža že pri časopisju, v dnevih, ko ne izidejo časopisi, človeku kar nekaj manjka.
Kako težko bi pa bilo tete človeku, ki bi oslepel ter bi se kar na enkrat ne mogel posluževati    štiva. Res je, da bi mu
li'hko Čitali drugi knjige in časopise vendar bi se pa ravno ob tem dejstvu čutil sila nesamostojnega in zapostavljenega. Oni, ki so slepi od rojstva, tega zla ne občutijo tako grozno, vendar pa tudi njim daje občutek velike nemoči, ker se ne morejo posluževati knjige in časopisa.
Veliki prijatelji slepih ter njihovi učitelji Klein, Braill (ki je bil sam slep). Barbier ter Hebold so ustvarili pisavo za slepe. Tako imamo danes v svetu slepih tri pisave, Kleinnovo, Heboldovo in Braillovo, ki je za slepe najvažnejša. Idejo za Braillovo pisavo je prav za prav dal Barbier, dcčim jo je Braill tako preuredil in iz popolni 1, d^ je imela s prvotno Barbierovo pisavo samo še to skupno, da ji je bila podlaga kakor pri Barbierovi pisavi izbočena pika.
LahKO trdimo, da je bilo z Braillovo pisavo ali ločkopisom vrnjeno slepim pol vida. Braillova pisava se je pričela uporabljati leta 1925 v zavodu za slepe v Parizu. Kmalu pa si je utrla pot v svet in danes jo uporabljajo po vsem svetu. Tisoče ki tisoče knjig se je v tem stoletju natisnilo v Braillovem točkopisu za slepe. Tisoče in tisoče not se je napisalo slepim. In tise će slepili je zajemalo svoje znanje iz knjig potem Braillovega točkopisa. Koliko uteh j je pisava za slepe prinesla slepim. Koliko duševnega užitka je prineslo štivo slepim, ki so se ga odslej lahko posluževali v hnjižnicah, urejenih nalašč za nje.
Omenimo naj samo dve znani knjižnici za slepe y Nemčiji. To je Zentralbiblio-thek fur Biinde v Hamburgu ter Zentral-biblicthek fiir Biinde v Leipzigu. Iz slednje, ki je bila ustanovljena že leta 1894, si izposojajo knjige tudi naši slovenski slepi, predvsem muzikalije. Knjige, ki gredo v izposojeni** po vsem vse tu, se izposojajo brezplačno tudi inozemcem, samo povratno poštnino morajo plačati. Knjižnica za slepe v Leipzigu ima za tamkajšnje slepe tudi krasno in dobro urejeno
— -Najdena moška ura V nedeljo 15. t m. | je bilo na Polževem več mučarjev. prota večeru se je zglasii neki smučar pri posestniku Janin ku v Novi vasi 10 povedali, da je izgubit uro, V sne^ru ure seveda m bilo ino-Lroče"najti. Zdaj, ko je snet: skopnel, je Jam-uikov sinček uro našeL Ura je srebrna in lastnik, ki ni pustil naslova, jo dobi pri Ivanu Jamniku v Novi vasi. Ljudje okrog Polževega so znani kot zelo prijazni in pošteni. Če kdo kaj izgubi, dobi vedno nazaj. Če se le najde. Tako 6e je že našlo zlato nalivno pero, ena damska zapestna in dve moški u7 in vse so dobili lastniki nazaj-
Vremensko poročilo
z dne oO. decembra. Pokljuka dne 29. dec: temp. 2 C, oblač« j no, mirno. 60 cm južnega  snega Smuka dobra. Skakalnica uPorabna.
Bistrica—Boh. jexero po stanju danes: 3 C, dežuje, snega 10 cm. Smuka neugo<lna.
Kranjska gora Po stanju danes: 3 C, barometer stoji mirno, dežuje, 30 cm južnega bnega. smuka manj ugodna.
Rateče—Plan/ca Po stanju danes: 3 C. barometer stoji mirno, dežuje, 30 om južnega snega. Smuka manj ugodne.
Vršič, Krnica in Tamar po stanju danes: 70 do 100 cm južnega t?nega.
Kofce dne 29. dec.: 1 C, južen sneg. Smuka ugodna.
Novost za Ljubljano
(Silvestrov večer v hinu Slogi s sodelovanjem članov ljub' Ijansnega gledališča a gg. Daneša in Pluta W jutri
pri zadnji predstavi ob 21.15 uri. Poleg filmske veseloigre »Ljubezen in jazz« še zabavne in pevske točke gospodov Daneša in Pluta — sijajen Silvestrov spored smeha in zabave! Vstopnice se prodajajo že od danes
naprej pri blagajni kina Sloge. (Telefon 27-30)
Električni tok ga je ubil
Ljubljana^ 30. decembra. V Utiku pri Vodicah na Gorenjskem se je pripetila v soboto strahovita nesreča-Dopoldne okrog 11. se je pripeljal v vas s kolesom uslužbenec Združenih elektrarn Jože Puš in odšel do zidanega transformator jat kjer je nekaj popravljal. Iz transformatorja pa je nenadoma švignil velik plamen, Iti pa je tudi takoj ugasnil.
i i
MARTA EGGERTH
VVolfgang Liebeneiner, — Leo Slezak in Ida vViist
poje v najnovejši razkošni in zabavni opereti
Plavolasa Novo!et1naprem!Za
v sredo, 1. januarja 1936.
CariHCll    v ^inu Unionii
Mnogih izpopolnitev v panogi uničevanja in klanja pa tudi ne prikrivajo, saj se prikriti ne dajo in saj se jim ni treba bati nevarna konkurence. Vznemimo samo primer: Kako bi naj konkurirali Abesinci v vojni tehniki Nemcem? Ce pa govorimo konkretno, lahko navedemo primer sovjet, skega letalstva, ki je razvito do takšne stopnje? da najbrž ne zaostaja niti za nemškim. Saj celo Nemci pogosto opozarjajo na rusko letalstvo, čes, da pomeni veliko nevarnost za druge države. V takšnem opozarjanju je seveda nekoliko tendence, toda Rusi ne skrivajo, da imajo vprav mogočno letalsko vojno silo, kar radi pokažejo tudi evropskim državnikom, 3to jih obiskujejo v važnih misijah. Vojaški strokovnjaki zlasti opozarjajo na velik pcmen spuščanja iz letal s posebnimi padali, kar je domena sovjetskega letalstva. Pri manevrih v Rusiji so se spuščali iz letaj celo s strojnicami in lažjimi topovi za sovražnikovo črto. To pomen i f da se zračna vojska lahko spušča sovražniku za hrbet ter ga povsem obkoli; velika letala prenašajo pehoto z izredno naglico na po. ljube postojanke. Ko že govorimo o nevarnostih ki bi v bodoči vojni pretile iz zraka, moramo omeniti tudi balone. Nekateri namreč dvomijo, da so pogosti poleti v stratosfero zadnja leta namenjeni le strogo znanstvenim raziskavanjem. Ne gre tudi le za rekorde kakor ne za koz-mično izžarevanje. Priznati je treba, da delajo intenzivno poskuse. O vseh se pa niti ne govori. Dovolite nam samo to fantastično predstavo: Nekje iz stratosfere pada na zemljo peklenski blagoslov. Sovražnik je neviden in nedosegljiv. Dominira nad letali, nad naselji in armado. Nihče mu ne more do živega, razen enakega stratosfemega vozila, ki siplje ogenj na zemljo takorekoč z onega sveta..
™   KINO SLOGA
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri PREMIERA sijajne muzikalne veseloigre
Ljubezen in jazz
Zadnji dunajski film priljubljene
LIANE HAID
Herman Thimlg     —     Leo Slezak Rudolf Carl
čitalnico, razne delavnice za slepe, tam se Pa dobijo tudi učni pripomočki za slepe, ki študirajo na visoki šoli.
Zanimalo nas bo gotovo, kako je s knjigami za slovenske slepe. V zavodu za slepe v Kočevju je šolarska knjižnica za slepe, dočim se je svoj čas v Ljubljani napisalo večje število knjig predvsem za slepe vojake v Braillovem točkopisu. Slovenske knjižnice^ kakršno bi naši slepi danes potrebovali, ni. želeti bi pa bilo, da se da zavodu za slepe, ki je sedaj v Kočevju, vsa možnost, da se bo pri istem organizira knjižnica za slepe. Koristno bi bilo, da se ta ustanova, ki bila leta 1922 premeščena radi pomanjkanja prostorov iz Ljubljane, vrne zopet Ljubljani, ki bo gotovo v sedajni povečani obliki tudi za to prepotrebno ustanovo našla dovolj prostora.
Iz Zagorja
Nikdar ne dvomite v napredek vojne tehnike! In ne dvomite v Človeško iznad, ljivost v slabem! Toda ne dvomite tudi v dobro, ki je vseeno skrito v človeku in česar ne more v njem ubiti nobeno morilno orožje, čemur pa ne more do živega kruta silat bo zmagovalec nad zmagovalci, nad zlom ter prekletstvom človeštva. Zmagal bo razum!
— Beg iz življenja. Dne 12. trn. jo neki neznanec skočil pred Karlovskim mostom v Gruberjev kanal. Na bregu je pustil samo klobuk. Ljubljanska policija je vršila vsestranske poizvedbe in se ji je končno s pomočjo klobuka le posrečilo ugotoviti identiteto utopljenca. Ugotovljeno je, da je utopljenec brezposelni rudar Goste Lojze iz Kisov ca pri Zagorju. Zadnje čase je služil za hlapca v Šiška in 6e je pečal s prevažanjem kuriva po mestu. Kaj je pognalo pokojnega v smrt, zaenkrat Se ni znano.
Iz Višnje gore
— Srečno, uspešno nov© le*o zeli Bacfeb nikom, čitateljem in prijateljem »Slovenskega Naroda«: iz Višnje gore in okolice dopisnik i% Višnje Sare. Obenem želi, da bi bilo ob novem letu čim več naročnikov iz našega kraja, eaj prinaša »Slovenski Narod« največ novic iz dolenjskih krajev, a naročnina 12 Din mesečno je tako nizka, da jo pač lahko zmorejo tudi siromašnej* ši ijuidje.
— Nova grobova. V soboto zjutraj je nenadoma umrl posestnik v Novi vasi g. Franc Beru s, ©tar rele 54 let. Šele prejšnji dan je kopal jame za droge električnega voda, ki ga vpeljujejo na Polževo. Ponoči mu je nenadoma postalo slabo jn čez nekaj minut je izdihnid. Pokojni, znan in priljubljen da-leg naokrog, se je priselil v Novo vae pred štirimi leti iz Knežje va^i pni Dobrniču. Bil je blaga duša, vsakemu je rad pomagal, vsi so ga imel; radi. Zapušča ženo, tri sinove in dve nedoletaii hčerki. Bodi dobre-mu možu lahka zemlja. — Na božični dan je umrl v Zgornji Dragi Jože Direraeli. star 86 let. Pokojni je bil trdna dolenjska korenina, vedno zdrav, le zadnji let je bil priklenjen na bolniško posteljo Imel je mnoco prijateljev in znancev, ki ga bodo 'ežko pogrešali. Blag mu spomin- Težko prizadetima red-
I binarna naše iskreno sožalje, *
Ljudje £o plamen sicer opazili, vendar se zanj ni nihče zmenil, ker so pač vsi mislili da Puš še vedno popravlja električni vod. Sumljiva pa se je vsem zazdela stvar na večer, ker niso zagorele električne inči. Nekaj vaščanov je odšlo do transformatorja, kjer so našli vrata odprta.
čim so vstopili, se jim je nudil grozen prizor. Puš je stal v kotu naslonjen na cementno ploščo mrtev, domala popolnoma zoglenel. Prestrašeni ljudje so nemudoma obvestili orožnike v Vodicah, ki so pozvali drugega monterja iz Komende( nakar so truplo nesrečnega Jožeta Puš spravili v mrtvašnico v Vodice. Puša je ubila električna iskra pri ravnanju žic. Kako psi je mogla nesreča nastati, je pač vprašanje. Pokojni je veljal za izredno treznega in poštenega moža ter je bil strokovnjak v elektaotehniki. V službi pri Združenih elektrarnah je bil že sedem let. Puš, ki je bil star šele okrog 35 let, zapušča v Dom. žalah kjer je doma ženo in tri otroke.
Dobrotniki bednih otrok
Za akcijo »vse za otroka« se darovali Delavska zbornica Din 1.500, Ljubljanska kreditna banka Din 1.000, inž. Evgen Stern Din 1.000, Sekelv Milan Din 500, Agnola Angela Din 500, Hrovat & Comp Din 500, Olup Josip Din 400, Učiteljski zbor mestne ženske realne gimnazije Din 300 Gabrijelčič Helena Din 200, JanežiČ A. Din 200, TJradništvo špedicije in carinskega posredništva Din 200, dr. Kramer Albert Din 200, Štele Jernej Din 180, Do-linar Andrej Din 150.
Zneske po Din 120 so darovali: Jenko Avgust in Bogimir, Klemene Franc, lekarnar Sušnik, neimenovana, Ješe Janko,
Battelino Angelo. Maly Antonija, Sušnik Mary.
Po Din 100 so darovali: Christof I., Su-nara Ivo in Ana, Ud ovi 5 Andrej, Turk Josip, Avsenek Vilma, Dukić Franc, neimenovani, Ihan Elizabeta Heinrich Avgust, JuHnard Anton, Perlinc Hermina, Lenassi Julij, Lajovic Milivoj, MediČ Franjo in Kola, (Din 200), V. A. Janeš (Din 300).
Skozi 6 mesecev daruje tovarna Bonuc Din 200.—.
Ing. Dukić Josip daruje po 50.— Din skozi 12 mesecev.
VI. razred mestne ženske realne gimnazije daruje po 60— Din skozi 6 mesecev.
Po 50.— Din skozi G mesecev darujejo: Žibert- Hinterlechner, Jovanović, Andrija, dr. Šavnik. Jere.
Po 40.— Din skozi G mesecev darujejo i Ciuha Josip
Po 30.— Diu skozi 6 mesecev darujejo:
Pi^lar, Kralj, Vogelnik. l»)eter»ki, Malijan Gjud, llubad Matej.
Po 2o._ Din skozi 6 mesecev darujejo: (inezda. Zalaznik Jakob, Zalaznik Marija
GaberšĆek, Vokač. Bohinjc>va. Vrančič, Mi-halek, tiorjanc, £esek, Mikuš. Goricar, Br<--zovič Tomislav in Romeo. Petelin. Vrhunec Ik>ia, Bratu! Zdenka in Vlasta. Bogataj, Prunk, Legat. Kosila, dr. Faehin, Sinkowc Avgusta. Pavlin, Ooriear. dr. Volavšck Vladimir. GaSperlin, Cirahor Olga in soprog. Mikula Pavel, dr. £krl, Tavčar.
Po 20.— Din skozi 4 mesece daruja Ja-vornik Ivan.
p0 lo.— Din skozi 12 mesecev darujejo: Rodbina Likozar, Cehuar J^nette, Majtan Klara, Wohinz Karel. dr. Fux Riko, Fuch> Danica, dr. Senčar Drago Sattler Josip, Mačkovšok Meta. Petras Herman, Podmladek Jadranske straže na mestni ženski realni Ljimuaziji v Ljubljani.
Po 10_     Din skoii 10 mesecev darujejo;
Dragan Anton, Ahelfeld Anto. dr. Loretto Fi"an, KiHer Riko, Lajovic Milovoj. dr. Gaj Emil!
Po lo.— Din >kozi 7 mesecev darujejo:
Erzin Jerka, Taller Albina, Lukič Milica, Ribar Area.
Po 20.— Diu skozi 5 mesecev daruje Novak Ante. Po 30.— Din skozi 5 mesecev daruje Prelo*: Karel. Po 15— Din skori (> mesecev daruje MaruMč Valburga, Kovač Emilija.
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek. 30. decembra, katolua ni"« David Branimir.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kinu Matica: Križarji Kino 'deal: Senzacija v Londonu Kino Sloga: Ljubezen in jazz Kino Union; Sen silvesterske noči Kino Šiška: Dekle s prokuro
DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva ceata 1, Baho-vec. Kongresni trg 12, Nada Komotar. Vi&-Tržaska cesta.
gledališče
DRAMA
Začetak ob 20. uri Ponedeljek, 30. decembra: Moliere. KedSr*--da.
Torek, 31. decembra: Ob 21. uri Vesela tožja pot. .Izven. Znižane cone.
Sreda, 1. januarja: Ob 15. uri Uboga Ančka. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri Direktor Cam-pa. Izven- Globoko znižane cene od 20 Din navzdol.
OPERA Začetek ob 20. uri
Ponedeljek, 30. decembra: zaprto.
Torek, 31. decembra: Ob 21. uri Ples v Sa-voju. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol.
Sreda, 1. januarja: Ob 113. uri Svati Antou. vseh zaljubljenih patron. Izven, Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri Aida. Izven, Gostuje dr. Adrian. Znižane cene.
Četrtek, 2, januarja, Salome. Red Četrtek,
Iz Litije
— Nat-rt za ženska ročna dela. Gospodična Arko Helena, vpokojena učiteljica. }e na podlagi bogatih izkušenj iz dolgoletne prakse pri poučevanju ženskih ročnih del sestavila praktičen učni načrt, ki ga je predložila potom sreskega učiteljskega društva JUU glavnemu prosvetnemu svetu v Beogradu, ki bo te dni razpravljal o njem.
— Osebne veeti. Na Stavbah v Gradcu pri Litiji so otvorili vzporednico k že obstoje« čemu otroškemu vrtcu. Nova paradelka je bila nujno potrebna zaradi velikega porasta števila dece v delavski koloniji. Za novo vrtnarico je prišla gdč Aram Ana, otroška vrtnarica v Novem mesta. Učiteljica Eppich Balbina z litijske osnovne šole pa je vpokojena. Zadnje leto se je nahajala na bolezenskem dopustu.
— Smučarji in pozdrav snegu. NaiM smučarji nimajo lotos s snegom sreče. Za praznike smo dobili obupno brozgo in vsi lepi načrti so šli po vodi. Ob prvem ugodnem snegu pa bomo res s hvaležnim srcem pozdravili zasnežene poljane. Bakljado bosta organizirala smuška odseka nažega Sokola in športnega kluba, pridružili pa se jim bodo tudi smučarji iz Smartna hi Ponovič.
Iz Kranja
— Kdor hoče poiabiti toge in gorje starega leta m pričeti novo v veselju in na" smejanih lic. naj pride na Silvestrov večer Narodne čitalnice v Kranju. Opolnoči pri' jetno presenečenje za dame!
Kitajski pregovori
V »Misijonarskih potih«, delu francoskm duhovnikov Huca in Gabeta, je zbirka kitajskih pregovorov, izmed katerih naj jih naštejemo nekaj.
— Modrijan dela dobro vsakemu pokretu: krepkost je njegovo življenje. — I>o-stojen je človek lahko tudi brez modrosti, ne more pa biti moder brez dostojnosti. — Knji-ge govore mojemu razornu, prijatelji mojemu srcu; nebo govori moji duel, vse drugo samo mojemu sluhu. — Modrijan ne pripoveduje, kaj dela, ne dela pa tudi ničesar, kar bi moral /amolčati. — Človek more iskati krepost, ona pa ne bo nikoli iskala človeka. — Kdor najde v razuzdanosti užitek in v kreposti muko, je v obeh novinec. — Brez ljudi smo lahko, prijatelje pa potrebujemo. — Prijateljstvo ne pozna ovinkov. — Edini užitek, ki se človeku nikoli ne pristudi, je delati dobro. — Ženo lahko poslušamo, ne smemo je pa vedno ubogati. — Strašno je biti tast, če ni gluh in bedast. Ce ima poleg žene in snahe še sestre, hčere in nečakinje, mora postati strašen, da se ga vsi v hiši boje, če hoče sploh ostati v nji. — Duh žene je živo srebro, njeno srce je pa iz voska, — Tudi naj-radovednejša žena rad^ zatisne oči, samo da jo vidijo. — Jezik žene doseže vse. kar zgreši njena noga. — Če se sestanejo moški, poslušajo drug drugega. Če pridejo skupaj žene, se medsebojno ogleduieio — §e tj-ko plabo dekle ima dovolj poguma za obrekovanje.
DNEVNE VESTI
— Češkoslovaško odlikovanje. Z redom Belega leva je odlikovan naš poslanik v Santiagru do Clnl-e Franjo Cvetica.
— Za omiljenje brezposelnosti. Pod predsedstvom viš. svetnika v ministrstvu socialne politike dr. Krmpotiča so se posvetovali v soboto predstavniki središnje uprave za posredovanje dela na konferenci v Sarajevu o omiljenju brezposelnosti. Dr. Krmpotić je nanizal v svojem poročilu zanimive podatke o brezposelnosti v naši državi, o ak» eiji borz dela ter osnutku nove uredbe O brezposelnih delavcih. Uredba je zasnovana na modernih načelih po angleškem vzorcu. Temelji na načelu avtonomnih oblasti., ki razpolagajo s svojimi dohodki. Pravico do podpore bodo imeli po novi uredbi tisti brezposelni, ki so bili v zadnjem letu brez dela osem mesecev, ali 12 mesecev skozi dve leti. Pravica do podpore traja 16 tednov. Izredna podpora se pa lahko dobiva 'JO tednov. Uredba favorizira oženjene brezposelne, ki imajo otroke. Do 1. decembra je bilo v naši državi 3O0.000 brezposelnih. Za 180.000 brezposelnih je bilo izdanih 11 milijonov Din. Število brezposelnih stalno narašča. Prihodnje leto bo zgrajeno več delavskih zavetišč med drugim tudi v Celju.
Elitni Kino Matica
DANES ob 4., 7 V* in 9*4 uri NEPREKLICNO ZADNJIKRAT
KRIŽARJI
NE ZAMUDITE ŠE TE PRILIKE OGLEJTE SI NAJVEČJE FILMSKO DELO.
— Izredni občni zbor Udruženja rezervnih oficirjev. Včeraj je bil v Beogradu izredni občni zbor Udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov, na katerem se je zbralo nad 600 udeležencev. Bivši predsednik udruženja Milan Kadosavljević je napel vse sile, da bi prišel zopet na krmilo, kar se mu Pa ni posrečilo. Agitiral je z okrožnicami in osebno od moža do moža ter dokazoval svoje sposobnosti in moralne vrline. ^ kar mu pa ni dosti pomagalo. Včeraj je slo v prvi vrsti za izvolitev nove uprave, ker je imelo udruženje zadnje čase komisarja. Zborovanje je bilo dokaj burno. Predloženi sla lili dve listi, ena bivšega predsednika Milana Radosavljevica. druga Pa predsednika udruženja pred imenovanjem komisarja Ignjata Stefanoviča. RadosavljevKeva lista je dobila 179. Šteraiiovićeva pa 2-14. Aložena je bila tudi lista Krste Mihajlovi-ča, ki je pa dobila samo 3 glasove.
— Glavna bratovska skladnica v Ljubljani opozarja iz zavarovanja izstopiv3e rudarje, <la se gie«ie očuvanja nade j Iz pokojuimskega zavarovanja stro&o ravna* jo Pf> predpisih 9 50 skladničnih pravil. Priznamhio letnih Din 20.— je plačati v predpisanem roku ali pa pravočasno prositi za a^oS plačila. V Jugoslaviji biva* jočim zamudni kom, ki so v zaostanku s prjznailntoo za -lek> 1935 ter v tujini bi-vajočiim rudarjem, ki priznalnine se nieo poravnaJi je za območje glavne br^tov&ke »kiadmice ljubljanske podaljcšan rok za vložitev tozadevne prošnje še do 1. -e* bruarja 1336. Kasneje <ioe>le prošnjo se ne bodo več upoštevale.
Z. K. D.
PRIDE   sijajno in aktualno delo
Eskadra smrti
Z ozirom na dogodke v svetu je film vreden da si ga vsak ogleda.
—Učiteljski koledar JUU aa 1936. leto izide v založhi .Higoslovenskeca učiteljskega udruženja 1. januarja. Poleg koledarskega dela vsebuje vse postne tarife, najnovejšo uredbo o osebnih in rodbinskih dokladah, nov učni načrt in program za osnovne šole. prjvilnik o vršenju verske. dolžnosti, cene prevoznih sredstev, razne statistike, pods-M-nik itd. Cena koledarju je določena na 12 Din Tiskan bo v omejenem Številu in se posije samo naročnikom proti povzetju. Ekspedicijo izvrši knjigarna Toše Jovanovića i Vu-jiča iz Beograda* Zeleni venac. NaroČila sprejema Učiteljsko udruženje, Beograd, Kralja Miktlina (36. Zaradi manjše rx>štnine in olajšaoiia ekspedicije se priporoča, da si učileljstvo naroča koledar v skupinah.
— Božićnica na Primskovem. Dne 2£. t. ™. Je prire'-Jila tukaj&nja šola lepo uspelo božičnico za šolsko mladino- Priredij se je igriea Jezušček prihaja*.. Po igrici so bih o*> darovan i uhožni učenci iđeloma * opašem za obleko ali perilo in obuvailoTn, dek/ma z jestviiaanii. Obdarovaniih je bilo skupno 112 učencev in učenk. Vsi ostali otroci Pa dobili nekaj šolskih potrebščin in pecivo. Zahvaljujemo se banski upravi v Ljubljani za pcsflano oblačilno blago, upravi občine Predo^Ue za b]a-in denarni prispevek, KJS za leP za>'oj b-Jaga in nogavice, tekstilni tovarni Jugo* češki za velik Zavoj blaga, tovarni Sire Za balo blaga, tvndfcama Franck in jcojiu-ski za pošiljki kalnih primesi ter Celjski mijanii za (milo, t0varnama Božič in Prah na Prfanovskovein go®Pe Šarvnikovi, last= nje i lekarne v Kranjci in tovairni Bat'a v Borovem za večje denarne prispevke kaa kor tudi vsem ostalim darovalcem v Kil nju in na Primskovem, ki ao s svojo veji* kodušnostjo pripomogli k tako b< tet številni obdaritvi naše uboine šolske imla* dtne. U.praviteljstvo narodne šole na Primskovem, dne 27. decembra 1935.
— Na Pokljuki je še vedno čez 1 m sne« ga^ za-to se bodo smučarji čez praznike radi najpo-tili na visoko Pokljuko, kjer je še sneg in pa mraz. Športni kluib Triglav na Bledu oskrbuje na Grajski Pjanini — 10 minut od Mrzlega Studenca — Blejsko kočo in nudi smučarjem cenena ! ~r0: či-šča in prehrano. Tudi kočo na LipsuFki Planini — 1750 m — oskrbuje ta kikrb in je koča z vsem potrebnim dobro oskrblje, na in bodo emuičarji dobro postreženi. Smučarji! Podlpirajte mlwdi agilni klub blejskih športnikov! Vsa Pojasnila daje radevolire S|( Triglav na Bfledn
— Centrala za proučevanje šivljenia na. onem sveto. Zagrebški zdravnik dr. Karlo MarcVeai je prevzel častno zastopstvo mednarodnega zavoda za psih iona proučevanja v Londona jn je obenem predstavnik centra-
le metapsihološkm društev Jugoslavije- V naši državi je mnogo krožkov .in društev, ki se pečajo s spiritualaonom, toda njihovo delovanje nima nič skupnega z znanostjo. Dr. Marohieai pravi, da je njegova želja, naj bi se tudi pri nas pričelo znanstveno proučevanje meta psiholog i je in spi ritual i zrna. Modema znanost je postavila še mnogo bolj fantastične in drzne "trditve nego je trditev, da
oioveJv preživi svojo smrt, pravi <±r. Marohie-
si.
— Slovenci ▼ Ameriki. V Clevelaodju je umrla splošno znana dobrotnika siromakov Uršula Sirk, rojena Pucelj, stara 63 let, doma iz Selc fa/ra Dobrni če. V Ameriki je bila 45 let. V BraddoeJcu so na&li mrtive<ra Franceta Zajca. Zdravniška komisija je ugotovila, da ee je zastrupil e plinom, ki je odhajal iz pečice. V Aurori je uanrl Ludvik Sku-bic, stair 65 let V Clevelandu je umrla Marija Beok roj. Zupančič, stara 57 let. doma iz Križke vasi pri Višnji gori, od koder je prišla v Ameriko leta 1902. V elevelandski bouiici je umrla Marija Ratkar, stara 61 let, doma iz Trzina.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, milo vreme. Ponoči je nekoliko deževalo v Ljubljani in Zagrebu. Najvišja temperatura je znaša* Oa v Mariboru in Splitu 14, v Ljuibljanl 11.2, v Zagrebu 11, v Skoplju 10, v Roga-ški Slatini 7. Iz drugih krajev ni poroči o stanju temperature. Davi je kazal baro* meter v Ljubljani *63.3, temperatura j€ znašala 6.4.
— Iz Zemuna v Avstralijo. 19 letni avstralski letalec Rovi Giropler je kupil pred tremi meseci majhno športno letalo in ker ni imel denarja za prevoz se je odločil za polet iz Londona v Avstralijo do svojega rojstnega mesta Adelajde. V 15 dneh je prispel do Zemuna, do doma ima pa še okrog 17.000 km. Na poti je doživel marsikaj, ker je imel izTedno slabo vreme.
1
Ogromni uspeh
v Zagrebu
Iz Ljubljane
—lj Srečni ste v središču mestaf kjer vam perejo ulice in jili celo pometajo ter bi jih najbrž tudi likaU, Če bi se dalo. žal pa to srečo uživajo samo izbranci, ki se sučejo ekrog pošte in magistrata, drugje pa moramo biti zadovoljni z naj mehkejšim blatom. Na netlakovanih hodnikih se ugrezaino v blato tako globoko, da nam leze v guloše in nič nenavadnega ni? če izgubiš v njem obutev. Nihče ne vet kdo je dolžen oskrbovati hodnike, zlasti na periferiji mesta. Gospodarji vedo, da morajo posipavati poledenele hodnike in kidati sneg z njih. nihče jih pa seveda ne more prisiliti, da naj oskrbujejo tudi blatne hodnike da naj kupujejo še pesek in plačujejo delavce. Poznamo tudi večne tožbe mestne občine, da ni denarja za vse. in nasvete, da občinstvo naj nekoliko potrpi. Vendar se meščani s periferije, ne morejo otresti neke zavisti, ko vidijo, kako skrbno mestni delavci spirajo ulice v središču, dočim jib na periferiji niti nikdar ne vidimo, razen, ko se vračajo z dela. V obupnem stanju so zlasti najživah-nejsi hodniki ob glavnih cestah. Vse pritožbe leto Zg letom ne zaležejo mnogo, s samim potrpljenjem se Pa tudi ne moremo večno tolažiti.
—lj Ljubljana dobi 10.000 Din za bedne. Narodna skupščina je dala za božične praznike nezaposlenim in revnim denarno podrporo. Denar je razdelila na dobrodelna društva, odboru za zimsko Pomoč, s obalnim ustanovam in občinam. Mestne 0&Ci* ne v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Sa. rajevu, Banja Luki, Nišu, Skoplju in Lju^ liani so prejele po 10.000 Din. Največ je prejel o^hor za zimsko pomoč, in sieei' 100.000 Din, vardarska banovina pa 50.000 za poPlavljence. Iz mestnih občin je ljubljanska nedvomno najboj potrebna poapo, re.
—lj Kpun na cestl« Navzlic hudim ča-eom Pri nas kruha menda res &e ne manj. ka. Cesto so se že pritoževali dobri ljudje, ki So obdarovali berače in jih nasitili, da so Pozneje opazili, kako so ti metali kruh proč. Snoči so imeli številni Ljubljančani spet priliko za spogledavanje. Na stoP-ni can pred glavno Pošto je dolge nre ležal velik kos lePega belega kruha. Kdo ga je odložil tam. ni znano, gotovo, ga pa ni mogel pustiti tam lačen olovek.
—ij Včeraj je pobralo radnji sneg. Aprilsko vreme, ki se je začelo pred boži* čem. traja nenavadno "dolgo, včeraj so Pa začele pihati prave pom/ladne sapice. Niti lani o božicu ni bilo tako toPlo- V Ljubljani je včeraj po'braJo ves sneg, le na ce* stah ga je še ostalo nekoliko za vzorec in blato.
—lj Nastanek portreta v plasfiki. Na
umetniški razstavi akad. kiparja France* ta Goršeta (Gosposvetska c. 13. Kolizej, dvorišče) «e na izrecno željo občinstva Ponovi nazorna demonstracija nastanka Portreta po živem modelu danes ob pol 7 zvečer, ker se Goršetova razstava v torek zaključi, p n. občinstvo vljudno vabi* mo, da si ogleda raz statvo in mdeleži zanimive «JenaonstTacije.
—Ij Na kosilo, odnosno na celodnevno hrano so vzele otroke sledeče družine: Bajželj Ivan- Fettich Erna, AhČan Jože, Škof Ida. Glažar Peter, K racman Ana, Bretel Helena, ing. Stare Vladimir, (vsak dan 2 otroka), Prepeluh Pavla, Uratnik Finp, Demšar Danica. Pleničar Bogo, Volk A., (2 otroka za šolsko leto vs-jk dan), Bizjak-pekarna, (celodnevna hrana). Tiran Franja, Strojanšek Iva, Zolgar Jelka, Toni Franjo. Stosic Dana, dr. Rus Mavricij. Erzin Jerka, Pielick Jožefa. Polak Josip, ing. Domladič Fran. Sare Metoda Hedvika. Tonejc Terezija, Bonac, Pukelstein Mi ban, Grilant Lenart, (2 otroka čez božične počitnice). Nova kuhinja (za pol decembra 2 otroka). Uprava Obrtniško - vajeniškega doma (dva otroka vsak dan). Na hrano ob nedeljah in praznikih odnosno eden ali dva dni med tednom so vzele otroke sledeče družine: Jenko Avust, Jenko rk)gorrrir, Lea ing. Omahnova. Kalo-, kira Ante, Klavora Hinko. Zor Miroslav Štirn Andrej. Jordan Franc. Bizjak Viktor. Jamnik Leopold. Florjančič Franja. Šimno-vec Avgust. Grobming Minka. Pavlin Van-da Smole Leopoldi na. Krirtan Janez. Sta-licky Liza, Harisch Herman, Marolt Hilda, I
Gorjanc Martin, Keck Pia Trnkoczy Marija, Vidmar Ivanka. Kislinger Hinko, Karis Josip, Čar^ek Dora. Dolinar Ivana, Markun Anton. Žitnik Marija; I. Kette, modna trgovina, je darovala za dva otroka spodnj? perilo.
—lj Umrli so v Ljubljani od 20. do 26. decembra. Borota Avgusta, roj. Malitsch, ^0 l«.-t \d«-va polko/nki Velikonja Terezija 86 let delavka, Czechak Teodor Si let, poslovodja. Moste. Podvornik Roza 57 let, zasebnica, Novohradskv Franja, roj. JeretLna 68 let, žena strugar j a Frece Valentin 71 let, paznik prisilne delavnice v p. in posestnik, Moste, Jan-^žič JaHob 79 letf delavec, Torčič Ivaji 36 let, delavec, Dev. Mar. v Polju, Kaua Ljudmila roj. Sovič, 60 let, vdova sprevodnika drž. žel., Beguš Ivana' 60 let, zasebnica, Vič, Vin-šek Franc 60 let, zasebnik, Smole Ludvik 79 let, zasebnik, Novak Frančiška 56 let, posestnica, 2mitek Peter, 61 let, profesor v. p. in akad. slikar, Kirar Ivana 64 letf šivilja, Korobajč Albina 70 let^ užitkarica, Zupančič Josip 53 let, delavec, brez stalnega bivališča. V ljubljanski bolnici umrli: žnidar Andrej 67. let, dninar. Sp. Bernik pri Kranju, Oblak Avguštin 68 let, sodnik okrož. sodišča v p., TJjaš Marija 65 let, kuharica, Knez Martin 18 let, sin delavca, žabjek, obe. Radeče pri Krškem, Gabrič Jakob 28 let, narednik kr. voj. mornarica, Dubrovnik, Janežie Lovrenc 43 let dela-vec, Tržič, Tišina Anton 63 let. mesarski pomočnik, Florjančič Aleš 73 let, poštni delavec v p., Ho&tntk Franc 62 let, vratar drž. hip. banke, Meglic Drago 5 let, sin poštn. zvanicnika, šketei Karol 25 let, hlapec, šijanec Ivan 4 mesece, sin krojača, Stožice, Ostanek Marija roj. Cvirn, 60 let, žena vpokoj. uradnika drž. žel., Jošt Marija 45 let, žena delavca, Trnopolje pri Celju, Brekan Marija 59 let žena dninarja št. Janž, Babic Emil 18 let. briv. pomočnik, Dol pri Hrastniku, Froclich Jožefa 26 let žena delavca Vrhnika, Vehar Ivana 16 let hči hišarja. Rovte pri Logatcu, Jug Helena 36 let, dninarica, Slovenska Bistrica-
nam jamčit da bo Žena za 1000 rabljev
—lj »Ljubljanski Sokol« opozarja ua s voj Silvestrov večer, katerega priredi jutri 31. t. m. ob VsSl. uri v društveni te-Lo»vadnici v Narodnem domu s povsem no, vina, pestrim sporedo'm: telovadne, pevske in glasbene točke, komični prizori itd.— Pred.pradaja vstopnic v društveni pisarni.
Smeh,   sijajna  zabava  in smuka v GAKJVIISCH—PATEN KIKC BtXLT V družbi   Magde  Schneiđer, Hansa Moserja, Kich. Romanovskega, WoIf Albach Rettvja v veseloigri
Sen silvestrove noči
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
KINO UNION, tel. 32-21
—ijj Snves/rovanje v Delavski zbornici
priredi jutri Strokovna komisija za S'o-venijo koi. lep družabni večer. Začetek je ob 20.30 ari Igrala bo go^ba >Zarja« m bo ples do zjutraj. Mize booo pogrnjene z do1jl"o jedačo in Pijačo. Na odru pa bodo kupleti, šaljiv: prizori, praznovanje kitajske himne, član opernega gledališča g. Lukman bo Pel solospeve. Opolnoči bo za ta večer nalašč napisana simbolična slika :%YIi kovači. . »c Vstopnice se dobivajo že zdaj v Strokovni komisiji v Delavski zbors nici I. nadstropje po 6.— Din. Zvečer pri blagajni pa Po S-— Din. Vzemite torej stopnice že zdaj.
—lj Pobalinske razvade, človek bi mi* sjil, da so že davno minili časi, ko so fr. kolLni obmetavali s kaimvnjem vozila ali ljudi. Temu pa menda ni tako. V naših predlme-stjili se še vedno najdejo    ml al;
ELITNI KINO MATICA
Telefon
JUTRI, ZA SILVESTROVO — SIJAJNI
RUSKO-SOVJETSKI VELEFILM
ŽENA ZA 1000 RUBLJEV
Kdor je videl fUm »PASTIR KOSTJA« mora videti tudi tega, Smeh, resnost, sala in se marsikaj. FIlm za Vas. Film za vsakega!
PREMIER M KINO
Podivjane!, ki se navdušujejo za sport ob? metavanja, zJasti vozil s kamen je«m a ji ejiežnimi kepami. Cesto pripeti, da se taki pobajini Lote tut$i tramvaja. Staršem priporočamo naj strožje pazijo na nade-budne sinčke, pa tudi v šolah, naj se otrokom dopove, naj prenehajo s takimi, vča. sili tudi nevarnimi junaštvi.
—lj Mesto venra na 5rob g. Mariji Pogačnik je darovala rodbina Ecker, Slomškova ul. 4. za akcijo »Vse za otroku : 100 Din. Za odkup čestitk in reklamnih koledarjev je darovala tvrdka V. A. Janež, Aleksandrova cesta 12 Din 300.—• Iskrena hvala!
—12 Najnovejša senzacija za Ljubljano bo Silvestrov večer Soko!a II. v Kazini, kjer sodelujejo zbor ruskih plesalk in pie* salcev, odlični pariški cirkus Tady z veliko menežarijo, odlični pleeni umetnik 'z Berlina S. ^'roeli, lutke iz Amerike in ge* nerabni ravnatelj cirkusa Tadv g. Jouy s svojimi atrakcijami. Prireditev bo Posetil tudi abesinski cesar s svojo zmagovito v o j* sko. Kdor se hoče imenitno zabavati nio* ra priti v Kazino, da s smehom pričaka novo leto. Vstopnina saimo 10.— Din.
—lj »Matasanovega Načeta nesrečna snubitev« (MakseO. zabavno Walfriedovo burko ponove v šentjakobskem gledališču v sredo 1. jan. na novega leta dan. Burka vsebuje mnogo zdravega humorja iu ko-mič-nih situacij, in je dosegla pri obeh uprizoritvah lep u-speh. Pri predstavi so> delujejo: Bučarjeva, ćerničeva, Gorjupo-va. Gajeta, Gornik. Koman, Moser Vizjak in Vokač. Kdor se hoče nasmejati, naj po-seti preistavo. V soboto 4. in nedeljo 5. Jan. ob 20.15 se burka Ponovi. Cenjeno ob» činstvo naj kupi vstopnice že v predpre-daji.
— Za tridevni izlet v Gorico in Trst z avtom od 4. do 6. januarja se je treba priglasiti do 31. t. m. v pisarn: :>Po božjem svetu:, Ljubljana^ špntpeterska vojašnica.
senzacija tudi
za Ljubljano
H Zvočni kino Ideal M
Danes zadnjikrat ob 4^ 7. in 9.15 uri
Senzacija
v Londonu
Vstopnina 4.30, o.:>o in 10 Din.
Iz Celja
—v /nizajte najemnine! Pred kratkim jo
izdala, mestna občina celjsku apel na bine posestnike, naj glede n« t^zke K°s|X)dar-iEO razmere in na znižanje dohodkov prebivalstva zniž;iio najemnine v svojih hišah. Temo pozivu se je odzvalo le nijlo hipnih I>osestnikov. Ne samo to kakor čujemo, 10 nekateri celo ]K>visiali nai^iiMiir.o. llisne |»o-sestnike pozivamo, da pokažejo svoj >oiial-ni čut in vsaj lOdnj t'1' n(n\>ui letu primev-no znižajo najemnine, ki so v ^olju v Iploi-nem previsoke.
— c Pomladanska oddaja valilnih jaje. Kr.
bonska oprava diarvsko bajiovine bo oblajala Uuli prihodnjo pomlad valilna .iai<".i selekcionirane štajerske kokosi zaradi raz-siijenja te pasme, ki je glede k.;kuwi-;i mesa in jajc ter nesnosti tvetovno prizn.i-
no najboljša. Jajca bodo o<l odbranih Mar jerskih kokoši s ptoiskoJono noanoatjo do 220 jajc letno. Zaradi moBli Jajc ><• treba oglasiti najpozneje do 1. januarja pri tajniku kmetijske podružnice v Celju g. Gaberščiui pri me-tnem računovodstvu na mestnem poglavarstvu. Za vsako jajce je treba deponirati 75 par, naročiti pa je tn-'-.i najmanj 60 jajc.
—c Novi grobovi, v Prešernovi ulici 22 je umrl v petek 07 letni cestni pometač Ivan Kovač, v mestni ubožnici na Slomškovriu Iran pa je umrla v visoki starosti 98 let občinska reva Neža Barletova. V celjski bolnici je umrla v soboto 48 letna posestni-ko\-ia žena Urša Tacarjeva s Kurelne^a pri Šmarju pri Jelšah.
—c Friierski saloni bodo na novo lelo ves dan zaprti.
Občina Ljubljana
V globoki žalosti naznanjamo, da  je naš  srčnoljubijeni brat,
svak, stric, gospod
VVALTER HOLLEGHA pl. HoUegau
poručnik fregate v p.
dne 29. t. m., po kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti zra umirajoče, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 31. decembra 1935. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Stritarjeva ulica 3, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, ZAGREB. VVTEN, EISENKAPPHL, EBERNDORF,
dne 30. decembra 1935. MIZI KISTLEK, MARTHA KRISPER, dr. HAN S pl. HOLLEGHA,
dr. KARL nI. HOLLEGHA, ANNIE HI DOVERNIG in ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
beseda 0.50 para, davek Din 3.—t beseda 1 Din, davek 3 Din,
preklici
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je oreba priložit] znamko — Popustov za male oglase oe priznamo
PRODAM
Beseda 50 par. davek 8.- Dtn Najmanjši znesek 8 Din
POZOR!    POHIŠTVO SAVA!
Največja izbera vsakovrstnega pohištva — sobnih in kuhinjskih oprav:
Spalnice od 1600 Din.
omare 375 ^
postelje 150 „
kuhinjske oprave 700 „ kuhinjske kredence 400 „ kuhinjske mize 120 „
kuhinjski stoli 50 „
madraci 200 ^
žični vložki 90 m
otročje postelje 325 dobi se najugodneje na obroke. Vzamemo knjižice   in prepis Mestne    hranilnice. Mizarstvo >Sava«. Miklošičeva 6. S2/L
POSEBNO VLLiRo IZBI BO
cenenih Hubertus plaš^ev in le« po krojenih zimskih sukenj dobite pri Preskerju. Sv. Petra c 14. Oh
POUK
Beseda 50 par. davek 8.- Din Najmanjši znesek 8 Din
STROJEPISNI POUK
(po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvežhance. Večerni tečaj. Učna ur& znižana na Din 2. Vpisovanje dnevno. Pri-cetek novega tečaja 7. januarja. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15. 3655
Gostilna 9fPri fajmoštru"
Sv. Petra nasip 5
priporoča sledeča izborna vina: Namizno belo ... Din 10.— čez ulico .   •   . Din 9.— črnina Sv. nedelja.   « 12.— »    «      ,  . Hn 10.—
Cviček.....«   12.— »    «      •  .  . Din 10-—
Rizling •••••« 12.— « « . . . Din 10.— Gračenina .   •   •   . < 16-— «     «      ... Din 14-—
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
Makulaturni papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda**, Ljubljana, (Cnafljeva ulica Stev« s
[
Zgodba o „prodani nevesti14
Janez je v zapora zatožil Miho, da mu je prodajal svojo
nevesto
Ljubljana, 30. decembrt Ta zgodbica ni nianj zanimiva od vsebine opere »Prodane neveste« in je še celo res-nienejša. Tudi stara ni in jo lahko priporočamo našim opernim skladateljem v obdelavo. Baje je v našem gledališču huda suša za te stvari, ker je raznih več ali manj Veselih hožjih poti vseeno premalo za te skisane čase» ko smb sterilizirali celo humor, da bi se ne pregrešil.
Janeza so zaprli. No, nad tem se menda ne boste pohujševali, saj se kaj takšnega lahko dandanes zgodi vsakomur. Končno je vseeno, s čim se je pregrešil Janez, da so mu predpisali ričet za dieto. Glavno je le, da je postal moralen, čim je začutil moč.ie zapahe za seboj. Zato je zatožil Miho, da mu je nekega lepega dne prodajal svojo nevesto. Kajti, če je Miha tako moralen, da ne prizanese pred sodni jo niti svojemu prijatelju, iakaj bi naj bil slabši Janez?!
Miha se je torej moral zagovarjati, zakaj se je hoiel iznebiti ljubljene neveste na trgovski način. Dopovedovali ?o mu, da pri nas ne sme nihče prodajati nevest kakor kr^v. Najbrž so mu to tudi dopovedati. ker je Miha tajil na vse žive in mrtve, da bi kdaj prodajni nevesto zlasti, še. ker jo ima tako nepopisno rad, da bi je ne dal nikomur za vse bogastvo vsega sveta. Ne. Miha se namerava celo pomočiti in je z dragim dekletom že lako rekoč na oklicih. Toda na sodniji nič ne verjamejo. Izrazili so dvom, da ima Miha res tako rad svojo nevesto, da mu ne bodo proj verjeli, dokler jim ne bo predložil poročnega lista. Miha je sveto obljubil, da bo kmalu prinesel po-
ročni list. Zaklel se je sam pri sebi, da ne bo delal druščine prijatelju Janezu, čeprav sta si še tako dobra.
Toda delal je račun brez krcniarja. ves potrt je prišel potožit na sodnijo,, da mu je preklemana nevesta ušla. Niti zbogom mu ni rekla- Izginila je kakor kafra. Sla je s fantom, ne da bi se Miha pogovoril z njim. Naj bi jo. nirho. sodnija prijela in v keho z njo! tako rad jo je imel. zdaj Pa — in Miha je požrl debelo solzo. Trepetal je pred gospodi, da bi ga morda zdaj res še ne zaprli. Dokazoval je, da je imel najresnejše namene, saj sta l>ila že na oklicih. In tik pred j)oroko jo je odkurila. Gospodje so .Miho jx>iolažili, kakor so vedeli in znali, vendar je odhajal v negotovosti in se vedno ga je nekoliko strašii zapor.
To bi pa bil prežalosten konec za opereto. Čeprav bi bil verjeten. Najbrž bi si moral pomagati sam režiser ter privleči za lase še kakšno nesrečo. Usoda je hotela drugače. Miha je pač srečen človek ali kakor se vzame. Nevest? se je vrnila s "poročnega potovanja. Padla ie Mihi v objem.
Kdo bi opisal nepopisno srečo! Mi si kaj takšnega ne drznemo. Ne bomo tudi razglabljali- ali ie bil Miha l:olj srečen zaradi tega. ker je lahko dokazal s poročnim listom, da je imel najresneiše namene, ali zato. ker se mu je vrnila draga nevesti. Iz zgodbice pa lahko sprevidite. da so dandanes -prodane« neveste povsem drugačne od one češke. Saj je ne moreš prodati, ne spravili v keho in se je ne iznebiti, čeprav ti uide s tekmecem.
s sanitetnim avtomobilom. Sanitetno letalstvo služi že dolgo v kolonijah, kjer se je zelo dobro obneslo. Mnogo tisoč bolnih in ranjenih je že rešilo, kajti nekaj ur letanja odtehta več tednov prevoza z avtomobilom ali prenosa z velblodi.
Vse žene, ki opravljajo to delo, služijo prostovoljno. Društvo »Pomoč ranjenim vojakom* jih je imelo v začetku 36, zdaj jih ima že 100 ki od teh je najmanj 10 izkušenih pilotk. Vse tvorijo poseben zbor in njihova ravnateljica Schneiderjeva si prizadeva vcepiti jim vzvišeni ideal poguma in samozatajevanja. Marljivo jih zbira k raznim tečajem in predavanjem o najrazličnejših predmetih. Njen cilj je napraviti iz njih vzorno posadko. Ne omejuje se samo na to, da bi znale njene strežnice dobro streči bolnikom, temveč da bi bile skrbno izbrane, inteligentne in plemenite, sposobne moralno podpreti in povzdigniti svoje pacijente. To je menda prvi primer, da skušajo v Franciji vzgojiti tak ideal strežnice.
Najmlajši ded
Dedi in babice se počutijo zdaj sploh zelo mlade in zato se ne smemo čuditi, da so nekateri tudi mladi po letih. Nedavno so ameriški listi poročali, da ima Amerika najmlajšo babico, staro šele 35 let. Dobila je vnuka, ni pa povedala, ali je navdušena zanj ali pa bi ji bilo ljubše, če bi ga še ne bilo na svet. Na Madžarskem imajo pa najmlajšega starega očeta na svetu. Gre za 34 letnega kmeta iz kraja Ba-ranvaver.
Mož se je oženil zgodaj, ko rmi je bilo komaj 18 let, za ženo si je pa izbral 15 letno dekletce. Kmalu se jima je rodila hčerka in trdi ona se je požurila v zakonski jarem. Komaj it je bilo 14 let, se je zaročila in omožila. Zdaj je dobila hčerko in tako je njen 34 letni oče postal ded. Pohaba se lahko, da je najmlajši ded na svetu.
Kanadske petorčke že hodijo
Pred poldrugim letom ie svet presenetila vest, da so se rodile v obmejni državi Ontario med Severno ameriško unijo in Kanado zakoncema Dion v mestu CaPen-deru petorčke. žive in zdrave deklice. Tn kakor je v Ameriiki že navada, je bi1© sklenjenih takoj na tisoče stav glede vseh mogočih in nemogočih dogodkov in poja-vov v njihovem bodočem življenju. Zlasti pogoste so biTe stave o tem. kateri otrok bo ostal pri življenju, sli bo živelo vseh pet, kako bodo rasle itd.
Petorčke so ^tare zdaj že poldrugo leto in so seveda predmet splošnega zanimanja. Postale so že filmske zvezde in dobivajo visoke honorarje za to. dti jib smeio Mm** ti. Že zdaj so najbogatejši otroci v Ameriki Srečne petorčke so že shodile in s:ccr vse skoraj istočasno. Najslabše hodi najmlajša, ki je pr;š1a zaHnia na svet. Seveda jih bodo zdaj še z večjim naA-dušenjern filmali, da jih bo kmalu poznal ves svet.
Razkrinkani
pustolovec
V Parizu so aretirali te dni elegantnega sleparja Stanislava Bielskega, junaka letošnje sezone na rivijeri, pretendenta na poljski prestol. Republikanska Francija deli z dolarsko Ameriko simpatije do prinčev, pravih in lažnih. Med slednje je spadal tu* di Bielski, aretiran na Morttmartru z zavojčkom kokaina in opija. V začetku sezone se je pojavil na rivijeri, kjer je stanoval v najimenitnejših hotelih. Z neko znano pariško plesalko si ie privoščil krožno potovanje po Sredozemskem morju.. Namenoma se je zavil v zagonetnost in tako je kmalu postal središče visoke družbe. Znano je bilo samo, da je bil rojen na gradu Terjesze* raiku, ki bi ^ bili pa njegovi čestilci in česlilke na Poljskem zaman iskali.
Listine, izvirajoče od nekega francoskega notarja, so baje jasno pričale, da inia Bielski pravico do poljskega prestola. Z uve-ljavljenjem pravic do prestola se mu pa nikamor ni mudilo, saj je bil lahko zadovoljen tudi brez tega. kajti na rivijeri je izvabil letos od naivnih čestilcev 300.000 frankov. Policija ga je začela iskati po naj* boljših francoskih hotelih, kjer ga pa niso našli. Pozneje so se začeli zanimati za elegantnega lepega mladeniča, znanega med pariškimi kokainisti. Ko ga je končno detektiv na Montmartni pozval, naj gre z
njim na policijo, se je Bielski zaman poba-hal pred njim z izposojenim knežjim našlo* vom. Pri njem so našli mnogo kokaina, heroina in opija. To priča, da je imel stike z velet rgovci z mamili.
Iz Trbovelj
— Ustanovni občni zb<>r športnega klu ba SK Radeče. Pretekle dni je sklical pripravljanj oKi'bor športnega k-iu-ba v Ra lečah ustanovni občni zbor, ki se ga je ude* leeilo vse članstvo, kakor tudi mnogo P'^-jateljev sporta, tako, da je bila kavarn:* ška soba nabito po^na. Predsednik pripravljalnega ođfoora g. Soho Janko je po, dal Poročilo priprav,jalnega odbora, v katerem je posebno podčrtal veliko zanima* nje za ustanovitev prepotrebnegu kii.ba v Radečah: delovanje pn-praWja nega odbora, kije med drugim s pomočjo prij^ teljev sporta preskrbelo novo nogometno igrišče, ki bo v kratkem času dog>tov.je-no in dano klubu na razpolago. Predlagali je zaslužna prijatelja sporta g. ing. Vi-, tor Piatnika, tovarnarja papirnice in z dvr. Kari Matka ban. zdravnika, za častna člana. Oba sta bija sprejeta z burnim aplavzom. Novoustanovljeno društvo, ki kaže na začrtanih smernicah svojega delovanja kar najlepše uspehe, bo našlo veli* ko uporo v no?o izvoljenem odbo.ru, kateremu predseduje znani kulturni delavec g. dr. Peter Jereb, notar in banovinski svetnik v Radečah. Poteg predsednika so bili izvoljeni v odbor še sledeči gg.: Sobo Janko, Ulaga Polde, Siljan Marjan. S*mon; eič Mirko, Zahrastnik -Ivan, Gospodaric Franc, Kolšek Jože. Medvešcek Karl. Pešec Ivan, Trepečnik Bogomir in v načei; stv0 Vildanar MirG, ter Simončič Štefko. Novo ustanovljenemu klubu, ki šteje že danes nad 70 članov in predvideva lepo bodočnost, se pridružujemo tudi mi, mu želimo oa »Portnem Polju kar najlepših uspehov in kličemo >Mens sana in corpo. re sano!«.
— Smučarji ostali na cedilu. Naši šte* vilni smučarji, ki s<> se božičnih praznikov veselili bolj k0t vsega drugega, so <*o* živeli hudo razočaranje. Sneg, ki je zapadel malo pred prazniki, je obetal lepe bes • e praaijke z obilno srmiko. Saj je ' -\q v nedeljo pred prazniki, ko je bil »neg prvič
v Mošnji se-zoni dober za smuko, na '.a. še.m smuškem terenu veo živo. V • Knap0i
vi dodini: je bilo nad 80 smučarjev. Smuka je pa trajala ]e dva dmi* Vsi načrt: smučarjev so šli po vodi. Nastopilo ie južno vreme in sneg, ki je postal wm rarako neuporaben, je začel kopneti.
Iz Radeč
— Vlomilci blagajn izsledeni. Lani so nekateri drzni vlomi, ki so bili izvršeni zaporedoma v hraatniski in trboveljski dolini, hudo razburili prebivalstvo. Tako je bilo vlomijeno posebno »strokovnja. ško« v blagajno hrastniske steklarne ter ukradena velika svota denarja. Nekaj dni pozneje pa je bila enako vešče navrtana bkigajna poštnega urada Trbovlje n, kjer je bile pravtako odneseno več tisoč dinarjev. Varnostne oblasti so vztrajno zasledovale rn poizvedovale za storilci t vendar so bila vsa prizadevanja za izsleditev vlomilcev zastonj. Tekom lanskega leta je sledilo nato še več vlomov v javne blagajne v celjski okolici, vendar tudi v teh slučajih varnostnim oblastem ni uspelo izslediti storilcev. Sumilo se je pa, da so vsi ti zločini delo ene in iste vlomilske družine. — Letos okrog" božiča pa je prebivalstvo hrastniske doline vznemiril nov poskus vloma v blagajno hrastniske steklarne. Tokrat pa storilci niso imeli sreče. Biili so zasačeni pri zločinu ter aretirani. Hrastniškemu orožni&tvu je takoj podla sličnost načina poskušenega vloma z lansko letom izvršenim vlomom v isto blagajno. Zato je vzeta od storilcev prstne odtise ter jih poslala daklnoskopskemu oddelku ljubljanske policije, ki vodi v evidenci odtise prstov, ki jih je posnela prilikom lanske tatvine na predmetih v hrastniSki steklarni. S tem izstecVovalnim pofltouBom je orožnistvo doseglo presenetljiv uspeh. Posneti prstm odtisi sedaj aretiranih vlomilcev so pokazati popotoo enakost z odtisi ljubljanske policije pri lanskem vlomu v steklarno. Vlomilca sta dva ključavničarja steklarne ? ki sta bila takoj oddana v zapore celjskega okrožnega sodišča, kjer ju čaka zasluzena kazen. Sedaj bo vsakomur jasno, da so bili storilci v resnici »strokovnjakic, saj jim pri zločinu ni pomagalo le orodje, marveč budi strokovno znanje. — Verjetno jet   da sta
ta dva zločinca vlomila tod! v trboveljski postni urad m navrtala tudi druge blagajnet kjer je bito lansko leto vlomljeno. Zato poizveduje varnostna m preiskovalna oblast tudi v tem pravcu.
— Ob zatonu starega leta na Silvestre, vo zvečer priredi tukajšnji Sokol v veliki dvorani svojega doma svoje vsakoletno silvestrovanje Letos je spored te tmdi-cijonaine prireditve še prav posebno pester. Sodelovali bodo sokolski orkester, sokolske fanfare, skupina, gitaristov, najboljši pevci, akrobati, najbolj pa bo mlado in staro razvedrila skupina naših najboljših šaljivcev, ki bodo vprizarjali n*>>rigi-nalnejše komične prizore in nastope. Se. veda bo prišla tudi mladina pri plesu v polni meri na svoj račun, zato bo skrbel izpopolnjeni sokolski orkester pod vodstvom Rude Dolničarja. z« okrepčila p* bo skrbel dobro založeni bufet pn skrAjrvo znižanih cenah.
_ Tepeskanje se tudi med naso miadi-
no ohranjuje kot stara tradicijah. Včeraj zjutraj je na ulicah kar mrgolelo mladine. Večina je bila iz delavskih kolonij, rev^o oblečene in v slabem obuvalu, ki je pro-pusčala cestno brozgo, posebno oblegane so bile pekarne, pa tudi rudniška glavna pisarna, kjer je mladina pričakovala n*;-več uspehov. Toda kakor povsod, t*ko to nrfad. tradicijo vedno bolj zaustavlja kriza.
Iz Maribora
— Silvestrov« v gledališča. Z začetkom ob 21. (9.) uri bo na Silvestrovo prva letošnja uprizoritev operete »Veseli kmetic«.. Opolnoči bo zopet žrebanje listkov, ki jih prejmejo vsi obiskovalci silvestrove predstave. Kdor bo izžreban, ga oaka prijetno novoletno presenečenje.
— Da>fne ladeve. V smislu določb 12. pripoml-e k tar. št. 12 taksne tarife se začne s 1. januarjem 1936 nova taksna doba za odmero dopolnilne prenosne takse, ki traja do 31. decembra 1940. Pod to tak*o spada cerkvena nepremična imovina, nepremična imovina cerkvenih in prosvetnih volil, skladov, fondov, samostanov, posvetnih in duhovnih občin, zadrug, zavodov, ustanov, društev in podobnih združenj (taks., znaša na *e*° W prometne vrednosti dotične imovine). Nadilje spada pod to takso nepremična imovina delniških družb in drugih pridobitnih družb in druStev, katerih Članom pripada določen delež osnovne skupne imovine (pri teh zavezancih znas.t taks©. 0.2% prometne vrednosti na leto). Čiste industrijske družbe plačajo od prometne vrednosti nepremičnin na ko*o 0A 9h, Lastniki in zastopniki lastnikov, uživalci in tisti, ki imajo to imovino, aH njihovi po xa-konu določeni zastopniki odnosno pooblaščenci so dolžna v »vrbo odmere te tak»e predložiti predpisano taksno prijavo v roku od 1. do 15. januarja lftk) pristojni davčni upravi, na katere področju se nahaja dotično imetje, torei pri davčni upravi namesto samo za nepremičnine , ki leže v otmočju mestne občine. Temelj Za odmero te takse je prometna vrednost dotične premičnine na dan 1. januarja 1906.
— Zbor mariborskih strelcev. Pretekli te-tek je bil občni zbor mariborske zvezne strelske družine, ki je potekel v najlepši harmoniji in prikazal obilne sadove vztrajnega ifi nesebičnega dela. Zborovanje je vodil predsednik g. Josko Stergar, ki je bil po izčrpnih poročilih funkcionarjev ponovno izvoljen na čelo odbora. Z velikim odobravanjem so zborovalci imenovali zaslužnega nedavno odišlega ganera<fca Puimko vica in primarija H. Rotaca za častna člana mariborske zvezne streiske družine.
— Zlate are je kradla. Nedavno smo poročali, da je nekdo ukradel v Murkovi urici 5 sUnujoči šivilji Mariji Hračkovi dve zlati uri in zlato ovratno verižico. Policiji se je te dni posrečilo izslediti storilca. Je to v bližini statrajoča mladenka Edrta N., ki je tatvino priznala in zlatnino vrnila odto-dovanki.
— Zagoneten samo kres. Hišni posestofk
Josip Kresevič v Smetanovi oikri 50 je na svojem podstrešju našel pod ^lopnieami skrit samokres -velikega kahbra, ki je bil nabit z dvema nabojema. Zadevo preiskujejo oblasti, ki skultajo odkriti zagonetko najdenega samokresa.
— Vlom v desetih nrinatah. V sobotnem opoldanskem odmoru so neznani vkjmilri vdrli v krojaško delavnico jCent>emeo< Stuhec & Kosi v Carkarjevi unci in odnesli 8 bal angleškega snkna za dinarjev. Vlom je bil izvršen s filmsko nagtico kar v 10 minutah. 0b 12J50 je lasni k odšel iz delavnice, ob iS. pa je neka stranka že odkrila vlom. Tvrdka 9tnb.ee A Kosi >e proti vlomu zavarovana-.
Skrivnost smrti Theltne
Toddove
Zdravnik, ki je preiskal njeno truplo, pravi, da gre za
zastrupljenje
je vrnila, iskati svojo gospodinjo in čez nekaj ur so jo našli mrtvo v avtomobilu. Motor ni bil ustavljen, pač se je pa sam ustavil, čeprav jc bilo v posodi še dovolj bencina.
Zdravnik, ki je pregledal mrtvo igralko, je ugotovil znake zastrupi jenja in po njegovem mnenju je nastopila smrt že v nedeljo okrog štirih zjutraj. Čudno je pa, da je imela Toddova en zob izbit. Največje presenečenje je pa pripravila policiji prijateljica pokojne Marta Fordova, ki je izjavila, da ji je Thelma telefonirala v nedeljo po tretji uri popoldne, češ. da bi prišla čez pol ure na dogovorjeni sestanek, če ji Fordova dovoli in sicer kar v večerni toaleti, ki je že od sobotnega večera ni odložila. Fordova je odgovorila, da naj kar pride, toda čakala jo je zaman.
Zanimivo naključje je, da so baš teden dni pred zagonetno smrtjo Thelme Toddove izdelovali v Hollywoodu detektivski film čigar libreto presenetljivo spominja na tajno hollywcodske vile. Temeljni motiv filma je zločin moža. ki se je hotel odkrižati svoje žene, ker se je že naveličal, pa jo zapre močino vinjeno v avto in požene motor, da bi se ubila odnosno zastrupila s plinom v hladni noči. Tudi tega čudnega naključja policija ni pustila iz vida. kajti zagonetna smrt Thelme Toddove postaja vedno bolj vprašanje njenega prestiža.
Smrt plavolase partnrke Stan Laurela in Olivera Hardva Thelme Toddove v avtomobilu po prekrokani noči postaja vedno bodj zagonetna. Na policiji, ki preiskuje skrivnost usodne noči, se je javil angleški režiser in igralec Stanlev Lupino in izjavil, da je bila Thelma v soboto pri njem na intimnem večeru, ki ga ie priredil svojim ožjim prijateljem. To je bil tudi vzrok da je po daljnem času zapustila svojo vilo. Lupino je govoril z njo o novem filmu, ki ga hoče v kratkem izdelati v Angliji in v katerem naj bi igrala Thelma Toddova glavno vlogo. Plavolasa filmska igralka se je zelo veselila, da bo vsaj za nekaj časa odpotovala iz Amerike in tako je bila izredno dobre volje. Z lastnikom neke luksuzne garaže se je odpeljala potem v Trocadero, kjer jo je po dogovoru pričakoval njen prijatelj Kol and \Vest.
Zabava v Troeaderu se je končala z burnim prepirom in kakor smo že poročali, je Thelma Toddova od-sT.i vsa objokana. \Vest se je baje takoj za njo odpeljal domov, pred odhodom jo je pa opozoril, naj sc ne vrne prepozno, ker je imela njena služkinja čez nedeljo prosto, on pa ni hotel dclgo čakati. Thelma svojega ključa ni imela. Okrog Štirih zjutraj ga je zbudilo pasje lajanje. Ni se pa dal motiti, ker je slišal, kako se je ustavil pred vilo avto. Tudi v nedeljo se \Vest ni dal moriti. Šele služkinja jc začela v ponedeljek zjutraj, ko se
Leteče strežnice
Sanitetna letalska služba je zdaj najkoristnejše in najzanimivejše delo francoske žene. Ustanovila jo je markiza de Noailles in kmalu je vsak oddelek Rdečega križa organiziral skupino letalskih strežnic. Mnogo truda je bilo treba, pred-no sc je to delo posrečilo. Po zaslugi požrtvovalnih in žilavih Francozkinj kakor so markiza de Noailles ter gospe Schneiderjeva in de Vaudoeure deluje zdaj zbor letalskih strežnic, pripravljenih za vsak slučaj. Vsaka mora imeti za seboj najmanj 10 ur letanja, da se ugotovi ali dobro in brez težav prenaša polet. Zaenkrat se še ne da ugotoviti, kakšno delo bodo lahko opravljale te strežnice v vojni. V mirnem času so sanitetna letala pripravljena za takojšnje prevoz bolnikov ali ranjencev s prostovoljno strežnico. Plača se 1.80 franka cd kilometra, kar je cenejše kakor prevoz
Lion Feuchtivagner: 117
5*fd S u s s
Roman
— Pustiva to, Gabiiel, — je dejal, ti nisi postal mirnejši v teh dveh letih, jaz; pa nisem postal strožji. Lahko bi rekel: mar ni vseeno, je—li človek goj, ždd ali muslim, samo da ve za višji svet? Lahko bi rekel: dobro, Karel Anton, moj učenec, se je dal krstiti. Toda med menoj in niim ni trdnejše vezj in prijateljstva, nego med menoj in rebom Jakobom Hrr-schlom Emdenom. ki je dober žid in bistra, blagoslovljena glava, pri tem pa žal malenkosten, vsakdanji Človek, čisto slep za višji svet in gluh za njegov glas. Lahko bi rekel: Mesija Sabbataj Zewi je postal muslim, da bi rešil načelo in vejo in njegov učenec Frank se je dal krstiti. Zakaj bi meni ne smelo biti dovoljeno zlesti v bubo ogorčenega rabina in izgovoriti s pretečimi ustnami in s smehljajem v srcu prokletstvo nad sarrrrm seboj? Lahko bi rekel: lahko je biti mučenik, toda mnogo težie je prenašati očitek ka-meleonstva za idejo. Vse to bi lahko rekel. Toda ne porečem ti tega, Oabriel.
Vstal ie. vzravnal svojo visoko postavo v svilenem kaftanu in se ozrl prijazno
na debeluhastega, mrkega moža, ki je bil podoben v svoji staromodni obleki uradniku. Dejal je zelo prijazno, skoraj z otroško prisrčnostjo: recimo, da sem slabič, prismuknjen in častihlepen. Zvezde mislijo z menoj dobro, napravile so iz mene posodo velike modrosti. Lahko bi bil postal struga, po kateri bi tekli mogočni toki iz gornjega v spodnji svet in duh božji. Toda jaz sem slaba, preluknjana posoda. Vem to dobro in nihče v najgloblji notranjosti ne čuti bolj živo, kako blažeče in pomirjajoče je dvigati se k bogu. kako je spodmi svet nKzev. podoben barvasti peni in hlastanju po zraku. Toda jaz se moram neprestano vračata v ta svet, vedno znova in znova. Vse človeško ravnanje je blazno, umazano in živalsko, po njem ostane neprijeten, zo-pern okus. In jaz se moram neprestano vračati k temu nehaniu, k brezplodnosti in pehaniu v življenju. Pusti me v tej blaznosti, dragi prijatelj. Pusti me v tem blatu, v teh živalskih nagonih. Ne zgražaj se. če negujem svojo brado bolj. kakor svojo dušo. In z nesramno Šalo je pripomnil: Milijard** *et imam časa. da najdem in očistim svojo dušo. Toda kdo mi jamči za to, da bom še kdaj našel tako lerjo brado?
Lahno so tekle te bogokletne besede iz sladkih priliznjen*, zgovornih ust mo-
Jjlznrbjrjje Joelp ZupanClC *—
drega, lahkomiselnega, izgubljenega rab-bija. Rabbi Gabriel ga je poslušal mračno mrko in nepremično. Kar je zagledal pred seboj krajino. Kamenje, pustinjo, razkopan led. Nad tem nežno posmehljivo zarjo, sence me taj oče oblake, jato jastrebov, mračni, divji vrtinec narave, ogromne, na led vržene kroge. Ostrmel je nad tem prizorom in spoznal, da je razmerje enako tu kakor tam. Taka slutnja ga je gnala od moža. h kateremu Je bđ priklenjen, k temu možu. Oni je ležal na razgaljenih, pohotnih Lilitiriih prsih, toda hrepenel je po višjem svetu. Ta je ležal med svetniki in pobožnjaki v srebrni bradi Simona ben Jochaja, tođa že-jalo ga je po Lifitmih prsih. Ista slika, isto razmerje. Toda oni je bil bRžje cilju nego ta.
Ni odgovoril, ko je rabbi Jonathan Eybeschiitz končno umolknil. Lteial ie samo: Mir s teboj, brat moj in gospod. In odšel je v spalnico, ki so mu jo bili pripravili. Jonathan Evbeschiitz je zrl za njim, videl >e njegov široki. lahno upognjeni hrbet ki lahkomiselni smehljaj je polagoma izginil z njegovega obraza. Navzlic svoji večno beli bradi m bil več tako dostojanstven in vzvišen, ko je zopet sedel k svoim knjigam m pergamentom.
19.
Karel Aleksander ?e sedel v kocin
utrujen in nervozen. Peljal se k v Lud-wigsburg, od koder naj bi se odpeljal čez mejo in se vrnil šele oo prevratu. Zgodaj zjutraj se je poslovil od voivodi-nje. Prebil je z njo noč, sanjaril je pri njej navdušeno o svojih velikih načrtih. To naj bi bila zadnja noč, ki jo prespi kot žena malega nemškega kneza. Odslej bo spadala med žene evropskih suverenov in kmalu jo bodo ogovarjali s čisto drugačnim naslovom nego je skromni »Visokost«. Strastno in razburjeno je šepetal svoje fantazije krasni nagi ženi. ki ga je poslušala z iahnim nasmehom, vendar se je pa dala omamiti aiegovemu ognju in odgovarjala mu je na njegove vroče objeme mnogo strastneje nego sicer. Zdaj je bil ves utrujen, po tem temeDitem, težkem posla vijanju in sedel je naslonjen nazaj, izčrpan in nervozen. Saj se »e bil vendar lotil že tolikih podjetij hladnokrvno, ostal je miren celo na boišču. ko so mu ustrelili konja pod zadnjico. Toda danes — grom m strela! — danes mu gomaz: po vseh udih. kakor da mu 'az"-io mravlje po žilah. Tudi ta prometa noga ga je bolela in ni mu hotela dat: miru. Ni bilo čuda, vreme je bilo izredno kislo. Zdaj solnce. zdaj toča, vsi elementi so bili boj med seboj. Pihal je močan, vlažen veter, raztrgani oblaki so se podili po nebu. Poleg tega k še v Cglosneimu gorelo in svit požara je dražil konie. Kar-
I lu Aleksandru je stopil pred 06 nejasen spomin. Ni dolgo tega. ko :e siai baš na takem vetru, lunin srp se ;e lesketal na nebu in lil prav tako rdečo zarjo na ze-mlx>, črn, sovražen gozd se je zdel poln prikazni, a na zemlji je ležalo belo mrtvo dekle med rožami na nočnem vetru. Prazen spomin! Kaj tri zdaj s tem? Zdaj mora misRti na pametnejše stvari.
Končno v Ludwigsburgu. Toda niti tam ni imel miru. Tekač', vesti iz naj-oddaljenejših garnizij. Temu slu se ne more skriti. Naenkrat je začutil lakoto, zahteval je ribjo juho, hotel jo ie hlastno pojesti, pa je bila prevroča in trešči i je krožnik ob steno. Povrhu še neprestano zoperno zvonenje zaradi požara v rTglos-heimu. Žvižgajoč veter, oblaki dima nad dimniki. Povsod v gradu žvenketa^oča okna. loputajoČa vrata. Vojvoda ni 'mel nikjer obstanka Slednrič je prr>e! večer.
V Stuttgartu e bilo tistegn večera čisto tiho. Nikjer ni gorela luč. Toda v temi si slišal topot novih korakov, zamolklo rožljanje železa, šepet in Šum. Vse prebivalstvo je vedelo, da gre v teh urah za odločitev. Schobrovo poročilo je vplivalo, vsi so bili pripnvljeni, oboroženi in pohr tesnobne napetosti, pričakovali so odločilnega trenutka s strahom, toda pripravljem na hoj. Tiste noči v Stuttgartu nihče ni spal, razen n?bog;:e-nih otrok.
Za »Narodno tlakam« Fran Jaserftek. — Zrn upravo tn Inacratnj del Usta Oton Chrjatot, n Vat t J^ongnm,
t