158. štev.
V Ljubljani, sreda 2. julija 1919
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti: c«lo leto .	.	.	K	84 —
Pol leta .	.	.	„	42 —
tetrt leta .	.	.	„	21-—
*a mesec.	.	.	„	7-—
inozemstvo:
13 celo leto naprej K95 -*» Pol leta „ . 50 —
:	:	2g—
'»mesec	.	.	g_
na Starem trga štev. 19. Telefon ^t. 86o> — ITpravuištvo je na Marijinem trgu '	ster. 8. — Telefon štev. 44.
m
Na pismene naročbe brei pošiljatvc denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franklrujo. — Rokopisi se ne vračajo.
italijanska kultura na Krasu.
Trnje pri St. Petru na Krasu. Da se skušajo Italijani iznebiti
j	Tako	so pred kratkem
odpeljali našega dobrega dušneea
jamskimi vobki Na m • .. z ,tal _
« I,*n kl
ba dahmeva,0^°? ctrkven{h ključarjev baldahin, pod katerim bi se žabavali
v bližnjem gozdu. Ključarji so to htevo odklonili s tem, da so rekli,
. «ga oni ne morejo dovoliti, ker 8P,0^na last, na kar so vojaki ntax:	Medtem so bili obveščeni do-
»ial fan,ie 0 tej nesramni italijanski nakani ter izjavili, da se bodo raji 8tepli, kakor bi kaj takega dovolili.
Častniki so se medtem premislili *b vojakov ni bilo več. — V vasi Gradec je šlo neko dekle prat k bližnjemu potoku. Vrgli so jo na tla, posilili, in da jih ni z krikom izdala, zamašili usta. Vsled strahu in trpljenja je umrla v nekoliko dneh. — Drugače so pa Italijani prišli do spoznanja, da se z našimi ljudmi ne da tako lahko opraviti, kakor so oni prvotno mislili. Slišal sem pogovor dveh častnikov, kl se je slučajno sukal oiirog tega vprašanja in dobro razumel stavek; »Nam se ni bati toliko jugoslovanske armade, kakor pa ljudstva samega. To je tako zavedno, in duh maščevanja je sila vkoreninjen v njem.* Komentarja menda ni treba.
O priliki procesije sv. rešnjega Telesa, so naši fantje razobesili tudi slovenske zastave. Italijane je to silno vznemiiilo, in jeli so nadlegovati in bjotiti svečano pobožnost. Ker jih je b»o premalo, si niso upali dosti.
so pa tam precej vo2 z vodo 8 tpženih za škropljenje cest in hoteli zapreti cesto, kjer je imela iti e no68!1’3- Proti tej nakani je ljudstvo "e[gično nastopilo in ovire so bile Jtttranjene. To jim seveda ni bilo
“X8™-	>'»	nftd.ljev.Qjf.
„ višnjeva repatica.
rUfi! “'V.?0« hudobna lai, po. iftfaih ni	,’£i	m0,r*la	na	«h
trdim, da bi bila ta spodobnost nn S” °“be' Ne dam; Nina in druge, raven GrabuncSe" Dore20'* dvorile svojemu bogu, kar se je dalo, i„ kaS vse načine, da mu ne bi mogle odreči ničesar r dejstvo je, da ne ve noben očividec ničesar poseh nega, kam li tega, kar gobezdajo zlobni ljudje. Grof 18 bil pač oprezen lisjak in je moral imeti svoje zaflebne .ra‘5une> k* j>h hotel žrtvovati minljivemu so 06čeniui ak° 3e bilo res kaj prepovedanih reči, morale goditi drugod in drugače. ven, tej zajamčeni resnici ni dvomil nihče; in jim 80 s.e .na?h tju.dJe v naši boljši družbi, ki ga jVeset° življenje tistih dni ni dalo spati. Najhuje Kriv> °hs°jai v svojem srcu koncipijent Igor Fabina. r*zk fr° k'*0 re^’ da Sa Je odbijala eleganca in a 8v°.)e’ ki je cvetelo sredi naših zidov ter slepilo 0l) ,°]im bleskom vso bližnjo in daljnjo deželo; tudi ure te cenil nov klobuk, snažen ovratnik, modno 8vež-hn »oknjič in poudarek blagostanja v linijah tli ^jj hlačnih gub; izmed mlajših veljačin, kar jih najb ,° _e rojenih »na parketu«, se je oblačil gotovo ^bšeJe 'a parfuma n' preziral, trabuke so mu bile Dioeel ^ . P°.rt°r'k, in steklenice šampanjca nisi pr staviti k hvaležnejšemu pivcu. Toda grof
všeč. Hiteli so v Št. Peter na poveljstvo, ter se kmalu na to vrnili s karabinerji, ki so naše zastave takoj odstranili ter znamenja (evangelije) porušili. Odšli so tudi v cerkev in vse preiskali. Ker niso našli nič sumljivega, so se spravili na fante in hoteli vedeti, kdo je tako predrzen, da si upa razobesiti na njih zemlji slovenske zastave. Po dolgem iskanju so tiste »hudobneže« v resnici iztaknili in tudi takoj odpeljali v Št. Peter na komando. — V bližnji vasi Pste-lini je bilo te dni cerkveno opravilo. Ob tej priliki so seveda domači fantje po starem običaju, razo.besill naše pa tudi par čeho-slovaških zastav. Komaj so pa to Italijani zapazili, so iztrgali te zastave, in takoj iste nadomestili z italijanskimi in jih močno zastražili. — To so torej dogodki, ki se ponavljajo dan za dnem. Lahko si torej mislite, kako prijetno je življenje v takih razmerah. No, pa mi smo vedno trdno prepričani, da to ne more trajati za vedno. »Svaka sila do vremena 1«
Sokolski sabor v Novem Sadu.
Slavnosti In zborovanja. — Javna telovadba.
Novi Sad, 29. junija. Dane3 se je v Novem Sadu vršila svečana prosiva prvega Vidovega dne v svobodi. Ob 8. uri zjutraj je bila v vojašnici kralja Petra vidovdanska služba božja, kateri so prisostovali zastopniki najvišjih vojrih in političnih oblasti, mnogo kulturnih društev in sokolskih zup iz vseh krajev našega kraljestva in vehka množica Sokolov in prebivalstva.	1
Po službi božji je govoril narodni poslanec Biankini. V svojem vznesenem in navdušenem govoru je slikal trpljenje našega naroda ob času novega drugega Kosovega, ki ni trajalo samo cn dan, in ki nam ni uničilo samo ene vojske, marveč ki je izza balkanskih vojn do danes uničevalo najboljše sinove našega naroda.
Navzlic temu korakamo z najboljšo nado 'v bodočnost in poživljamo tudi one brate, ki še ječe pod tujim jarmom, naj hrabro vztrajajo, ker se bliža trenutek, ko se b^mo vsi svobodno bratovsko objemali.
Ob 10. se je pričela saborska seja psd predsesivom Jure Dankoviča. Piedsednik je pozdravil zastopnike Njegovega Visofanstva regenta Aleksandra, vojvodo Nišlča, ministra prosvete Davidoviča, poslanika Kalino, zastopnike bratskih Rusov in vse druge. Za njim so govorili vojvoda Nišič, minister Ravidovič, poslanec Kalina in voditelj stranke kadetov Rodičev, mnogokrat prekinjeni po burnern odobravanju. Potem je bila volitev saborskih odbornikov. Za predsednika so izvolili Gjuro Bankoviča, za podpredsednika dr. Lazarja Cara ii dr. Ivana Bražna, za tajnike M. Lukiča, A. Naloviča, dr. R. Fuchsa in Dušana Bogunoviča, za blagajnika Tošo Janjanina in Frana Sušnika. Nato se je prečitalo načelno slališče Sokolstva proti vladi. Prihodja slavnostna seja bo dne 30. junija. — Sledil je slavnosten banket v čast gostov.
Ko so odseki izvršili svoje delo, se je izvajala vzorna javna telovadba. Zlasti so ugajale vaje slovenskih Sokolov na bradlji, kaker tudi vaje in igre zagrebških Sokolic. Ob 20-30 je bil koncert orkestra kraljeve garde in slavnostna predstava v srbskem narodnem gledališču na čast Sokolom in gostom. Drugi dan ob 7. zjutraj so odpotovali Sokoli in Sokolice v Subotico k javnim vajam. Ob 9. dopoldne se je na petrovaradinskem pokopališču darovala slovesna maša za nedolžne žrtve avstrijske vlade. B Lovrič, učitelj veronauka vojaške kadetnice v Kamenici je imel svečan in navdušen govor.
Prosimo, ko vpoSljete denar na naše ujravnišlvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno tn katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij.
Nitti in Reka.
Rim, 30. junija. (Brezžično.) Novi italijanski ministrski predsednik Nitti je sprejel poslanstvo z Reke. Pogovor je trajal rad eno uro. Nitti se je živo zanimal za položaj na Reki, ter je izjavil, da so glede narodnih zahtev vsi Italijani ed ni. Notranji politični raz-pori, ministrske krize, nasprotja inter-asov, da so notranjepolitični pojavi, teda v vprašanjih zunanje politike se obeta Italijanom uspeh samo, ako se strnejo vsi brez razlike strank v enotne fronte. Nitti je pripomnil, da predstavljajo izjave, ki jih je podal Tittoni v senatu, naziranje vsega njegovega kabineta.
Budimpešta, 1. julija. (Brezžično ) Načelnik italijanske misije v Budimpešti, podpolkovnik Romanelli, je poslal Beli Kuna precej ostre note, kjer obsoja postopanje vlade s podvrženimi protirevolucijonarji. (Ldu.)
Vidov dan v Belgradu.
Praznik otrok-sirot.
Beograd, 29. junija. Dne 28. jun. na ta zgodovinski dan, ko je pred petsto leti propadla .srbska država in ko je pred petimi leti revolver v roki 19-letnega srbskega rodoljuba Prin-čipa usnrtil na sarajevskih ulicah naslednika Franca Ferdinanda ter raz-plamtil veliko vojno, ki je uničila vlado brutalne sile in samovoljnosti, na ta dan se je pričel pod pokroviteljstvom prestolonaslednika praznik otrok, večinoma v obleki, ki so jo darovali velikodušni Amerikanci, je v dolgih sprevodih manifestiralo po ulicah, noseč trobojnice ter napise, kakor: Rešite nas smrti! Naši očetje so padli v boi bi s tirani za svobodo in pravico I Naše matere so podlegle tugi, katero jim je zadal barbar! Dajte nam zavetja, kruha in čistega ležišča I Vzemite nas za svoje 1 Človeška družba ne more pripustiti, da poginemo I
Vtis te manifestacije je bil veličasten, neodoljiv in pretresljiv. Vse občinstvo je jokalo, čitajoč napise,
je bil izrečni malik »starinov«; karkoli se je godilo v njegovo posebno čast, je žalilo v Fabini ponos marljive, časti in haska lakomne mladosti. Iz srčne potrebe se je prelepil s krepko podčrtanim demo-kratstvom; odkar so drugi prekipevali od finoče, se je on skoraj zanemarjal, in na obrazu se mu je poznalo, da dela to nalašč, z užitkom in v svojo uteho. Toda zev med dvema pokolenjema, ki ga takrat Še nismo tolikanj čutili, in demonstrativno preziranje vnanje elegance je bilo splošen pojav, katerega si opažal do malega pri vseh Fabinovih vrstnikih in somišljenikih. Globlje op vsega je skelelo nadebudnega moža spoznanje, da je odklenkalo njemu in mnogim drugim stremečim samcem, ki so nedavno še upali podzidati svojo bodočnost z dotami težkih meščanskih nevest. Grofovo pojavljenje je pomenilo v teh zadevah katastrofo, porušenje sleherne vabljive zgradbe, ki jo je bil kdo postavil na stanovitnost ženskega srca. Doktorske diplome in činovni razredi, nekdaj predmet skomin za naše koka j oče mamice 'in godne hčerke, so bili neverjetno padii v kurzu; kar se je količkaj čutilo, je sanjarilo o grofovski kroni, in kar ni smelo dvigati oči do gospodarja, je nabajalo na črnih Hasanovih prsih vseeno več omame nego v spletanju vsakdanjih zakonskih gnezd.
In Igor Fabina je bil računal tako trdno na Smučiklasovo stari-jšo! Nihče razen njega ne bi bil mogel ponuditi sij. jnejše prihodnjosti, nihče ne bi bil stavil beliča, da mu utigne izpudleteti. Ž njenim
denarjem in svojimi talenti si je mislil ustvariti eno izmed najlepših prvaških postojank na Slovenskem; njegove sanje so bile tako vroče, da si je večkrat domišljal, da jo ljubi. Zdaj pa je plaval kos za kosom upanja po vodi, kdove kam . .. Fabina je sovražil grofa iz dna duše, čeprav je še zmeraj čakal čudeža in mu ni kazal mržnje v obraz, da ne bi pred časom porušil mostov za seboj; med svojimi zvestimi pa se ni tajil, in ker je njegovo mnenje nekdaj zalezlo med mlajšo generacijo, smo občutili že delj časa posledice tistega nezadovoljstva. Bistri opazovalci političnih razmer so registrirali hip za hipom in vedno znatnejše tresljaje tal, izpodkopavanih po neumornem rovarjenju naših bodočih vodnikov; od blizu in daleč so vršale v uho govorice in v časopisje namigljaji o globokih načelnih nasprotstvih politične, gospodarske, občekulturne in celo filozofske baže; kdor ve, kako merodajna so načela v našem javnem življenju, bo razumel ogorčenje starih gospodov, kate-je bilo še govoriti sram o takem krivoverstvu.
Toda Fabina je bil spoznal, da je treba rešiti svet fevdalizma; lotil se je dela s trdno voljo, ne odnehati, dokler ne doseže vsaj prve etape, to je, dokler ne vrže grofove klike in ne zavzame izgubljenega mesta v nezvestem Minkinem srcu. Tihih somišljenikov mu ni manjkalo, pa tudi število odprtih se je množilo od dne do dne. Razvijali so »prapor« in rinili v ospredje, dočim je starina zanemarjala bojišče; ljudstvo pa je izgubljalo vero v stare bogove, ne da bi moglo zaupati novim.
ki so jih nosile te uboge vojne sirote z velikimi, žoltimi amerikanskimi klobuki. Na tisoče otroških grl je klicalo:
,.Živeli naši dobrotniki Amerikanci 1" »Živili naši zavezniki Angleži in Francozi 1“ Manfestacije so trajale ves dan in se nadaljujejo še danes. Sno-. či je bila razsvetljava na Kalimegdanu.
Ves čisti dohodek slavnosti gre v takozvani otroški fond. To je bila ena naiginijivejših, najiskrenejših in najbolje uspelih manifestacij, kar jih pomni Beograd. (Ldu)
Beguncem!
Na tozadevno povabilo Begunskega sosveta se je odzvalo že več sto begunskih družin in mu že vpo* slalo svoje popisnice. Popisnice prihajajo še vedno vsak dan. Opozarja mo vnovič vse begunce, brez razlike stanu, naj se takoj priglasijo, ako t?ga že niso storili, ker gre za njih osebno korist.
Popisnica naj obsega: Ime, priimek, rojstno leto, rojstni kraj, do-movno občino, politični okraj in točen naslov stalnega bivališča pred begom, s čim se je pečal begunec v pravi domovini, ima li tamkaj kaj nepremičnega imetja ali ne, in dan, kedaj je bil prisiljen bežati, dalje točen naslov (kraj, hiš. štev., ulica, polit, okr.), kjer se nahaja sedaj in s čim se peča, ali je bil vojak ali ne, ali je bil ranjen, ali je Invalid, vpokojenec itd.; ima li koga od svojih, ki žive kje drugod (njih naslov), ali koga, od katerega ne ve, ali je živ ali mrtev. Tako naj se popišejo vsi begunski člani po vrsti in starosti.
V priglasnici lahko vsakdo prijavi tudi svoje morebitne želje in prošnje.
Tiskovin za priglssnice Begun«ki sosvet ne pošilja, kajti prijava zadostuje v obliki navadnega pisma.
Begunci, kateri so stavili na Begunski sosvet razna vprašanja, naj potrpe nekoliko, odgovori in nasveti bodo sledili v kratkem, in sicer tako, da pridejo prvi na vrsto oni, kateri so se prvi priglasili.
Priglasnice pošiljajte na Begunski sosvet, Ljubljana, Pražakova ul. 3/1.
Radi ogromnega dela, in ker bi z ustmenimi prijavami izgubljali preveč časa v pisarni, prosimo, priglašujte se vsi samo pismeno. — Begunski sosvet.
Zvišanje poštnih pristojbin.
Z odlokom z dne 18, p. m. štev. 14418 je zvišalo ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu poštne pristojbine v tuzemkem prometu počen-ši s 1. julijem 1.1. kakor sledi:
1. Pristojbina za pisma v krajevnem in medkrajevnem mestu znaša 30 v za vsakih 20 gramov. Teža neomejena.
2. Pristojbina za zalepke je ista kakor za pisma.
3. Pristojbina za navadne dopisnice 15, za dopisnice z odgovorom 30 v.
Milan Skrbinšek:
Slovensko gledališče v Trstu v sezoni 1918119.
(Konec.)
V prvi polovici sezone seveda sploh ni bilo mogoče misliti na vpri-zoritev del, ki zahtevajo mnogo osobja, kajti ansambl je bil zelo majhen. Poklicani igralci smo b li samo trije: Skrbinšek Paulinova, Martinčevi č in jaz. Poleg nas so bili angažirani še prejšnji delegati Kavčičeva in Gradi-šarjeva ter Kralj, ki so se obvezali biti ves dan na razpolago in so tako stopili v vrsto poklicnih igralcev, ter Železnik- Silova, Bukovnik, Požar in Vončina kot diletanti, ki so bili obvezani prihajati samo k večernim vajam. Z ozirom na vse prej vmenjene težkoče In ta revni ansambl tudi pričetek sezone ni bil bogvekaj obetajoč. Pozneje, ko so se jeli vračati iz vojne še drugi nekdanji dolgoletni diletanti tržaškega gledališča, se je ansambl od tedna do tedna večal. Priglasilo se jih je vse polno za sodelovanje, in kar je bilo posebno razveseljivo, ljudje Iz naj-
4. Pristojbina za tiskovine za vsakih 50 gr 5 v najmanj 10 v. Najvišja dopustna teža 2 kg.
5. Pristojbina za vzorce znaša do 100 gr 15 v, preko 100 do 200 gr 30 v, a preko 200 do 300 gr (najvišja dopustna teža) 45 v.
6. Pristojbina za poslovne papirje znaša do 200 gr 30 v, a preko 200 gr za vsakih nadaljnjin 100 gr odnosno del te teže po 15 v. Najvišja dopustna teža 2000 gr.
7. Za takolmencvane mešane ali združene pošiljke s tiskovinami, vzorci in poslovnimi papirji se plača pristojbina za poslovni papir.
Najvišja dopustna teža 2 kg; priloženi vzorec ne sme biti težji od 350 gr.
8 Nefrankirane pošiljke pod točke 4 do 7 se ne odpošiljajo, ampak po možnosti vračajo pošiljatelju.
9. Pristojbina za priporočanje, za povratnico, izplačilno obvestilo in reklamacijo znaša 60 v.
10. Ekspresna dodatna pristojbina znaša za pisemske pošiljke, denarna pisma in nakaznice 1 K, za pakete 2.50 K.
11. Pristojbina za vrednostna pisma sestoja iz pristojbin za priporočeno pismo iste teže in iz vrednostne pristojbine do 100 K 25 v, preko 100 do 500 K 50 v, preko 500 do 1000 K 1 K in za nadaljnjih 1000 K ali del tega zneska še po 20 v.
Sprejemajo se samo popolnoma frankovana in le zaprta pisma.
Pošiljatelj mora plačati tudi še najmanj 20 v dostavnine odnosno 10 vin. morebitne obvestnine.
12. Pristojbina za pakete znaša do 5 kg 1 50 K in za vsaki nadaljnji kg do največ dopustne teže 20 kg 60 v. Pošiljatelj mora plačati tudi 1 K dostavnine odnosno 10 v obvestnine.
Za ločenke (obsežne pakete) se plača še 50°/ težnje pristojbine več, za pakete z označeno vrednostjo še vrednostna pristojbina pod točko 11.
13. Pri pošiljatvi s povzetjem treba plačati raz ven pripadajočih normalnih pristojbin še 20 v.
Od vplačanega povzetnega zneska se odbije nakaznična slučajna izplačilna pristojbina in cena nakaznično golico.
14. Pristojbina za nakaznice znaša do 25 K 25 v, preko 25 do 50 K 50 v, preko 50 do 100 K 60 v in za vsakih nadajjnjlh 100 K še 10 v. Pošiljatelj mora plačati tudi 10 v izplačilne pristojbine.
15. Z enim poštnim nalogom se sme izterjati le eno terjatev na podlagi enega dokumenta.
Pristojbine: pridoročeno pismo iste teže in še 20 v izterjalnine.
16. Pristojbina za lakozvane na-ložne karte znaša 30 vin.
Od vplačanega zneska se odbije pri nalogih pristojbina pod točko 13, drugi odstavek.
17. Ekspresne pošiljke se smejo sprejemati v Srbijo in Črno goro le
inteligentnejših krogov, med temi učitelji in srednješolci višjih letnikov. Tako sem dobil v ansambl diletante, ki so mnogo pripomogli k uspehom predstav, eni s svojo nadarjenostjo, drugi z dobro voljo in s svojim navdušenjem za stvar.
Naj imenujem med temi predvsem Bratuža, Gabrščika, oba Široka, Iler-člča in Vovkovo. Mezgečova in Šimenc, ki ju je ^Dramatično društvo" pozneje angažiralo predvsem s čisto nesebičnim namenom, da podpira dva z izrednim glasovnim malerijalom obdarjena mlada slovenska pevca, ki bosta čez čas gotovo še v ponos našim odrom, sta se izkazala tudi kot nadarjena igralca. Nivo naših predstav se je tako vedno bolj dvigal in dosegel končno višino, ki je navdajala vse, vodstvo, občinstvo in kritiko z velikim zadovoljstvom. Očividci niso stavili tržaškega odra ie ob bok, temveč celo nad ljubljanskega, kar se tiče vrednosti umetniškega hotenja in vstvarjanja. Pomisliti je pri vsem tem le nato, da se je vprizorila vsak teden noviteta, ia da sem imel celotni ansambl vedno le ob večernih vajah na razpolago, in da je na tako
pisemske, za ostalo tuzemstvo vse poštne pošiljke, a le za ožje (lokalne) dostavne okraje izdajnih poštnih u-radov.
Natančnejša pojasnila se dobe na poštnih uradih.
p Nemci protestirajo! Trst, 29. junija. Italijanski listi poročajo, da je nemško avstrijska delegacija na mirovni konferenci protestirala proti sklepom mirovne konference glede zasedbe Celovca. (Ldu.)
p Nemčija polaga nade na Italijo. Trst, 28, junija. „11 Lavora-tore“ prinaša drugo brzojavko iz Milana od 27. t. m., da so prejeli švicarski listi vesti iz Berlina, glasom katerih polaga Nemčija vse svoje nade v bodoče prijateljstvo z Italijo, prijateljstvo, ki bi moralo bolj učinkovito nadomestiti bivšo trozvezo.
p Socijalističen kongres. Po švicarskih vesteh bo novi socialistični kongres otvorjen 1. avgusta v Lucernu. Računajo, da bo zboroval 10 dni.
p Osem milijard in strankarstvo. Iz Pariza preti naši mladi državi novo zločin3tvo. Ententa zahteva od nas osem milijard vojne odškodnine, dočim bi dobila Srbija le eno milijardo in pol vojne odškodnine, xi bi se od-računala o tim osmim. Če se to zgodi, tedaj je naša država gospodarsko uničena .za cela desetletja. V tem za naš gospodarski obstoj tako važnem in odtočilnem času, ko je treba, da se združijo vse moči v vsake n oziru, da se reši, kar se more rešiti, skušajo gotovi po.itični elementi zopet vzbuditi kačo strankarskih spletk in mislijo, da jih bo varovala pred javnostjo za njihove politične in narodne grehe v preteklosti in sedanjosti. Toda že sv. pismo pravi, da je kača zvita zver, in lahko se pripeti, da piči onega, ki jo kliče na pomoč. Če se to -'godi, tedaj ne bo zdravnika, ki bi obvezal smrtno rano in negoval boinika.
p Kriza zopet odgodena. Včerajšnji ».Slovenski Narod" priobčuje članek pod tem naslovom kot p smo iz Belgrada, kjer se obrača proti neskladnosti elementov, iz katerih je sestavljena sedanja koalicijska vlada. Zadosti objektivno pisan članek konča: »Dejstvo je, da je težka kriza zopet edgodena, in da se bo v vladi mesto čisie juhe nekaj časa še naprej kuhala godlja.'1
p Prehrana na Dunaju. — Komunisti in socijalisti. Dunaj, 30. junija. (Čtu.) V sejni dvorani poslanske zbornice se je sešla druga državna konferenca delavskih svetov pod predsedstvom Friderika Adlerja. 250 članov delavskih svetov se bo dne 3. julija udeležilo konference v uradu za prehrano o vprašanjih prehrane, dne 4. julija v fiia.čnem državnem uradu konference o oddaji premoženja. Med debatami je prišlo do burnih prizorov med socijalnlmi demokrati, ki imajo veliko večino, in komunisti, ko so tem
majhnem odru in s tako revnim in pri tem še nerodnim tehničnim aparatom težko vstvariti kaj dobrega. Ali imeli smo vsi dobro voljo, spajala nas je vse ljubezen do stvari, osebnosti niso našle poti navzgor. Sestavil sem bil strog disciplinarni red, tičoč se vaj in predstav — ali niti enkrat tekom vse sezone, ga ni bilo treba uveljaviti _ vzorna umetniška dtsciplina je vodila vse.
Izmed imenovanih sodelujočih so prišli na oder Mezgečeva, Gradišar.eva, Vovkova in oba Šroka preko moie dramatične šole, ki se je pričela par tednov pred pričetkom sezone. In tu se dotaknem točke, ki je gotovo ena najbolestnejših pretekle sezone. Vodstva naših gledišč imajo poleg svoje dolžnosti, da vodijo sezono po zgoraj začrtanih principih, tudi še drugo važno nalogo — skrbeti za vzgojo naraščaja, dokler nimamo dramatične šole izven gledališča. Ali tudi, ko si ustanovimo enkrat svojo jugoslovansko dramatično šolo, bodo takšne šbie pri posameznih gledališčih še zmeraj potrebne. Ne morejo dati sicer one izobrazbe, ki je potrebna, ali človek,
očitali, da so podkupljeni po Ogrski. Seje bodo do srede končane. (Ldu.)
p Istrske šole se poitalijančijo. Civilni komisar za politični okraj Pazin je izposloval potom istrskega deželnega odbora pri guvernerju Julijske Benečije odredbo, da se dosedanje hrvatske šole v skoro vseh krajih tega političnega okraja preustroje v šoie z italijanskim učnim jezikom.
p Obsedno stanje v Budimpešti. Curih, 30. junija. (Brezžično.) Kakor se poroča iz Budimpešte, je bilo tam proglašeno poostreno obsedno stanje. Vsi protirevolucijonarji, pri katerih se najde orožje, bodo ustreljeni. Povsod poslujejo vojaška sodišča. (Ldu) p Nova italijanska delegacija. Pariz, 30. junija. (Brezžično.) Semkaj so dospeli italijanski minister za zunanje stvari Tittoni in novi člani italijanske delegacije Scialeja, Maggiorino Ferraris in Marconi. (Ldu)
p Sem Benelli odklanja poveljstvo reških prostovoljcev. Trst, 28 junija. Italijanski listi poročajo: Kapitan in pesnik Sem Benelli, ki je bil določen za poveljnika prostovoljnih čet za Reko, je oddonil to nalogo, rekšl, da je vzlic temu vedno pripravljen sodelovati z italijanskim narodnim svetom za dobrobit Reke »italianis-sime". Domnevajo, da bo mesto njega imenovan za poveljnika teh čet italijanski general, vendar se izključuje, da bi mogel to biti Peppino Garibaldi. (Ldu.)
p Demobilizacija v Italiji. Trst, 28 juniia. Posebni telegram tukajšnjega „11 Lavoratore" iz Rima od 27. t. m. pravi, da zagotavljajo ofici-jeine informacije, da je vlada že ukrenila glede demobilizacijskega načrta. V prihodnjem mesecu juliju bodo odpuščeni letniki 1889, 1890. 1891 in 1892, v avgustu let »iki 1893, 1894, 1895, tako da ostanejo pod orožjem le letniki 1896, 1897, 1898 in 1899. Javlja se tudi, da namerava vlada odpustiti sinove poedince, ki nimajo očeta. (Ldu.)
Pokrajinske vesti.
kr Učit. društvo za radovljiški
okraj ima svej redni občni zoor v četrtek t. j. 3. julija ob 3 uri popoldne v šolskem poslopju v Radovljici. Poleg običajnih točk je na dnevnem rectu predavanje tov. V. Rusa iz Kranja v najvažnejših nalogah naših stanovskih organizacij. — Odbor.
kr Ti bovl je. Črno-rmeni trboveljski patrijot, vojni posojilničar učitelj Vole se skuša na vseh koncih oprati od očitanj, ki jih je prinesla svoj čas »Jugoslavija" ter se umiti v dobrega Slovenca, kakršen da ie vedno bil. Nadzornik hrastniške „SUdmarke", pa nam je pokazal blagajniško knjigo tega društva, v kateri se blišči tudi ime Emila Volča. Res lepo!
kr Celje. Ličarjev koncert se vrši v Celju danes ob 20. uri v veliki dvorani Narod. doma. Vsi vemo ceniti pomen njegove umetnosti, ki
ki bi prišel rad na oder, more v takšni šoli vsaj priti do spoznanja, ati je zadostno nadarjen ali ne, predrto se odloči za igralski poklic in potroši mogoče zastonj čas in denar v pravi dramatični šoli. — Ves ustroj gledališča bi moral biti toraj takšen, da bi preostajalo artističnemu vod|i tudi zadostno časa, za pouk v dramatični šoli. Žal, to preteklo sezono ni bilo mogoče. Seveda ne leži krivda nikjer drugod, kakor v razmerah, ki niso tega dovoljevale. Angažirano bi moralo biti toliko igralskega ansambla po poklicu, da bi se m glo zasesti V3e važne vloge samo ž njimi, tako da bi se mogla razun generalne vaje večina vaj vršiti čez dan, ne pa, dajevežišer pri naštudiranju dramatskega dela navezan predvsem na večerne vaje, ker ima šele tam vse igralce zbrane, in da ni tako oder niti en večer v tednu na razpolago za dramatično šolo. Če bi mogli gojenci prihajati čez dan v šolo, bi bila stvar rešena, a to ni mogoče, kajti obiskovalci takšne dramatične šole so iz najrazličnejših krogov in večina njih je čez dan zaposlena v svojem poklicu, ali pa vezana kako
si je pridobila spoštovanje tudi pri muzikalno tako naobraženih Celcih. Zato pričakujemo, da bo tudi to pot njegov celjski koncert razprodan. Sodeluje tudi odlična koncertna pevka Jelica Sadarjeva, ki bode pela globoko občutene pesmi Čajkovskega in in nekatere operne arije ter nekaj jugoslovanskih pesmi, med njimi dve novi Pavčičevi.
kr Celje. Žalostno je bilo poslušati „hajlati“ nemčurske pobaline, pred godbo, pri bakljadah in ostale — ko s<? še vladali pri nas Nemci o priliki njihovih praznikov ali drugih priložnosti. A mi? Prežalostno, sramotno! Na predvečer Vidovega dne, ko slavijo bratje Srbi svoj na j večji praznik, k*jih spominja zgodovinskega dogodka, na katerem temelji po celem svetu Pnznano junaštvo čvrstega naroda, na ta dan Celje — spi. Ob takih prilikah, gospodje, budite v narodu samozavest narodni ponos, ko se ga pripravi zeljnega, poslušati zgodovino svojih prednikov. Dalje, imamo li samo eno trobojnico naše slave v Celju?
kr Celje. Pristojne oblasti opozarjamo na stolp nemške hiše. Na konici se blišče v krasni sestavi, z ploš-
mw„/.e"5ke.,baS,e' Inak n»6e dol-
goletne suznosti. Gospoda?!
i	^	k°sti pri sv. Jožefu, ki
je tast občine, so nasadili, na mestih, kjer so izruvali prejšni smrečni gozd, male smrečice, ki bi naj nudile po nekaj letih isti smrečni gaj. Ker se pa premalo nadzira, popasejo ondotni okoličani z kozami vršičke smrečic in hthgi, zopet kosijo visoko travo in ne Pazijo na smrečice, ki so v sredini ter se na ta način uničujejo smrečni nasadi. Strogo nadzorstvo je potrebno.
Celje. Gospod Zamperutti naj lepake, kjer se naznanjajo slovenske prireditve raje ne sprejema, kakor pa da jih potem uničuje. Lepaki so danes dragi. — V nedeljo 29. p. m. se je po njegovi služinčadi, raztrgal popoldne iz šipe na cesto lepak, ki je naznanjal koncert celjskega pevskega društva v Rogaški Slatini. Ko se jih je upozorilo, češ ne trgajte lepake, saj visijo komaj dva dni, čemu ste pa sprejeli, se je odgovorilo, v drugi sobi še visi tako eden, a ta je bil druge vsebine. Na lepaku v drugi sobi, se je naznanjal koncert g. virtuoza Ličarja in sta torej bila dva, po vsebini različna lepaka ter jih ni treba predčasno odstranjevati, ko se na pr. lepaki, ki naznanjajo, kako ničevno stvar puste na oknih po štirinajst dni, ako ne več. Gospodar, če je doma, je odgovoren, kaj se godi v njegovi hiši.
kr Planina pri Sevnici. Včasih f	je bila naša sveža, prijazna Planina
priljubljeno letovišče, celo Holandci so nas nekoč obiskali Vsled vojske s* je to izpremenilo, že dolgo ni bilo
h,H?8!r več sem- H'ala b°Su P3. da ‘“a* še letos ni bil nihče tu. Ne bil odnesel najlepših utisov. V trgu I	»e vedno pašuje zloglasni Schescher-
najzagriznejši sovražnik vsega, kar je slovansko. Ko smo zadnjič omenili
't\
I
*
* 1
da je ta Sch. taisti izdajica, ki nas je lani šel z Ornigom na Dunaj prodajat in denuncirat, smo bili trdno uverjeni, da bodo merodajne oblasti storile potrebno in nam spravile takega človeka, ki ni vreden, da ga obsije svobodno jugoslovansko solnce, izpred oči. Žal le moramo konštatirati, da je ostal Sch. tisti mogočnež, kot je bil in je faktično še vedno „der Pascha von Montpreis". Mimogrede omenjamo tudi, da ima mož trgovino, kjer še vedno prav nesramno odira slovenske ljudi — slovenski groši so mu namreč še vedno ljubi — ima tudi trafiko, a ne za eno, ne za drugo nima izvesne table, ker noče imeti slovenskih napisov 1 Ne le, da je to po obrtnem pravu kaznjivo, ne le, da bi trafiko ravnotako dobro upravljal kak slovenski invalid; opozarjamo merodajne čini-teije na to, da dela tako izzivalno početje razburjenje in ogorčenje, predvsem pa, da se naše oblasti na tak način jako slabo uveljavljajo med ljudstvom in si pridobivajo samo nezaupanje, ne pa ugleda. Gospodje pri okrajnem glavarstvu v Brežicah tega menda ne vedo — kako tudi, ko pa je Planina tako daleč tam nekje v hribih 1 Še dobro, da na davke ne pozabijo. Samo dobre posledice bi imelo če bi se kdo potrudil gor k nam, da se na licu mesta prepriča o dejanskem položaju. Saj vendar ne moremo verjeti, da bi Schescherkova moč in oblastnost segala celo v Brežice! Pribijemo dejstvo, da je ljudstvo blizu in daleč ogorčeno nad toliko »človekoljubnostjo", ki naravnost protežira narodnega izdajalca.
kr Laško. Vprašanje, »Laško“ ali »Laški trg"? Iz latinskege „Ti-berium" napravili so Av- in nemški strici „Tiffer‘‘, pozneje »Tuffer", da bi z razvijanjem vasi tudi v krajevnem imenu razkošno spremenili ,,i“ v „u“. Vas je bila povzdignjena v trg — „LandesfUrstlicher Markt Tuffer", kaj pa da so morali bahači zanaprej ime-imenovati kraj „Markt Tuffer". Prejšnji »Tuffer" pa je ostal kot oficijelno ime sodnije, okrajnega zastopa, finančne oblasti, orožništva, toplic itd. Le pošta si je prisvojila za svoj pečat »Markt Tttffer". Tudi Dolenjska je Imela za svojo metropolo na izbiro imena „Novo mesto" in »Rudolfovo", pa se je sedaj otresla njej vsiljenega imena »Rudolfs-wert“. Starodavno ime pa je le »Laško", prestava iz nemškega pa je »Laški trg“. Železniška postaja se je temu izognila, namesto prejšnjega »Markt Tuffer" imamo postajo »Laško". Od nekdaj so domačini poznali le »Laško", pravega nemškega imena sploh ni bilo, ker je »Tuffer" le spa-kedrano iz rimskega »Tiberium", kateremu imenu so pristavili »Markt*, da bi bilo tudi kaf nemškega primešanega. Zakaj bi Slovenci posnemali one, zakaj opustili svoj »Laško" n prestavljali novo ime »Markt Tiiffer ? Če oni niso hoteli sprejeti našega slovenskega krajevnega imena, ampak le naš kruh, nas tudi ne bodo učili, da
da smo »laški tržani", ampak mi o-stanemo »Laščani" doma v Laškem!
kr Ptuj. Dne 4. julija 1919 gostuje v Ptuju ljubljanska drama v eno-dejanski drami »Za hčer" in v karakterni študiji s petimi veselji »Amnestija" (Heyermans). Opozarjamo na ta večer cenj. občinstvo, ki bo po dolgih letih imelo priliko pozdraviti v svoji sredi najboljše moči ljubljanske drame. Upamo, da se vsak odzove temu vabilu ter tako dokaže, da ve ceniti požrtvovalnost ljubljanskih igralcev. Obenem se naznanja, da se CM kres preloži na soboto 5. julija. Žgal se bo v Rogoznici, Po kresu je sestanek pri Bračiču.
Dneva« vesti
dn Poslanik Ivan Hribar. Iz
Prage javljajo: Poslanik Ivan Hribar se je ministru dr. Stranskemu zahvalil imenom kralja SHS in vlade za pozdrave čehoslovaške republike povodom, Vidovega dne. Ldu pa poroča po Čtu, da se je zahvalil imenom kralja in srbske vlade(?)
dn Temešvarci pri dr. Korošcu. Belgrad, 1. julija. Ministrski podpredsednik dr. Korošec je snoči sprejel veliko deputacijo temešvarskih meščanov in sicer Srbov, Nemcev in Madžarov. Deputacija je izrazila želje celokupnega meščanstva, da se mesto Te-mešvar priklopi državi SHS. Dr. Korošec je izjavil, da bo delal z vsemi sredstvi na to, da se zadosti zahtevam našega troimenega naroda.
dn Za dekana medicinske fakultete v Zagrebu je izvoljen za prihodnje šolsko leto javni redni profesor dr. Boris Zarnik.
dn Umrla je v Cvenu pri Ljutomeru gdč. Malka Pušenjak, učiteljica. N. p. v m.
dn Belgrad ruskim beguncem. Iz Belgrada javljajo: Tu je pod pred-sedništvoin dr. Pavloviča, predsednika narodne skupščine, imel sejo odbor za pomoč ruskim beguncem, ki so vsled boljševiškega terorja morali začasno vrniti se. Odbor prosi, da bi se povsod sestavili pododbori za zbiranje pomoči. Poročila o delovanju pododborov naj se pošiljajo glavnemu tajniku dr. Momčilu Ivkoviču v Bel-gradu, Dočanska ulica 29., denar in darovne stvari po blagajniku dr. Jovanu Vasuljeviču, Svetosavski dan (Ldu) dn Jugoslovanski dobrovoljci, ki so se vrnili v Slovenijo, se čutijo po pravici zapostavljeni. Kaj se jim ni vse obljubljalo! In sedaj ? Za danes en mal slučaj. Neki dobrovoljec se je prijavil za pogojno vojaško policijsko službo, pa so ga zavrnili z motivacijo, da ni zadosti zdrav, nakar je moral na fronto. Avstrofilski in drugi elemeti pa uživajo še vedno vsakovrstne prednosti !
dn Tudi potrebno. Društvo kav. in hot. uslužbencev v Ljubljani nam je poslalo v priobčitev:
Jed in pijačo naroči vedno le gospod pri natakarju prav prijazno in
wiU rian*’w 1» tapredpogoJ letos ni uh ie.bil° 2'Sto izključeno, da bi se bila v dramatični šoli, ki se e tako lepo započela in ki je žela ob svoH javni produkciji neposredno pred začetkom sezone toliko odobravanja tekom sezone nadaljeval pouk, kajti vsi večeri so bili neobhodno potrebni za vaje, ki so se vršile vedno pozno v noč, mnogokrat celo čez polnoč do ene in tudi delj. škoda je bila velika, kajti bilo je v dramatični šoli precej ^hrega materijala. Vspored produkcije tri °bse£>al 27 točk ter bil deljen v "'oddelke. Prvi oddelek je vseboval ijplamacijo. V tem delu je nastopilo gojencev oziroma gojenk z 24 Aykami — Kettejeve, Gregorčičeve, 2®kerčeve, Stritarjeve, Prešernove in ^hpančičeve pesnitve. V drugem odmiku sta se odigrali 2 pantomini, ena .j, eno, a druga z dvema osebama, tetji oddelek je obsegal 4 dramatične vlri0re’ in sicer trije dialogi in ena li«x ansa,nblska scena. — Gleda « na dramatična šola bi bila tudi za otm ansambl velike važnosti, kajti D a. najvažnejših slabosti slovenskih ustav najsibo v Trstu ali drugod,
je jezikovni nedostatek, ki bi se mu moglo odpomoči ravno s poukom v dramatični šoli, ki bi jo morali obiskovati tudi člani ansambla. Nimamo sicer žalibog še določenega enotnega oderskega jezika, ki ga je treba na vsak način določiti, a vendar bi se mogla doseči v toliko neka enotnost, rt«	navajal	igralski	ansambl v
orX r “i So,i Wal v ob2e Prizno
2n‘ izgovorjavi slovenščine. Pri »Lff s? ,8Pi°h ni časa. Tu mora 5'	1 ’ čigar del ie tudi ielik’
nrt.r?wP	v to,lko (pravilen -
oderski jezik), da se režišerju in
igralcu m več treba ž njim boriti in se tako zavirati v svojem vstvarjanju. Pri vajah za jezikovni pouk torej sploh m časa, prav posebne pa še ne pri naših gledališčih, kjer je število vaj že samo po sebi premajhno.* Seveda nisem mogel pustiti zategadelj jezikovne strani docela v nemar in storil sem, kar se je dalo v tem oziru doseči. Načel sem koncem sezone pričenši s Cankarjevim »Pohuj-
* Milan Skrbinšek: Moderna re-žijljt in tržaški oder — tržaška »Njiva".
šanjem v dolini šentflorjanski" praktično tudi problem izgovorjave brez 1-kovanja, upajoč, da se vname v javnosti o tem kakšna debata. Pa se ni oglasil nihče. Še kritika ni izpregovo-rila niti besedice o tem. Privatno sem imel edino z dr. Ivo Šorlijem o tem vprašanju kratek razgovor. Znano je, da je svojčas Oton Župančič kot dramaturg ljubljanskega gledališča hotel uvesti to izgovorjavo na oder, in se je takrat po dnevnikih mnogo razpravljalo o njej. Zupančič je celo v javnem predavanju obrazložil svoje stališče. — Pričeli smo torej ob priliki prej omenjene predstave s to izgovorjavo in vztrajali pri njej do konca, In reči moram, da se je nam igralcem brez izjeme radi svoje polnozvočnosti zelo priljubila. Sprva se je temu ali onemu sicer nekoliko zapostavljala, a izkazalo se je sčasoma, da le radi svoje novosti. Tekom zadnjih predstav smo se jih posluževali z užitkom.
Takšno je bilo torej delovanje tržaškega slovenskega gledališča tekom pretekle sezone.
ne zapovedijivo. Klicati natakarja s »p31* ali »slišite" in enakimi klici, je neotesano. Kjer je namizni zvonec, pozvoni ž njim, sicer pa zadostuje klic: »natakar". Je postrežba ženska, ne dovoljuj si robatih šal, kakor jo to žal! dandanes splošno v navadi. Posebno to prepoveduje dostojnost. — Vojne razvade in nemške neotesanosti so se pri nekaterih naših ljudeh tako udomačile, da je potrebne tudi o tem že pisati.
dn Poverjeništvo za finance, razglaša v listih, da sprejme v kon-ceptno službo tudi juriste brez izpitov. Ker ni kvalifikovanih prosilcev, ti gredo namreč raje drugam, si hoče f.nanca zasigurati juriste že v razvoju. Gotovo bi pa bilo boljše, da bi gospodje ne samo pomislili, ampak tudi odpravili vzroke, radi katerih se absolvirani juristi ogibljejo finance, starejši uradniki pa izstopajo. Samo tamkaj je namreč mogoče, dasi je služba težka in odijozna, da je dobro kvalificiran doktor juriš z 9 službenimi leti še zmeraj koncipist, z 18 službenimi leti pa komisar, dasi so istovrstni kolegi drugje že za dva činovna razreda naprej. Vsekakor je pa težko misliti, kako naj neizprašan jurist vrši naporne službo in pri tem še položi izpite, še težje pa kako in kdaj naj bi z ozirom na citirani fakt napredoval.
dn Štrajk zdravnikov. Slišimo, da prično s 1. julijem štrajkati zdravniki južne železnice, zaradi preslabe plače.
dn Predsedstvo „Zveze jugoslovanskih železničarjev" poživlja vse južne železničarje, ki so bili začetkom in tekom vojne radi svoje narodnosti preganjani in poklicani v vojake, naj takoj službenim potom vlože na obi atno nadzorništvo v Ljubljani svoje zahtevke za poi/rnitev škode, ki so jo utrpeli vsled tega preganjanja.
dn Ravnateljstvo kr. državnih železnic v Ljubljani opozarjamo, da naj pazi kakšne ljudi sprejema v službo. Švabi so v stari Avstriji pod firmo in-ternacijonale vzgajali neznačaje, katere pa sedaj v Nemški Avstriji ne marajo več, češ, da spadajo v Jugoslavijo. Te d.ii se je javil pri drž. železnic v Ljubljani nadsprevodnik Vertovšek, proti (pteremu je toliko obtežilnega materiihla nakopičenega, da bode imelo državno fravdništvo več kot dovolj povoda, aa ga nemudoma spravi pod ključ. Takoj po prevratu je odšel v Beljak, kjer so !ga pred par dnevi odslovili ter poslali v Jugoslavijo. — Ali je to resnica, da mu bode izplačana vsa zaostala plača ter se ga sprejme v službo? Med tem, ko naši narodni trpini v Strnišču in drugod še vedno čakajo In upajo na rešitev, so nekdanji ovaduhi lepo pod streho in naravnost zasmehujejo nas trpine. Kadar imamo opravka pri ravnateljstvu, nas takoj pri vhodu zaničljivo bodrijo z izdajalskimi očmi naši krvni sovražniki Deutschmann, Mayer in Steiner, kakor bi hoteli reči: »Tudi Jugoslavija ima za nemške Bluthunde boljši kruh, vi neumni idealisti pa še denes trpite, norci!" Brez komentarja.
Ljubljanske vesti.
1 Poslovilni večer H. Nučiča,
bivšega upravitelja slov. drame v Ljubljani. Sinoči se je poslovil v Ljudskem domu g. Hinko Nučič od ljubljanskega občinstva, ki se je udeležilo v obilnem številu poslovilnega večera. Več jutri.
1 Na današnjem gledališkem listu operne predstave čitamo v malem tisku dve pomembni novici: »Režišer Franjo Bučar" in »Kapelnik Ivan Brezovšek". Dva domačina, slovenska umetnika, pričneta svoje delovanje na slov. odru. Neizrečeno nas veseli, da se po osvobojen ju in uje-dinjenju Jugoslavije vračajo k nam naši priznani, v umetniškem delovanju preizkušeni umetniki. G. Bučar je bil pred približno>30 leti med ustanovitelji slovenske opere prvi operni tenorist. Po prvih uspešnih nastopih v domovini se je šel izobrazit v petju na Dunaj in v Prago. Z velikimi uspehi je deloval po absolviranju svojih študij na gledališčih v Olomucu, Lipskem, Danzigu, Kilnu, Weimarju in drugod.
Bil je eno leto tudi angažovan na Dunajski dvorni operi kot junaški tenor, kjer je pel velike partije,, kakor v Aidi, Čarostrelcu in mnogih drugih operah s priznanjem uspeha pri občinstvu in kritiki. Bil je mnogo let poleg pevca tudi režišer na raznih gledališčih. V Weimaru je bil na dvornem gledališču splošno priznani in čislani nadrežišer. V zadnjem času je živel v Monakovem kot profesor petja in dramatične igre. Njegovo bogato znanje v petju, igralski umetnosti in režiji bo našima zavodoma gledališču in konservatoriju Glasbene Matice gotovo prav dobro služilo. Iskreno bodi pozdravljen na domačih tleh pri kulturnem delovanju v naši lepi Jugoslaviji ! — G. Ivan Brezovšek, rojen Mariborčan, je študiral in svoje študije v glasbi dovršil na konservatoriju v Dortmundu in v KOlnu. Kot Slovenec je zato študiral v Nemčiji, ker so se njegovi stariši iz Maribora preselili na delo na Westfalsko in je rodbina do konca svetovne vojne na Westfalskem morala živeti. Kot Slovenec vrnil se je v domovino. Deloval je g. Brezovšek že kot kapelnik na opernih gledališčih v Dortmundu, Metzu, Mannheimu, Plauenu in MUhl-hausenu, povsod! uspešno. Pozdravljen v domovini 1
1 Koncert srbskih umetnikov v Ljubljani. Brata Milan in Dušan Jovanovič bodeta v svojem koncertu v četrtek, 3. julija v Unionski dvorani zvečer ob 20. uri izvajala sledeči lep spored: 1. Vieuxtemps: koncert v D-molu I. Andante 11. Adagio religioso. III. Finale marziale. 2. Čaj-kovskij: Serenade melancoIique. 3. a) Pugnani-Kreisler: Praeludium in Allegro b) Chopin: Nocturne. — Odmor. — 4. Saint-Sačns: Havanaise Op. 83. 5. a) Smetana: Iz moje domovine, b) Beethoven: Romanca Op. 50. 6. Sa-rasate: Ciganski napevi. —Vstopnice se dobivajo v trafiki v Prešernovi ul. 45.
1 Društvo „Mladika“ ima letos svoj redni občni zbor v četrtek, dne 3. julija 1919 ob šest.h zvečer v mestni posvetovalnici. K obilni udeležbi vabi upravni odbor.
1 Nemško-avstrljsko zkstop-stvo v Ljubljani se nahaja od 5. t. m. na Turjaškem trgu Št. 4, II. nad.
1 Češnje na ljubljanskem trgu prodajajo liter po štiri krone 1'
1 Zveza poštnih organizacij v Ljubljani i,vabi člane širšega odbora k važni seji na petek 4. julija ob pel 20. uri v pismonoško dvorano glavne pošte. Točno in polnoštevilno!!
1 Rdečelaska. V »Jugoslaviji* dne 22. maja t. 1. smo priobčili dopis iz Maribora, da sta v vlaku dve gospodičini — ena izmed teh rdečelaska — z nekim Židom grdo nem-škutarile. Informirali smo se ter na podlagi fotografije dognali, da ta rdečelaska ni bila gospdč. Julka Jerasova pisarica pri okraj. glav. v Ljubljani.
1 Društvo inženjerjev v Ljubljani vabi svoje člane k mnogobrojni udeležbi prijateljskih večerov, ki bodo stalno vsak četrtek v sobi »Češke obec* Narodnega doma. Dohod iz Tomanove ulice. Prijateljski večeri so nujno potrebni, da se med seboj spoznamo in oživimo društveno življenje. Posebna vabila na te večere po listih s* ne bodo več objavljala. Dalje se člani obveščajo, da se namerava prirediti 13. julija 1919 pri zadostnem števiiu priglašencev društveni izlet v Trbovlje. Prijazni kolegijalni sprejem nam je od Trboveljskih tovarišev zagotovljen. Prijave naj se vpošljejo po dopisnici najpozneje do 6. julija 1919 društvenemu odboru Resljeva cesta 3. Odhod iz Ljubljane ob 3/4 6, povratek ob 21. uri.
1 Milan Jovanovič, srbski umetnik, vijolinski virtuoz, bivši učenec največtega slovanskega pedagoga Oto-
karja Sevčika na Dunaju,^diplomirani
“afi
Flnlon Završnik obsojen v smrt na uešalih.
Roparski umor na Jesenicah pred ljubljansko poroto-
Včerajšnja razprava.
Ob 9-30 se včeraj nadaljuje porotna obravnava proti Antonu Završniku. Obtoženec stopi v dvorano, kratko osvrne svoj pogled po številnih radovednih poslušalcih, iz njegovih meglenih oči ni mogoče razbrati uprav nikakega duševnega razburjenja; po hoji, noge se mu nekoliko zapletajo in šibe, je deloma spoznati, da obtoženec ni imel povsem mirne noči... Toda trenotno! Obtoženec se hipno obvlada. Njegove črte na obrazu podajajo ono globino hladnokrvnosti, ki je mogoča in lastna samo kakemu pariškemu diplomatu. Lasje so mu lepo počesani, mastni in skrbno urejeni, obraz se mu zrcali v neki specifični bledini hladnokrvneža, ki skuša z vsemi sredstvi in napori podreti nagomileno stavbo raznih in-dicijev in izjav prič.
Predsednik otvarja obravnavo: »Torej nadaljujemo razpravo zaradi hudodelstva umora zoper Antona Završnika 1 ... Torej povejte nam o vaši bolezni! Kateri zdravnik vas je lečil?" — Obtoženec je prejšnji dan omeml, da je tedaj imel spolno bolezen in da se mu je voda zapirala. Danes obtoženec pravi: „Sam sem se zdravil!... Tukaj v Ljubljani sem ozdravil!... Odkar sem zaprti Sprva še nisem bil čisto zdrav." — Zdravniku tega ni povedal. „Treba je veliko časa, da se taka bolezen ozdravil" pripomni predsednik ...
absolvent mojstrske šole Sevčikove iz leta 1918. in v zadnjem letu učenec francoskega vijolinskega mojstra Re-myja v Parizu nastopi v Četrtek, 3. julija v koncertu pred Slovenci. Jovanovič je eden onih velikanov, kakcršni so Kubelik, Kocian, Ondriček, Balo-kovič. Višina koncerta bo prvoredna. Že danes opozarjamo.
Zagonetni Reindl.
Predsednik še enkrat pozove obtoženca, naj naslika Reindlovo osebo: „Kakšen je*bil ta Reindl?" — Obtoženec : ..Velikosti malo večje kot jaz 1... Ne debel, ne suh l... Obraza podolgastega 1... Malih brk!... Drugače obriti.. . Lasje? ... Dolgo frizuro?" ... »Kako je govoril?" »Govoril je slovensko in nemško!... »Kakšno narečje?"... Obtoženec odgovori s krepkim, v štajerskem narečju pointiranim glasom: „Na koroško ga je zvračalo!" Ali ni po
štajersko govoril ?“ ... mu odvrne porotnik Čeč. Obtoženec ga pogleda, privzdigne čelo in se mu zafrkljivo nasmehne.
Priča Nežika Šlibar, dekle Ant. Završnika. — V dvorano vstopi brhko, srednje dekle, prikupljive zunanjosti in izpove pod prisego. Predsednik: „Vi ste znana že dalj časa z današnjim obtožencem?" ... »Štiri mesece 1... Mislila sva se poročiti koncem predpusta. Bil je pošten fant I... Čula ni nič slabega!" Izpove o njegovih premoženjskih razmerah, o nakupu pohištva in potrdi v bistvu in podrobnostih obtoženčeve podatke. Na dan umora dne 10. februarja je ona zjutraj odšla v Kranj, nakupovat posodo za poroko. Z večernim vlakom se je vrnila na Jesenice, na kolodvoru je dobila obtoženca in so potem vsi odšli k Erbežnikovim. Drugi dan je obtoženec odšel na Bled, popoldne ob 4. se je vrnil. Zvečer ga je pri Erbežnikovih čakal orožnik. To sem mu povedala. On še ni prav nič razburil. Odšel je k orožniku, ki ga je aretiral. Šele tedaj sem izvedela o umoru. O umoru ni ž njim nič govorila! ..
Predsednik stavi priči vprašanje glede koroških tihotapcev. Priča: „Iz Celovca so razni ljudje, begunci, begunke prinašali „germ“, usnje in druge stvari. Včasi so prišli v njih gostilno." — Predsednik: »Ali ste poznali nekega Reindla?" — Priča: „Ni mi
znani...“ Predsednik: »Od n tudi Vi kupili?..." Priča: »Da, nekoga, ki je germ proda Predsednik: »Kakšen pa je b Priča: »Srednje postaveI... leti... Lasje ne ve!... Bil ie v
ega ste od
al
1?..." 26—28 blond ali črne — je v civilu! Klobuk!
Priča MarijaErbežnik potrdi, da je tisti večer obtoženec vzel pri njej shranjeni revolver. »Revolver je zahteval in dejal, da ga bo prodal enemu vojaku, ki ga je že večkrat prosil zanj. — Slično izpove njen mož Janez Erbežnik.
Kako so našli umorjenega Omejca ?
Čevljarski mojster, priča Filip Lazar opisuje, kako so našli umorjenca drugi dan okoiu 10. — Predsednik: »Kako je bilo tisti dan, ko so našli Omejca umorjenega? — Lazar: ,.K meni je dopoldne prišla Rožičevka in mi je pravila, da je njen sin, ko je hotel iti v gozd v Mežaklo, našel tam pri šupah nekega človeka — umorjenega. Sli smo tja in po obleki sem takoj spoznal, da je to Omejc. Priča živahno in jedrnato pripoveduje o vsem groznem prizoru, ki se jim je nudil. Ogledali so ga in niti vinarja niso našli pri njem." Dobili so dve listnici in več drugega papirja in palico s srebrnim, prestreljenim ročajem. »Stopinj ni bilo nikjer izslediti!... Samo par stopinj je šlo v šupo in potem zopet nazaj 1..."
Trenotek napetosti.
Dolgo pelerino 1 Obtoženec in on sta govorila v gostilni. Ne vem^pa, kaj. Ta je z menoj govoril slovensko kot govore na Gorenjskem ...“
piaidoyerjem,	ki pričakujejo onega
trenotica, ko izreče pravica svojo besedo. Mnogo je še drugih Jeseničanov. Na mizo javne obtožbe, na zagovorniško tribuno padajo svetlobni žarki poletnega solnca, izza deževnega naliva včerajšnjega dne. Množica postaja čimdalje nervoznejša, med pavzami so živahni razgovori, ki se strinjajo v hrup, ki takoj utihne čira a°' pet nastopi sodni dvor.
Sti
ier
in
Predsednik Regally prečita p°' rotnikom samo eno glavno vpr$' nje: »Ali je Anton Završnik Kito da je na večer 10. feb. 1.1. na J<P' nicah zoper Josipa Omejca, v nam# ga usmrtiti in se njegovega denaif polastiti s tem, da je iz samokre* trikrat v njega ustrelil, tako ravnal, 4 je iz tega prišla njegova smrt.* 4 Toraj edino vprašanje na razhoji umor!
Predsednik pokaže priči razne predmete, ki so jih’ tam našli — na licu umora. Razkazuje mu stročnice, palico, predočl mu tudi listnico. Tedaj hipno, instinktivno vstane obtoženec in glasno, s posebnim poudarkom izjavi: »Prosim!... Ta, ta listnica je moja!" — Vihar senzacije in skrajne napetosti završi po dvorani, zlasti med številnim, poslušajočim občinstvom zašumi in završi. Sedaj je padla odločitev! Zrušeno je vse! Toda obtoženec je hladen, miren, ni še izigran zadnji trumf. Hladno igra obtoženec svojo hazardno igro kot najboljši hazardist Predsednik: »To je Vaše?" — Obtoženec: »Moje!" Predsednik odpre listnico in pokaže razglednico: »Poglejte! Tukaj je ena razglednica, naslovljena na Antona Završnika..."
Obtoženec: „To listnico sem jaz dal orožnikom." — Priča: »Ne morem potrditi, da bi bila ravno ta listnica tam ležala. Kaj je bilo notri, se ne spominjam." Obtoženec: »Ko so me orožniki gori gnali, so me vprašali, če imam kaj denarja. Dal sem jim to listnico." ’ —- Priča Albin Slam-nikar ne izpove nič bistvenovažnega. Priča Rudolf Završnik je aretiral obtoženca in bil navzoč pri ogledu na licu mesta umora. »Dopoldne okoli 10. so došli na Ilce mesta, kjer so našli truplo, dr. Kogoj, jaz in še en drugi orožnik in več otrok." — Predsednik: »Seveda tl morajo zraven biti!"
Predsednik mu pokaže listnico: »Ali je bila ta listnica zraven?" •— Priča temeljito ogleduje listnico in nje notranjost. Trenotno zavlada po dvorani grobna tišina. Vse pričakuje odločitve!... Priča izjavi mirno: »Ne morem reči!" Ko ga je priča aretiral, so pri pri njem dobili 170 kron.
Predsednik zatem prečita tri ob-toženčeva pisma, ki jih je pisal svoji ljubi, svojemu bratu in neki »drugi mami" v Ljubljani. Iz njih je posneti vso ono mentaliteto težkih ječ, mentaliteto samotnega zapora, ko človek živeč življenje samega sebe začne izlivati svoje duševne izlive do ljubice, do Boga, do Matere Božje. »Ah draga mati. Sedaj, ko sem sam s seboj, sem srečen in sem sklenil v tej nesreči potem drugače živeti!" Slična je melanholija ječ. — Konec ob 1-30 pop.
Plai(loyorji:
Drž. pravdnik dr. O g o r e v c kol zastopnik i javne obtožbe pledira 2| vsem državnim pravdnikom lastnin?! radikalizmom za krivdo obtoženčevo-Utemeljuje razloge obtožnice. Razvij* dejanski stan, ki se sklada z razlog1 obtožbe. O Reindlu pravi, da je mistični pojav, da je »deus ex machi' na“. Nastopil je, da bi obtoženec dokazal svojo nedolžnost. »Deus ** machina* kot v grških komedijah, * naj razvozlja položaj. Pledira za i°' da porotniki izreko na vprašanje en®'
Popoldanska razprava.
Samo eno vprašanje.
Ob 4. pop. otvori predsednik obravnavo. Naval množice je bil velikanski. Se pred justično palačo se tepo za mesto in vstop. V dvorani vlada dušeča vročina. Mnogo je elegantnega sveta, navzoče so še vse priče, ki pazno slede
j i dar vse nat izb gin jul ob 20 sn gii
SO
lik
ka
te
ol
k;
je
g«
m
g<
N
ui
sl
glasno »da“.
Zagovornik dr. Fran Ažman'.
V svojem uro trajajočem gov®^ poudarja, da imajo danes porotfll. kot ljudski sodniki presojati in jfrer*’ da je t« dejanje izvršil današnji oo-toženec. Opisuje značaj ob<ozenca’ njegovo življenje in duševno razpoloženje, ki izključuje, da bi obtoženi izvršil umor. Obširno obravnava vprašanje razmerja obtoženca do Omejca, ni dokazano, da bi bil obtoženec * Omejcem v kakih stikih, da bi imel ž njim kupčljske zveze, ni dognano, da bi bil obtoženec neposredno prjed nesrečnim dogodkom z Omejcem skupaj, ni dokazano, da bi obtoženec po umoru imel kak denar, ki bi daja' sklep, da izhaja iz ropa. Stojimo pred uganko, kaj je dalo povod obtožencu, da bi oropal Omejca. Ni dokazano od strani javne obtožbe, da bi obtoženec vedel, da ima Omejc oni dan denar. 41 prič je bilo zasliŠ*' nih, samo pet prič se z obto* ženčevim zagovorom nestrinif' Poudarja možnost Reindlove eksist^« Porotnike poziva, naj sodijo po vesti; on je po svoji vesti prepričani da veliko važnih okolnosti govo proti temu, da bi . bil obtoženec st*' rilec.
'I
si
s
u
ž
d
\
I
Po obširnem in temeljitem rea-sumeju predsednika odidejo porotniki v posvetovalno dvorano. Posvetovanje traja nad pol ure. V avditoriju vlada nestrpnost, nervozna radovednost. »Obesiti ga 1 ‘ — čujejo se glasovi. Ob 7'35 stopijo prvi porotniki v dvorano. Šum in vik: »Pst!... št!..* Pst!.. .“ Svetlobni trakovi izginjajo! v dvorano prihaja težak mrak. .j Tema!... Čujejo se krepki glasovi »Luč 1...‘ Luč 1...“ Sodni sluga g! Sever privije električno in predsednik porotne klopi g. Č e č prečita samozavestno in odvažno rezultat posvetovanja. Vprašanje na roparski umor potrjeno z 10 glasovi »»da"* z dvema „ne". V dvorani nepopisno razočaranje ... Sklonjen, potrt pri' haja obtoženec notri... Prebere mu zapisnikar!
Državni pravdnik kratko rezko: »Predlagam v smislu § 13» k. z. r. smrt na v e š a 1 a . • • V dvorani se stopnjuje razočaranj? množice. Hrupni šum, trepet in šepet Sodni d/or odide. Po kratki seji prihaja in predsednik Regally povzame-»Poslušajte sodbo!" Obtožene vstane in predsednik čita: »V imefl Njeg. Vel. kralja!..." - s posebni,
-------
poudarkom in naglasom —	»»*	jj
hudodelstva ropa ... In se obfSio v smrt na vešala ter v povrac stroškov kazenskega postopanja • • •
Strašen položaj vpoko-jencev, invalidov, vdov in sirot južne železnice.
Se enkrat in zadnjič se oglasimo * javnosti in vprašamo, kaj bo ven-Qar z nami. Trkali in prosili smo že ^sepovsodi, a kaj smo dosegli, da se nam ta bedni položaj vsaj nekoliko zboljša?] V petih letih te hude dra 8'nje smo dosegli, da nam je uprava Uk' *e*ezri,’ce zraven pokojnine v dveh 200 il-J1 Splačala en'm 160 in enim
K podpore, to je bilo vse, kar ™o dosegli v teh hudih časih dra-snje. Predstavite si invalide, kateri ,,2a vsako službo nesposobni in ve-ie s štirimi ali še več otroci, tem ‘ $0 ali obiskujejo šolo, po-oifrr. ^a. s^arCke, kateri komaj lezejo j..,. kako naj si eni ali drugi še bi lažje izhajali. To 2nv„emi0^0^e' Posedaj smo delali delne 1 Pa sedai ko nam nihče več pn«QaU?a’ 'n kako bomo mi naše dol-Poravriali? To nas hudo skrbi naša uprava ima trdo srce m zaprta
LS !,?• ludi naše stanov-liaio nnV ki kateri Še Služb0 oprav-dar dosežem n naiTlj	d/ven-
sko dr1 I h •VPolovično dragini-
»m toSf ni'm enak0’ali 'SE P™s"le
um[£“ ,eI} ^crak storimo preden žno °xajc°te, obračamo se s poni-
m. prošnp na gospode por>lance v
Preijstavništvu v Belgradu mul *e, eb‘2fik, naj nam blagovolijo drL- t na Pomoč in izposlovati v 8'njsko dolado in nas rešiti goto-- , srnfti. M slimo, da kjer vzame juž.
lezruca za aktivne uslužbence denar, “bi. ga bo tudi dobila za naj večje s t ’ }a nas> ki smo svoje zdravje rtvovaii za njo in ona nas pusti sedaj v največjein pomanjkanju. Tega 8* pač nismo zaslužili. Obenem prosimo gospode poslance, da se vsem vpokojencem brez razlike, katerega leta da je bil kateri umirovljen, enakomerno pokojnino uredi. S trdnim zaupanjem gleda no na naše gospode Poslance v Belgrad in prosimo hiti e pomoči;, za kar jim bomo zelo hvaležni.
Gospodarstvo.
g Izvoz in uvoz v Jugoslavijo.
(CTli) V interesu avstrijskih državljanov, ki so v Jugoslaviji nakupili blaga in ga tudi plačali, pa ga zaradi izvozne zapore ne morejo več prejeti, namerava avstrijski »Varenverkehrg-
bureau« omogočiti kupcem, da spravijo blago v Avstrijo. To se bo doseglo s tem, da se bo dovolilo Jugoslavijo izvoz že plačanega blaga iz Avstrije.
g Italija in jugosl. trg. Milan ski list „11 Secolo" objavlja daljše privatno poročilo iz Reke od 27. t. m., v katerem navaja, posebno glasom „Jutarnega lista*1, da je Jugoslavija sklenila razne trgovske dogovore z vsemi zavezniškimi in celo s sovražnimi državami in našteva več takih slučajev. Da ni Italija, nadaljuje poročilo, dosegla obsežnejših dogovorov v tem pogledu z državo SHS, izhaja iz nevšečnega položaja Italije, ki je zaveznica Srbije in sovražnica drugih držav, ki sestavljajo Jugoslavijo. Ker pa je novo kraljestvo SHS, nadaljuje poročilo, sedaj dejanski že priznano po vseh vlastih in ker so vsi bistveni razlogi, ki so ovirali priznanje Jugoslavije, odoravijeni s sklepom mirovne konference, da bodo pri sanaciji vojnih troškov in vojnih poš-eodb, smeli biti udeleženi vsi dediči bivše Avstro-Ogrske, in ker nadalje priznanje novega kraljestva SHS ne prejudicira ureditve meja, ni smatrati za primernega odpor Italije proti formalnemu priznanju, ker se vsled tega odpora nahaja Italija v položaju, da ostane izven vsakega trgovskega dogovora, dočim vsi drugi, prijatelji in neprija-telji prehitevajo na jugoslovanskem trgu, od katerega bo slednjič Italija definitivno izključena. Mar bo upanje, vprašuje poročilo, da bi docela izvedeni londonski pakt pretresel novo dižavno obliko Jugoslavije — kar se sicer ne bo nikdar zgodilo, ker se bo marala iskati in najti rešitev, ki bo moralo vpoštevati dejanski, sedaj ze priznani položaj — mar bo [talija s tem odškodovana za škodo, ki io ima vsled tega, da ji Je nemogoče sklepati dogovore, ki bi ppvzpešili italijanski Izvoz in uvoz v države Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Ko govori o trgov skih zvezah, ki jih je Italija zamudila z Jugoslavijo, omenja „11 Seco'.o“. da se snujejo nove banke s kapitalom aliiranih držav. Gre predvsem za angleško -francosko belgijski konzorcij, ki namerava ustanoviti s kapitalom 50 do 100 miljonov frankov anglo-, francosko belgijsko banko. Istočasno je belgradska vlada dala nekemu francoskemu konzorciju dovoljenje, da izvozi iz Hrvatske in Slavonije 1000 vagonov lesa. (Ldu)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska Zvezna tiskarna" v Ljubija?1 •
a-
Priporoča se tvrdka i
JOS. PETELINE
Ljubljana, S*. Petra nasip St,7
ob Ljubljanici.
Tovarniška zaloga šival ni ji strojev za vsako obrt In njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga;
Večja partija plsemaltega papirja v pismih in kartonih ter ovitki za urade.
Jrfali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 vsa!<a nadaljna beseda 30 vin. - dopisovanje in jenitne ponvdbe pa vsa^a beseda 1 j{.
4 Proda še:
I '■'O
Proda se umetniško izdelan lestenec prirejen za j električno ali plinovo razsvetljavo, ter prikladen za kako banko ali salon- Naslov pove upravništvo.	905
Pes doberman, star 1 leto se ugodno proda. Naslov pove uprava.	901
Gornjega usnja v večji množini, črne teletne, lepe, okoli 2 kg težke, se po primerni ceni razprodajo. Resni kupci naj pošljejo pismene ponudbe pod „Kalbo“ na upravništvo.	902
Kolo in harmoniko prodam. Gajeva ulica 4/1.	880
fž Sl-Pžb©;
Gospodična z lepo pisavo zmožna slovenščine, hrvaščine in nemščine v besedi in pisavi, dobra stenografinja in strojepiska, stanujoča v Mariboru, se pod najboljšimi pogoji sprejme. — Pismene ponudbe na: Veletrgovina modnega blaga J. Kokoschi-negg, Maribor.	906
Zanesljivega hiapea h konjem išče Kolinska tovarna v Ljubljani.	903
Trgovski pomočnik išče mesta v mestu ali na deželi. Ponudbe prosim na upravo lista pod »Trgovski pomočnik".	901
MM——————
Opozarjamo na brošuro:
G,
hsoiI naj se potegne pravilna Neja med Jugoslavijo in l alijo?1'
°pisal prof. F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje.
Cena 1 krono. —.................
Dobiva se p0 knjigarnah, v npravništvih n agoslavije“ v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu.
©
Išče se
ve in po	cenah
J ‘ priporoča ,2ve3na tiskarna,  v Ljubljani, Stari trg štev. 19.
^Kateri časopisO
* boste naročili sl.julijem ■
1 Agitirajte g ,Jugoslavijo« i
■ in pridobite novih narnčniu« I
če mogoče od lesne stroke,nastop takojšen, plačilo po dogovoru. Ponudbe „pod lesni trgovec, Celje.
Komisija
»BALKAN"
v Ljubljani
ima naprodaj partijo
hrastovih
Monter, Jugoslovan, sedaj v Nemški Avstr'ji, izvežbart v stavb, stroki ter centralnem vlaganju plina in vodovodov išče primernega mesta. — Event. ponudbe na upravo. ________________________900
Prodajalko izvežbano v manufakturni in špecerijski stroki sprejmem. Sprejmem tudi kuharico, ki bi opravljala vse gospodinjske posle. Ponud ie na Petra Sitar, trgovca, Jesenice, Gorenjsko. ________________________899
Tesarje kakor tudi ved
učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubljana, leranova ulica št. 13.	747
% Razno; £r-
Išče se manjše usnjarsko podjetje v najem ali zakup, ronudbe na upravo lista pod „Usnjarna“.	&gs
I;
S
Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bencin. Trgovci znaten popust.
F. K. Kaiser
Šelenburgova ulica št. 6.
Nudim
pravo terpentinovo kremo ter kremo Iz voska (40%), čistilo za pod, sodo v paketih In odprto, blks, fluo toalctuo milo od 2 K, pisemski papir, razglednice, notese, čaj, orgelcc, nočne lučke zarijalni papir i dr. po najnižjih cenah.
Oroslav Čerlalič
Ljubljana, Resljeva cesta 20.
Ji ie
Ljubljana
Kava žgana „ surova Kavni pridatek Sardine najboljše vrste Keksi
Marmelada Paradižna konzerva R i ž
Kond. mleko s sladkorjem Fino desertno vino Malaga, liter 24 K Pravi vinski kis Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko.
Cunje
vsakovrstne, kakor krojaške odrezke, kupuje: Povše, Kranj, štev. 119.
I "v I	«	v	v
Službe isce
mlsd, inteligenten, trgovsko naobražen mladenič, vešč slovenskega, srbo-hrvatskega, laškega in nemškega jezika. Izvežban v špecerijski in delikatesni stroki. Rad bi vstopil k večji tvrdki kot skladiščnik, sotrudnlk ali po nik. Prijazne ponudbe pod .JLner-gičen" poštno ležeče Žirovnica, Gorenjsko.
VREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
>sip Jug
stavbeni ln pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerna cena.
Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti.
v
Čevlje na dehala!
Priporoča tvrdka Aleks. Oblat, Ljubljani., Sv. Petra cesto 28. Velika zaloga -sake vrste čevljev lastnega izdelka. R zpošiljain s poštnim povzetjem po celem kraljestvu.
Posestvo v Nemški Av-(G°r- Koroško) okrog 500 oralov, večinoma za sekanje doraščen gozd, zamenjam z enakim posestvom v Jugoslaviji. — Ponudbe pod »Menjava" na upravo. 818
Dopisovanje in U I [ ženitne ponudbe
Resna ženitna ponndba. Sottudnik »Jugoslavije" se želi poročiti. Priselil bi se rad na deželo v narodno, izobraženo hišo. Po starosti je srednih let, po dohodkih zasigurani bodočnosti (uradnik) Pisma na upravništvo pod „Sotrudnik“.
Fina
inozemska kolesna
pnevmatika
(kompl. garniture)
J. GOREČ
trgovina s kolesi
Ljubljana, Marije Terezije c. 14.
2»
esu
i
E
Šmarješke Tepta - Mirni pi!
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da so Šmarješke Topi*’« /VI ir m gaj, popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo v ki se hočejo iznebiti putike ah pa revmatizma.
Vsak. kdor žpii čpv nr>i»tio .i/ivati sveži zrak na mirnem kraju,
Vsak, kdor želi čez poletje UŽ.vcu ovezi zian. ua umnem Maju, okrepčilo in, če je bolehen, tudi zdravje.
Pft 40 vlnnrlov Utor	t	tP? šmarjeških Toplic — Mirni gaj — je od Novega mhsta po okrajni ce;
I	jIJIJCV	IllO .	Sent Peter z vozom komaj 8/* ure. Pošti sta ŠmarJeta ali pa Bela Cerkev na Dolen
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(16. nadaljevanje.)
Kralj živi sedaj v samoti na gradu Fiirstenried, ki ga obdaja velik park z jeleni ter leži kake dve uri vožnje od Monakovega. Predno je oocela zblaznel, ga je njegova rnati, kraljica Marija pogosto prihajala obiskat, a sedaj je kakor žival in živi tudi tako. Pokojni regent je vedno gledal na to, da so kolikor mogoče skrbeli za njegovega nesrečnega nečaka, in ni dvoma, da je njegov sin, sedanji re gent, enako skrben; s smrtjo blaznega vladarja in z zasedenjem prestola po kraljeviču Ludoviku bi se morala pričeti nova in srečnejša kraljevska doba za Bavarsko.
Osmo poglavje.
Najboljše uspehe imajo oglasi v
dnevniku „ Jugoslavija111
I ozi-
Ako iščete slu- Z ff-irtf-p kaj naprodaj <
IlUdlC roma hočete kaj
žbe, ali pa če
kupiti ali zameniti
tedaj inserirajte
v .Jugoslaviji1
Ko treba ?
Vse meje tete so bile ljubke ženske raznolikih temperamentov, dasi so si bile po obrazu močno podobne.
Napolitanska kraljica Zofija živi ponajveč v Monakovem in večina ljudi, s katerimi pride v do-tiko, jo imajo jako radi. Poročena je bila v starosti petnajstih let s pomočjo namestnika in je bila neznansko razočarana, ko je dospela v Napolj in je prvič videla svojega soproga, kajti slika, ki so j ji jo poslali na vpogled, je kazala kaj zalega moža, j dočim je kralj največ znamenit zbog svoje grdosti. ] Teta, ki je bila kaj modra in pogumna, je mala I prikriti svojo nevoljo, mislim pa, da so ji nepred- ! videne neprilike, ki so se prigodile v poročni noči, docela pristudile njenega soproga.
Dvornice so položile mlado nevesto z mno- \ gimi ceremonijami primerno v posteljo, in potem ko se ji je pridružil kralj Franc, so zaklenili vrata, ; ključe pa je prevzel neki visok uradnik. Na nesrečo se je kralj pil gostiji preveč najedel in posledica ! je bila, da je bil malone celo noč sitno bolan. Ker j v spalnici ni bilo zvonca, si vsakdo lahko pred- ! stavlja neprije^io stanje vsega, kakor so ga drugo jutro našli uradniki, ko eo odklenili vrata.
Moja teta je bila silno nesrečna, kajti kralj Franc je bil prenaskutno bitje, ki ni imel niti enega okusa, niti ene simpatije skupne s svojo soprogo, in njegova smrt ji je morala biti v pravo olajšavo, j
Kraljico Zofijo so nazvali »Galtansko juna- i kinjo,« v priznanje pogumnosti, ki jo je pokazala pri obrambi mesta, koga je oblegala vojska kralja Viktorja Emanuela. Lahko bi se malone trdilo, da je sama vodila celo obrambo, in junaški posadki je bilo dosoljeno oditi iz mesta z vsem vojaškimi častimi. Kiaijica je obiskovala okope in je celo pomagala naravnavati topove.
Spominjam se, da mi je teta Zofija pravila, da jo je med obleganjem spremljala neka stara laška vojvodinja, ki ji je bila udana, ki pa se je tako prestrašila, ko se je pričelo streljanje, da je večji ; del časa prečepela pod svojo posteljo.
Po vojski sta kralj in kraljica živela nekaj let j v Rimu; kjer jima je umrl edini otrok. Ko sem bila še majhno dekle, sem preživela dva meseca pri teti Zofiji v St. Mandču, kjer je imela svojo vilo. Odtod so me večkrat vzeli seboj kparižkim Rotschil-dom, kjer sem se seznanila z Betino Rotschildovo, eno najlepših žensk, ki pa, čudno, ni imela niti ene izrazitih židovskih potez v obrazu, kakor jih imajo Rotschildi.
Druga moja tetka kraljičina Helena, ki jo je bil Franc Jožef namenoma odslovil, da bi se poročil z mlajšo sestro Elizabeto, se je poročila s knezom Thurn Taxisom, ki je bil najbogatejši knez na Bavarskem. Bila je to zveza brez vsake ljubezni, in po smrti svojega soproga je kneginja postala pobožna in naposled se je je polastila verska blaznost. Ko je teta Helena umrla, je cesarica skrbela za njenega najstarejšega sina Maksa, a moj bratranec je umrl, ko je bil še mlad in njegov brat, ki se je poročil z nadvojvodinjo Margareto, je zdaj glava hiše.
Tretja sestra mojega očeta Matilda se je poročila s knezom Trannijem, bratom napolitanskega kralja. Najboljše se jo označi stem, da je bila karikatura cesarice; kakor Elizebeta ie tudi ona razumela umetnost oblačenja in silna njena drobnost ji je pridobila v rodovini priimek >Spatz — vrabec«.
Pckojna vojvodinja D’ Alengonska je bila dobra duša, in njena junaška smrt je bila docela v soglasju z njenim pobožnim življenjem. Ta teta v resnici ni nikdar okrevala od udarca,' ki ga ji je prizadejala razdrta zaroka s kraljem LudoviKom, in je bila vedno tožna. Spominjam se, ko sem. bila nekoč v Monakovem, da je po kraljevi smrti prišla tja ter me je prosila, da bi šla ž t jo v grobnico, ker je želela moliti tam. Vojvodinja je nosila krasen venec z rudečimi trakovi, ki ga je pcložila na rakev, nato pa je pokleknila in jokala, kakor da ji je srce hotelo počiti. Pustila sem jo, da se ji je žalost malo polegla, ker serri č^t.la, da bi bile besede v takem (renosku brez pomena, Zda'ci pa se je ozrla po meni in je vzkliknila ne, rpi?Uivim patosom: »O, Marija, ali misli:, da m je odpustil?«
(Dalje prihodnjič.)
Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog-mesa, sve vrsti zemaljskih proizvoda,
Jovanovič i Tomič, Mitroviča
(SRE M.)
Otvoritev
trgovine
Karol Pajk, Celje, Kralja Petra cesta
(hiša peka Achleitnerja) pTiporoča za
nakup najnovejšega inozemskega ma-nufakturnega in modnega blaga. =
Postrežba solidna. Cene zmerne.
GENERALNA REPREZENTANCA
za baterije, žarnice
eleKtretebniKe
(izdelek svetovnef.slovauske tvornice za kraljestvo SHS)
Janko Pogačar, Ljubljana.
Skladišča, pisarne in razstavni lokal
Mestni trg 25.
L I 21/18/29
isti
m.
Okrajno sodišče Ptuj, odd I proda po javni dražbi po prošnji lastnika Jurja Rabernak, posestnika V Dragoviču, zastopanem po njegovem pomočniku Janezu Mohorič, posestniku v Dragoviču, sledeča zemljišča:
1. vi. št. 103 k. o. Dragovič sestoječa: iz parcele št. 4/2 prebivalno poslopje, gostilna z vrtom vred v izmeri po 2 a 9 m2;
4/3 gospodarsko poslopje in gostilna z vrtom v izmeri po 6 a 26 m2;
58/2 vrt v izmeri po 5, a 57 m2
58/3 pašnik v izmeri po 7 a 84 m2
57/1 pašnik v izmeri po 3 a 60 m2
57/2 travnik v izmeri 15 a 60 m2
100 pašnik v Juršincih v izmeri 1 a 19 m2 izklicna cena: 24.000 K.
2. vi. St. 131 k. o. Dragovič sestoječa: parcela 61 stavbišče, klet, pare. št. 55/2 pašnik v izmeri po 1 a 40 m2 izklicna cena 6.000 K.
3. vi. št, 146 k. o. Dragovič sestoječa: parcela: 355 travnik v izmeri po 10 a
366 njiva v izmeri po 33 a 56 m2
357 vinograd v izmeri po 70 a 60 m2
358 viuograd v izmeri po 5 a 19 m2
452/2 gozd v izmeri po 29 a 20 m2
453/1 njiva v izmeri po 29 a 64 m2
453/2 v izmeri po 1 a 33 m2 izklicna cena 8.000 K.
Dražba se bo vršila dne 8. julija 1919 ob 10. uti dopoldne na Hcu mesta v Dragoviču.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajne cene.
Dražbeno izkupilo je položiti v 14 dneh od dneva odobrenja najvišjega pontidka in sicer brezobrestno pri sodniji.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji soba št. 18.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. I
dne 25. junija 1919.
Naznanilo.
Podpisana uljudno naznanjata slavnemu občinstvu, da sU združila svoje obrti in s tem razširila skupno delavnico tako. d* imata vedno v zalogi veliko izber visokih in krušnih peči, Štedilnikov in lončevine. Otvorila sta tudi trgovino s porcelanom kamenino in lončevino v Novem mestu na glavnem trgu št. 9ti kjer bodeta tudi vsa naročila za pečarsko obrt sprejemala.
Potrudila se bodeta po možnosti zadovoljiti p. n. cenj*!® odjemalce a solidno ceno in trpežnim delom.
Z odličnim spoštovanjem
KLEMENČIČ & APPE, tvornica pečarskih In lenčsnskih izdelku v Novemmestu.
POZOR!
Cenjenim trgovcem, občinstvu in drugim odjemalci priporočam zalogo brvnšviških salam, kakor tudi salam' gnjati po najnižjih cenah.
Pri tej priliki opozarjam, da je moja tvornica za izd' lavo različnih salam, klobas in klobasic
prvo in edino jugoslovansko podjetje na Kranjskem.
Moja tvornica je bila že 1. 1904 na mednarodni razsta* v Parizu najvišje odlikovana.
Pričakujoč mnogobrojnih naročil jamčim za točno solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Golob,
v Sp. Šiški pri Ljubija«!
Odvetnik
dr. Fran Roš
naznanja, da je odprl svojo pisarno
v Laškem trgu.
Pisarna
se nahaja od 25. junija dalje
v Sodni ulici štev. 11
preje Cesta na Rudolfovo železnico 7
Šivilja
Rezi Moravec poročena Stepal
Kolodvorska cesta St. 209, II. v Šiški
naznanja svojim cenj. damam v mestu in na dež®!'1 da je zopet pričela izvrševati svojo obrt. — Postrežb* točna in solidna. Sprejema tudi v pouk za krojno risah)®'
Istotam se sprejme učenka iz mesta ali dežela
Mestni magistrat Maribor.
Razpis mesta inženirja
Mesto Maribor vzame enega, event. več in# nirjev v službo.
Pogoji za sprejem so:
a. jugoslovansko državljanstvo
b. zadovoljivo zdravstveno stanje
c. popolna znanost slovenskega jezika ^
d. absolviranje inženirske stroke na kaki viso"1 tehnični šoli z obemi državnimi izpiti
e. starost ne čez 40 let
f. primerna praksa.	.
Plača in pokojnina kakor pri državnih urad^L
kih. Prosilci, ki niso bili do sedaj nastavljeni v k3*, javni službi, se sprejmejo definitivno še le po e«° , letnem zadovoljivem službovanju.	A
V drugi javni službi izvršena leta se računi { po dogovoru.	j
Plača oziroma uvrstenje v gotovini činov razred je odvisna od dosedanje prakse prosilca- t >.
Dobro kvalificirane moči lahko računaj0 hitrim napredovanjem.	.	ao
Določene ponudbe je predložiti najpoznej
10.	julija 1919 mestnemu magistratu v Mafm [a> ki daje tudi vsa eventuelnozaželjena bližnja p°Ja
Maribor, dne 24. junija 1919.
dr. Pfeifer s. r.