Ljubljano, sobota, 29. decembra 1956 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE) LETO XXII. Stev. 306 OLAVN} a« ODGOVORNI DREONU IVAN 9INKOVEC UREJA UREDNIŠKI OD BOB Ust izba]* nat dan razen petka — Cena 10 dinarjev •LJOOU« t* B A V I C A. USTANOVLJENA > OKTOBRA c«M - MED NAKODNOOSVO-SODIt.NO BORBO II IZHAr 1AI-A (lOI if-UN K V NIK (N TBDN1K OD OSVOBODITVI OO L m. 198) KOI DNEVNIK NATO PA KOI TKONIB - OD L JUNIJA 1953 IZHAJA 9 RED AKCIJSKI POVEZANOSTI Z -BORBO* ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE ZAKLJUČENO Oba domova Skupščine v celoti sprejela ZVEZNI DRUŽBENI PLAN ZA 1957. LETO Na skupni seji je Avdo Humo podal ekspoze o osnutku zveznega proračuna,Ivan Gošnjak o proračunu narodne obrambe, Svetislav Stefanovič pa o proračunu za notranje zadeve sku 14.040,000.000 din in so v pai-merjavi z letošnjim letom večji za 2.036,000.000 din. Znatno se bodo povečali izdatki zlasti zaradi zvišanja plač delavcev in uslužbencev državnih organov in | ustanov. Materialni izdatki zvez-| nih organov in ustanov, ki so zna-| šali letos 5.494,000 000, znašajo v 1 novem proračunu 6.347,700.000 din [ ali za 853,400.000 din več. V tem ! so vračunani med drugim izdatki ) za našo udeležbo na svetovni razstavi v Bruslju. NEPREDVIDENE INVESTICIJE Po osnutku proračuna za prihodnje leto bodo znašale nepredvidene investicije 4.566,000.000 din ali 1.202,000.000 din manj, kakor ' so znašale letos. Za prihodnje leto so predvidena sredstva skoraj Avdo Humo je v svojem eks- I no večji od letošnjega. izključno namenjena nadaljeva- pozeju med drugim rekel, da Drugi glavni dohodek zvez- nju in dograditvi že začetih ob-znaša zvezni proračun za leto ! nega proračuna je del zveznega je^toV ter za dela v zvezi z obno- « Na posebnih sejah sta oba domova Zvezne ljudske skupščine v četrtek dopoldne sprejela osnutek družbenega plana za prihodnje leto. Med obravnavanjem osnutka družbenega plana v podrobnostih so v Zveznem svetu in Zboru proizvajalcev sprožili več spreminjevalnih predlogov. Predstavniki Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič, Milentije Popovič in Nikola Minčev so dajali pojasnila o vprašanjih, zajetih s spreminjevalnimi predlogi, in odgovarjali na vprašanja posameznih ljudskih poslancev. Popoldne je bila skupna seja, na kateri sta poročevalca odborov za proračun Raja Nedeljkovič in Stevo Popovič najprej poročala o delu odborov v zvezi s proučevanjem osnutka proračuna, potem pa je član Zveznega izvršnega sveta Avdo Humo prebral ekspoze o osnutku zveznega družbenega plana za leto 1957, Ivan Gošnjak ekspoze o proračunu za narodno obrambo, Svetislav Stefanovič pa ekspoze o proračunu za notranje zadeve. Iz ekspozeja A vda Hama 1957, predložen Ljudski skupščini, 268.004,000.000 dinarjev dohodkov in toliko tudi izdatkov. Celotni znesek proračuna je v primerjavi z letošnjim letom večji za 55 milijard 504 milijone, če pa upoštevamo sredstva, dana naknadno zveznemu proračunu iz rezerve federacije iz leta 1956, in če izločimo iz tega zneska sredstva, predvidena za potrebe ljudskih republik z njihovim deležem pri davku na promet in dotacijah za cestne sklade, je proračun za prihodnje leto manjši od letošnjega za 276 milijonov. DOHODKI IN IZDATKI Davek na promet naj bi vrgel prihodnje leto 182.230.000.000 din ali 68 % vseh dohodkov. Letos je znašal 209.690,000.000 din in za prihodnje leto je torej predvidenih 18.180,000.000 din manj. V osnutku zveznega proračuna za leto 1957 je predviden delež ljudskih republik v dohodkih od davka na promet 53.537,000.000 din. Delež ljudskih republik pri davku na promet bo prihodnje leto znat- davka na dobiček, ki je predvi- VOj rekonstrukcijo, popravilom in den za prihodnje leto v znesku adaptacijo posameznih objektov. 35.412,000.000 din ali 12.5 % ce- Negospodarske investicije za sa-lotnega zneska dohodkov zvezne- me zvezne organe in ustanove pa ga proračuna za leto 1957. Tretji znaSaj0 3.551,600.000 din. glavni dohodek zveznega proračuna je del prispevka k proračunom iz dobička gospodarskih organizacij. Ta dohodek je predviden v znesku 46.362,000.000 din ali 17.3 % celotnega zneska dohodkov zveznega proračuna.. Dohodki zveznih organov in ustanov so predvideni v znesku INVALIDSKE POKOJNINE IN ZDRAVSTVENA ZAŠČITA INVALIDOV Za invalidnine vojaških vojnih invalidov, za prejemke družinskih invalidov ter invalidskih in otroških doklad je določenih 2.750,000.000 din, ostali dohodki 9.915,000.000 din ali 48 milijonov pa v znesku 1.250,000.000 din, skupaj torej 4 milijarde ali 1,5 % celotnega zneska dohodkov. V novem proračunu so nekateri izdatki v primerjavi z letošnjim letom zvišani, drugi pa znižani. Celotno znižanje znaša po odbitku zneskov za ljudske republike 276 milijonov dinarjev. Najbolj so znižani izdatki za investicije in odplačevanje naših dolgov v tujini, pač pa so znatno večji izdatki za potrebe državne uprave. Izdatki zveznih organov in ustanov so predvideni v zne- več, kakor so znašali ti izdatki letos. Osebne in družinske invalidnine prejema 330.000 ljudi. Za zvišanje invalidske doklade je določenih 177 milijonov, za zdravstveno zaščito vojaških vojnih invalidov pa 1.157,000.000 din. Na koncu svojega ekspozeja je Avdo Humo govoril o dotacijah skladom za ceste ljudskih republik. Proračunska potrošnja ljudskih republik Je določena na ravni letošnje. Dotacije skladom za ceste ljudskih republik bodo znašale dve milijardi din. Proračun Državnega sekretariata za narodno obrambo O proračunu dohodkov in iz- V novem letu bo treba kupiti za datkov državnega sekretariata za 3.725,000.000 din opreme in orož-narodno obrambo je poročal dr- ja manj kakor letos. Ta vsota bi žavni sekretar Ivan Gošnjak. Ta bila za 1.136,000.000 večja, da ni proračun je predviden na isti rav- bilo upokojitve oficirjev. Osebni i izdatki bodo znašali po novem proračunu 30 milijard, operativni 2.820,000.000 din, materialni 122 milijard 580 milijonov, izdatki za vojno gospodarstvo pa 3 milijarde. Izdatki za kopensko vojsko bodo znašali 122.596.839.000 din ali 71,02 % vsega proračuna, za vojno letalstvo 24.374,087.000 din ali 15,38%, za vojno mornarico pa 18.556,047.000 ali 11,71 % vsega proračuna. INVESTICIJE ZA VOJNO GOSPODARSTVO Prihodnje leto bodo znašale investicije za vojno gospodarstvo 7 milijard. Delež državnega sekretariata za narodno obrambo bo znašal pri tem 3 milijarde, 4 milijarde pa bodo dala podjetja vojne industrije iz investicijskih kreditov. Kredit za nakup nove opreme za podjetja vojne industrije in izdatke za gradbena dela za dograditev nekaterih podjetij bo znašal 2.500,000.000 din. PROIZVODNJA VOJNE INDUSTRIJE ZA TRG BO ZA 30 % VEČJA Prihodnje leto bo poslala vojna Industrija na naš trg več novih izdelkov. Njena proizvodnja za trg bo narasla v primerjavi z letošnjim letom za 30 %. Povečala se bo zlasti proizvodnja vojnih industrijskih podjetij, vključenih v program avtomobilske in motorne industrije, kakor tudi v podjetjih, ki zalagajo našo industrijo s polizdelki. ni. kakor je bil letos, in znaša 158.500,000.000 din ali 9.99% narodnega dohodka. Letos je znašal 10.83 % narodnega dohodka. Po notranji sestavi se novi proračun znatno razlikuje od letošnjega. Osebni izdatki so večji za 2 milijona 595.506 din, materialni, operativni in izdatki za vojno gospodarstvo pa so za toliko manjši. VREMENSKA NAPOVED ia soboto, 29. decembra Pretežno oblačno ln zamegleno. Na Primorskem večje razjasnitve ln slaba burja. Jutranje temperature med —10 ln —6, na Primorskem okoli 0. naj vlije dnevne temperature med ~-S ln —1, v Primorju 6 stopinj C. Stanje vremena: Jedro hladnega zraka se Je Iznad Alp pomaknilo na Apeninski polotok. Tople zračne gmote so v zvezi s slabimi frontalnimi motnjami zajele Jugozahodni del kontinenta. Sekretariata za narodno obrambo so predvidena znatna sredstva za izdatke gospodarskega značaja, in sicer za stanovanja 8 milijard, za ceste 6 milijard, za vojno gospodarstvo 3 milijarde, za dotacije raznim organizacijam pa 704 milijone. Vsi ti Izdatki znašajo 17.704,000.000 din ali 17.17% celotnega proračuna. Ce vračunamo izdatke za druge potrebe razen vojske, znaša proračun 7,8 % narodnega dohodka. S tem odstotkom smo se približno Izravnali glede vojnega proračuna z ZDA, Anglijo, Francijo in večino vzhodnoevropskih dežel, večji pa je naš proračun od dežei Severne in nekaterih manjših dežel Zahodne Evrope. VSE POTREBE VOJSKE MORAMO ZAGOTOVITI IZ LASTNIH SREDSTEV Državni sekretar Ivan Gošnjak je govoril v svojem ekspozeju ta-(Nadaljevanje na 3. strani) ■-•kupne seje obeh domov Zvezne ljudske skupščin« V novih pogojih nastalih po anglo-francoskem napadu na Egipt je Kairo pripravljen na pogajanja o Sueškem prekop n zgolj v okviru OZN Kairo, 28. dec. (Tanjug). — V OZN so včeraj objavili, da je bil z egiptovsko vlado dosežen načelni sporazum o očiščevalnih delih na Sueškem prekopu. Določbe tega sporazuma niso znane, sodijo pa, da se bodo dela v kratkem, nemara že danes začela v polnem obsegu in da bodo za prvo silo plovbo po prekopu lahko obnovili v desetih tednih. Egiptovska vlada Je 1» od vsega začetka pogojno vezala začetek del na prekopu s poprejšnjim umikom tujih čet z egiptov- skega ozemlja. Britanske in francoske čete so se pred nekaj dnevi že umaknile, težave pa so z izrael- črte med Izraelom in Egiptom. Egiptovska vlada sodi, da se je treba o vseh vprašanjih glede skimi. Po najnovejši verziji iz- plovbe po prekopu neposredno raeIškega stališča so se te čete pogajati z OZN. Egipt ne name-pripmvljene umaknitiJz Gaze, rava nobenih ^sebnih ne_ k—-«- *•*<""»"» * ™.ko čete OZN OZN nimajo naloge, da bi okupirale katerokoli področje ali upo-stavile kakšno tujo upravo prekopa. Njihova naloga je omejena samo na nadzorstvo nad umikom tujih čet iz Egipta in nad premirjem vzdolž demarkacijske NASER SOVJETSKIM NOVINARJEM KONEC MITA da Arabci ne morejo živeti brez Britancev Kairo, 28. dec. (TASS). Pred-1 ugotovitev je, da je Izrael od- sednik egiptske republike Gamal Abdel Naser je sprejel skupino sovjetskih novinarjev ter ji dal nekaj odgovorov na zastavljena vprašanja. Na vprašanje, kaj misli glede ukrepov, ki bi jih bilo treba storiti za ublažitev napetosti na Bližnjem vzhodu, je skočna deska kolonialističnih sil, in da se ga bodo zato zmeraj poskušali poslužiti za svoje načrte. Druga ugotovitev ie v kratkem ta, da so vse arabske dežele doumele, da ne more biti sožitja med kolonializmom in nacional- - -— —r----------------------, j — no neodvisnostjo. Tretja pa je, odgovoril, da morajo napraviti I da kolonialne države gotovo ne prvi korak kolonialistične sile s' bodo, opustile poskusov, da bi tem, da pripoznajo neodvisnost dosegle svoje namene. Poudaril in svobodo narodom, ki žive v je, da je naposled zatrt »mit, da tem delu sveta. Poudaril je, da Arabci ne morejo živeti brez bri morajo te države ^pustiti vmeša vanje v notranje zadeve bližnje-vzhodnih dežel in tudi misel, da je Blilžnji vzhod njihovo vplivno področje. O izraelskem problemu je dejal, da je tu najvažnejše vprašanje meja med Izraelom in arabskimi deželami, potem pa tudi vprašanje palestinskih beguncev, Po njegovem mnenju je sueško vprašanje še nadalje glavni vzrok napetosti na Bližnjem vzhodu. Kar se tiče prekopa, je to integralni del Egipta, ker je speljan prek egiptskega ozemlja. »Ce nam ga bodo skušali vzeti, bo to pomenilo vm«' tanskega sodelovanja in zaščite«. Na koncu svojega govora s sovjetskimi novinarji je Naser izrazil prepričanje, da bodo dobri odnosi med Sovjetsko zvezo in Egiptom pripomogli k razvoju Egiptske republike. Britanijo in Francijo. Opozarjajo na to, da so bile oktobra končane že vse priprave za nova pogajanja v Ženevi, do katerih pa ni prišlo zaredi napada na Egipt »Al Akbar« ugotavlja, da je OZN edino pravo mesto za urejanje vseh vprašanj v zvezi s preko* pom, in pripominja, da bi mora« li Velika Britanija in Franclja uvideti, da sta spričo svoje agresije izgubili sleherno pravico na pogajanja z Egiptom. Tudi »Al Saab« zavrača sleherno možnost posebnega pogajanja z Veliko Britanijo in Francijo, poudarja pa, da še nadalje velja za podlago znanih šest načel, ki jih je bil sprejel Varnostni svet. Uradni krogi pravijo, da bi se morali glede zamenjave konvencije iz leta 1888 pogajati Egipt in vsi drugi uporabniki ne glede na to, ali imajo mornarico ali pa gredo po prekopu samo njihovi proizvodi. Egipt bo bržkone sprožil tudi akcijo v OZN, da bi le-ta prevzela pobudo za ureditev tega vprašanja. S tem v zvezi omenjajo tudi daljše bivanje ministra Favzija v New Yorku. Diplomatski krogi v Kairu sodijo, da je egiptovski predlog o konferenci vseh uporabnikov pod okriljem OZN in da bi se poprej sestal še organ za pogajanja, zdaj spet aktualen. Letala za prevoz čet OZN z njih sedanjih oporišč ob Sueškem prekopu, na Sinaj, v Gazo in na staro demarkacijsko črto Kairo. 28. dec. (Tanjug). Pri- pravljene nadaljevati premik čakujejo, da bodo varnostne sile OZN dobile na razpolago letala, Tudi Anglija se brani poravnati škodo Egiptu, ki mu jo je prizadejala s svojim napadom London, 28. dec. (Tanjug). Tu še niso uradno komentirali egiptske zahteve po tem, da morajo Velika Britanija, Francija in Izrael plačati škodo, ki jo je Egiptu prizadejala njihova agresija. Očitno pa je, da so pričakovali ta korak egiptske vlade. Londonska vlada je zaskrbljena predvsem zaradi tistega, kar se krije za zahtevo po odškodnini, namreč vprašanje bodočnosti Sueškega prekopa. Oklepa se namreč trditve, da so zahteve Londona in Pariza nasproti Egiptu slej ko prej utemeljene. Egiptska vlada, da je zaplenila premoženje britanskih in francoskih državljanov, ne da bi jim dala odškodnino, razen tega pa Egipt še ni izplačal odškodnine delničarjem bivše sueške družbe, ki je bila nnrinnnliziran* šestimi mp- šavanje v naše notranje zadeve ki bodo prepeljala enote na Si in temu se bomo uprli.« najski polotok. Predstavnik po- Ko je govoril o posledicah veljstva OZN je izjavil, da bodo agresije na Egipt, je rekel, da konca leta prispele vse čete je moč iz tega napada povzeti OZN na Sinajski polotok, na de-ugotovitve, ki veljajo ne le za markacijsko črto in v Gazo. S Egipt, marveč za ves svet. Prva Sueza je včeraj krenilo okrog 700 i Dancev in Norvežanov, danes pa jim je sledil kolumbijski odred. Švedske in finske čete, ki so v Port Saidu, bodo krenile na Sinaj malo pozneje. V začetku januarja bodo bržkone prispele prek Bejruta tudi indonezijske enote v sestavi varnostnih sil OZN. Egiptski časniki poročajo, proti razmejitveni črti in čakajo samo še na ustrezne ukaze. Ne daleč od Selmana, kjer so razporejeni deli jugoslovanskega odreda, so precej gosto razpredene beduinske vasi. 2ivljenje v teh vaseh, ki je do prihoda jugoslovanskih enot zamrlo, je sedaj znova oživelo. Kitajska in Pakistan Lahore, 28. dec. (Nova Kitajska). Na slovesnem sprejemu v Lahoru je Cu En La j rekel, da je glavni cilj njegovega obiska v un, uiuug ooKm južno oa sueza Pakistanom. Pri i a teli st spodarskih izgub, ki so jA za- na obali Rdečega morja. Semkaj i obema deželama temelji na nlu-radi tega utrpele ne samo Velika So v sredo prispele Indijske enote, i nem skupnem hotenju da se bo- fudaTtJevilne ?&PreJ dal1 na stran ^ta protfkoSliSn? Cu to Ji* n 5* - določeno količino petroleja, nato Laj je poudaril, da le med dru- cnjo, da bosta Velika Britanija pa so zažgali cisterne in druga i gim prišel v Pakistan zat-> da hi m Francija, ko se bosta postavili skladišča. Petrolejskih izvirov obogatil znanje kitajskega’ naro-po robu egiptski zahtevi, skupno niso zažgali, ker so jih egiptski ‘ ? znanje Kuajsicega naro zagovarja i takšna gledišča, v za- delavci že zasuli s peskom. Egipt-četku prihodnjega tedna pa da ska vlada je sinoči znova opozo-bosta podrobno začrtali skupno rila na to, da je Ben Gurionova politiko. Po mnenju Londona bi izjava, po kateri Izrael ne bo se morala OZN predvsem lotiti umaknil svojih čet iz Gaze, očit-u reditve sueškega vprašanja, to na kršitev resolucije Generalne pravi, ustanovitve bodoče skupščine OZN. se uprave prekopa. Glede tega bo iz taborišča El Balah so po-ostala politika Velike Britanije slali nov kontingent v sestav ju-menda trdovratna. Obenem pa v goslovanskih sil, ki operirajo na Londonu z največjo pozornostjo 85. km vzhodno od Sueškega spremljajo reagiranje ZDA na prekopa na črti El Kantara—El rnzvr>j nolnžnio Ariš. Jugoslovanske enote so pri- da. ki se hoče učiti od vseh dežel, velikih in majhnih, zlasti pa od sosednjih. Nadaljnji cilj njegovega obiska je ohranitev miru, za kar bosta oba naroda zastavila skupno vse sile. Guverner Zahodnega Pakistana je v svojem govoru dejal, da lahko Kitajska in Pakistan kljub različni družbeni ureditvi živita v prijateljstvu in poglabljata medsebojno sodelovanje. Cu En Laj je danes odpotoval v Dako, kjer se bo mudil dva dnL OB ZAKLJUČKU JUBILEJNEGA IN GOSPODARSKEGA LETA V NAŠEM NAJSTAREJSEM RUDARSKEM MESTU PREDSEDNIK TITO IN TOVARIŠ REGENT častna občana Idrije Za nadaljnji razvoj idrijske občine bodo letos porabili skupaj 5?6 milijonov dinarjev Idrija, 28. dec. — Na včerajšnji slavnostni seji ob zaključku letošnjega jubilejnega in gospodarskega leta je občinski ljudski odbor v Idriji sprejel odloka o imenovanju predsednika republike maršala Tita in člana Izvršnega komiteja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije tovariša Ivana Regenta za prva častna občana idrijske komune. Ljudski odborniki so zadevni predlog predsednika občine tovariša Lada Bošlča sprejeli z navdušenjem in sproščenim aplavzom. Na sejo so povabili tudi dijake | Tovarišu Ivanu Regentu je VIII. razreda idrijske gimnazije.1 predsednik občine v imenu Ijud-Prisrčne slovesnosti sta se razen skega odbora izročil diplomo o slavljenca tovariša Regenta ude- imenovanju za častnega občana, ležila tudi predsednik OLO Go- ki je umetniško delo idrijskega rica inž. Karmelo Budihna in se- rojaka akademskega slikarja Iva-kretar okrajnega komiteja Zveze na Seljaka-Copiča, ter darilo: komunistov Tine Remškar. j zlat prstan z vgraviranim grbom Uvodoma Je predsednik ljud- mesta Idrije, dalje garnituro SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Več novih uredb, odlokov in sklepov s področja gospodarstva so sprejeli Beograd, 18. dec. (Tanjug). Danes je bila seja Zveznega Izvršnega sveta, ki ji je predsedoval Rodoljub Colakovič. Na njej so sprejeli več uredb, odlokov in sklepov s področja gospodarstva, a katerimi je med drugim urejeno in zagotovljeno nemoteno delovanje nekaterih odredb zveznega družbenega plana za leto 1957. skega odbora tovariš Lado Božič govoril o razvoju in prizadevanjih idrijske občine v zadnjih 16 mesecih po upostavltvl komunal- idrijsklh čipk in album raznih fotografij z Idrijskega. Predsedniku Titu so s seje poslali pozdravno pismo, diplomo in darila nega sistema. Napredek, ki so ga Pa mu bo izročila posebna pet-dosegli na raznih področjih druž- članska delegacija, ki ga bo obi-benega življenja v našem naj- | skala v kratkem, starejšem rudarskem mestu, je j Tovariš Regent Je v svoji zato variš Božič v svojem obširnem, hvali za priznanje obudil spo-in izčrpnem referatu ponazoril s: mine na revolucionarno delova-številnimi ugotovitvami in po- j nje v Idriji in drugod V Primorju datki. Potem ko je poudaril, da v pred prvo svetovno vojno in po organih družbenega upravljanja njej. Dejal je, da je bila Idrija in samoupravljanja deluje preko zmeraj središče napredne socla-1000 državljanov, se je obširneje llstične misli in je taka ostala do zadržal pri obravnavanju gospo- današnjih dni. Ob zaključku lepe darskih vprašanj. Vsa sredstva, i in tople slovesnosti je predsednik ki so jih letos vložili v investi- občinskega ljudskega odbora po-cijsko dejavnost, znašajo 576 ml- daril delovna odlikovanja petim lijonov dinarjev. Od tega gre 363 ■ rudarjepi, ki jih je za njihove milijonov v gospodarske namene, | zasluge pri socialistični izgradnji nadaljnjih 213 milijonov dinarjev pa za negospodarske investicije. Največji investitor je bil rudnik živega srebra, ki je za modernizacijo vnanjih obratov, geološka raziskovanja in nekatera odlikoval predsednik Tito. Na slavnostnem kosilu v hotelu »Nanos« je častnima občanoma nazdravil sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov tovariš Janko Luka, zahvalil pa iUslva la/.lnlvuvciiijtt lil iicnaitia , tuvmio uaiiivv/ uunu, v 1 manjša dela porabil preko 300 se je tovariš Ivan Regent milijonov dinarjev. 1 M. D. Zvezni izvršni »vet Je spremenil Im dopolnil uredbo o izpolnjevanju zakoraa o prispevku za stanovanjsko izgradnjo. V bodoče se bodo ti prispevki plačevali v sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje. Iz tega sklada bo moč dajati posojila tudi za izgradnjo komunalnih naprav, toda samo v zvezi z zidanjem stanovanjskih hiš. ZIS je spremenil in dopolnil tudi uredbo o upravljanju osnovnih sredstev gospodarskih organizacij. Med drugim je določeno, da veljajo za osnovna sredstva tudi ustanovne naložbe na novo ustanovljenih gospodarskih orgae nizacij oziroma novih obratov. Tako dobimo novo kategorijo investicijskih naložb, ki se ločeno izkazuje in ločeno amortizira, zneski amortizacije pa se uporabljajo predvsem za izplačila investicijskih kreditov, iz sredstev katerih se ti izdatki finansirajo. Uredba tudi določa, da bo v prihodnje onemogočena praksa, da bi prišli na vodilna mesta v podjetjih zaradi gospodarskih prestopkov kaznovani ljudje. Gospodarska organizacija, ki bi zaposlila človeka, kateremu je gospodarsko sodišče prepovedalo opravljati vodilne pošle za 1 do 5 let, bo kaznovano z denarno globo do milijon din. ZIS je spremenil in dopolnil začasni odlok o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospo darskih organizacij. S tem se zvišajo amortizacijske stopnje za tri skupine osnovnih sredstev (omrežje in razdeljevanje nizke napetosti, kabelski vodi močne napetosti im sredstva za razdeljevanje električne energije), katerih celotni efekt bo znašal prl~ rem se bo 32 odstotkov presežka republiških in okrajnih zavodov za socialno zavarovanje iz leta 1954 porabilo za finansiranje iz gradnje in opremo zdravstvenih naprav, predvsem tistih, ki jih že 1 gradimo. Tega denarja je skupaj 2132 milijonov ZIS je na današnji seji tudi bližno 2,5 mdlijairde din letno. ZIS je spremenil dosedanji odlok o načtou uporabe sredstev gklenll ^ ^ w v letu 1957 upo. amortizacijskega sklada, tako da T-blWL\xSok o stopnjah davka na bo gospodarskim cr^zacijam ^ odlok o načinu in po-odslej omogočeno, da bodo pravo- , jih katerih lahko določene časno uporabile razpoložljiva |0^rake organixacije uporab-ST?dfVa amortizacij skih fja£^edstva investicijskih skla- j' |?^°Lravanje programa j d izvirajočih iz davka na do-predvldenih del ostane v veljavi, , ,^ak toda samo za dela, katerih vred-, zlg je -premeoJ1 Men 4. rednost presega 50 milijonov. | ^ Q uatanoviM in delu Zvezne- ZIS je spremenil in dopolnil ga statističnega urada in stati-tudi uredbo o tarifi davka na stičnih uradov ljudskih republik promet, ki se ne bo več plačeval Ta sprememba predvideva, da na posebne kredite gospodarskim j veljajo nepravilnosti v statistič organizacijam, ker ti krediti dejansko nadomeščajo njihova obratna sredstva in nimajo značaja drugih bančnih kreditov. V do- nih podatkih gospodarskih organizacij za prekrške, ki se kaznujejo z denarno globo od 20.000 din do 500.000 din. Sprejel je tudi polnjenem besedilu uredbe je tu- sklep o odobritvi kredita gra-dbe-di predvideno, da lahko ljudski nirn podjetjem za izplačilo od-odbori občin predpišejo občinski škodnlne delavcem za izgubljene davek na ves promet na drobno zaslužke zaradi prekinitve dela v na svojem področju, razen davka letu 1966 in v zimskem obdobju v na premet proizvodov, za katere 1956 ln 1957. Zveznemu vodnemu Je z zveznimi predpisi določen skladu je odobril kratkoročno regres. | brezobrestno posojilo v znesku ZIS je sprejel odlok, po kate- 1300 milijonov. ZASEDANJE SKUPSClNE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V LJUBLJANI Nega in prehrana bolnikov odprti vprašanji Ljubljana, 28. dec. — Danes se Je , stvo o finančnem stanju ln splošnem zbrala na svoje Vi. redno zasedanje poslovanju zobozdravstvenih arabu-Bkupšfiina Okrajnega zavoda za so- , lant v okraju cialno zavarovanje v Ljubljani. Na skupSClnl so najprej kritično premo- trlll ugotovitve komisije za , pregled prehrane in komisije za materialno in finančno poslovanje kliničnih bolnišnic v Ljubljani, nato pa poročilo skupščinske komisij« za zobozdrav- Z zasedanja Zvezne ljudske skupščine (Nadaljevanji s 1. strani) dl o vojaški pomoči in nekaterih vprašanjih v zvezi z njo. Letos smo dobili od ZDA izključno zaostale dobave iz programa prejšnjih let Spričo ureditve stikov s Sovjetsko zvezo in ostalimi vzhodnoevropskimi deželami se naša država letos sploh ni obrnila na ZDA s prošnjo za pomoč po novih programih za leto 1956 In 1957. Ameriški Kongres je letos sklenil, da ZDA ne bodo več nudile vojaške pomoči Jugoslaviji. Ce primerjamo letošnjo ameriško vojaško pomoč s pomočjo iz leta 1954, vidimo, da je znašala letos samo 29 %. SKRAJŠANJE VOJAŠKEGA ROKA ZA NEKATERE REKRUTE Državni sekretariat za narodno obrambo pripravlja predlog o spremembi zakona o narodni obrambi. Gre za enoletni rok službe v vojski za tiste rekrute, znan tudi obvezniku, čigar dru- delovanje še živahnejše kakor žinski osnovni davek na dohodek druga leta. od kmetijstva ne presega 500 din na družinskega člana ali če dru- | PRORAČUN žina nima drugih dohodkov nad; DR2AVNEGA SEKRETARIATA 4000 din mesečno. ŠTEVILO VOJAKOV SE BO SKRČILO ZA 20.000 Rastislava Delpina-Zmaga Nova Gorica, 28. deo. Danes popoldne so v Novi Gorici položili k zadnjemu počitku narodnega heroja Rastislava Delpina-Zmaga. V pogrebnem sprevodu Je šlo nad 5000 ljudi, med njimi tudi predsednik OLO Gorica Inž. Karmelo Budihna, sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Gorica Tine Remškar, dalje predsednik okrajnega odbora SZDL Koper Albert Jakoplč-Kajtimir, zastopniki JLA, več narodnih herojev, predstavniki bivših borcev Iz Italije in drugi. Preden je sprevod krenil Izpred upravne palače, sta o liku pokojnega heroja govorila predsednik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev prof. Slavko KretlČ in tovariš Tine Remškar. Ob odprtem grobu na Trgu Jožeta Srebrniča sta se od svojega soborca ln tovariša poslovila narodni heroj Anton Ferjančlč-Zvonko in Franc Maraž ter v Imenu JLA major Ante Maglč. Vest, da je v |sredo zvečer v J šempetrski bolniš-! nici po kratkem trpljenju in ope-d raciji zaradi vnet-1 ja trebušne slinavke umrl narodni heroj Rasti-I slav Delpin-Zina-go, je boleče odjeknila po vsem Primorju in v zamejstvu, kjer so pokojnika poznali kot neustrašenega borca in junaka iz nepozabnih dni osvobodilne vojne. Umrl je mlad; komaj 36 let mu je bilo. Rodil se je v Pod- gori pri Gorici in se izučil za trgovskega pomočnika. 2e kot mladenič se je priključil protifašističnemu gibanju in je bil zato že leta 1939 pred posebnim rimskim sodiščem obsojen na eno leto zapora. V NOB se je aktivno vključil leta 1942 ter je janjih, Družbeni plan Bojazen, da zvezni družbeni plan za prihodnje leto ne bo sprejet že o letošnjem letu, se ni izpolnila. Ljudska skupščina ga je te dni sprejela, čeprao se zaveda, da vsebuje še marsikatero pomanjkljivost, ki pa jo bo moč odstraniti o prihodnjem letu. Prav v ta namen, da bi bile omogočene določene spremembe, ki jih že predvidevamo ali pa se bodo pokazale nujne med letom, so namreč o družbenem planu zagotovljena velika sredstva za družbeno rezervo, skupno 60,3 milijarde dinarjev, medtem ko je bilo lani o rezervi le 20 milijard. S sprejetjem družbenega plana za prihodnje leto Skupščina še ni končala dela na tem področju. Zvezni izvršni svet že pripravlja nekatere predloge, o katerih bo Skupščina razpravljala bržkone že januarja ali februarja. Predvsem bo treba urediti plačilni sistem, da bo bolj spodbujal k povečanju storilnosti. Ureditev tega najvažnejšega vprašanja pa bo nedvomno zahtevala tudi največ časa. Zato bodo, kot kaže, prej urejena nekatera druga vprašanja. Glede na to, da je naše kmetijstvo še zelo zaostalo, je Skupščina na zadnjem zasedanju mnogo razpravljala, kako doseči izboljšanje te gospodarske panoge. V Zboru proizvajalcev so zlasti poudarjali potrebo po povečanju zveznega sklada za pospeševanje kmetijstva. Ta sklad je bil v osnutku družbenega plana predviden v višini 1,5 milijarde, skupina poslancev pa je predlagala spreminjevalni predlog, po katerem naj bi to vsoto zvišali na 2,2 milijarde. Manjkajočih 700 milijonov naj bi vzeli iz splošnega investicijskega sklada. Ko je prišlo do glasovanja o tem vprašanju, so poslanci izbirali med dvema predlogoma: med predlogom skupine poslancev za takojšnje povečanje sklada in predlogom predstavnika Zveznega izvršnega sveta, da se izrečejo proti temu povečanju, dokler se Izvršni svet ne bo posvetoval s kmetijskimi strokovnjaki in potem dal Skupščini točen pregled, kaj je dala posvetovalna služba v letošnjem letu in kakšne načrte ima za prihodnje leto ter, seveda, kakšna sredstva b} bila Z« to potrebna. Izmed poslancev, ki so se D Zboru proizvajalcev udeležili tega glasovanja, se jih je 64 odločilo za povišanje sklada, 75 pa proti. O pospeševalni službi D kmetijstvu bodo torej podrobno razpravljali na enem prihodnjih zasedanj Skupščine, še prej pa seveda v njenih odborih. Kaže, da bosta pri tem trčili tudi dve mnenji — po enem naj bi sredstva za pospeševanje v glavnem uporabljali centralizirano, po drugem pa naj bi predvsem okrepili krajevne sklade. Na zasedanju Skupščine so poslanci prikazali še več podobnih primerov iz različnih gospodarskih panog. Tako so na primer sprožili predloge, naj bi uvedli sklad za dopolnilno izobraževanje kadrov po podjetjih; naj bi tudi kmetijskim zadrugam zagotovili regres takoj ob nakupu umetnih gnojil, ne pa šele ob prodaji; naj bi spremenili predpise o izkoriščanju amortizacije in preprečili, da bi tovarne kupovale več tujih licenc, kot jih pravzaprav potrebujemo; naj bi čim-prej zgradili cesto Ljubljana—Za-18 kilometrov Koper; naj bi za rinhndkrnjii bi znašali 40 903 000 oDs°Jen^ Je priDUzno zu 7« ze zobozdravstvenih ambulant lzpopol-! graonjo viektrarn v zahodnem a 7T> 407 000 dinariev’ večkrat obsojenih. To dokazuje, niti v smeri večje storilnosti. To naj [elektroenergetskem sistemu dolo- 5X5.1S3.2K * »>»™ k««, pozmv™ v- M»jssrwsa?"* ‘ hlli nrihodnia leto dohodki večji va na večino obsojencev, na dr Zatem Je direktor Zavoda Slavko niso bili izkoriščeni itd. Vsi pred- ^ fiTimri HinJ- ei stranl pa kaže, da bi bilo tre- Kovačič predložil skupščini ortenta- logi ljudskih poslancev, kakor od letošnjih za 37.525.000 ^dinar- ^ zba «* posebne te- storilnost, izboljšati kvaliteto de- n.a Pravi^“ la in zajamčiti varen promet s izpopolniti svojo splošno izo- — preprečevanjem nezgod nareku- (brazbo. Iako se dogaja, da se zgraditev vzpenjač, in sicer od jejo številne naloge sindikalnim mnogi uslužbenci po 8-urnem ’ Maribora do Pohorja, od Sara- organizacijam, Od sindikalnih organizacij pričakuje članstvo tudi pomoč pri delu vozijo v oddaljene kraje jeva do Trebeviča. Odobrena so k pouku, nato pa se pozno po- tudi sredstva za nabavo električ' noči utrujeni vračajo na delo. nih lokomotiv v Postojnski jami* Po enakih Alžir Je spet žarišče srditih spo- znala tudi težnje dežel po nacionalni padov med uporniškimi silami in neodvisnosti in upravičenost zahtev fiancoskiml enotami. Boji so se ogor- nacionalnih osvobodilnih gibanj. Počeno razvneli, zajeli so skoraj vso znejšl razvoj francoskih odnosov s deželo. Vprašanje, katerega ureditev temi neodvisnimi deželami Je kljub se vleče leta in leta, postaja spet pe- določenim očitnim težavam potrdil, reče. da Je bilo takšno stališče pariške vla- N1 naključje, da Je francoska de pravilno in da ni poslabšalo polo- DELEGACIJA ZKJ NA POLJSKEM Med rudarji v Slonsku Svetozar Vukmanovic: Po novi poti hitrejši socialistični razvoj na Poljskem Katovvicze, 28. dec. (Tanjug). I delovnega kolektiva so ti dele-i sestala s člani izvršnega odbora zbornica med zadnjo zunanjepolitično žaja, pa tudi da ni zmanjšalo ugledal Rudarji Sionska, središča poljske ' gači ji ZKJ pojasnili razna vpra-razpravo posvetila prav Alžiru naj- Pranciie. 1___________________i„-.. „_____:____________i___ vXap°ozS%PrrS^ravTTe buo rranC'le' | težke industrije in rudarstva, so slišati različna mnenja, pripombe in A1,^darimXeBDoeos\0okratann°avado' Pnsr6n0 sprejeli delegacijo ZKJ d™skifšajo*5 rrnjTl^zliod tega^io-ttlč’ «“ • <>> ™AUttrMtaj drugo?« kot ? Svetozarjem Vukmanovičem, ko nega "£&.?«. Vendar*Va^av^ni Va^cne^a'žfvi v Alžfru Je doJ>oldne obiskala pre- Wdpraipomogn1!kktemuI'edaihbrnda^i iz- muTTon Francozoi ’ln da Je alžirsko hod iz ^elo ne racavi pa ie b fo vprašanje francoska notranja zadeva, moč povzeti sklep da Alžir čedal e Na tem 3e neka) resnice’ ker 3« moč bolj izčrpule materialne sile Francije upoštevati, da se Je Alžir po svojem materialne sile Francije. statugu raziik0Val od Tunizije in Ma- Francoskl ministrski predsednik roka in da Je treba pri urelanju al-Guy Mollet Je napisal za ameriško re- žirskega vprašanja gledati tudi na vijo »Life« članek, v katerem pravi interese francoskih kolonistov. Vse-tudi tole: »Ce pomeni pojem kolonla- kakor pa Je treba ugotoviti, da je al-llst slepo nasprotovanje nacionalnemu žirsko gibanje podobno gibanjem, ki osvobodilnemu gibanju azijskih in so bila v Tuniziji in Maroku, in da afriških narodov, potem Je Francija, je to gibanje del enega samega enot-tako kakor tudi Velika Britanija, da- nega procesa, ki Je zajel Azijo in leč od tega, da bi bila kolonialistična Afriko. Mar torej ne bi mogli tudi država . . .« Guy Mollet pravi, da Je v alžirskem primeru uporabiti prav dala Francija prepričljive dokaze o taka načela, ki so vodila pariško vla-svojem liberalizmu. do. ko Je sklenila proglasiti Tunizijo Res Je, Francija Je uredila svoje in Maroko za neodvisni deželi in ko odnose s Tunizijo in Marokom v duhu se Je z njima sporazumela o medse- mogovnik »Wuek« v bližini Kato-wicz, v katerem nakoplje kakih 6000 rudarjev približno 1,800.000 ton premoga letno. Jugoslovanska delegacija je prispela v Ka-tovvicze v sredo ponoči po dvodnevnem počitku v Zakopanih. Včeraj dopoldne so se člani delegacije odpeljali z avtobusi v velike industrijske kraje okrog Katowicz, kjer so si ogledali industrijska podjetja, potem pa se je delegacija skoraj tri ure mudila v rudniku »Wuek«, kjer so v ruoniku » _ ______ ____________ _ _______ jo pred vhodom pozdravili pred- progreslvnlh teženj sodobnega sveta, bojni odvisnosti? Mar ne bi bila ure- stavniki mdniškevn knmiteia s čimer Je dokazala »svoj liberalizem«, ditev alžirskega vprašanja na teh vnpp •„ Z?. " „.7^ J S tem da je priznala Tunizijo in Ma- čelih tudi v interesu Francije? * in delavskega sveta, roko za neodvisni deželi, Je pripo- D. Tr. • Na sestanku s predstavniki SPOR MED ADENAUERJEM IN STRAUSSOM? NEVARNO OROŽJE Računi z atomsko oborožitvijo Zahodne Nemčije — dvorezen nož Bonn, 28. dec. Pod tem našlo- atomskega orožja kaki tuji državi ^meru neposredne nevarnosti, ozi- vom je objavil »General Anzei- brez privolitve ameriškega pred-. roma če bi izbruhnil kak spopad ger« članek o nemškem oborože- sednika, bo orožje te vrste, na-1" vanju, v katerem pravi med dru- menjeno tuji deželi, spravljeno v Sto: ZDA. Nemški vojaki pa se bodo »Na seji obrambnega sveta izvežbali v ravnanju z njim. Raso prišla na dan nasprotja med zen tega bodo imeli na razpolago obrambnim ministrom Straussom atomske topove in oporišča za iz-in kanclerjem Adenauerjem. Ka- streljevanje raket, medtem ko že, da je Strauss pri tem zagrozil, bodo strelivo dobili šele v prida bo odstopil. Toda na sestanku Ljudem pa ni posebno ugodno, ko pomislijo, da so možnosti, da bi Nemčija v kratkem dobila atomsko orožje, kakor to more- šanja v zvezi s proizvodnjo tega sodobnega premogovnika, z njegovimi delovnimi pogoji in perečimi nalogami, kakor tudi razna vprašanja partijskega življenja in razvijanja delavskega samoupravljanja. Vodja jugoslovanske delegacije Svetozar Vuk-manovič je v odgovorih na celo vrsto vprašanj seznanil predstavnike delovnega kolektiva z delom, nalogami, pravicami in obveznostmi jugoslovanskih delavskih svetov in sploh z delovanjem gospodarskega sistema v Jugoslaviji, za kar so se predstavniki rudnika zelo zanimali. Na vprašanja o delu partijskih organizacij v podjetjih v Jugoslaviji je odgovarjal član CK ZKJ Moma Markovič. Med ogledom rudniškega raz-deljevalnega središča je Svetozar Vukmanovic podal pred mikrofonom rudniškega radia kratko izjavo o prvih vtisih delegacije na Poljskem. Izjavil je med drugim: »Zelo globok vtis so napravile na nas gospodarska podlaga Poljske in njene proizvajalne sile. Takšna gospodarska podlaga na eni. ter iskanje novih oblik neposrednega sodelovanja delavskega razreda v upravljanju na drugi strani, za kar se zavzema poljski delavski razred. Partija, njeno vodstvo in vlada, varšavskega komiteja ZDPP in z njimi govorila o perečih praša-njih, ki zanimajo obe partiji. Nekateri člani delegacije so popoldne skupaj s predstavniki ZDPP pripravili skupno poročilo o obisku in razgovorih, ki bo brž- Sekretoriat Balkanske zveze v kratkem v Beogradu Beograd, 28. dec. (Tanjug). — Prihodnje leto bo sedež stalnega sekretariata Balkanske zveze v Beogradu. Po določbah sporazuma se balkanski sekretariat preseli vsako leto v drugo državo, članico Balkanske zveze. Sekretariat se bo preselil V Beograd bržčas januarja ali v začetku februarja, ko bodo končane vse tehnične priprave. Januarja bo jugoslovanska vlada bržkone imenovala tudi predsednika stel- kone jutri objavljeno. S tem bo- nega sekretariata za leto 1957. do razgovori zaključeni in delegacija ZKJ se bo jutri vrnila v Jugoslavijo. Imenuje ga namreč vlada tiste dežele, v kateri je sedež sekretariata. »"I '..'I ? • ,w •V ^ W J3S. ‘4 biti misli Strauss, in s tem bila bo pripomoglo k hitrejšemu so-v primeru vojne tudi vse bolj i cialističnemu, razvoju dežele. upravičeno izpostavljena — atomskim napadom. z novinarji je Strauss Izjavil, da: tega ne bo storil. Posredno pa je le priznal, da so prišla na zasedanju obrambnega sveta do izraza nasprotja v njegovih in kanclerjevih glediščih. Strauss ima jasno določeno gledišče o organiziranju in raz- Skrivnostni primer v Port Saidu ugrabljenega britanskega poročnika Moorhousa London, 28. dec. 2e nekaj dni voju zahodnonemške vojske. Gle- . _ ,, , de tega se mu ne mudi preveč in >e Pločnika Moorhousa meni, da povsem zadostuje, če n“ najvidnejšem mestu v Cawpi- bo Zahodna Nemčija vpoklicala slh in v ™d.ljsj:lh. od*Ja,A; 0Njf! v vojsko do konca prihodnjega gova pogibel, če je resnična e leta 120.000 do 185.000 ljudi. Toda Prav tako skrivnostna, kolikor je predvsem sodi, da je najvažneje, ^u^i tragična. Tu ni nikomur da se Nemčija oboroži z atomskim i ^asn®> 3 66 Pravzaprav pri- taktičnim orožjem Strauss je prvikrat jasno Izjavil, da zahodnonemška vojska zanesljivo računa s tem orožjem. Za taktično atomsko orožje ima Strauss atomske rakete, atomske granate in manjše atomske bomba. To orožje bi ji dobavile ZDA. Ker ZDA ne odobrijo dobav merilo. Poročnika Moorhousa so zadnje dni britanske zasedbe Port Saida ugrabili. Ugrabili so ga bržčas egiptovski ilegalci. Britanske čete so nekaj dni zapovrstjo zaman delale preiskave po hišah in ruševinah na področju, ki so ga imele v svojih Simbolom pobegnil Srednja in severna Sumatra pod nadzorstvom vladnih sil — Uporniki na južnem delu otoka pripravljeni na pogajanja z vlado ter navezal redne stike z osrednjo vlado. Ginting je vzpostavil nadzorstvo nad tem področjem. Vodja upornikov na severni Sumatri polkovnik Simbolom je pobegnil z nekaterimi svojimi pristaši v pragozd na severnem delu otoka. Gintinga je osrednja vlada imenovala za poveljnika severne Sumatre. Delegacija južne Sumatre je izrazila pripravljenost, da se pogaja z osrednjo indonezijsko vlado. PODRAŽITEV ČASOPISJA V AVSTRIJI Dunaj, 28. dec. (Reuter). S 1. Januar- Diakarta, 28. dec. (Reuter) — Indonezijska vlada je objavila, da bodo zadevo zunanjega ministra Abdulganija predložili vrhovnemu sodišču po končani ponovni preiskavi. Vlada navaja, da nima smisla nadaljevati dosedanjo preiskavo, ker je že posebna komisija proučila upravičenost obtožb proti Abdulganiju o njegovem sodelovanju v korupciji Nova preiskava se bo nanašala na obtožbe o dozdevnem sodelovanju Abdulganija v deviznih prekrških. Med preiskavo je bil Abdulgani suspendiran. _ . Radio Džakarta poroča, da je jem bodo nvatrijski založniki podražili Pivnik Ginting prevzel ^- ZVf. veljstvo nad prvo vojaško oblast- Novinarji »o * začetku decembra ž« jo v sevemi in osrednji Sumatri stavkali, da bi dosegli izpolnitev zahtev. «\\VW\\\\\WWV.V' rokah. Poročnika Moorhousa niso našli. Vsi so bili prepričani, da je mrtev. V zadnjih ur tih pred umikom poslednjega kontingenta iz Port Saida pa je prišel k poveljniku britanskih čet generalu Stock-wellu norveški kapetan Vik in ga obvestil, da je videl Moorhousa živega in zdravega in da ga bodo egiptovski borci odporniškega gibanja izpustila na svobodo. General Stockwell je spričo tega zapovedal, naj ena izmed ladij z britanskimi četami ostane v bližini pristanišča, da bi dočakala poročnika. Le-tega pa ni bilo, tudi ko je odplula še zadnja ladja. Neodvisni poslanec v Spodnjem domu polkovnik Banks, ki je po čudnem naključju prijatelj Naša delegacija se je o tem prepričala.« Na prošnjo predstavnika glasila vojvodskega komiteja 7.DPP »Tribuna robotnicke« in katovi-škepa časnika »Dennik Zahodni« je Svetozar Vukmanovič poslal bralcem obeh časnikov pozdrave in želje za nadaljnje uspehe v delu. Popoldne je imela v dve skupini razdeljena delegacija ZKJ sestanek s člani eksekutive vojvodskega komiteja ZDPP in s predstavniki vojvodskega ljudskega odbora Katowicze. Snoči se je delegacija po petdnevnem potovanju po Poljski z vlakom vrnila v Varšavo. Delegacija ZKJ se je danes vrnila v Varšavo. Dopoldne se je Razbiti trup našega potniškega letala, ki se Je ondan v snežnem metežu ponesrečilo v bližini miinchenskega letališča ODKRITJA LABURISTIČNEGA »DAILY HERALDA« Sužnji v Mauretaniji Francozi so deželo docela izolirali — V Parizu pravijo, da so Mauretanci »prostovoljno« v takih družbenih odnosih London, 28. dec. (AFP). Glasilo naprej »Francozi nikomur ne do-britanskih laburistov »Daily He- volijo potovati«. V Južnem Ma-rald« obtožuje francoske oblasti v roku je naletel na skupino bivših Mauretaniji, da podpirajo suženj- sužnjev, ki se jim je posrečilo po-stvo v tej koloniji. V članku o begniti iz Mauretanije. tem je rečeno, da je v Mauretaniji okrog 40.000 ljudi, ki žive v suženjstvu. Obtožbe »Daily Heralda« slone na izjavah sekretarja britanskega V zvezi s to Pittovo izjavo so francoske oblasti v Parizu uradno zanikale trditve, da je potovanje v Mauretanijo prepovedano. Priznavajo pa, da je dostop na to Pred povratkom Makario-sa Iz pregnanstva? Nikosio, 28. dec. (Reuter). — Nikosijetd »Times« poroča, da bodo zastopniki britanske vlade, ki so 21. decembra prispeli na Sey-chellske otoke, da bi se ondi po-Makariosom, združenja za boj proti suženjstvu ozemlje težaven in da je v Maure-Thomasa Foxa Pitta, ki je rekel, | taniji še vedno »tradicionalna da ni moč priti v Mauretanijo, družbena ureditev, v kateri so ker so francoske oblasti deželo prebivalci prostovoljno zaposleni obdale z »zidom varnosti in ti- kot hlapci pri svojih nomadskih šine« Heralda« Pitt poudarja, da se mu V svoji izjavi dopisniku »Daily je posrečilo priti do Gulimina v i svoj družbeni Južnem Maroku, toda od ondod ' želijo. gospodarjih«. Se pa, trdijo francoske oblasti, lahko popolnoma svobodno odločijo, da zapustijo —- j—«-—» položaj, če to gajaii z etnarhom c U luuuml uom u w ^ ^ odpotovali s teh otokov 1. januar' Moorhousove družine in osebni ja- Z njimi pa to bržkone odpo- prijatelj predsednika Naserja, je toval tudi etnarh Makarios, če se odšel na prošnjo Moorhousovega bodo sporazumeli o spornih vpra- očeta v Kairo, da bi tamkaj iz- Britanski zastopniki so posloval, da bi poročnika brž ko Makariosu obrazložili novi osnu- — — 1aT_ 1 i 1___l_ — »vIaHa mogoče izpustili. Medtem pa je polkovnik Banks zvedel od predsednika Naserja — tako vsaj trdijo časniki, da je poročnik Moorhouse mrtev. Ostane nerazjasnjena skrivnost, kako so častniki ZN — norveški kapetan Vik, še neki Norvežan, dva Danca in nek Belgijec mogli trditi, da je ujeti poročnik živ in zdrav in da to izpuščen. Medtem ko čete OZN po ukazu generalnega sekretarja Hammarskjolda preiskujejo to zadevo pri egiptovskih oblasteh, j Nehru se po obisku v ZDA in pa preostane Moorhousovi dru- | Kanadi vrača v New Delhi in se žini zgolj bledo, nestvarno upa-1 je njegovo letalo za eno uro nje... K. Timotljevič 1 ustavilo v Bejrutu. tek britanske vlade o avtonomni ureditvi Cipra. »Times« objavlja tudi poročilo iz Londona, po katerem naj bi etnarh Makarios »prav v kratkem« zapustil Sey-chellske otoke, in sicer tudi v primeru, če ne bi dosegli sporazuma. Nehru v Bejrutu Bejrut, 28. dec. (AP). Predsednik indijske vlade Nehru se je danes tu sestal z libanonskim zunanjim ministrom Malikom. Govorila sta o Bližnjem vzhodu. Pritisk upornikov V mestu Alžiru ubit voditelj francoskih kolonistov Pariz, 28. dec. (Tanjug). Upor-1 Francosko poveljstvo je obja-niški odredi v Alžiru so sinoči na vilo, da so se danes vneli hudi treh mestih v zahodnih področjih spopadi med alžirskimi in fran-dežele ogorčeno napadli tranooslfe coskimi vojaškimi silami tudi v enote. Tri francoske vojaške gar- vsem Severnem Alžiru. nizije so docela obkolili, medtem ko je garnizon v Zemori še vedno odrezan zaradi nepričakovanega vdora upornikov v ta kraj. Uporniki so napadli tudi mesta Froho, Kairno in Rasfur. V teh spopadih je bilo precej žrtev. Uradnih podatkov niso objavili. Pristaši alžirskega osvobodilnega gibanja so aanes zažgali kmetije francoskih kolonistov v raznih krajih v Alžiru. Po nepopolnih poročilih je bilo zažganih in uničenih nad 40 kmetij v dveh dneh, odkar je vodstvo alžirskega gibanja pozvalo svoje borce, naj usmerijo napade tudi na francoske posesti. V središču mesta Alžira je bil danes ubit znani voditelj francoskih kolonistov v Alžiru Amedes Froger. Bil je na čelu kolonistič-nega združenja federacije francoskih predsednikov občin v Alžiru ter je, kot poročajo francoski časniki, »simboliziral francosko navzočnost v Afriki«. Atentator ga je ubil tik pred njegovo hišo. SPET V ALABAMI Birmingham, 28. dec. (AFP). V Al«-bami je bilo aretiranih 18 Črncev, ker so v mestnih avtobusih zasedli mesta, določena za belce. Minulo soboto je skupnost črncev v Birminghamu sklenila, da se ne bo več ravnala po predpisih birminghamske občine o razlikovanju. o\\>x\vxv (Od našega stalnega dopisnika) London, decembra Naravnost neverjetno je, kako teroristi vseh barv in branž merijo na Veliko Britanijo. Spravili so se nanjo od vseh strani, ko da tekmujejo med seboj, kdo ji to prizadejal več nevšečnosti. Naj omenimo samo najvažnejše v zadnjih desetih letih: židovski ilegalci »Irgun zwei leufni« v Palestini, Kitajska »rdeča« gverila na Malajskem, mistični »Mau-Mau« v Keniji, EOKA na Cipru, zdaj pa še zloglasna IR A ali s polnim imenom »Irska republikanska armada«. Vsi ti teroristi (in še nekateri drugi) so uporabili neparlamentarna sredstva, da bi dosegli svoje cilje, o katerih lahko na splošno rečemo, da nasprotujejo ciljem in koristim angleškega parlamenta in vlade. Skupno tem gibanjem je tisto, kar izražata dve besedi: »Go home«, kar pomeni v našem jeziku »Poberi se domov!« Toda tu se neha sleherna nadaljnja analogija. IRA V AKCIJI V krajevnem žargonu »Smaragdnega otoka« (kakor imenujejo v poeziji in turističnih prospektih Irsko), je bilo to geslo v začetku decembra podrobneje po- SE ENA TEŽAVA S TERORISTI V VELIKI BRITANIJI Problem združitve Irske ki je pa Severni Irci ne želijo preveč jasnjeno v razglasu ultranacio-nalistične organizacije »Sin Fa-ne«, kjer je bilo rečeno: »Irci so znova prijeli za orožje in se dvignili proti angleškim napadalcem na irska tla. Organizacija ,Sin Fane‘ sporoča irskemu ljudstvu, da je ponosna na narodno vstajo in poziva vse ljudi na Irskem, naj z vsemi sredstvi podpro vojake .Irske republikanske armade'«. Da te poslanica ne bi ostala samo na papirju, so razglas političnega štaba »Sin Fana« v noči med 12. in 13. decembrom podprli z množično akcijo »vojakov« »Irske republikanske vojske«. V dve uri trajajoči vskladeni akciji so širili strah in grozo po vsem Ulstru, severnem delu Irske, ki je pod angleško upravo. Napadalci so razbili radijsko postajo, razstrelili več mostov, zažgali neko sodno poslopje, napadli več vojakov in policijskih stražnic ter streljali na organe oblasti in jav-I nega reda. To je bila največja akcija »Irske republikanske ar-I made« v zadnjih 35 letih in z njo se je začela naj novejša faza napetosti v Severni Irski. RESNI IN NERESNI POLITIKI Nikakor ne smemo zamenjati ilegalne »republikanske armade« z redno vojsko republike Irske, kakor tudi ne smemo istovetiti terorističnih metod ilegalcev s pretenzijami vlade v Dublinu, da bi se Ulster pridružil Irski. Resnici na ljubo je treba povedati, da so skoraj vsi dosedanji vodilni irski politiki svoj čas sodelovali v oboroženem boju za osvoboditev in bili tako ali drugače povezani z ultranacionali-stično organizacijo »Sin Fane«. Mnogi pa so aktivno sodelovali v vrstah takrat še osvobodilne in revolucionarne »Irske republikanske vojske«. V zadnjih 35 letih pa se je marsikaj spremenilo. Lete 1921 je angleški parlament spoznal, da »pametnejši popušča«, in je izglasoval neodvisnost katoliškega dela Irske, vtem ko je ostal protestantovski Ulster z imenom Severna Irska v sestavi Združene kraljevine. Takoj po- tem so se resnejši irski politiki lotili dela, da bi v neodvisni 1 Irski uveljavili konservativen, agrarno-klerikalni režim. Manj trezni, ki so do kraja podlegli protiangleškemu šovinizmu, pa so s svojimi pristaši kmalu degenerirali iz patriotizma v politično shizofrenijo in spremenili »Irsko republikansko vojsko« v fanatično, reakcionarno, docela teroristično organizacijo, ki je toeia med ljudstvom čedalje manj opore. DUBLIN REAGIRA Ko je angleška vlada po prvem presenečenju odgovorila na obnovljeno delovanje teroristov z ostrejšimi varnostnimi ukrepi v Ulstru in s pošiljanjem helikopterjev na pomoč vojski in policiji, angleški veleposlanik v Dublinu pa izrazil irski vladi »veliko zaskrbljenost« svoje vlade, ko je začel ves londonski tisk objavljati dokaze in »dokaze« o tem, da prihajajo teroristi iz Irske v Ulster, v Spodnjem ! domu pa začeli padati očitki, da dublinska vlada slepomiši z »Irsko republikansko vojsko«, so trezni politiki v Dublinu sklenili začeti odločno vojaško akcijo proti nezaželenim zaveznikom. Redne irske čete so zaprle mejo in začele čistiti obmejne kraje, vlada pa je objavila poročilo, v katerem pravi, da je sklenila v sodelovanju s policijo in vojsko ukreniti vse potrebno, da prepreči akcije, ki bi neogibno privedle do prelivanja krvi in povzročile nevarnost, da izbruhne državljanska vojna, če jih ne bi zatrla. Ta izjava je seveda delno pomirila Angleže. Uradno je dublinska vlada obsodila metode teroristov, med vrsticami pa je nudila podporo njihovim ciljem. ČIGAV JE ULSTER IRA je na razglas irske vlade odgovorila kratko in odločno: Ustavne in zakonite metode boja proti vojaški okupaciji, civilnim krivicam in preganjanju ne morejo obveljati. Na nedavnem političnem mitingu »Sin Fana« v Dublinu pa so objavili, da se »borci v gorah Ulstra ne bodo vrnili za božič domov, marveč da bodo nadaljevali torbo do zadnje kaplje krvi«. Bistveno pa je vendar v tem metodološkem sporu zakonite vlade z ilegalnimi organizacijami, da se eni in drugi strinjajo v mnenju, da je Ulster irski in da so Angleži v njem pritepenci in okupatorji ter da njihov umik (ali izgon) ter »končna združitev« Irske skupna sveta stvar vseh Ircev »na jugu in severu razdeljene domovine«. Spričo tega je čudno, da imajo Irski nacionalisti v ulstrskem parlamentu od 52 mest samo 9, ostala mesta pa pripadajo strankam, ki so za zvezo z Veliko Britanijo. Vzrok je v narodnih in verskih čustvih večine ulstrskih prebivalcev. V Ulstru sta protestantovske vere nad dve tretjini ljudi, ki pa se ne čutijo Irce ali pa se čutijo predvsem Angleže in šele potem Irce. Menda ni nikjer drugod v Evropi narodno vprašanje tako tesno povezano z verskim kakor na Irskem. Irci ne govore irsko, marveč angleško in zato se je narodna opredelitev v osvobodilni torbi proti Angležem razvijala predvsem po verski pripadnosti. Zdaj je Irska »najbolj katoliška dežela na svetu«. Zato ni težko vrejeti, da večina ljudi v Ulstru res noče »končne združitve« s takšno Irsko, kakršna je zdaj, saj bi bili v njej izročeni na milost in nemilost nestrpni katoliški večini. K. TimotiJevM Dedek Mraz v Ljubljani m M '<,'i H KRANJSKI PIONIRJI SE VESELE V PRAVLJIČNI VASICI Prav povsod — tudi v Kranju — so pionirji in cicibani z velikim veseljem pričakovali praznovanje Novoletne jelke, da bi se ponovno strnili okrog Dedka Mraza. V Kranju Je bil pri Občinskem odboru SZDL formiran poseben pripravljalni odbor, ki je praznovanje res lepo organiziral. Pred sindikalnim domom je prava pravljična vas, lepo urejena in razsvetljena. V sredo zvečer se je na proetem pred sindikalnim domom zbralo precejšnje število otrok, da bi sprejeli Dedka Mraza. Ko so fanfare naznanile njegov prihod, so pionirji potihnili in navdušeno pozdravili Dedka Mraza, nato pa so skrbno poslušali njegove besede. Dedek Mraz bo kranjske pionirje obiskal vsak dan ob 16. uri. Pionirskim odredom bo osebno izročal kolektivna darila. V občini je namreč 27 pionirskih odredov in 2 vrtca, skupno pa je 5526 pionirjev in okoli 4000 cicibanov. Prejšnja leta v posameznih primerih obdaritev ni bila dobro premišljena in so tako precej denarja nekoristno porabili, nekateri pionirji so bili zapostavljeni ln podobno. Letos pa so osebno obdarovanje pionirjev in cicibanov prepustili družinam. Pionirski odredi in oba vrtca so leto« dobili darila kranjskih podjetij in ustanov. V teh dneh predstavniki kolektivov preko Dedka Mraza izročajo pionirskim odredom različna darila tn to od smuči, športnih rekvizitov, do raznih pripomočkov za delo v krožkih o. Pionirji so nedvomno hva-pod- PREGLED SINDIKALNEGA DELA V PTUJSKEM OKRAJU Niti eno podjetje nima vzornega premijskega pravilnika in podobno. ieini »vojim starejšim tovarišem v podjetjih in bodo izkoristili vsako pritožno«!, da >e jim lepo zahvalijo. Pionirji so bili Izredno veseli tludi predstave v Prešernovem gledališču »Mogočni prstan«. Se posebej pa sta pripravili za pionirje zanimive igrice DPD Svoboda v Kranju In Stražišču. Dedek Mraz bo leto* obiskal tudi pionirje na vseh Šolah kranjske občine, tako da bodo prav vsi videli ln slišali priljubljenega Dedka Mraz«. Mr Na občnem zboru okrajnega sindikalnega sveta v Ptuju minule nedelje so udeleženci pregledali delo sindikalnih organizacij v letošnjem letu. V poročilu predsedstva okrajnega sindikalnega sveta je poseben naglasek na vlogi sindikalnih organizacij pri volitvah delavskih svetov in vprašanjih družbenega upravljanja, nato na vprašanju proizvodnje, nagrajevanja delavcev ter higiensko tehnične zaščite Po podatkih iz poročila so industrijska podjetja v ptujskem okraju že presegla letni družbeni plan za 3 odstotke, v primerjavi z lanskim letom pa za 135 odstotkov. Pri izvrševanju delovnih nalog se je najbolj izkazal rudnik »Šega« v Makolah, »Petovia« v Ptuju, ptujska mlekarna, tovarna »Stro-jilka« v Majšperku in tovarna glinice in aluminija v Kidričevem. Nekoliko slabše je stanje v tekstilni industrij L V poročilu in razpravi je bilo obravnavano tudi vprašanje plač in nagrajevanja delavcev. Iz poročila je povzeti, da nima niti eno podjetje v okraju vzornega in pravičnega premijskega pravilnika. Enako je pomanjkljivo uvajanje normiranega dela, ker delavci navadno niso seznanjeni z normami, ki so postavljene zgolj administrativno in jih normirci tako Uidi spreminjajo. Tudi vprašanje plač kmetijskih delavcev je neurejeno. Sindikalne organizacije so tem problemom posvečale vse premalo pozornosti. Več pomanjkljivosti je opaziti tudi pri higiensko tehnični zaščiti delavcev. Letos se je ponesrečilo 650 delavcev, s čimer je bilo izgubljenih 13.945 delovnih dni. Čeprav je bilo od tega števila le 8 težjih poškodb in 6 smrtnih primerov, je vendar skupnost zaradi nesreč pri dedu izgubila velike vsote denarja, ki bi se ob boljši zaščiti delavcev lahko znatno zmanjšale. Enako daje skupnost veliko denarja za nosti. Iz vseh nakazanih problemov v poročilu in razpravi je občni zbor sprejel sklepe, ki dajejo sindikalnim organizacijam napotek za nadaljnje delo. -mr V Žalcu so praznovali V spomin na težke decembrske dni leta 1941 praznujejo prebivalci Žalca vsako leto 27. decembra svoj krajevni praznik. Prav posebno svečano so ga proslavili letos, ko so hkrati praznovali 15-letnlco ustanovitve JLA. Proslavo so otvorill žalski cicibani lz vrtca. Zvečer Istega dne je bila v domu Partizana svečana akademija. Ob tej priložnosti so podelili odlikovanja ln pohvale najboljšim mladincem predvojaške vzgoje. Lepe knjižne nagrade so prejeli učenci nižjih gimnazij ln vajenskih Sol, ki so napisali najboljše spise o pomenu JLA. Glavna proslava je bila naslednji dan. Po svečani seji krajevnih odborov se Je razvila mogočna povorka mladine, članov delovnih kolektivov, množičnih organizacij Itd., ki Je z godbo na čelu krenila po ulicah Žalca proti spomeniku NOB. O pomenu kra- V ŠOLSKIH ODBORIH mora biti zastopnik dijakov V Kranju je bilo v četrtek na šolah niso volili zastopnikov-posvetovanje mladih članov šol- dijakov v šolske odbore, temveč skih odborov, na katerem je bilo jih je določil direktor tedaj, ko govora o dosedanjem delu, po- je bilo treba iti na sestanek, Pomanjkljivostih in težavah. Ugo- nekod so^tudi primeri,^ko na seji tovlreno te bilo, da v nekaterih * ’ ' 1 ~ šolan, vztic jasnosti določb zakona o družbenem upravljanju Zasedanje OLO Maribor Maribor, 28. dec. — Včeraj sta le sestala na 16. skupni seji oba zbora Okrajnega ljudskega odbora. Razpravljali so o predlogih, ki se nanašajo na sistematizacijo delovnih mest v upravi okraja in občin, dopolnilne plače in položajne dodatke uslužbencev in na spremembe in dopolnitve statutov občinskih ljudskih odborov. Uvodoma so poslanci poslušali poročilo o uporabi gozdnega sklada in sklada za pospeševanje kmetijstva v minulem letu ter potrdili zaključne račune bivših treh okrajev in okraja Maribor za leto 1955. Godala brez godcev Prosvetno druitvo na Rollčkem vrhu Ima ie staro tradicijo. Iz tistega časa •o »e ohranili tudi godalni instrumenti, ki jih sedaj ne uporabljajo dovolj, ker imajo premalo godcev za redne vaje in nastope. Tudi dramska sekcija ni tako delavna kot včasih. Sedanje prosvetno druitvo torej močno zaostaja za prej-Snjo dejavnostjo. Nekateri ljudje spralujejo, zakaj ni mogoče reč doseči take dejavnosti, s kakršno se Je ponaialo druitvo v minulih letih. Res je, da je na Rollčkem vrhu malo ljudi, toda tudi vfiaaih jih ni bilo vei. Poznavalci razmer pravijo, da tudi izgovor na gmotne težave ni dovolj utemeljen, ker tudi včasih niso imeli boljših pogojev za delo, pa so želi mnogo uspehov. Glavni vzrok J« v omanjkanju dobrih organizatorjev, ki snali pritegniti ljudi K delu. P. &° Mariborska zimska panorama 0 Megla. Vi ae je razpredla zadnji dui po ulicah, je povzročila nekaj prometnih nesreč. Mariborčani ie niso vajeni. Poeebno tisti, ki so radi oponaiall Ljubljančanom njihovo »meglo z maro-sta«, so se dokaj kislo držali. Zdaj ie megla se je dvignila ln pritlanil mraz, XII. redna letna skupščina OSS Maribor Maribor, 28. dec. — Danes je bila tukaj XII. redna letna skupščina Okrajnega sindikalnega sveta Maribor. Prisostvovali so ji delegati sindikalnih podružnic celotnega okraja, zastopniki ostalih političnih organizacij, OLO in predstavniki republiškega odbora. Na dnevnem redu je bilo izčrpno poročilo o delu Okrajnega sindikalnega sveta v minulem letu, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Razprava je zavzela svoje staliišče do poročil in zajela uspehe in pomanjkljivosti sindikalnih organizacij v preteklem obdobjju ter naloge, ki bodo pred njimi v prihodnjem letu. Na koncu so sprejeli proračun OSS za leto 1957 in izvolili novo okrajno vodstvo. -od Pohorje je spet vidno očem. Domovi, hoteli in koče ie vedno niso privabili smučarjev. Upravniki planinskih domov, ki so uipešno prelteli izkupiček letne sezone, so zdvomill nad zimskim turizmom. Zdaj se nadeiajo. da bodo nekaj malega iztržili od Novem letu. Mariborčani so namreč za Silvestrovanje vnaprej za- --------------------------- A. sedli vse planinske koče, do poslednje- , so bili mladi osamljeni SO bili ga stola in kotička. Nič boljše menda . ,. ir, • • ■ j u: Hiink ne bo v mestu. Gostinci ie preštevajo primem^ da OljaK stole in mize in sprejemajo naročila mnogih ustanov, društev in skupin. Po raznih koncih mesta se zbirajo godbe- 1 niki v svoje stalne in priložnostne »for- Nekaj novic iz Ruš Občinsko trgovsko podjetje Jelka ▼ Rušah je te dni odprlo v okviru že obstoječega lokala Se specializirani oddelek za tekstil in obutev. S tem ie omogočeno slehernemu potroiniku, da v lokalu tega trgovskega podjetja praktično iahko kupi vse, kar potrebuje zase in za gospodinjstvo. Preureditev lokala v univerzalno sodobno opremljeno trgovsko podjetje je omogočil predvsem Obč. LO, 300 tisoč dinarjev pa je prispevalo podjetje iz plačnega sklada. Razen tega so pri ureditvi lokala precej delali tudi z udarniškim delom. V cilju, da bi dosegli ftim večji promet, obljubljajo, da cene ne bodo v^j© kot v Mariboru odnosno se bodo celo trudili, da bodo nekoliko nižje. Plan letnega prometa, ki so ga planirali za to leto v višini 100 milijonov dinarjev, so doslej pre-6ogli za 100 odstotkov ter že ob koncu preteklega meseca zabeležili promet v viiini 201 milijon dinarjev. Letos ie trgovsko podjetje Jelka iz Ruš odprl tudi trgovski lokal na Fali, v pla planu Obdaritev partizanskih otrok ob Novoletni jelki Nova Gorica Je vsa v pripravah is Novoletno Jelico, prihod Dedka Mraza ln praznično vzdušje ob Novem letu. Dedek Mraz bo letos v go-riškem okraju predvsem obdaril ln pogostil partizanske sirote ln otroke žrtev okupatorjevega nasilja. Zadevne organizacijske priprave že nekaj časa opravljajo občinski odbori ZB NOV v sodelovanju z drugimi organizacijami. V novogoriški občini bodo danes popoldne obdarovali 175 otrok z zavoji raznih potrebščin v skupni vrednosti okrog 300 tisoč dinarjev. Polovico sredstev Je prispeval ljudski odbor, nadaljnjih 150 tisoč din pa razna podjetja ln delovni kolektivi. A ajdovski občini bodo obdarovali dva tlsoft otrok, v Goriških Brdih pa preko tisoč. Tu so denar za nakup novoletnih daril razen ljudskega odbora prispevale tudi splošne kmetijske zadruge in druge zadružne kmetijske organizacije. Za Novo leto bo m _________________________ prišel Dedek Mraz v Novo Gorico v i njenl gkoraj stoodstotno. pa Imajo modernizacijo In preureditev trgovskega lokala ie pri tovarni dušika. • Bistriška graba odrezana od centra vasi Selnice doslej ni imela lastnega trgovskega lokala ter >o zato prebivalci morali po vse potrebščine v 2 url oddaljeno S*lnico. Da bi prebivalcem teh krajev v bodoče prihranili naporno pot do edinega najbližjega trgovskega podjetja, je kolektiv trgovskega podjetja v Selnici pred kratkim v Bistriški grobi uredil manjšo podružnico. V Rušah imajo samo eno pekarno, mesečno pa spečejo za potrebe potrošnikov tudi več ko 30 tisoč kilogramov kruha. Sedanj« pekarna dela v skorajda nemogočih prostorih, zmeraj več je tudi pritožb, ker je kruh slab. 2e nekaj časa je v planu Izgradnja nove modernejše pekarne. Občinski ljudski odbor je za naslednje leto že predvidel v proračunu večja finančna sredstva, novo peč pa Je že kupil. * Iniciativni odbor za ustanovitev ribiške družine je pred dnevi sklical v Rušah posvetovanje ribičev a področja ruške občine. N« posvetovanju so razpravljali o koristnosti, da bi v Rušah ustanovili lastno ribiško družino, ki bi izdajala ribiška dovoljenja in pribor, s čimer bi znatno razbremenili okrajno ribiško druitvo. Na področju ruške komune je sedaj 153 starih ribičev, letos pa se jih je na novo prijavilo Se 35 Na posvetovanju, kateremu je prisostvovalo več ko 70 ribičev, so govorili med drugim, da bo treba očistiti ribnik, v katerem naj bi gojili ribe za široko potrošnjo. ak. macije«, kajuti ob Novem letu je s tl* k a • r . ... brez katerih takile prazniki ne mo- povsod velika. Po društvih se "sestajajo tisi' listi me, rejo tudi k| se razumejo na vesele progra- Zbrali bodo 9? odstotkov proračunskih dohodkov Proračunski dohodki Občinskega ljudskega odbora Rače pritekajo dokaj dobro. Proti koncu decembra so predvidevali, da bodo do konca leta zbrali 97 •/• vseh obveznosti prebivalstva ln gospodarskih organizacij. Dohodnino od kmetijstva bodo izterjali najmanj #5 •/., kar Je v precejšnji meri zasluga vestnih Izterjevalcev. S kmetovalci bivše občine Kače imajo manj opravka kot v novo priključenih krajih. Ostali dohodki občine bodo lzpol- slavnostnem sprevodu. Njegov prihod i novogoriški cicibani ln pionirji že sedaj nestrpno pričakujejo Delovni kolektiv železniškega vozlišča bo na prostoru pred severno gorlško postajo postavil veliko novoletno Jelko, ki jo bodo bogato okrasili ln razsvetlili. M. D. Vzlic dobremu dotoku dohodkov bo imel občinski ljudski odbor za okrog 800.000 din presežka Izdatkov, ki gre na račun zdravstva ln socialnega skrbstva. Ta presežek Izdatkov pa bi lahko krili, če bi jim dovolili uporabo lanskega presežka dohodkov. P. biti. To priložnost so izkoristili člani Totsca teatra, ki obljubljajo, da bodo s posebnim programom nekoliko potresli repertoar Slovenskega narodnega gledališča. Svoj program so že objavili ln če bo šlo po sreči, znajo kaj prispevati k novoletnemu razpoloženju. 9 Nekoliko megleno razpoloženje je zavladalo tudi na gradbiščih. Kljub temu zidarji nekako rinejo naprej. Bržkone bi bili tudi vsi podatki o tem, koliko milijonov bo ostalo neuporabljenih za stanovanja, precej megleni za tiste, ki nimajo stanovanj. Sredi leta, ko so sprejeli družbeni plan — so govorili o polovici milijarde. Verjetno, da ta debela polovica ni veliko shujšala, kvoč- iemu do četirtinke. No, priznati je tre-a, da je nekaj novih hiš le zgrajenih, pa tudi nekaj popravljenih je vmes. Menda ob koncu leta ne bodo prenehali in spet uvedli počitnice za zidarje tjale do avgusta, kto so jih letos. Delavci nad takim dopustom niso navdušeni. Prekmurci na primer, ki jih je na gradbiščih precej, menijo, da so prišli delat, ne pa živet po predpisih. Nekdo od njih mi je takole obrazložil svoje mnenje o plačah, ali plačilnem sistemu, kot se pametno ln načelno izražamo: .Zakaj bi se bali, da bi preveč, zaslužili? Ali ni bolje, če nam pustijo, da delamo na akord ln kolikor časa nas je volja. Namesto, da delamo hišo tri mesece, bi jo raje delali mesec in pol. Namesto, da nas plačujejo tri mesece za eno hišo, bi nam raje po akordu plačali enkrat več ln hiša bi bila enkrat prej gotova.« Zanimiva teorija. Kdo Ta, če je »teoretično« pravilna? šolskih odborov, kjer obravnavajo vprašanja posameznih predavateljev ali druga bolj zapletena vprašanja ni zastopnika učencev, k'i je enakopraven član šolskega odbora. Mladi ljudje se tako v večini primerov sploh ne upajo povedati različnih problemov in nepravilnosti, ker imajo strah M .... . . i j i iv; rp • „„^.1 Na občnem zboru ZB y Slivnici pri pred predavatelji, lo je popol- Celju je bilo sklenjeno, da bodo v letu noma nepravilno. Tako vzgajajo 1957 postavili spomenik padlim borcem človeka, ki je zaprt sam vase m' N’,97',.„T'e ,P”tizanske otroke bodo bo tak ostal tudi v. bodoče. Mar-1 tA* sikje pa so tudi primeri, ko si v elanov. Jolskem odboru vsi prizadevajo j * pomagati zastopniku cfijakov. Ker sUvn^^E^^rfa^S«^ zelo navdušeni za razne igre, bo ;la slivniška mladina, ki pripravlja delavce izven delovnega razmer- ] Jevnega praznika, o ciljih naše ljud- 4« X________Ul . J. i?, __1 ! ake revolucije ln nalogah socialistične ja, čeprav bi se tudi tu dalo pri- izgradnje Je večstoglavl množici, ki Je hraniti večje izdatke, Če bi poa- kljub mrazu vztrajala, spregovoril jetia najemala delavce preko po- i tovariš Karel Kač. Po kulturnem pro _ , jf * tfpomn Irl oio rt o rnotrdil te zazidalne načrte, ie jal o cenah v trgovini na ar< sti o najvažnejših artiklih je razprav robno, zla-široke potrošnje, kakor so moka, mast, olje in drugo. Vztrajal je, da se živila ne po-draze. Dosegel je tudi to, da se je cena mesa v Šentjurju znižala od 230 na 200 din. Kajti v zadnjem času je bilo v Šentjurju mnogo kritike, ker je bilo meso tu dražie kakor v mestih, čeprav je v šentjurski okolici dovolj živine. Plin celjske cinkarne povzroča tudi delu šentjurskemu občine, Blagovni, veliko škodo. To vprašanje rešujeta celjska in šentjurska občina skupno. Pri šentjurski Soli so ustanovili Šolsko kuhinjo, k| bo revnim in najbolj oddaljenim dijakom nudila opoldne topel obrok hrane, v ostalih krajin šentjurske občine so mlečne kuhinje, ki dobro delajo. • Sele v zadnjem ča«u je dobilo poslopje šentjurske občine lepše lice. Vsa leta po vojni so se na njem kazala znamenja borb med NOV. Poslopje je v celoti urejeno, preplskano znotraj in zunaj. Privatna stranka, ki je do sedaj stanovala v stavbi, se je izselila. Tako bo imela šentjurska občina v svoji lastni zgradbi dovolj prostora za svoje odseke. Na podstreSju urejajo stanovanje za hišnika. je mladina šentjurske občine polagala obračun svojega dela. Delo naše mladine se je kazalo predvsem v živahnem kulturno-prosvetnem delu, v raznih krožkih in sekcijah, v aktivu mladih zadružnikov in podobno. V Slivnici pri Celju se j mladinci zanimajo za politična in gospodarska vprašanja, v svoje vrste so vključili nekaj novih članov. Uspelo jim je ustanoviti kmetiisko gospodarsko Šolo, v katero je vključenih nad 40 mladincev. Na Ponikvi so mladinci sklenili, da bodo imeli štiri kmetijska predavanja, plesne vaje, delali bodo v lolklorni skupini, ki so jo že ustanovili, in pri kultu rno-prosvetnem delu. Zelo navdušeni so nad novoustanovljenim jazz orkestrom, v katerem pridno sodelujejo. Do sedaj so imeli poskusne parcele s krompirjem in poslušali so že več predavanj. Na Kalobiu je bila letna konferenca kot edini sestanek v letošnjem letu. Mladinci so sklenili, da bodo čim več mladine vključili v kmetijsko gospodarsko Šolo, poživili bodo kulturno-prosvetno dejavnost na Kalobju. Kljub prizadevanju Obč. komiteja, LMS na Kalobju še nimajo aktiva mladih zadružnikov. V Šentjurju je najbolj delaven aktiv mladih zadružnikov. Več ko trideset se jih je v zadnjem mesecu vključilo v Kmetijsko gospodarsko šolo, za katero imajo veliko veselje. V tej šoli imajo enkrat tedensko plesne, enkrat pa pevske vaje. V Šentjurju je bil nedavno ustanovljen mladinski pevski zbor mladih zadružnikov. Vodi ga pevovodja moškega pevskega zbora tov. Rečnik. pa CAcMA sžov.aKjag.CfhHkiA potei i Drugače slikoviti kraji Slovenskih goric na severu ptujskega okraja so v teh dneh slabo prehodni. VeSlna krajevnih poti Je tako blatna, da z delitve. Odrezani so od sveta. Niti ma se sicer posestvo zaokrožuje, ven-krajevnega urada nimajo. Nek občin- dar so Se vedno najoddaljenejše parski uslužbenec Izdaja tukaj živinske cel« 8 kilometrov od središča, piavnl potne liste ln to je vse. Uraduje kjer- i gospodarski smoter posestva Je Žlvino- motomlm vozilom ne gre nikamor. | koli, ker ni krajevne pisarne. Avto- Nekaterl kraji so kakor odrezani od občine ln sveta. Tu ln tam vidiš, da posipajo glavno cesto z gramozom, kar pa ne pomaga preveč. Gramoz naravnost tone v blatu. Ne samo zavoljo cest, tudi z vidika gospodarskega razvoja obeh občin na tem področju — JurSlneo in Destemlka — slabo kaže. Ves ta del ne more v korak z ostalimi razvitejšimi kraji. Tu popijejo največ šmarnice, tu je kulturno ln družabno življenje povsem zamrlo. Ljudje so malodušnl in vaški politikanti po svoje tolmačijo dogodke v svetu. So kraji, kjer že leto dni ni bilo ne zbora volivcev, ne sestanka Socialistične zveze. POZABLJENI VITOMARCI Vltomarct leže na skrajnem severu ptujskega okraja. Ko Je bila tu občina, Je bilo le nekaj življenja, odkar so pa Vltomarce razdelili med Bolfenk ln Trnovsko vas, pozneje pa priključili k občini Juršlnd, Je vsa dejavnost zamrla. Juršlnd so predaleč ln preveč od roke, da bi lahko bili ugodno središče za Vltomarce. Ljudje so naravnost užaljeni zaradi take raz- bus vozi samo štirikrat na teden po glavni cesti ln pripelje nekaj dni staro pošto. Občina se prav malo zanima, kako živijo v Vltomarcih. Včasih so tu ln tam prišli ljudje lz okraja, zdaj pa so Vltomarci kakor na koncu sveta. Sadna letina ni bila najboljša, živina je slabo hranjena ln nima prave cene, no, nekaj mleka ln jajc prodajo. Ljudje Imajo občutek, da so prepuščeni sami sebi ln sl ne znajo pomagati. V drugih vaseh se ravno tako pritožujejo nad občino v Juršincih. Tudi tam, kjer Imajo delavne krajevne odbore. Na Polenšaku odborniki grajajo odnose uslužbencev na občini ln odnos občine do krajevnih odborov. Zdi se, da Imajo ljudje prav. INVESTICIJE, KI SE NISO OBRODILE SADU Kmetijsko gospodarstvo v Trnovski vasi je najmočnejši gospodarski objekt v teh krajih. Ustanovljeno Je bilo pomladi 1954. leta. Kar 143 parcel ln parcelic, iz katerih Je to posestvo sestavljeno, kaže na razdrobljenost. reja in sadjarstvo. Ce pa pogledaš dosedanje rezultate v živinoreji, so kaj klavrni; povprečna mlečnost je 1300 litrov letno. Selekcija m uvedena in živino krmijo s kislo krmo s poplavljenih travnikov ob Pesnici. Od ustanovitve Je posestvo porabilo okrog 27 milijonov Investicij. Velikopotezno so se lotili izgradnje gospodarskega središča v Trnovski vasi. Nov hlev, ki velja okrog 11 milijonov, je sicer nujno potreben, vprašanje pa Je, če bi se ne dala stvar rešiti ceneje ln preprosteje. Razen tega je slišati, da se Je enak hlev na kmetijskem gospodarstvu v Podlehniku pričel podirati, kar seveda meče posebno luč na drago in vellkopotez- 8ko raven slovenj egoriškega kmeta. opiti s šmarnico. Glavni vzrok za slabotnost otrok Je slaba prehrana. Tu ni toliko krivo pomanjkanje, kakor zaostalost glede pripravljanja prehrane. V navadi je, da zjutraj skuhajo enolično Jed, katero potem Jedo pogreto čez ves dan. Ta enolična hrana ln pomanjkanje vitaminov (čeprav Je sadjarstvo zelo razvito), vpliva na zdravstveno stanje otrok. Zaostali način pripravljanja Jedi bi lahko izkoreninili gospodinjski tečaji pri kmetijskih zadrugah. Svet za zdravstvo ln socialno skrbstvo J« to vprašanje načel ln nič drugega. KAJ STORITH Povsod, kjer hodi* tod okrog, »e kažejo novi ln novi problemi. Gospodarska ln kulturna zaostalost, malodušnost ljudi, vse to vpliva na žlvljenj- no projektiranje. Trdijo, da se bodo vložene Investicije čez deset let vendar Izplačale. V slovenjegorlšklh krajih pa bi morali prvenstveno uporabiti investicije tako, da bodo najhitreje izboljšale življenjsko raven ljudi v teh krajih. NE ZNAJO PRIPRAVLJATI JEDI Splošno zdravstveno stanje Je povsod Izredno slabo. Otroci so podhra- kl Je vse prej kot koristna. Postopo- | njeni. So iolarjl, ki prihajajo k pouku Okrajni odbor SZDL v Ptuju ln ljudski odbor so že storili prve korake, V teh dneh se Je mudila v občini Jur-Sincl komisija kmetijskih strokovnjakov z nalogo, da Izdela analizo kmetijske proizvodnje v občini Juršlncl ln možnosti hitrejšega razvoja le-te. Ravno tako bodo obiskale te kraje tudi komisije, ki bodo analizirale kulturno prosvetno ln društveno problematiko. Zraven Haloz prihaja v ospredje slo-venjegorlškl problem, ki za haloškim ne zaostaja, če ni te bolj perefi. -mr. OB DVESTOLETNICI A. T. LINHARTA GLEDALIŠKA RAZSTAVA V vrsti spominskih proslav ob dvestoletnici rojstva A. T. Lin-I V MODERNI GALERIJI harta je bila zamišljena tudi vseslovenska gledališka razstava, ki jedro tudi na sedanji razstavi v i razvidna že iz njene ureditve: naj bi po prvotni zamisli obsegala Moderni galeriji. Prva soba je posvečena spominu vse zgornje prostore Moderne. Ljubljana ima sicer svoj gle-! A. T. Linharta, druga takratni galerije. Kakor marsikje drugje dališki muzej: ustanovljen je bil Ljubljani, mestu, ki je že takrat so tudi tu objektivne težave leta 1950, odprt pa leta 1952, ven-j ljubilo gledališko umetnost: po-prvotno zamisel rahlo okrnile:' dar je zagradi utesnjenosti prosto-1 udarek gradiva, razstavljenega v razstava se je umaknila v spod- rov dostopen komajda gledali-1 tej sobi, je na gostovanjih itali-nje prostore Moderne galerije in škim strokovnjakom, saj je prav-! janskih in drugin potujočih gle-njen obseg ni vseslovenski, če- zaprav bolj skladišče gledališkega daliških družin v našem mestu: ' gledališka živahnost, ki ni bila nepomembna za rojstvo slovenske drame. Linhartu so prav te sku-j ^V> ■> . • v*5'vi;?mM mm iM f)ine dokazovale, da je v Ljuh-jani gledališko življenje mogoče,1 hkrati pa so prav te tuje gleda- 8 'V ilf ;: Detajl z razstave Akademije ca igralsko umetnost v Jakopičevem paviljonu liške družine vzbudile v napredni zavesti A. T. Linharta občutek nujnosti, da je treba tudi domači, slovenski besedi priboriti pravico in možnost do življenja na odru. Toda vrnimo se k razstavi: Tretja soba je posvečena rojstvu slovenskega gledališča, ustanovitvi Dramatičnega društva v letu 1867, ki J'e pod idejnim vodstvom Frana ,evstika dalo Slovencem prvo : stalno in organizirano gledališče. V isti sobi je prikazan razvoj slovenskega gledališča vse do konca prve svetovne vojne. Naslednji dve sobi pa prikazujeta rast in nekaj zavidljivih vzponov ljubljanske Drame v letin med obema vojnama in prvem desetletju po osvoboditvi. V sedmi sobi je zbrano gradivo o baletu in Operi SNG, osma, zadnja soba, pa je posvečena lanskoletnim uspehom Drame in Opere v tujini. Ne- vedani vseslovenski gledališki festival izvirne domače drame je pravzaprav splaval po vodi, predvidenih — po velikem odzivu na lanskoletni natečaj za izvirno dramo tudi upravičeno pričakovanih — slovenski novitet ni. Morda bo ta festival spomladi, vsaj tolažimo se Lahko s tem. Skromen nadomestek za ta vseslovenski festival izvirne drame pa naj bi bil tako imenovani »gledališki teden«: na odru ljubljanske Drame bomo razen hišnega ansambla videli še goste iz Trsta, Maribora in Kranja ter nastop Akademije za igralsko umetnost. Namesto širokopotezno zamišljenih razgovorov med gledališkimi delavci v okviru festivala pa smo, oziroma bomo lahko slišali strokovna predavanja dir. Franceta Koblarja, prof. Alfonza Gspana in dr. Bratka Krefta. Ljubljana je pač storila vse, da dostojno proslavi visoko obletnico rojstva svojega velikega gledališkega moža, A. T. Linharta. Sinoči se Jo v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani začel Linhartov jubilejni gledališki teden. Na ta dan je bila leta 1789 prva predstava »Zupanove Micke« v Stanovskem gledališču. Na naši sliki: prizor s sinočnje premiere Kreftovih »Krajnskih komedijantov« Drobni vtisi iz Kitajske RAZGOVOR S SNEMALCEM IVANOM MARINČKOM dvomno so prav ti uspehi najlepša oddolžitev spominu utemeljitelja slovenske dramske besede. Razstava sama pa je s tem zadobila lepo, zaokroženo podobo. Pri sleherni bodoči gledališki rnzslavi bo prav leto 1956 zabeleženo z . . . , j i i w »ar bi v normalnih raz- vidnimi črkami: mimo letošnjih pojav, tako da se nam zde skoraj m€rah lahko prikazovala stalna uspehov prireditelji razstave ne nekaj nenavadnega. Sedanja raz- zbirka v muzeju. bodo mogli, saj je prav letošnje C Id 170 CA n o io n n nionrl n : .1 • ..1 ..1.1' Yl_ ____I d nnm nA .'1^. —_I ... .. T prav je ohranila reprezentativni I materiala, v katerem laični obi-značaj skovalec res ne more videti kaj Gledališke razstave so v naši ^eb£eg?' J^-daKška. razstava kulturni zgodovini dokaj r*dek “j. tol ««*' .javnosti stava se navezuje na menda prvo vseslovensko gledališko razstavo v letu 1927, gledališka razstava leta 1949 je bila manjšega značaja: pokazati 'je hotela le 30 let življenja ljubljanske Drame. Bil« pa so naša gledališča nenavadno močno zastopana lani na treh mednarodnih gledaliških razstavah: v Gledališkem muzeju v New Yorku, na evropski gledališki razstavi na Dunaju in na mednarodni razstavi v Dubrovniku ob svetovnem gledališkem kongresu. Slovensko gradivo, Sedanja gledališka razstava leto pomenilo nedvoumen uspeh ima dve značilni potezi; v od- našega osrednjega gledališča v dolžitev spominu A. T. Linharta velikem gledališkem svetu, v hoče z razstavljenim dokumen- neprizanesljivem soočenju z naj-tarnim gradivom Še enkrat po- višjimi dosežki na področju gle-trditi žive začetke slovenskega do liške umetnosti drugih narodov, gledališča v Linhartovi dramatiki. Tudi zaradi tega — in ne samo hkrati pa nekako simbolično na- v oddolžitev sp Aminu A. T. Liii- vezati sedanie delo osrednjega harta — ima sedanja gledališka slovenskega gledališča v Ljubljani prav na te daljne začetke, na premiero Linhartove »Zupanove Micke« v ljubljanskem Stanovskem gledališču, dne 28. decembra 1789. leta. Zato prav na ta dan otvoritev razstave in isto- razstavljeno na teh mednarodnih časna premiera Kreftovih »Kranj-razstavah, je v glavnem že spet skih komediantov« v Drami, doma in predstavlja osnovno I Ta zamisel razstave je jasno Vojvodinske slikarske akademije Novi meceni utirajo že peto leto pot slikarskim kolonijam v Vojvodini. Ti meceni so občine, podjetja, zadruge in ustanove. Vsako poletje povabijo rami kraji tudi po deset slikarjev, poskrbe za njihovo vožnjo in vzdrževanje in tako nastajajo dela v mecenovem kraju. Po dveh, treh mesecih slikarji razstavijo svoja dela. Odkupljena dela zbirajo za bodoče krajevne galerije, ki jih nekateri že imajo. Ponekod dosegajo te zbirke že okoli 100 del različnih ustvarjalcev. Vsako leto povabijo slikarje iz drugih republik. Letos je bilo po vojvodinskih »kolonijah« že nad 60 slikarjev. Pobudo za to je dal pred petimi leti slikar Stefan Ač In od- tod so se kolonije razširile po širokem območju Vojvodine: Bačka Topola, Zrenjanin, Bečej, Ečka, Pobeda, Sremska Mitroviča, drugo leto pa bo vzniknila še najmanj ena in to v Horgošu. Med »kolonisti« Srečujemo znana srbska Imena:. Vujaklija, Celebono-vič, Protič, Petrovič itd. Od Hrvatov Je bil povabljen Ivan Genera-lič in del Hegedušičeve slikarske delavnice, od Slovencev pa Lojze Spacal, Riko Debenjak, France Mihelič in Stane Kumar. razstava v Moderni galeriji svoj smisel. Naj ob tej priložnosti zabeležimo še to: nameravani in napo- Nedavno so v Ljudski republiki Kitajski pripravili poseben teden jugoslovanskega filma. Odkupili in pri- ; kazovali so naslednje jugoslovanske filme: Trenutki odločitve, Kekec, Nevihta in Onadva. Tega tedna so se udeležili tudi Jugoslovanski filmski delavci, od Slovencev pa sta bila v filmski delegaciji Igralka Julka Staričeva in snemalec Ivan Marinček. Delegacija se je mudila na Kitajskem od S6. novembra do 22. decembra in prisostvovala otvoritvi Jugoslovanskega filmskega tedna v Pekingu, potem pa obiskala še Nanking, Šanghaj, Hon-džo, Kanton Hanko in se vrnila zopet v Peking Jugoslov. filmske delavce so povsod nadvse prisrčno, po znani kitajski gostoljubnosti, sprejeli, pa tudi nad filmi so bili baje ie kar navdušeni. Snemalec Ivan Marinček je o svojih vtisih s tega enomesečnega potovanja po Kitajski povedal med drugim tudi tole: — i Kako so Kitajci aprejell naše filme In kakšna Je bila kitajska publika? »To, kar bom dejal. Je kajpak sa-I mo moje mnenje: vsi filmi so bili sprejeti s samimi superlativi, vse je bilo v stilu, kakor pri nas recimo leta 1947, ko se vse hvali, a nihče noče najti ničesar slabega. Kitajci niso hoteli videti niti najmanjše slabe stvari. Filme so zelo dobro sprejeli, pa tudi bili so najbrž zadovoljni, saj bi Jih Igralka Julka Staričeva In snemalec Ivan Marinček, obkrožena s kitajskimi otroki in cvetjem po eni od predstav slovenskega filma »Trenutki odločitve« na Kitajskem drugače ne odkupili. Vse filme so sinhronizirali v kitajščino, kar Je pri njih navada. Uradno so pri kritiki, pa tudi po ideološki plati ieli največ priznanja »Trenutki odločitve«. Tudi obisk Je bil naj večji pri tem filmu, sledita pa mu »Nevihta« ln »Kekec«. O publiki samo tole: večinoma Je to zelo mlada publika; dvorane so polne, ljudje zelo živahni ln neposredni. Naše filme so zelo toplo sprejeli tudi zaradi tega, ker so bili filmi zelo pazljivo sinhronizirani, saj so iskali pri tem delu podobno barvo glasu kot je v originalu ln ločili oelo med dialektičnimi posebnostmi v govoru posameznih igralcev.« — Kaj pa kitajski film? »V času našega obiska smo videli nekaj kitajskih filmov. Pokazali so nam nek barvani film »Novoletna žrtev«, ki Je po filmskem Jeziku zelo blizu evropskemu načinu, mogoče le malo bolj razvlečen. Videli smo tudi nekaj njihovih filmskih oper, te filme pa smatrajo za dokumentarne ln Jih snemajo z namenom, da prikažejo člmSiršl publiki svojo operno umetnost. Barvni film, ki smo ga videli, Je njihov prvi barvni film, tehnično Je zelr --------- o dobro izdelan, z odličnimi igral-ldell pa ga bomo tudi pri nas. Proizvodnja Igranih, filmov v lanskem letu navaja osemnajst Igranih filmov, ■» že 3S, — ‘ ‘ -1.1 po načr ____________ __________________ tretjini v barvah. Teme teh filmov *o uatuuicijai, lgituiiii iiimuv, prihodnje leto pa naj bi u posneli 40, od tega dve rvah. Teme teh filmov *o zelo različne, vendar Je le malo tem lz sodobnega življenja, večina scenarijev zajema snov lz literature ali zgodovine. Filmi s tematiko lz narodnoosvobodilne borbe bolehajo na tem, da so preveč kronološki in hočejo zaobjeti preveč dogodkov ln usod v en sam fUm.« — Filmska Industrija? »Kitajci Imajo svojo filmsko industrijo v treh krajih. Središči sta Šanghaj in Peking, kjer so ateljeji. Kitajci Imajo v filmski Industriji že dokaj tradicije, saj so pričeli z umetniškimi filmi že leta l#20 ln Imajo od leta 1M1 v Šanghaju ateljeje, ker so Sele takrat pričeli z notranjim snemanjem. Nji- hova tehnika Je vseh mogočih narodnosti: precej vzhodnega, pa tudi ameriškega, francoskega, čeSkega ln ruskega. imajo pa že tudi precej svojega. Mnogo (o napravili zlasti za po-tujočl kino, aaj Imajo stalnih le 8000 kinematografov. Kljub temu pa Je število oblikovalcev še dokaj visoko, saj letno obllče predstave 1 milijarda 800 milijonov ljudi. Letos so pričeli tudi s širokim platnom ln bodo nekaj filmov snemali v obeh verzijah, za ilroko platno ln' za normalno. Dvorane za prikazovanje teh filmov za široko platno pa mislijo graditi po-znčje, ko bodo preizkusili uspeh tega načina. O kitajski filmski Industriji govore tudi naslednji podatki: imajo 30 poklicnih scenaristov, 40 režiserjev ln nad 800 poklicnih filmskih Igralcev. Leta 1S50 so osnovali inštitut za kinematografijo, ki vzgaja poleg Igralcev, scenaristov, režiserjev in snemalcev tudi tehnične kadre. Ta Inštitut je dosedaj končalo preko 500 slušateljev, imajo tudi kar tri filmske fakultete. In »lcer za režiserje, Igralce ln snemalce. Te fakultete so v Pekingu in Jih mislijo sčasoma še razširiti.« — Kaj menite o fotografiji v kitajskih filmih ln Se morda besedo o tujih filmih na Kitajskem? »Po mojem mnenju Je njihova kinematografija na višji stopnji kot naša. To le delno zasluga tradicije. Tudi po fotografski strani so na visoki »topnji. Najboljša v kitajskih filmih pa Je vsekakor igra. takoj za njo pa na drugem mestu fotografija. Ta fotografija 1ma nekaj svojskega, kar spominja na njihovo likovno umetnost. Skratka- kitajski film Je resno delo In žfc dolgo ne več začetek. Od tulih filmov predvajajo angleške, francoske, nemške in seveda vzhodne filme. Ameriških filmov ni, saj Je Kitajska povsem odrezana od Amerike, vsi filmi so sinhronizirani v kitajščino.« — Vas osebni vtis ■ te turneje? •To Je bil zame popolnoma nov I svet. ki me J* nadvse nrljetno nre-I senetll. Tudi v materialnem pogledu so napravili zelo pozitiven vtis.« IZ NAŠIH KINODVORAN »VELIKA URA« Redki so filmi s tako napetim dejanjem, kakršno je v ameriškem (timu »Velika ura«. Film j« posnet po lito-Imenskem romana Kennetha Fearlnga, ki Je doživel v Ameriki velik uspeh. Poineje Je bil prirejen tudi za magazine, in sicer pod naslovom »JudlnJina slika«. Glasbo zanj je napisni skladatelj Vlctor Young, scenarij pa Je po romanu napisal znani pisatelj napetih romanov Jonathaa Latimer. Zgodbi, ki je ie sama nenavadna in —peta. Je dala scenaristova obdelava in režija Johna Farrovva svojevrstno filmsko obl it je. Napetost in skrivnostnost se v filmu neprestano stopnjujeta, pa če-E5*T ,*lBdal*° *« v začetku ve, Novoletna številka »Naših razgledov« Isšla j* tl*., novoletna številka »Naših razgledov« v povečanem obsegu na 36 straneh. Iz vsebine: F. H.: Odprta vprašanja; B. P.: Razvoj ii nasprotij; Jaroslav Ha-šek: Novoletna prigodnica; L. B.: Iluzije in stvarnost; op.: K razpravi o ekonomski politiki; Dr. Vilko Vujčič: Problem lačnega sistema v gospodarstvu; Dr. D. . Vilfan: Izza kulis zdravnikovega šiv-■ jenja in dela; -xs-: Misli ob ustanovni skupščini Društva filozofov In sociologov; Dr. Gorasd KušeJ: Ob dvajsetletnici »Stalinove ustave«; Karel Andrejc: Vtisi iz Amerike; jj.: Italijanska pot v socializem; Miran Šuštar: Razmišljanje ob Nilu; M. O.: Nehrujeva misija; j.: Volitve na Goriškem; Pesmi Mateja Bora. Kajetana Koviča, Iva Minattija, LIH Novv, Jožeta Udoviča, Ceneta Vipotnika; Marjan Kozina: Filmska manažerija; Jože Pogačnik: Linhartu za dvestoletni jubilej; juš Kozak: Zapiski iz predala; B. S.: Nelzstrohnjeno srce: Andrej Budal: Tržaški kulturni problemi: Bojan Stih: Italijanski zapiski; Poljski pisatelji o oktobru; Rudi Šeligo: Kant in Flchte pri zagrebški »Kulturi«; Zlata Pirnatova: Današnje stanja francoskega filma: Veno Pilon: Prvi polet; Boris Urbančič: Dr. Oton Berkopec; Franjo Baš: Dr. Niko Županič: Dr. D. L.: Iz knjižnic In arhivov; France Dobrovoljce: Seznam knjig v srbskem in hr vatskem jezik«; Kulturne vesti; Nove kn)ige v tujini: Knjižne novosti. — Nn »Naše razglede« se lahko naročite v upravi list«, Ljubljana. Cankarjeva VIII, tel. 22-274 — 22-276. Mesečna naročnina 30 din, tromesečna 190 din, polletna 300 dinarjev, letna 600 din. NEZNANI 0’NEILL »LONG DAY’S JOURNEY INTO THE NIGHT«: TRIUMFALEN USPEH V DUNAJSKEM A K ADEMIETHE ATRU lečinl tranjl Tudi zelo natančnim poznavalcem moderne ameriška literature Je bilo le do pred nekaj leti povsem neznano, da največji ameriški dramatik SO. stoletja Eagene ONelll skriva eno svojih najboljših del Ijuboaumno v predalu. Sele po dramatikovi amrtl leta 1»n Je drama z dolgim naslovom »Nekega dolgega dne v noč« zagledala beli dan. In it Je zvedelo, da Je 0'Nelll na-dramo ie leta 1441 ln Jo ob . _ obletnici poroka posvetil tvoji ženi. Ta posvetitev ima avoje globlje vzroke, ki ao precej vidni ie lz 0'Neil-lovth besed ob tej priliki: »S krvjo in solzami sem pisal to povezt o veliki bo-moje mladosti, o strahotni no-tragediji moje družine. Toda nik-ne bi mogel napisati, če me ne i vseh teh dolgih letih 1 ljubečo roko vodila pa labirintih obupa v svetlobo mira In ml darovaJa srečo, aa katero sem menil, da Je nisem vreden.« V svojem testamentu je dramatik odločno prepovedal vsakršno uprizarje-tega dela v Ameriki. Po njegovi 1 lajavi, pa tndl po dosedanjih ge-■zrazito _ ategnilo Ameriki neprijetne posledice. Tak* sa ja zgodilo — verjetno prvič v zgodovini — da so neko dramsko delo, za katero bi Amarikanci dali deaettlsoča dolarjev, krstili v Evropi. Prva uprizoritev Je bila letoa spomladi v Stockholmu. Nato Je dramo prevedel v nemščino Oscar Fritz Schnh In jo septembra letos uprizoril v Svojem berlinskem gledališču na Kurtflrstendammn. Glavno i vi “ svojem rstendi vlogo matere ja z velikanskim uspehom Igrala Grete Moshelm. Takoj nato jo plačala uprizoritvene pravice tudi dl- Burgthy.tr« in delo ob Iren e tič nem aplavzu celotne publike in enotrlasnih hvalnicah dunajske kritike postavila v repertoar svoje poaružnice Akademietheater. Drama »Long day‘s journey into the nlght« je v svojem bistvn balada o notranji osamljenosti, o pomanjkanja intimnega kontakta med ljudmi in o obsojenosti na skupno Življenj© ob popolni dlvergentnosti psiholoških pogojev. štiri osebe nastopajo v tej dramit o^e, mati in dva sinova. Vloga služkinje je zgolj Štafaža in nekako tehnično sredstvo za zunanji rasvoj dramskega dogajanja. Oče: fluauuj Ali III čen, mehkužen, krut nekdaj znan igralec, samovfie-~— kužen, krut, zdai prekupčevalec z majhnimi posestvi, skop do skraj ■---- — —J *» » JHMUSI VI, Bftup UV HIVIUJ - aooti —■ manija počasnega obubožanja. Mati: dekle iz boljše hiše, obupana nad banalnostjo vsakdanjega življenja ob moin, ki ga ne ljubi, niorfinistka, ker ni mogla prenašati bolečin ob poroda zadnjega otroka in ker tudi svojega iivljenja ne bi mogla prenašati brez mamila. Starejši aint podpovprečen pridaniči oče ga prisili, da postana igrale« na Broadwayu; uspehov ni, fant notranje povsem propade, ker ne čuti veselja do poklica, ter se vdaja pijači in vlaču-garstvu. Mlajši sin (0'Nelllov avtoportret)) ta se je skušal iztrgati iz strahotne atmosfere rodnega krova. Kot mornar Je potoval po vsem svetu, toda kmalu je zbolel na Jetiki, vrniti se Je moral domov — kam bj naj sicer šelf S svojim preudarnim in neinim načinom skuta nekako premostiti nevzdržno situacijo, čeprav ve, da so prepadi pregloboki In Sovraštvo preveliko. Ti štirje ljudje ao ujeti v nepro- dirno mrelo medsebojne krivde in obsodbe, v pravcati sistem medsebojnega sovraštva. Vseeno Je, kje začnemo slediti skrotovičeni niti. vedno se znajdemo na Izhodiščni točki: Atmosfera v družini Je zato tako pošastna, ker je mati niorfinistka. toda morfinistka Je zaradi najmlajšega sina, »tožitelja« — pri njegovem rojstvu se ie zaradi hudih bolečin moralo zateči mamilu; a ne samo zaradi tega: če bi ji skopi mož plačal dobrega zdravnika, ne bi imela takih bolečin; in starejši sin, nlčvrednei od mladih nog, ne nosi morda on največ krivde? Kot sedemleten deček je povzročil smrt avo-jega mlajšega brata: mati je s tem večjim nemirom pričakovala tretjega otroka In morda prav zaradi tega segla po mortijul ijl . _ _ J _ jajoči drami »nekega dolgega dne« leta 1912 popelje v noč teli medčloveških od- Splet krivde in trpljenja, pri čemar je Človek igrača svojih strasti In slučaja! CNeill nas v svoji štiri ure tr*- * ’ v- dri....................................... ’pe!_ T.. nosov In v štirih bolestnih izpovedih razgali pred gledalcem vso notranjo tragedijo teh ljudi, ki ao obsojeni aa skupno življenje. >Pekel — to ao drugi!«? Ne, CNeill ne zabrede na to eksl-stenciallatično plitvino, kot Sartre i svojimi ljudmi »Za zaprtimi vrati«. Čeprav na »nek Izhod« ni pokazal s prstom in t besedo, je vendar Iz neskončno utrujenega vzdušja na koncu drame, ko so si povedali ljudje na odru ie vse v obraz in ko za sovraštvo tako rekoč ni več razloga, dal 0'Neill s svojo veliko umetnostjo zaslutiti pretresenemu gledalcu svoje prepričanje v možnost medsebojnega razumevanja, v pogoje za srečo v ljudeh samih in v odnosih med temi ljudmi. Nadaljnje ilvljenje »mlaj- šega sina« 0'Nellln Je v zrelih letih samo potrdilo to njegovo prepričanje. Uspeh pri občinstvu Je bil nepopisen. Po izjavah kritikov burgtheaterska pr*-,,i~ *- ■ tu ,)Ublika že dolgo vrsto let sem ni s takimi frenetlčnimi ovacijami obsula neke uprizoritve. Bila pa je to res uprizoritev, v kateri Je prišla do Izraza vsa visoko igralska kultura burgtheaterskega ansambla. Alma Seidler, Attila Horbiger, Aleksander Trojan, Andreas WoH In Gusti Wolf — petorica umetnikov, ki so z mladim režiserjem aiUcksmannom spet enkrat po dolgem času, vsekakor prvič po »Don Carlosu«, znali zdruiiti žlahtnost tradicije in nemir modernih Iskanj v veliko umetniško dejanja. * Sicer pa je dunajsko gledališko življenje v depresiji. Na začetku sezone je za nekaj tednov zablestel Oscar Werner kot Hamlet v Josefstadtu, potem Je mlada Inge Langen presenetila kot leanne d’Arc v enem izmed dramatiziranih katekizmov Maxa Mella, končno pa sta sa pomerili veliki igralki Paula Wessely In KSthe Dorsch v Schillerjevi »Mariji Stuart«. Vse ostalo skorajda ai vredno omembe. Volkstheater je vse od »Treh sester« režiserja tarova v preteklem letu v repertoarni krilil plehke enodnevnice mu sicer polnijo dvorano, a močno škodijo njegovemu mednarodnemu ugledu. Theater in der Josefstudt stoji in pade s svojo zvezdo Hilde Krahl — v zadnjem času so padci pogostejši zaradi napačnih zasedb te igralke. Kletna gledališča do zdaj še niso prodrla mi površje, čeprav pri nlih tudi včasih laj zavre. Miniaturni »Kaleldoskop« ki bo v prihodnjem letu gostoval v Jugoslo-vlji, sa je v zadnjih dneh poskusil z dvema enodejankama, od katerih Ja posebno Cocteaujeva varianta znane antične snovi o »vdovi It Efeza« vzbudila pozornost. Opera? Pred kratkim ao laiviigaii uprizoritev »Tannhiiuserja«. Nosilca iprizoritev »Tannhauserju . _______ (lavne vloge Rudolfa Lustiga so razjarjeni gledalci na cesti dejansko napadli, Jako da ga je morala reševati policija. Direktor von Karajan pa medtem žanje velike dirigentske uspehe po Južni Ameriki in se ne briga, kaj se dogaja doma. s. FRAS r T J . J sim Iicitn vnu IIO tu napeta. Je dala scenaristova obdelava in "“Mij- — (O fil rav „.*«»,*, •« '«»«j ▼ *hX\XVNXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\ DOBITKI OD 400 do 2,000.000 din V SKUPNI VREDNOSTI ' 112 milijonov din VXVVXXXVS^XN>XšAXX>XXXXXXXXXXXV^XXXX\XV>XS«XX>X Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo na Jesenicah Ima dr. Stanka Rosensteln, Javornlška pot. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 30. decembra ob 19.30: Fran Roš ln Danilo Gorinšek: »Desetnica Alenčica«, mladinska igra. Režija Jože Tomažič, scena: Jože Dedič. KINO »RADIO«: Ameriški film: »V koloradskih kanjonih«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAVŽ«: Ameriški barvni film: »Nocoj bomo peli«. Predstavi ob 18 ln 20. Z BLEDA Ameriški film: »Čudežni otrok«. Predstavi ob 17 ln 20. V glavni vlogi June Allyson, Van Johnson, Gig Young ln P. Corday. KINO »UNION« Italijanski barvni tlim »ODISEJ« Brez tednika. Predstave ob 18, 18 ln 20. V glavni vlogi Kirk Douglas, Rossana Podesta ln Silvana Mangano. Ob 22 premiera ameriškega filma: »V srcu mladih«. Vstopnice se ne bodo prodajale, ker je predstava namenjena obiskovalcem, ki Imajo vstopnice z dne 22. decembra ob 22 ln Je darilo za novoletno Jelke. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 14 dalje. KINO »SLOGA« Madžarski barvni film »Moj ded in jaz« Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. — Danes zadnjikrat. Ob 10 matineja češke barvne risanke: »Cesarjev slavček«. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo od 9 daljo. KINO »TRIGLAV* Italijanski barvni film »SGAMPOLO 53« Tednik. V glavni vlogi Maria Flore ln Henry Vidal. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalja. UPRAVA, DELAVSKI SVET IN SINDIKALNA PODRU2NICA PODJETJA »INDOS« SPOROČA, DA JE PREMINIL TOVARIŠ RADO PUNTAR BIVŠI VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE, CLAN DELAVSKEGA SVETA IN UPRAVNEGA ODBORA DRAGEGA POKOJNIKA BOMO SPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI V SOBOTO, DNE 29. DECEMBRA 1956 OB 15. URI IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEZE NA ZALAH UPRAVA, DELAVSKI SVET IN SINDIKALNA PODRU2NICA PODJETJA »INDOS«, LJUBLJANA-MOSTE MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 29. decembra ob 9: P. Golta: »Srce igračk«. Zaključena predstava za osnovno šolo Vič; ob 20: Cankar-Smerdu: »Martin Kačur«. Izven. Znižane cene. Nedelja, 30. decembra ob 15: P. Golia: »Srce Igračk«. Izven, popoldanska predstava. Znižane cene; ob 20: Gorki: »Malomeščanl«. Izv. Ponedeljek, 31. decembra ob 14.30: P. Golia: »Srce Igračk«. Zaključena predstava za gimnazijo Domžale; ob 20: »Večer v čitalnici« — Vilharjeve šaloigre. Izven. 8ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 29. decembra ob 14.30: Grlmm-Skufca: »Janko ln Metka«, pravljična Igra. Zaključena predstava; ob 20: Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska Igra. Izven. Nedelja, 30. decembra ob 14.30: Orimm-Skufca: »Janko ln Metka«, pravljična igra. Popoldanska predstava, izven; ob 20: Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska Igra. izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon št. 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana Sobota, 29. decembra ob 20: Fodor: »Matura«. Premiera. Nedelja, 30. decembra ob 16: Golia: »Sneguljčica«; ob 20: Finžgar: »Razvalina življenja«. Torek, 1. Januarja ob 18; Golia: »Sneguljčica«. Prodaja vstopnic 2 url pred pričetkom predstave ln v nedeljo od 10—12. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Sreda, 2. januarja ob II: J. Malik: »2oglca Marogica«. Ob 15: J. Malik: »2oglca Marogica«. Četrtek, 3. januarja ob 17: F. Milčinski; »Zvezdica Zaspanka«. Ročne lutke Sobota, 29. decembra ob 8: Gostovanje v Šentvidu — Ljubljana; ob 11: Gostovanje v Jevnici; ob 14.30: Gostovanje v Šmartnem pri Litiji; ob 16.30: Gostovanje v Litiji. Nedelja, 30. decembra ob 8: Gostovanje v Domu SZDL na Dolenjski c. (Ljubljana); ob 11: Zaključena predstava za teren Kolezlja; ob 14.30: Zaključena predstava za Zavod za soc. zavarovanje; ob 17: Zaključena predstava za sindikat Slovenskega poročevalca. Prodaja vstopnic za obe gledališči ln vse ljubljanske predstave v četrtek, petek, soboto in ponedeljek od 10—12 v Upravi, Resljeva cesta 28, telelon št. 32-020 ln pol ure pred pričetkom marionetnih predstav, in eno uro pred predstavo v gledališču -očnlh lutk. KINO »VIC«: Amer. film: »Velika ura«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Charles Laughton. Danes zadnjikrat. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »NI malih grehov«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja slovenski film: »Vesna«. Predstavi ob 10 ln 14. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film: »Dekle z dežele« (Provincialka). V glavni vlogi Grace Kelly, Blng Crosby ln Wllliam Holden. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. KINO »KOJJUNA«: Dokumentarni film »Nanook s severa«. Tednik: Filmske novosti št. 52. Predstave ob 16, 17, 19 ln 21. KINO »SISKA« Angleški film »Jaz in gospod minister« Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. — Danes zadnjikrat. VESTI IZ KHANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Sobota, 29 decemDra ob 11: Fran Milčinski: »Mogočni prstan«, pravljica v treh dejanjih, dvanajstih slikah. V okviru Novoletne Jelke. Zaključena predstava za mladino lz Tržiča. Nedelja, 30. decembra ob 11: Fran Milčinski: »Mogočni prstan«, pravljica v treh dejanjih, dvanajstih slikah. Zaključena predstava za mladino lz Tržiča. Ob 16: Izven ln za podeželje. 'KINO »STOR2IC«: Ob 14 češki barvni risani film: »Cesarjev slavček«, ob 16, 18 ln 20 ameriški barvni film: »Gog«. Ob 22 premiera Italijanskega barvnega filma: »Plaža«. IZ DOMŽAL Angleški barvni film; »Vlaki vozijo mimo«. Predstavi ob 18 ln 20. — V glavni vlogi Claude Ralns ln Marta Toren. IZ NOVEGA MESTA »KRKA«: Ceškl barvni film: »Jan Hus«. V glavni vlogi Zdenek Stepanek. VESTI IZ TRBOVELJ »SVOBODA« - Trbovlje n.: Amerl- I Skl barvni film: »Krogla čaka«. — V I 1 glavni vlogi Jean Simmons. »DELAVSKI DOM«: Amer. barvni film, sneman po sistemu superscop: »Vera Cruz«. Cene običajne. Razpored predstav v reklamnih omaricah. IZ PTUJA »MESTNI KINO«: Ameriški barvni film: »Mimi človek«. V glavni vlogi John Wayne, Maureen 0'llara ln Vlc-tor Mc Laglen. Ob 10 ln 14 ameriški barvni film risanki: »V dolini bobrov« in »Pol orala zemlje«. IZ MURSKE SOBOTE »PARK«» Sovjetski barvni film: »Obad«. IZ ROGAŠKE SLATINE Ameriški film: »Tarzanova Jeza«. Predstava ob 19. IZ ŽALCA Ameriški barvni film: »Stekleni čeveljčki«. Predstava ob 19.30. RADIO LJUBLJANA SPORED za soboto, 29. decembra 5.00—7.00 'Dobro Jutro, dragi poslušalcu (pester glasbeni spored) 6.30—6.04 Reklame ln obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš Jedilnik — 8.00 Zaključek oddaje — 11.00 Igra trlo Dorka Skoberneta — 11.15 Dober dan, otroci! (Manica Romanova pripoveduje .. .) — 11.30 Slovenske pesmi pojeta moški ln ženski Mariborski komorni zbor — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.300 Kmečka univerza — Ing. Zvone Zakotnik: Vloga mlekarn za napredek živinoreje — 12.40 .Zabavne melodije — 13.15 Nekaj slovenskih narodnih — 13.30 Od arije do arije — 14.20 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike — 14.35 2eleli ste — poslušajtel — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Nove knjige — 18.00 Glasbene uganke — 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 17.30 Zabavna In plesna glasba — 18.00 Okno v svet: Sirija — 18.15 Umetne pesmi poje komorni moški zbor iz Celja — 18.30 Jezikovni pogovori — 18.45 Igra tamburaškl orkester — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 V besedi ln pesmi po Koroški — 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327.1 m — 22.15 do 23.000 UKV program: za ples in razvedrilo — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). DROBNI OGLASI RAZPIS. Svet prlrodoslovno-matema-tično-filozofske fakultete razpisuje mesta za: asistenta za slovensko literarno zgodovino; asistenta za srbohrvatskl Jezik ln književnost; docenta, izrednega ali rednega profesorja za novejšo rusko književnost; asistenta za občo psihologijo; asistenta v astronom.-geofizikalnem observatoriju; bibliotekarja v geografskem Inštitutu; docenta, Izrednega ali rednega profesorja za geografijo; docenta, Izrednega ali rednega profesorja za 'slntezno organsko kemijo; honorarnega asistenta za svetovno književnost. — Prijave sprejema tajništvo 14 dni po objavi v Uradnem listu LRS. — Tajništvo prirodoslovno - matematično-fllozof-ske fakultete. 4825 HlSNO POMOČNICO, resno, pošteno, iščem k družini s 3 otroki, naj mlajši 4 leta. Nastop takoj. — Guralj, Koper, Zdravstveni dom‘. Ko 131 PREKLIC neresničnih Izjav o zadevi Antona Pulko, Erne Rajner ln Marije Korickl. — Štefka ' Hace, postaja Ljubljana. 4829 iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiniiiiiM Patrick Q U 1 N T I N SAMEGA SEBE . -_______________________________________ to SEDMO POGLAVJE Kar mirni bodite, Gordy, kmalu se vam bodo misli uredile. Lahko noč! Lahko noč, gospa Friend! Knut je odšel. Mati je za trenutek ostala, potem pa sunkoma krenila za njim, kakor da bi se bila iznenada nečesa spomnila, in se ni vrnila. Minilo je precej časa in nikogar ni bilo, ki bi se tnu zdelo, da me mora videti. Ostal sem sam s svojimi sanjami. Popotna ura na nočni omarici je hitela, in ko sem se znova ozrl nanjo, je kazal enajst. Hotel sem ugasiti luč, toda roko mi je hromila lenoba in je nisem iztegnil. Nazadnje me je Kraftovo zatrjevanje prepričalo. Zares, misel, da bi zdravnike sklical na posvet, se mi je zdela še najbolj pametna. Ko bi se bili zarotili proti meni, bi se za kaj takega ne bil odločil. Dvomi so se tajali, blazina je bila mehka in počasi sem zdrknil v blag sen. A le na pol sem zaspal. Slišal sem vrata, kako so se odprla in izpod priprtih vek sem uzrl Seleno. Otrpnil sem, ko da spim. Selena se mi je približala, nagnila se je nadme in me mirno opazovala. Videl sem senco njenih las, čutil sem njen topli dih, dih pomladnih livad. Začutil sem v njem vso slast njene lepote. Bila je prepričana, da sem zaspal. Z razkošno kretnjo se je pretegnila, vzbočila prsi. Pod vratom si je odpela haljo in si jo snela čez glavo. Z dvema naglima sunkoma sta se ji nogi sprostili čevljev. Skozi zobe si je lahno pripevala in ko na vzmeteh se je odzibala k oknu. Razgrnila je zavesi in obstala. Zagledala se je v temo. Okoli nje Je zatrepetala kalifornijska noč. Tedaj so se kakor izza oblaka žarki meseca ulili čez njene lase, da so se zalesketali ko srebro. Bila je tako lepa, da sem pozabil svojo vlogo človeka, ki je zaspal: — Selena! Ni bila presenečena. Okrenlla se je, napravila dva, tri korake in me prijela za roko, — Gordy, sem mislila, da spiš. 1 Poljubila me je na usta. — Kje si bila ves večer? — sem jo vprašal. Njeno lice je bilo tako blizu mojega, da sem čutil nežni ščeget njenih trepalnic na njem. — Si si me želel? — Gotovo. Kaj si počela? — Nič posebnega. Igrali smo bridge. Mamica je nora na bridge. Ze davno ni bilo prilike, da bi ga igrala. Oče ji tega ni dovoljeval. Igrali smo v štirih: mama, Mumey, jaz in Knut. — Knut? Kaj se mu ni mudilo na druge obiske? Saj je rekel, da mora še k drugim bolnikom. — Vemo, dragi, toda mama tako rada igra, pa sem ga pregovorila, da je ostal. Kaj ti niso dali uspavalnega praška? Odkimal sem z glavo in spet me je poljubila. — Tvoja mama misli, da je dr*>ra bolničarka, a jaz ji še bolne opice ne bi zaupala. Pa nič ne mara j, dragi, bom s teboj vso noč. Ce ti bo kaj treba, samo reci. — Da bi kaj želel? — sem vprašal in lahno zagrebel prste med pramene njenih las. — Ne vem. — Si zaspan? — Ne, nisem. — Hočeš, da vadiva tvoj spomin? — Ne maram. — Kaj čevš početi potem? — Tako ostaniva! — Dragi... Njena bližina mi je bila prijetna. Videti je bilo, da mi je tako blizu, da sem nekaj čutil do nje. In vendar je bilo to čuden, nekam plašen občutek. Odvračal ga je glas, prav slaboten glas, ki me je svaril, naj se varujem: — Pazi, ti ne veš, kdo so tvoji resnični prijatelji! — A nisem imel moči, da bi ga ubogal. Vso ml jo Je vzela Selenina lepota. — Ljubim te, draga, — sem ji dejal, a sem se zdrznil, ker sem govoril preglasno. — A bi vendar poskusila, — je vztrajala in me znova poljubila na usta. — Tudi Knut hoče tako. Zaradi Knuta in njegove namišljerie poklicne vsevednosti bi se bil nemara še odločil drugače. Toda zaradi nje... — Ti bom prebrala očetovo balado, ki sva popoldne govorila o njej, — je zbudila radovednost v meni. lnilna plača in položajni dodatek po odloku občinskega ljudskega odbora. Nastop službe je možen takoj. Družinsko stanovanje zagotovljeno v drugi polovici leta 1957. Prošnje z življenjepisom in pregledom dosedanjih zaposlitev dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Šentjur pri Celju do 10. januarja 1957. 4821 UPRAtfNI ODBOR GOZDARSKO KMETIJSKE POSLOVNE ZVEZE MOZIRJE razpisuje po pooblastilu komisije za soglasnost pri nameščanju vodilnih uslužbencev mesto upravnika mesto računovodje Pogoji za upravnika. 1. Dokončana višja ali srednja kmetijska oziroma njej sorodna šola in najmanj 5 let prakse v kmetijskem obratu. 2. Ali pa nižja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse. v kmetijskem obratu, ali kmetijsko upravni službi, od tega vsaj 5 let na vodilnem položaju. Pogoji za računovodjo: 1. Dokončana višja ali srednja ekonomska šola ali njej sorodna šola ln, najmanj 5 let prakse samostojnega vodenja računovodstva. 2. Ali pa nižja strokovna izobrazba z opravljenim izpitom in najmanj 10 let prakse vodenja računovodstva. Prijave poslati na upravni odbor Gozdarsko kmetijske poslovne zveze Mozirje do 30. januarja 1957. Upravni odbor GOZDARSKO KMETIJSKE POSLOVNE ZVEZE MOZIRJE 4818 Ponudbo pošljite na zgornji naslov. 4806 DELOVNI KOLEKTIV lOVARNE VOLNENIH IZDELKOV želi vsem svojim sodelavcem in poslovnim prijateljem uspešno NOVO LETO 1957 liav-ty V MAJŠPERKU Prlporoiamo so z našimi kvalitetnimi Izdelki Najnovejše! Najnovejše! Poziv na predplačilo! V telil, da bralce Informira o aktualnih, pravnih |lh družbenih o karakterja, razvojnih tendencah našega _ dražbe- večjega števila pravnih in ekonom- plscev prt- ih, ekonomskih In drn- nega samoupravljanja, kot oblike Iz- sklh strokovnjakov ter vprašanjih, predvsem gradnje socialističnega družbenega sl- previjat principih in nadaljnjih stema, naše podjetje s sodelovanjem »Priručnu biblioteku za pravna i društvena pitanja« Glavni urednik: Mirko Perovič. V tej knjižnici bodo llene po- Redakcijski odbor: Sreten Vučkovič, ljudski poslanec in sekretar Komisije za družbeno upravljanje CK KPJ, Milivoje Kova-cevlc, tajnik Okrajnega ljudskega odbora Beograd, Mirko Perovič, sodnik Zveznega vrhovnega sodišča, Int. Božidar Race, svetnik Zveznega izvršnega sveta. puiarne publikacije - --------— -r— šanjlh s področja prava, ekonomije in družbeno politicr io zmernih cenah. objavlje o raznih vp>a-prava, ekonomije lenega sistema — po zmernih cenah. Publikacija te izdaje bo koristila gospodarskim kadrom, družbenim orga nizacijam in upravnim organom, cla nom delavskega sveta in upravnim odborom, gospodarskim organizacijam, kulturnim, zdravstvenim, social- nim ustanovam, predavateljem in poslušalcem delavskih in ljudskih univerz, kakor tudi ostalim državljanom. Vsaka publikacija obravnava posebno poglavje iz našega družbenega življenja in bo lahko služila kot informativni ln praktični priročnik, poleg tega, da bodo v njej obdelani osnovni prlclplalno-teoretičnl aspekti o Izgradnji določenega področja naše dr-Živne in družbene ureditve. Za sedaj bodo v letu 1957 objavljene sledeče publikacije: 1. »SI8TEM DRUSTVENOG UPRAV-LJANJA U SOC1ALISTICNOJ DEMOKRATU!«, - dr. Leo Gcrško-vlč, sekretar za zakonodajo In organizacijo Zveznega izv ršnega sveta. 2. »SISTEM LOKALNE SAMOUPRAVE U JUGOSLAVIJI«, - dr. Jovan Djordjevlč, profesor Univerze in predsednik Pravnega sveta Zvaz-nega izvršnega sveta. J. »SAMOUPRAVLJANJE PROIZVO-DJACA U PRIVREDI«. - dr. Pav-le Kovač, direktor Biroja za organizacijo uprave in gospodarstva Zveznega izvršnega sveta 4. »DRUŠTVENO UPRAVLJANJA U OBLASTI SKOL8TVA, PROSVETE I KULTURE«, - Nikola Vučenov, sekretar Sveta aa prosveto l.R Srbije. 9. »DRUŠTVENO UPRAVLJANJE U OBLASTI ZASTITE NARODNOG ZDRAVLJA«, - dr. Jovan Ceklč, frrdsednik Sveta za ljudsko zdrav-e l.R Srbije, Crne bisere*. Scenarij za film je napisal novinar Jug Grizelj; snemati bodo začeli takoj po novem letu v sarajevskih ateljejih, zunanje posnetke pa bodo napravili na otoku Lokrumu ri Dubrovniku in na Kor.čuli. središču dogajanja so otroci — sirote brez staršev — v Domu za prevzgojo mladine, kraj dogajanja pa je osamljeni otok. Filmski zaplet bo po režiserjevi izjavi v tem, kako najti ključ do teh otroških src. Za vlogo upravnika bo treba najti igralca — vsaj tako je dejal režiser — ki je dober športnik. Prav zaradi tega je prvi kandidat Sjeverin Bijelič, ki NEUKROČENO MESTO nekem romanu Irwina Shawa. Potem se bo vrnil v domovino in bo spet nastopal v dunajskem gledalliču Josefsstadt. * Ce sodelujejo v amerlikem filmu štirje zvezdniki, potem na koncu zagotovo ostaneta dva para. Tako Je tudi v filmu »Blesk Broadwaya«, v katerem nastopata na eni strani Blng Crosby ln Donald 0’Con-nor, na drugi pa pariška prva balerina Zlzl Jeanmalre ln Mltzi Gaynor. Glasbo Je napisal znani skladatelj Cole Porter. * Cesta Je spet prizorišče za nepozabno Igralko lz filma »Cesta. Julletto Masslna v njenem novem filmu »Cablrtjske noči«, ki ga prav tako režira njen mož Federlco Fellini; Amadeo Nazzarl pa Je njen soigralec. * Znani alpinist Hermann Buhi, ki Je osvojil vrh Nanga Parbat, Je nastopil kot namestnik Adriana Hovena v nevarnih prizorih pri plezanju na Mont Blanc, medtem ko Je Buhlova žena nadomestila v prav tako nevarnih prizorih franc. Igralko Barbaro Laage. Režiser filma »Sin Mont Blanca« Je francoski strokovnjak za gorske filme Gaston Re-buffat. 162 Mati mrtva, oče odpeljan v Internacijo. Janez je ostal sam. Pa ni bil sam! Pri Petrovi materi je našel drugi dom, v svojih tovariših pa zveste prijatelje. In Janez ni obupal: spet so Še vrstile akcije. Nekega večera sta s Petrom tik pred policijsko uro potresla neko ulico, 'da je bila vsa bela ln rdeča od belih listkov z rdečimi zvezdami. Opravila sta že, ko sta se znašla pred italijansko patruljo. V vseh mogočih kostimih Je n#* stopila Brigitte Bardot v svoje® najnovejšem filmu »Nevesta Je preveč lepa«, ki so ga Francozi pred kratkim posneli v pariških ateljejih. 160 Minil je teden dni, minila sta dva tedna — Janezovega očka ni bilo. Janez je vedel: nekaj se je zgodilo. Očka bi mu bil v vsakem primeru poslal vsaj kratko sporočilo. Sporočilo Je prišlo po treh tednih — pa ne od očka. Prišel je Bojan ln Janezu povedal, da so mu očka zaprli, da pa Je v zaporu vse vztrajno tajil ln so ga potem odpeljali z velikim transportom pripornikov v internacijo.