Lelo IV
Štev. 76.	V	Ljubljani,	ponedeljek	2.	aprila	1939.
Poffntna platana v gotovini
Odločilni dnevi za bodočnost Jugoslavije in njenih narodov:
Predsednik vlade Cvetkovič v Zagrebu
Prvi razgovori z dr. Mačkom o sporazumu - jutri
Zagreb, 2. aprila, b. Danes popoldne ob 16.50 se je pripeljal z brzovlakom v Zagreb predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Na kolodvoru so ga pričakovali podban g. Mihaldžič, zagrebški župan Pejčič, armadni poveljnik general Pan-telija Jurišič ter veliko število časnikarjev.
Po pozdravih na kolodvoru se je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič odpeljal s svojim spremstvom v vilo na Rebru pri Gradčanih, kjer bo med svojim bivanjem stanoval. Z avtomobili so ga spremljali tudi številni časnikarji. Nekoliko pred šesto uro se je predsednik vlade odpeljal v mesto ter obiskal predsednika b. HSS dr. Vlad. Mačka na njegovem stanovanju na Prilazu.
Dragiša Cvetkovič se je zadržal v razgovoru z dr. Vladkom Mačkom deset minut, nakar se je vrnil na Rebro. Ob pol 19 je dr. Maček vrnil obisk predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču.
Jutri dopoldne bo prva konferenca med predsednikom vlade in dr. Vladkom Mačkom na Rebru.
Ob današnjem obisku pri dr. Mačku ni razgovoru med njim in Dragišo Cvetkovičem prisostvoval nihče drugi. Predsednik vlade je takoj po svojem prihodu sporočil podbanu Mihaldžiču, da je nakazal dvesto tisoč dinarjev za revne kmete v Hrvatskem Zagorju.
Nemški narodni soc alizem in odpadništvo
»Das schwarze Korps«, glasilo nemških SS oddelkov — politične policije, ki jo vodi minister Himmler — razpravlja v številki i dne 23. marca o stališču narodnega socializma do potujčevanja in narodnega od-padništva, s posebni ozirom na novi položaj, ki je nastal v !> nčiji po zasedbi Češke in Moravske. Med drugim pravi naslednje:
»Narodni socializem ne more in ne bo nikdar poizkušal ponemčevnti kakega tujega naroda, ker bi bilo ponemčevanje neumestno in v protislovju z narodnosociali-stičnim nazorom. Kar je bilo pred letom 1933. bistvo imperialistične (osvojevalno -nasilne) politike, kar si je dovoljevala tudi najslabša in najmanjša državica do svojih šibkejših manjšin, tega mogočna Nemčija ne bo nikdar začela. Nemška politika se ne prilagojuje vsakokratnim prilikam, marveč hodi svoja naravna, od usode določena pota.
Mi bi ne mogli ustvariti nauka o plemenu in ga ne zastopati, mi bi ne mogli narodnosti postavljati v osrčje naših razmotri-vattj in dejanj, mi bi ne mogli varovati pravice nemških manjšin v svetu, če bi želeli ali dopuščali, da se umetno delajo iz Nenemeev Nemci.
Nam tudi ni potrebno — kakor morda drugim narodom — da se mastimo in napihujemo g tujo krvjo. Ne mogli bi obstati pred bodočnostjo, če bi nas bilo strah, da naš narod sam nima moči za to, da napolni nemški življenjski prostor z mesom od svojega mesa in s krvjo od svoje lastne krvi.
Čeh. ki bi bil tako neznačajen, da bi se naglo spremenil v Nemca, bi tudi kot titulami Nemec no imel nič boljšega značaja. Lepo so zahvaljujemo za prirastek po odpadnikih, ki bi bili morda pripravljeni z nami deliti srečo, a no bi stali nikdar na naši strani, če bi skupno z nami morali nositi bremena.«
Romunski tunanii minister bo obokal Berln, Rim, Paru in London
Bukarešta, 2. aprila, a Romunska vlada je danes izdala uradno poročilo, ki pravi, da bo zunanji minister Gafencu v drugi polovici meseca aprila odpotoval v inozemstvo. Vse kaže, da bo g. Galeneu obiskal Berlin. Rim. Pariz in London ter imel razgovore ■ uradnimi zastopniki omenjenih držav.
Italijani v Tunisa ne uživajo narodnih pravic, katere jim gredo, zato govor francoskega ministrskega predsednika Daladiera ne odgovarja resnici v tistem delu, ko je govoril o položaju Italijanov v Tunisu, piše tuniški list »Unione«
Belgrad, 2. aprila, m. Z jutranjim brzovlakom je odpotoval v Zagreb predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, ki bo imel sestanek s predsednikom bivše HSS dr. Mačkom. G. Cvetkovič se je pripeljal na postajo okoli 9. Poleg številnih domačih in tujih časnikarjev so ga na postaji pozdravili pravosodni minister dr. Viktor Ružič, finančni minister Vojin Djuričič in poštni minister Jovan Altiparmakovič, ki je predsednika vlade spremljal v vlaku do Zemuna. Predsednik vlade g. Cvetkovič je bil zelo dobro razpoložen in se je razgo-varjal s člani vlade, pred odhodom pa se je z vsemi rokoval ter je pozdravljen od vseh navzočih stopil v svoj salonski voz.
Z današnjim odhodom v Zagreb je
predsednik vlade g. Cvetkovič dovolj jasno pokazal, da bo v celoti izpeljal vso svojo napoved v pogledu reševanja hrvatskega vprašanja. S samim nastopom nove vlade je napovedal, da je v našem notranjem političnem življenju nastopil preobrat. To je pozneje še bolj jasno potrdila izjava kraljevske vlade, zatem pa govori, ki jih je imel predsednik vlade Cvetkovič v skupščini in v senatu za proračunske razprave. V vseh svojih mislih je predsednik vlade poudarjal, da bo hrvatsko vprašanje reševal hitro ter bo to vprašanje zgrabil z vso resnostjo. Preden je predsednik vlade začel s samim reševanjem hrvatskega vprašanja, je ustvaril predvsem potrebno razpoloženje. V ta namen je med drugim predložil kraljevemu
namestništvu v podpis ukaz, s katerim je bilo amnestiranih okoli 170.000 volilnih prestopkov. Od tega jih je bilo samo v savski banovini 50.000. Poleg tega so bile na osebna posredovanja popravljene še druge krivice, ki so jih tu in tam prizadejali posameznim uradnikom. Kakor hitro pa je sedanja vlada spravila skozi skupščino in senat proračun ter ga uzakonila, se je predsednik vlade takoj lotil reševanja hrvatskega vprašanja ter je zaradi tega danes odpotoval v Zagreb. Tja ga spremljajo želje vseh rodoljubov, da bi njegovo poslanstvo uspelo ter da bi se država po vseh zablodah našega notranjepolitičnega življenja v zadnjih dvajsetih letih notranje docela uredila in utrdila. Zaradi tega 'vsa tukajšnja javnost nestrpno pričakuje prvih poročil iz Zagreba.
Obisk pol skega zunaniega mnistra v Londonu:
Vojaška in obrambna pogodba med Anglijo in Poljsko
Varšava, 2. aprila. Poljski zunanji minister Beek je odpotoval danes opoldne s svojim spremstvom iz Varšave skozi Nemčijo v London. Beck bo s svojim spremstvom prispel v London v ponedeljek zvečer. Ministra g. Becka je sprejel predsednik republike g. Moscicki. Slovesu sta prisostvovala tudi predsednik vlade general Skladkov-ski in maršal Ridz-Smigly.
Glede tega obiska v Londonu prevladuje mnenje, da se bodo angleški državniki pri tej priliki s poljskim zunanjim ministrom natančno dogovorili glede oblike angleške pomoči za Poljsko, katero je v petek slovesno obljubil predsednik vlade Chamberlain. Dogovorili se bodo tudi o pogojih, ki jih bo v zameno za angleško pomoč morala izpolniti Poljska. Ker bi Poljska kljub svojim bodočim tesnim zvezam s Francijo in Anglijo rada ohranila znosno razmerje z Nemčijo, se zdi, da ne bo podpisala kake skupne obrambne izjave z drugimi državami, marveč da bo sklenila samo z Anglijo dvostransko vojaško in obrambno pogod-
bo, s čimer bo usoda Zahodne Bvrope nujno zvezana z usodo Vzhodne Evrope.
Potovanje polkovnika Becka v London poljski tisk zelo živahno razlaga. Poljski listi podčrtavajo, da je Poljska bolj kakor kdajkoli odločena braniti neodvisnost svoje politike. Poudarjajo pomen izjave britanskega ministrskega predsednika Chamberlaina glede obveznosti, ki jih je prevzela Velika Britanija nase v korist poljske države. Te obveznosti pomenijo močno potezo v delu za mir. Poljska bo tudi v bodoče znala ohraniti neodvisnost svoje zunanje politike. Potovanje polkovnika Becka v London bo predvsem potrdilo redne bri-tansko-poljske odnose. Poljska bo v bodoče delala, da svoje koristi spravi v soglasje s koristmi ostalih držav. Polkovnik Beck bo za svojega obiska v Londonu noleg razprave o mednarodnih vprašanjih obudil tudi prijateljstvo, ki veže Poljsko z Veliko Britanijo in Francijo. Nemški odločujoči krogi so podčrtali, da dejstvo, da je Velika Britanija dala Poljski jamstva, položaja ni spremenilo.
Zadn.e uradno poročilo Francovega poveljstva:
Vojna v Španiji je končana
ff
f«
Burgos, 2. aprila. Španske radijske postaje so oddale zadnje poročilo vrhovnega nacionalističnega vojnega poveljstva, ki se glasi:
»Ker so danes nacionalistične čete zajele in razorožile poslednjo rdečo armado, so dosegle svoj zadnji cilj in je s tem vojna končana.
General Franco.«
Po tem kratkem razglasu so se po vsej Španiji razvile navdušene manifestacije za generala Franca in za novo Španijo. Manifestacije so se ponavljale^ tudi danes, ko so bile po vsej državi službe božje v zahvalo, da je Španija po dveh letih in pol trpljenja rešena vojne in revolucije.
Po vkorakanju nacionalistov v Madrid so oblasti bivšega ministra Besteira aretirale v ministrstvu za finance. Odpeljali so ga v njegovo stanovanje, kjer je pod stalnim nadzorstvom. Proti Besteiru je uvedena preiskava. Prvotno je bilo
določeno, da ga bodo postavili pred vojno sodišče. Ker pa morajo njegovo zadevo proučiti posebno nepristransko in zahteva taka preiskava mnogo časa, bodo z njim^drugače ravnali. Za vodstvo preiskave je določen poseben sodnik major. Preiskav se bo nanašala na sledeče točke: 1. Na odgovornost, ki jo ima Besteiro kot organizator revolucionarne stavke leta 1917 in kot eden izmed ustanoviteljev socializma v Španiji. 2. Zaradi stališča, ki ga je zavzel 14. aprila 1921 ob začetku republike ter 18. julija 1936 ob začetku vojne, 3. na vrsto in cilj razgovorov, ki jih je Be-sleiro imel z angleškimi političnimi osebnostmi ob času, ko je zastopal v Londonu rdečo vlado na kronanju Nj. Vel. kralja Jurija VI., in 4. na vlogo, ki jo je igral za državljanske vojne, zlasti pa za časa poslednjih dogodkov v Madridu, ko je il ustanovljen svet narodne obrambe.
Kdo širi lažne in vznemirljive vesti' o položaju r 'z države
Hude obtoibe post Pantiča proti bratu bivšega ministrskega predsednika Stoiadinoviča
Belgrad, 2. aprila, m. Poslanec JRZ Dragoslav Pantič je včeraj izročil predsedniku skupščine naslednja vprašanja, naslovljena na predsednika vlade in notranjega ministra g. D. Cvetkoviča:
Gospod predsedniki V delu tujega tiska, posebno pa še v nekaterih francoskih listih, se zadnje dni objavljajo docela izmišljene in zlobne vesti o naši državi in o njenih odnosih s sosednimi državami.
Vse te lačne in zlobne vesti, ki so plod organizirane gonje proti naši državi, imajo za cilj koristiti mračnim načrtom rušilcev miru in izzivalcem nezaupanja med narodi.
Kakor vam je, gospod predsennik, gotovo dobro znano, v tej časnikarski gonji proti naši državi naj-aktivneje 6odeluje agencija Foumier, ki se s svojimi izmišljenimi vestmi posebno trudi, da bi lažnjivo predstavila odnose dobrega sosedstva in prijateljstva, ki obstoji med nami in našimi sosedami.
Agencija Foumier ima svoje dopisništvo v Bel-gradu, ki ga vodi g. Dragomir Stojadinovič, narodni poslanec in ravnatelj lista »Vreme«, ki je hkratu šef belgrajskega dopisništva francoske Agence čcono-mique et financičre. Poslovni odnosi med agencijo Foumier in Agence economique so dobro znani tudi širši javnosti, ker tako eno kakor drugo agencijo vodijo iste osebe. Med njimi pariški bankir g. Coulon, časnikar g. Ussar, oba francoska državljana judovskega rodu, in nedavni odpuščeni uradnik zunanjega ministrstva Milan Švare, naš državljan, prav tako judovskega rodu Vse navedene osebe so v poslovni zvezi z Dragomirjem Stojadinovičem, poslancem in ravnateljem lista »Vremena«. Znano je, da so oni lastniki tudi ene-
ga dela akcij podjetja »Vremena« d. d.
Agencija Foumier ima v Belgradu res svojega posebnega dopisnika, francoskega časnikarja g. Wemerja Ramondija, toda on je po svojem lastnem priznanju samo uradnik g. Dragomirja Stojadinoviča, ki po svoji volji vodi dopisništvo omenjene agencije.
Na podlagi zgoraj navedenega mi je čast, da vas zaprosim, gospod predsednik, da mi blagovolite pismeno odgovoriti na sledeča vprašanja:
1. Ali vam je znano, da vodi belgrajsko dopisništvo frateoske agencije Foumier, ki po načrtu širi v tujini francoske agencije Foumier, ki po načrtu širi v tujini Dragomir Stojadinovič, poslanec in ravnatelj lista »Vreme«, kakor tudi to, da so pisarne dopisništva omenjene agencije v poslopju podjetja »Vreme« d. d.?
2. Ali vam je znano, da se po belgrajskem dopisništvu agencije Foumier odnosno iz pisarn, ki so v poslopju podjetja »Vreme« d. d., širijo ogaboe klevete, katere izrablja organizirana klevetniška gonja proti naši državi?
3. Kaj mislite ukreniti, da se ta zelo škodljiva gonja proti Jugoslaviji zatre in da se z odločnimi ukrepi zavarujejo koristi države in preprečijo nadaljnja raz-širjevanja razburjajočih vesti o naši državi v tujem tisku ?
Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, tudi ob tej priliki zagotovilo mojega posebnega spoštovanja.
Dragoslav Pantič, poslanec.
Poslanec Dragomir Stojadinovič je brat in sodelavec bivšega ministrskega predsednika dr. Milana
St^vo	X..
Vesti 3. aprila
Hitlerjev sobotni govor v Wilhelmshafenu razlaga ves današnji evropski tisk in pravi, da je Hitler v njem odrekel Angliji pravico, da bi obsojala ali se sploh zanimala za nemška dejanja, da Nemčija ni za svojo politiko nikomur odgovorna, da pomenijo angleška prizadevanja poskus za politično ter vojaško obkolitev Nemčije, ki ga Nemčija ne bo dopustila, da Nemčija noče nobenega tujega ozemlja, da noče podjarmiti nobenega naroda, da hoče mir, da bo pa takoj z orožjem udarila po vsakomur, ki bi se ji zdel kakorkoli nevaren ...
Nemški listi ostro napadajo francosko sodstvo in francoske odvetnike, ker je svetovno znani pariški odvetnik Moro Giafferi, ki je zagovarjal šestkratnega morilca Weidmanna, po rodu Nemca, v zagovoru grdo prijemal nemški narod in postavil Weidmanna za izrazitega predstavnika nemškega plemena, Nemški listi se čudijo, kako je take. reči celo v Franciji mogoče nekaznovano govoriti.
Italijansko časopisje hvali Hitlerjev govor, češ da je Hitler v njem jasno orisal angleško hinavsko politiko, ki na eni strani govori o miru, na drugi strani pa z vsemi silami dela na to, da bi zavrla in onemogočila nemške težnje. Govor je jasno pokazal, kdo hoče v Evropi napadati, pravi italijanski tisk.
Predsednik francoske republike Lebrun in predsednik vlade Daladier sta danes govorila ob odkritju spomenika pokojnemu predsedniku Loubetu v Montelimaru. Loubet je bil tisti predsednik, ki je ustvaril prijateljsko zvezo med Anglijo in Francijo, zvezo, ki postaja vse odločilnejša in za mir pomembnejša zlasti danes, kar sta oba govornika tudi lepo poudarjala.
Načelnik francoskega generalnega štaba Gamelin
je na zboru rezervnih častnikov enoči dejal, da francoska vojska ni bila nikdar tako močna in dobra, kakor je danes. Njeno poveljstvo je enotno in razpolaga z ogromnimi izkušnjami.
Poljski primas kardinal Hlond je izročil voditelju države maršalu Rydz-Smiglemu pismo poij-ekih škofov glede njihovega stališča do poljske notranje in zunanje politike. V njem škofje poudarjajo voljo svojih vernikov, da bodo z vsemi siiami in sredstvi branili svojo svobodno državo.
V Tok in bodo v kratkem ustanovili francosko-ja-ponsko družbo za pospeševanje medsebojne trgovine.. Delovanje te družbe bo imelo tudi velik politični pomen. Ustanovitev take organizacije priča, da skušata Anglija in Francija tudi Japonsko navezati nase predvsem z gospodarskimi koristmi.
Angleški nradni krogi bodo svoje mnenje O zadnjem Hitlerjevem govoru povedali šele, ko bo vlada natančno proučila besedilo govora v vseh podrobnostih Današnji londonski tisk ostro razpravlja o tem govoru in pravi, da je bil namenjen predvsem Nemcem, ki ne poznajo pravega političnega položaja na svetu. Tujini pa po mišljenju angleških listov ni ta govor povedal nič novega in pomeni dejansko umik Nemčiji spričo zadnjih angleških korakov.
Hitler ne bo naredil tiste napake, ki jo je zagrešila bivša Nemčija, ko je šla v vojno in s tem uničila vso svojo politično borbo. Če bi nova Nemčija začela vojno, bi to pomenilo zanjo konec _— piše v razlagi Hitlerjevega govora varšavski, Nemcem naklonjeni »Karier Poran-ny«.
Demonstracije za priključitev k Nemčiji so bile danes v Eupenu in Malmedyu, pokrajinah, ki sta bili po svetovni vojni priključeni k Belgiji Demonstrantje so nosili zastave s kljukastim križem in vpili. Policija ni posredovala, pač pa je belgijska vlada protestirala v Berlinu proti temu, da radijska postaja v Kdlnu bujska prebivalstvo v teh dvdi pokrajinah.
Načelnik angleškega generalnega štaba Gort je po večdnevnem bivanju v Franciji, kjer je imel važne vojaške posvete, danes z letalom odpotoval v London.
394 ljudi {e bilo ubitih prve tri mesece letošnjega leta v Palestini.
Ir angleške delavske stranke so izključili dva poslanca, si sta si prizadevala ustanoviti v Angliji ljudsko
Angleški vojni minister Hore Belisha je povedal o izjavi glede jamstva za poljske meje naslednje: »S tem je spregovorila naša država. S kakšnim ponosom smo poslušali glas, ki je privrel iz srca angleškega naroda.«
Šahovski turnir za prvenstvo države
Slovence zastopajo: dr. M. Vidmar, Pirc, Milan Vidmar, Preinfalk, Furlani
ter v Zagrebu živeči Lešnik
Zagreb, 2. aprila.
Letos proslavlja Zagrebški šahovski klub 30 letnico obstoja. Za to priliko je priredil mojstrski turnir v Zagrebu, ki se je pričel snoci. Na njem sodeluje 16 igralcev, med njimi 12 jugoslovanskih mojstrov in velemojstrov. Slovenci so poslali na ta turnir svoje najmočnejše zastopnike, to so dr. Milan Vidmar. Vasja Pirc, Milan Vidmar ml., Anton Preinfalk in Ludvik Furlani. Kazen teh sodelujejo še Bora Kostič iz Vršca, Mirko Schreiber, Vasilij Tomovič in Sava Vukovič iz Bel-grada, dr. Kalabar iz Pisarovine, Broder iz Novega Sada, iz Zagreba pa Slovenec Lešnik in štirje amaterji: Avirovič, Filipčič, Petek in Rožič. Turnir bo trajal do 16. aprila.
Včeraj je bilo odigrano prvo kolo, ki je dalo te-le rezultate: Pire je nastopil proti amaterju Aviroviču. Premagal je svojega nasprotnika v indijski obrambi, v kateri ga je 'popolnoma nadigral. Lešnik je v španski igri proti Schreiberju že v začetku naredil težko napako in je moral ’.aradi tega po dolgem boju v končnici podleči.
Kalabar je proti Broderju prekinil partijo v končnici s kvaliteto več in velikim upanjem na zmago. Preinfalk je, kakor je bilo pričakovati, v damskem gambitu brez težav premagal Rožiča. Partija med očetom dr. Vidmarjem in sinom se je končala neodločno. Sava Vukovič je presenetil Tomoviča v precej enaki končnici z lepo potezo in zmagal. Malo presenečenje je remis med Furlanijem in Kostičem. Furlani se je v španski igri dobro branil. Petek in Filipčič sta po mirni igri sklenila remis.
Drugo kolo: Arirovič je zmagal nad svojim klubskim tovarišem Filipčičem v indijski obrambi. Dr. Vidmar je dobil partijo proti Rožiču. Kostič je v sicilijanki premagal Petka. Preinfalk in Broder sta igrala damski gambit ter si razdelila točko. Igra med Lešnikom in Pircem je še odprta. Igrala sta Rettyjevo partijo. Lešnik je kmalu žrtvoval kvaliteto in zanjo dobil lažjo figuro. Ima dva močna kmeta na sredi in precej upanja na zmago. Ostale partije se bodo nadaljevale ob pol 10 zvečer.
Ljubljana od včeraj do danes
Lepa pomladanska nedelja je zvabila dobršen del meščanov v prirodo. Napravili so izlet k priljubljenim točkam, kamor ljudje spomladi radi hodijo, kadar je lepo vreme. Popoldne je bila Ljubljana precej prazna. Le redke sprehajalce si srečal na ulici. Lepa nedelja se je poznala tudi v gledališčih in kinih; čeprav je bil obisk še vedno lep, vendar ni bil tak kakor je ob deževnih, mrzlih in pustih nedeljah.
Nedelja miru in oljk
Današnja nedelja je bila nedelja miru in pa oljk — Cvetna nedelja. Nobeno leto še nieino po ljubljanskih ulicah srečavali^ toliko olik in butar. Posamezniki so si tudi oljene vejice zatikali v gumbnice. V cerkvah je bilo kakor v cvetnem gozdu. Vsi, bogati in revni, so hiteli vanje z oljkami in z butarami. Prav gotovo moramo v tem dejstvu gledati znamenje, kako močno si današnji ljudje žele miru. Ta nošnja oljčnih vejic je simbolna: oljka prinaša mir, oljka oznanja mir, simbolno drevo je, ki je s te strani bilo ljubo že starodavnim.
V mestu je bilo ob dopoldanskih urah izredno živahno. Ljudje so se srečavali z veselimi obrazi, praznično, slovesno razpoloženje se je vle-galo na mesto. Vse je bilo prijazno, vse se je pozdravljalo. Vsak drugi človek je skoraj nosil oljko in hitel v cerkev k blagoslovu.
Prav je tako, prav in lepo. Morda to dejstvo napoveduje boljše čase in miroljubnejše razmere v naši domovini.
Prešernova proslava
Dejstvo, da je zelo skromno odšla mimo nas 90-letnica smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna, je napotilo dramatično društvo >Jelka«, da dostojno proslavi njegov spomin. Skoraj neopazno deluje dramatski krožek »Jelka« ae pet let med obrtniki in študenti ▼ Ljubljani, Zgolj idealizem veže te mlade ljudi, da po napornem dnevnem delu hodijo k večernim^ vajam in prirejajo večinoma na podeželskih odrih igre in akademije. Edino plačilo za vse njihovo delo in trud pa je napolnjena dvorana. Tega pa ti idealisti v soboto zvečer v Frančiškanski dvorani niso dočakali. Že zaradi pietete do našega velikega Prešerna smo pričakovali, da se bo občinstvo v velikem številu udeležilo proslave. Toda doživeli smo nasprotno, parter je bil skoraj do polovice prazen.
Proslava je zelo lepo uspela. Pozdravni govor je imel predsednik dramatičnega krožka g. Vinko Podgoršek. V uvodu je pozdravil zastopnike kulturnih društev in organizacij, med njimi zastopnika banovine prosvetnega inšpektorja prof. Kranjca, zastopnika g. župana direktorja g. Jančigaja, zastopnika rektorja univerze dekana teološke fakultete g. dr. Snoja, okrajnega načelnika g. Maršiča s soprogo in druge. Nato je govoril o Prešernu prof. dr. Slodnjak.
Za njim je akademski pevski kvintet zapel »Luna sije«. »Kam škrjanček moj hitiš?« in narodno »V Šmihel pa ’no kajžico imam«. Pesmi so bile lepo zapete in prisrčno SDrejete. Dobro je bil podan »Uvod h krstu pri Savici«, ki ga je recitiral g. V. Podgoršek. Tudi Prešernova »Od železne ceste« je vžgala. Ob koncu je izvajal govorni zbor Prešernov >Sonetni venec«. Ves spored je obsegal trinajst točk, ki so vse dosegle prav lep uspeh.
Koncert mladinske pesmi
.Danes dopoldne ob 10.30 je bil v Frančiškanski dvorani izredno uspeli koncert slovenske mladinske pesmi. Koncert so predvajale ljubljanske državne in zasebne meščanske šole. Udeležilo se ga je izredno lepo število občinstva, med katerimi smo opazili tudi najodličnejše zastopnike na-šil oblasti. Pevci ljubljanskih meščanskih šol so svojo nalogo imenitno opravili pod vodstvom svojih strokovnih učiteljev in učiteljic. Dirigirali so: gdč. Laharnarjeva, č. s. Cirila, gdč. Vida Rudolfova, gdč. Friderika Saršonova in gosp. Leopold Kerne. Nastopili so naslednji pevski mladinski zbori: II. drž. deška in II. drž. dekl. mešč. šola (Bežigrad in Sp. šiška, pevovodja Marija Laharnarjeva), dekl. zbor zas. dekl. mešč. šole v Lich-lenturnovem zavodu (pevovodja č. s. Cirila), mladinski zbor II. mešane mešč. šole (Zgornja šiška, pevovodja gdč. Vida Rudolfova), mladinski zbor III. drž. mešane mešč. šole (Moste, pevovodja
Volitve v Belgiji
Bruselj, 2. aprila. Danes so bile v Belgiji volitve v poslansko zbornico. Volitve so bile razpisane zaradi vladne krize, ki je ni bilo mogoče reSiti drugače. Vladno krizo je povzročilo dejstvo, da je bil v flamsko akademijo sprejet z odobritvijo prejšnje vlade flamski zdravnik doktor Martens, ki je bil med svetovno vojno obso-jeu na smrt zaradi veleizdaje. Dr. Martens ni hotel odstopiti iz akademije, zaradi česar je bil vsak sporazum za sestavo nove vlade med glavnimi strankami nemogoč. Dr. Martens je danes izstopil iz akademije, ko so bili znani prvi izidi o volitvah. Ti izidi so kazali, da so dobile veliko večino stranke, ki so bile proti Martensu. Volivna borba in volitve same so potekale zelo mirno. Volivna udeležba je bila povsod jako velika. Točni izidi bodo znani šele jutri ali pojutrišnjem, približno število mandatov, ki so jih dobile posamezne stranke pa bo znano pozno ponoči. Iz dosedanjih podatkov jš razvidno, da je mofno okrepila svoje položaje predvsem belgijska katoliSka stranka in sicer na škodo reksistov, narasli pa so tudi liberalci na škodo socialistov in komunistov.
gdč. Vida Rudolfova), deški pevski zbor I. drž. deške mešč. šole (pevovodja gdč. Friderika Saršonova), mladinski pevski zbor I. drž. mešane mešč. šole (Vič, pevovodja gosp. Leopold Kerne) in učenke I. drž. dekl. mešč. šole (Sv. Jakob, pevovodja gdč. Friderika Saršonova).
Na sporedu so bila dela znanih slovenskih mladinskih komponistov Emila Adamiča (Sloji Ljubljanca, Ciganska, Jurjevanje, Uspavanka, N'mav čez izaro, Jezusu pušeljček), Stanka Premrla (Lep je srebrni pas, Uspavanka), Matije Tomca (Zapel bi pesem žalostno, Belo jutro), Brede Ščekove (Pastirček, Domovini, Letni časi), Cirila Preglja (Mi smo lovci), Marka Bajuka (Kolo), Vasilija Mirka (Kako delajo), p. Hugolina Satt-nerja (Trije angelčki) ter Stevana Mokranjca (Na ranilu).
Mladi pevci so pri izvedbi svojega pevskega programa pokazali prav čedno znanje. Vidi se, da jih šolajo spretne in zelo prizadevne učne moči. Občinstvo ni štedilo s toplim priznanjem in odšlo prav zadovoljno.
Občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov
Ljubljana, 2. aprila.
V soboto zvečer je imelo Društvo slovenskih likovnih umetnikov pri Slamiču svoj redni letci občni zbor. Važen sklep, ki ga je ta občni zbor moral sprejeti, je bila sprememba pravil, katero je pripravil stari odbor z ozirom na nove potrebe. Občni zbor, ki ga je vodil predsednik Vavpotič, je potekel v najlepiem redu in miru in pokazal, da so vsi naši likovni umetniki brez razlike starosti, smeri in načel složni pri delu za svoje stanovske koristi. V DSLU so s tem občnim zborom začeli aktivno sodelovati tudi člani Neodvisnih umetnikov, ki se je s svojimi razstavami svoje čane zelo razveseljivo uveljavil. Po sprejetju noirih pravil je bil pri volitvah Izvoljen naslednji bd-bor: predsednik akad. kipar Nikolaj Pirnat, odborniki: Mirko Šubic, Gojmir Anton Kos, prof. Stane Kregar, Boris Kalin, Saša Šantel, Marij Pregelj, Bara Remec, Niko Omersa in zastopnik Mariborčanov Zoran Mušič. Preglednika sta Ivan Vavpotič in Nande Vidmar. — Umetniški svet je sestavljen takole: predsednik Boris Kalin, člani S. Kregar, G. A. Kos, M. Sedej in Putrich.
Danes ob 8 zveler bo v stolnici govor za može. Govoril bo trnovski iHpnik g. Janko Cegnar.
Mariborski drobiž
Maribor, 2. aprila.
Policijska prijava zaradi 1. aprila. Včeraj je bil 1. april, dan potegavščin. Prvi april se zrcali danes tudi v policijskih prijavah. Stražnik, ki je bil včeraj popoldne postavljen na Kralja Petra trgu, je prijavil nekega gospoda zaradi prvoaprilske potegavščine. Pritekel je namreč k stražniku ter ga opozoril, da je pravkar nekdo skočil z mosta v Dravo. Stražnik je potem takoj alarmiral tovariše, ki so iskali »utopljenca« od mostu naprej. Utopljenec je bil »prvi april«.
Smrtna kosa. V Zgor. Radvanju 31 je umrl 82 letni gozdar Alojz Wutte. V Slovenski ulici 40 je pokosila smrt 42 letnega Alojza Marka. Naj počivata v miru!
V stanovanje je vlomil neznanec na Meljski cesti 12. Odnesel je natakarici Marici Štefanec perila za 1000 din.
Dve kolesi sta bili ukradeni včeraj. Torbarju Ivanu Vogrincu je odpeljal neznanec kolo pred neko gostilno na Tržaški cesti; posestnici Tereziji Brodnjak pa je sunil tat kolo, ki ga je pu-stila pred trgovino v Gosposki ulici.
Občni zbor mariborskega kasaškega društva
Maribor, 2. aprila.
Pri »Zamorcu* je bil danes dopoldne občni zbor mariborskega kasaškega društva. Vodil ga je agilni predsednik in znani konjerejec g. Franc Filipič. Iz njegovega poročila kakor iz poročil ostalih društvenih funkcionarjev je bilo razvidno, da je mariborsko kasaško društvo v pretečenem letu pod novim vodstvom premagalo krizo in mrtvilo, v katerem se je zadnja leta nahajalo ter je začelo zopet zelo agilno delovati.
Uspeh se je poznal predvsem pri lanskoletnih dirkah, ki so bile nenavadno dobro obiskane ter izborno organizirane. Tudi število članstva lepo narašča ter se spljh dviga zanimanje za konjski šport ne samo pri občinstvu, temveč tudi pri konjerejcih. Za novo poslovno leto si je društvo nadelo zopet velike in lepe naloge. Tudi letos se bodo priredile pomladanske in jesenake konjske dirke. V ospredje stopa tudi potreba po novem dirkališču.
Zbor kolesarskega društva »Perun«
Maribor, 2. aprila.
Kolesarsko društvo »Perun« je imelo občni zbor •noči v Narodnem domu. Vodil ga je predsednik Illebš. Zborovanje je pokazalo, da se nahaja to, nekdaj tako agilno kolesarsko športno društvo, v krizi. Številne sekcije, ki jih je mariborska matica osnovala v okolici, sploh več ne delajo, pa tudi športno delo matičnega društva je bilo v zastoju. Priredilo je lani samo eno dirko in en izlet. Članov ima sedaj še 24. Necdini so si med seboj tudi klubovi člani motociklisti in bici-klisti, ki se niso mogli niti na občnem zboru zediniti glede volitev. Zaradi tega občnega zbora ni mogel izvršiti svoje naloge ter se bo društvena kriza skušala rešiti na izrednem občnem zboru, ki bo v kratkem skKcan. Občni zbor je trajal od pol 9 do 12 zvečer.
Jugoslovanski književniki so ustanovili združenje za zaščito avtorskih pravic
Zagreb, 2. aprila, b. Danes so se tu zbrali zastopniki Združenja književnikov, in sicer iz Bel-grada gg. Veljko Petrovič, Milan Vukasovič, Ste-van Jakovljevič, Živko Miličevič in Gvido Tar-taglia, iz Ljubljane od Društva slovenskih književnikov gg. Fr. Koblar, Fr. Albrecht, J. Pahor, Mohoričeva in Kreft ter zastopniki zagrebške knji-ževniške organizacije dr. Livadič, dr. Ivo Politeo, dr. Jakovljevič in dr. Tadijanovič. Sporazumeli so se, da ustanove Združenje avtorjev kraljevine Jugoslavije, ki bo imelo tri središča, in sicer v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Soglasno so sprejeli tudi pravila.
Namen združenja je pravno avtorsko posredovanje, varstvo in čim večja pozornost, ki naj jo v javnosti uživajo književniki in znanstveni delavci. Ko bodo pravila potrjena, bo občni zbor, na katerem bo izvoljena osrednja uprava. Pod pristojnost belgrajskega odseka spadajo vsa dela izdana v cirilici, pod pristojnost zagrebškega odseka hrvaška dela, pisana v latinici, a pod pristojnost ljubljanskega odseka dela, pisana v slovenščini. Vsi trije odseki so med seboj popolnoma neodvisni.
Na tem sestanka so xastopnikl slovenskih, hrvatskih in srbskih književnikov izmenjali misli
glede položaja književnikov in znanstvenih delavcev. Sestanek je potekel v popolnem razumevanju ter je poudaril potrebo, da javnost pokaže čim večje zanimanje za umetniška m znanstvena dela.
Občni zbor delničarjev PAB-a
Belgrad, 2. aprila, m. V prostorih PAB-a je bil ob 9 dopoldne redni občni zbor delničarjev te važne gospodarske ustanove. Občni zbor je vodil novi predsednik PAB-a in upravnega odbora g. Barič, minister v p., ki so ga ob pričetku vsi toplo pozdravili. Ukaz o novi postavitvi je prečital generalni ravnatelj Jefremovič, ki je nato prečita! še pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku, predsedniku vlade in notranjemu ministru Dragisi Cvetkoviču ter finančnemu ministru Vojinu Djuričiču. Predsednik Barič se je zatem spomnil smrti prvega predsednika te banke, pred kratkim umrlega dr. Bogdana Markoviča. Nato je bilo prebrano poročilo upravnega in nadzornega odbora o poslovanju PAB-a v pretekli poslovni dobi. Poročila so bila soglasno sprejela. Zatem je bil prečitaa ukaz o postavitvi treh novih članov upravnega odbora, ki so: dr. Stjepan Bošldč. vseuči liski profesor iz Zagreba, Kosta Miroslavljevič, predsednik novosadske občine in Pavle Dibič, trgovec iz Aleksinca. Za člane upravnega odbora pa so bili izvoljeni: Anton Končan, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani in kabinetni šef gradbenega ministra dr. Kreka; Andrija Radovič, predsednik ministrskega sveta v p., in Ibrahim Edhemovič, trgovec iz Brčkega.
Postavitev profesorje*
Belgrad, 2. aprila, m. Za nastavnika meščanske šole sta postavljena dr. Vinko Brumen v Slovenjem Gradcu in Ivan Šegula v Tržiču.
Za strokovnega učitelja meščanske Sole je postavljen v Ljutomeru Franc Stajnko.
Filmi
»Greh< (Kino Matica). Moguyjeva skupina žanje uspeh za uspehom. V Ljubljani smo zdaj videli že drugi film. Leonid Moguy, Duchesne, Du-causova in izredna Corinne Luckaire 60 napravili dober družabni film z duhovitim zapletom, v katerem prihajajo do izraza izredne kvalitete francoske psihoanalitične šole. Tu pa tam je dejanje samo sicer nekoliko mrtvo, prizori se vlečejo, vendar je v poteku kljub temu dovolj ognja, ker je v njem dovolj vznesenosti in ognja, ker 6ta igra in dialog močno razgibana od začetka do kraja. Tokrat spet srečamo v vlogi preiskovalnega sodnika znamenitega Jacquesa Coppeauja, ki je ustanovitelj moderne francoske dramatične generacije, saj je bil vzgojil Louisa Jouveta, Jacque-sa Dublina	in Batyja Film	je zanimivo	delo, ki
si ga bodo	ogledali izbirčni	ljudje.
Bnusen zločin dveh roparjev
Velike Lašče, 2. aprila.
Zločin, kakršnega sta izvršila dva moška nad gluho 86-letno starko Frančiško Petrič iz Malih Lašč, je v našem kraju izzval veliko razburjenje in zgražanje. Starka stanuje v mali leseni bajti, ki je od najbližje hiše oddaljena kakih dvesto metrov, živela je v bednih ra&merah, sania in zapuščena, ter so jo ljudje le malokrat videli. Preživljala	se je z malimi denarci, ki	jih je prejemala po	svojem sinu, ki	je padel	v	svetovni
vojni. Zaradi tega so se med ljudmi razširile govorice, da ima starka večje prihranke, ker si je znala vsak najmanjši dinar pritrgati od ust in ga shraniti. Govorice pa so bile silno pretirane, vendar pa so zmamile dva neonanca, da sta vdrla ponoči v samotno bajto in starko napadla. Prvi je držal v rokah nož in z njim grozil starki, da jo bo zaklal. Ker je hotela zavpiti na pomoč, jo je zgrabil za vrat, medtem pa je drugi ropar brskal po vseh predalih in blazinah ter iskal denar. Našel pa ni drugega kakor 36 dinarjev, košček svinjskega mesa in 6 jajc. Roparja sta izpila surova iajca, nakar se je eden dejansko lotil starke in izvršil nad njo gnusen zločin. Potem sta ji šo zagrozila, da jo bosta ubila, čim bo skušala klicati ljudi. Dejala sta, da sta cigana iz kočevskega okraja, ki se ji bosta še krvavo maščevala, če bo o dogodku blebetala. Ko eta odšla, Je starka še vedno ležala na tleh »mučena in opraskana po obrazu, povrh pa jo je prevzel še strah, da se ni upala iz bajte niti ganiti.
Vse okoliščine pa govore za to, da eta bila zločinca domačina, ki sta precej vedela o starki-nem življenju in njenih navadah in sta se po-lakomnila denarja, ki nai ga imela starka spravljenega.
Protijetično delo v Kamniku
Kamnik. 1. aprila.
Kamnik je industrijsko mesto, zato je razumljivo, da je Protituberkulozni dispanzer prepotrebna socialna ustanova. Tekom let obstoja je izvršil ogromno delo v prid trpečim bolnikom. 2e drugo leto svojega obstoja je nudil dispanzer za 7536 din denarnih podpor bolnikom in njihovim bednim družinam, v preteklem poslovnem letu pa se je vsota podpore dvignila na 16.700 dinarjev. Da bo vsakoletna taka pomoč mogoča še v izdatnejši meri, je bil ustanovljen še poseben sklad, imenovan v spomin na požrtvovalnega organizatorja — tajnika lige Franca Jagodica — »Jagodičev sklad« z osnovno glavnico 10.000 din.
To delo pa je bilo mogoče samo z izdatnimi podporami, ki jih je Protituberkulozna liga prejela od raznih socialnih ustanov, občine in industrijskih podjetij Knaflič, Remec in Titan. Tovarna Remec je pokazala svoje socialno razumevanje s tem, da je še prispevala za živila svojim bolnim delavcem. Liga je organizirala tudi tombolo, h kateri 60 prispevali meščani z darili ia denarnimi podporami, tako da je bil skoupni dobiček čez 10.600 din. Ta vsota je namenjena za spopolnitev rentgenske aparature v dispanzerju.
V protituberkuloznem tednu je sodelovala tudi duhovščina, ki je skupno z učiteljstvom moralno in gmotno podprla to gibanje. Hvalevredna je tudi »mlečna akcija«, ki je preskrbela 100 slabotnim otrokom v šolskem odmoru skodelico toplega mleka.
V dispanzerju je bilo 1320 rentgenskih pre« "ledov. Od teh se je ugotovila v 81 primerih zaprta. v 32 pa odprta jetika. V zadnjih treh letih' pa še 76 primerov odprte jetike. Od teh je 25 bolnikov že umrlo, ostali pa so v bolniškem ali sanatorijskem zdravljenju.
2e ti bežni podatki kažejo, da je jetika v Kamniku veliko socialno zlo. Velika zahvala gra za to vsemu odboru lige in dispanzerju, ki požrtvovalno vrši svojo nalogo za olajšanje bolečin trpečim bolnikom. Seveda gre priznanje vsem podpornikom, predvsem delavstvu, ki s prispevki pomaga vršiti uspešno socialno delo.
Tisoči naših društev so brez svojega osrednjega sedeža, če daruješ za osrednji slovenski prosvetni dom v Ljubljani, pomagaš tem društvom in samemu sebi!
Prvenstvo ljubljanske Zimsko-športne podzveze v veleslalomu
Planica, 2. aprila.
V Tamarju je bilo danes prvenstvo ljubljanske zimskošportne podzveze v veleslalomu. Proga je bila izpeljana iz vrha Kotovega sedla., cilj pa je bil v dolini. Proga je bila dolga 2000 m, višinska razlika pa je znašala 950 m. Ljubljanskega prvenstva veleslaloma se je udeležilo 23 tekmovalcev, od katerih jih je 5 odstopilo. Tekmovalci so morali prevoziti skozi 31 vratič. Prvenstvo v alpski kombinaciji, oziroma veleslalomu je zanimivo le tedaj, kadar startajo Gorenjci. To pot jih ni bilo, vsaj najboljših ne. Rezultati so naslednji:
L Mulej Miloš 2:32.4, 2. Kralj Leopold 3:20,
3.	Žerjal Emil 3:37 (vsi Ilirija), 4. Molnar Saša (Ljubljana) 4:14, 5. Finžgar Rudi (Planina 4:14.4. Izven konkurence je startal tudi Žvan Lojze, ASIv Gorenjec, ki pa je radi nerodnega padca odstopil.
Italijanski nogomet
V italijanski prvi diviziji so bili danes doseženi naslednji rezultati:
Milano : Novarra 2:1,
Lagio : Lignria 1:0,
Juventus : Bologna 2:0,
Triestina : Livorno 2:0,
Lucchese : Bari 0:0.
Modena : Genova 0:0,
Ambrosiana : Roma 3:2,
Napoli : Torino 0:0.
Na prvenstveni tabeli vodi Bologna s 34 točkami, druga je Ambrosiana z 31 točkami, Triestina se je nekoliko dvignila. Z 20 točkami je zdaj četrta — seveda od zadnjega kraja tabele.
V Alassiu je zmagal Kucelli
V finalni teniški tekmi gospodov na turnirju v Alassiu je včeraj zmagal Italijan Kucelli nad Jugoslovanom Punčecem v treh setih z 8:6, 7:5, 6:4 in na ta način osvojih teniško prvenstvo Alassia. — V finalni tekmi mešanega doubleja
ie zmagal par Henkel-AVheeler nad našim parom ’unčec-Florijanova s 7:5, 6:3.
Šport v zadnji minuti
N« prvenstveni tabeli angleškega nogometnega prvenstva se še vedno čvrsto drži v vodstvu Everton Včeraj je bil Everton z 2 :1 zmagal nad — po trenutnih sodbah — najboljšim klubom Anglije, Wolver-hamptonom. Woloerhamptoo je bil prej premagal Stoke yity s 3: 2. Presenečenje predstavlja tudi katastrofalni poraz k! ga ,e bil doživel Middlesbor-rough. I ortsmouth je bil premagan s katastrofalnim rezultatom 8:2!
i •	i*	^il	v	Madison	Square	Gardenu	boksar-
ski dvoboj za svetovno prvenstvo v poltežki kategoriji. Črnec Henry Armstrong se je srečal v izzivalni rundi za naslov. Henry Armstrong je svetovni prvak v poltežki in srednjetežki kategoriji Braniti je moral naslov v poltežki kategoriji, Izzivalec je bil angleški boksarski mojster Emie Roderick. Armstrong je premagal tudi tega 6vo*ega nasprotnika in sicer v dvanajsti rundi. Emie Roderick je bil britanski mojster v poltežki kategoriji. Od dvanajstih rund je v borbi pripadlo devet rund. Po dveh udarcih v drugi in tretji rundi je bil Emie Roderick dejansko že »odpravljen«. Pokazalo se je, da j« Armstrong absolutno najboljši boksar v svoji katedoriii in nima za zdaj še nevarnega nasprotnika.
Strašna smrt pod vlakom
V železniškem trikotu — neznanka z odrezano glavo
Maribor, 2. aprila.
V znanem železniškem trikotu na desnem bregu Drave, k)er se stikata železniški progi proti Ljubljani in proti KoroSki, se je odigrala nocoj zagonetna žalo-igra. Ob tričetrt na šesto uro zjutraj so našli železniški uslužbenci v omenjenem trikotu ob tiru truplo nepoznane žene, kateri je odrezal vlak glavo. Truplo je ležalo kakih 200 korakov nižje od Tržaške ceste. Glava se je držala samo še za kos kože na vratu. Da ji kolesa niso glave čisto odrezale od telesa, jc preprečil navzgor zavihan ovratnik debelega zimskega plašča. Videlo se je iz položaja, v katerem je truplo
ležalo, da je ženska sama Šla v smrt. Legla je na progo tako, da je položila vrat na tračnice. Samomorilka je srednie velikosti, stara 25 do 30 let, kostanjevih navitih las, na glavi je imela temnomoder klobuk, moder plašč z belimi pikami, obleka modra, svilene srvetloriave nogavice, črni nizki čevlji, na rokah modre rokavice iz usn]a, okrog vratu svilnato ruto, zlate uhane z zel eno-modrimi podolgastimi kamni, na levi ozek zlat prstan z dvema malima kamenčkoma, ročne torbice ni imela, v žepu plašča pa se je našel iacnci robček, na katerem 60 se poznali krvavi sledovi, kar bi kazalo, da je bila morda jetična, /aenkrat it ne ve, kdo je neznana pokojnica.
Od tu in tam
Avtomobilska razstava in razstava društva za reste sta bili v soboto odprti v prostorih belgraj-skega velesejma oL» navzočnosti zastopnikov kralja, vlade, zastopnikov vseh veroizpovedi ter zastopnikov gospodarskega življenja. Uvodni govor je imel predsednik velesejmske uprave M. Stanojevič, za njim pa ie avtomobilsko razstavo odprl trgovinski minister Tomič, a razstavo za ceste gradbeni minister dr. Miha Krek.
Pravnega referenta zagrebške Delavske zbornice je pred tremi dnevi napadla ob izhodu iz palače zbornice skupina 30 delavcev. Tistega dne je bila v prostorih zbornice seja predstavnikov delavskih in nameščenskih organizacij, a na njej bi moral padati pravno poročilo Milivoj Magdič. Predstavniki delavskih organizacij pa 60 pred pričetkom sej« izjavili, da se bodo odstranili od posvetov za tako dolgo, dokler bodo vedrili v Delavski zbornici ljudje Magdičevega kova. Zares so zapustili zborovanje, toda zvečer, ko je Magdič odhajal iz zbornice, ga je pred vrati napadla skupina 30 ljudi in ga pretepla. Hujših posledic je Magdiča rešil policijski stražnik. Preiskava je dognala, da je bil nekaj dni poprej izglasovan med delavskimi delegati sklep, da bodo dejansko obračunali z vsemi tistimi, ki so 6e izjavili proti komunistični taktiki v dela\'6kh ustanovah.
Na tajinstven način sta bila zastrupljena zakonca Ivan in Jagica Pavletič iz Erdeljeke Tišine pri Sisku. V petek sta obadva skupaj z 18 letno hčerko večerjala. Sredi noči pa 6eje Pavleti« zbudil, ker mu je postalo slabo. Hčerka ga je hitro odpeljal v bolnišnico, toda tam je moz zjutraj umrl kljub vsemu trudu zdravnikov. Ko pa se je hčerka z žalostno novico vrnila domov, je našla v globoki nezavesti tudi mater. Pa tudi ta je takoj po prevozu v bolnišnico izdilinila, ne da bi prišla le za trenutek k zavesti. Dogodek je dal oblastem povod, da so uvedle preiskavo, notranje organe žrtev pa poslale v preiskavo zagrebškemu higienskemu zavodu. Verjetno je, da ima dogodek zvezo s spori, ki sta jih zakonca imela z očmom Joso Milakovičem, kijima je prepustil posestvo ter si izgovoril preuzitek. Zadnja leta pa se je starec vedno prepiral in jezil, ce-prav sta mu Pavletiča skrbno stregla.
S strahovitim mučenjem fe šest maskiranih
razbojnikov izsililo denar iz bogatega kmeta Mladena Cvetkoviča iz Donje Studene pri Nišu. O prvem mraku, ko je kmet sedel s svojo ženo k večerji, so vdrli v hišo razbojniki in jima zagrozili s 6mrtjo, če brž ne izročita denarja. Ker sta se obadva branila, so ju začeli razbojniki neusmiljeno mlatiti 6 puškinimi kopiti. Ker kljub temu niso izsilili, kar so hoteli, so obadva položili na tla in jtt z noži zbadali tako dolgo, da 6ta izdala skrivališče denarja. Potem so pobrali 17 tisočakov in pobegnili.
Klub »štiridesetih mučenikov« so ustanovili T Somborfu možje, ki so jim boljše polovice odrekle poslušnost in same prevzele vajeti v roke. Ti »copatarji« so hoteli narediti iz vsega šalo in prav na dan »40 mučenikov« so ustanovili svoje društvo in ga po dnevu ustanovitve tudi poimenovali. Postavili so si za glavni cilj to, da bodo med 6eboj zbirali prostovoljne prispevke za podporo revnim otrokom. V mestu je ta šala izzvala veliko veselja in dovtipov.
V bolnišnico za umobolne je belgrajsko sodišče poslalo morilca Krešimirja Blaževiea, ki je bil skoro pred letom brez pravega povoda streljal v družbo svojih prijateljev na belgrajski postaji ter dva ubil, dva pa težko ranil. Psihiatri so pri Blažiču ugotovili dedno obremenjenost, kajti njegov oče ie bil strasten alkoholik in zraven Se jetičen, kar je pustilo svoje uničujoče posledice na otrokih. Zdravniki so dejali, da Blaževač za svoje dejanje ni odgovoren in zato ga je sodišče oddalo v umobolnico.
Zaradi psa je padla človeška glava v Šisma-noTcib pri Prokuplju. Milan Mladenovič je bil pred letom v svojem vinogradu ubil psa, ki je bil last Aleksandra Denica. Zaradi tega sta si bili obe družini v jezi. Ko pa je pred dvema dnevoma Denič prišel pozno ponoči domov, je vzel sekiro, rekoč, da bo ubil Mladenoviča. Najprej je razbil vsa okna, nato pa pozival Mladenoviča, naj pride ven, če ima korajžo. Mladenovič je pograbil sekiro in skočil skozi okno. Ob izzivaču se^ je znašel tako nenadejano, da je Denič prestrašen obstal. To priliko pa je Mladenovič izrabil in e sekiro nasprotnika pobil do smrti.
Druibo za prodajo poljedelskih strojev sta v
Belgradu pred dobrim letom ustanovila bivši Dunajčan Leo Deutsch in uradnik v hotelu j-Palace« Bogomir Megušar. Izgovorila eta si tako, da bo naročila nabiral Deutech in si od pripadajoče pro-voziji pridržal 65%, ostalo pa bo prejel Megušar. Ker je bil Deutsch nemški državljan, je moral novo ustanovljeno tvrdko prijaviti na ime Megušarja. Takoj je šel na deželo in nabiral naročila za najboljše tovarne poljedelskih strojev v Evropi. Nabral je okrog 500.000 din are, a strojev naročnikom ni dobavil. Nazadnje je prišel pred sodišče, kjer pa ni mogel dokazati, da bi bil sploh pooblaščen nabirati za razne tovarne naročila. Razprava je bila preložena, da bo omogočeno Deutschu dokazati, da je imel pravo zastopstvo.
Združenje tovarnarjev letalskih delov in motorjev je imelo svoje zborovanje v Belgradu. Lastniki odn. ravnatelji teh tovarn so ugotovili, da domača proizvodnja letal in letalskih delov dobro napreduje tako količinsko kakor kakovostno. Za to govore naročila iz sosednih držav, zlasti pa njihovo zanimanje za nov tip lovskega letala Ik-3, katerega izdeluje tovarna »Ikarus«. Obenem so tovarnarji sklenili udeležiti 6e mednarodne letalske razstave v Milanu, ki bo jeseni. V resolu ciji se zavzemajo za zgraditev skladišč surovin, ki eo v letalstvu neizogibno in nujno potrebne ter omogočanje večjih nabavk v tujini^ zlasti za predmete, ki so potrebni, da se doseže pri novih letalih čim večja brzina.
Strašen pokolj so med seboj uprizorili Ar-havti v Sazliji blizu Uroševca. Družini Jošarevi-čev in Asanovičev 6ta bili sprti. Ko je šel preko Jožarenovičeve njive Ebedin Asanovič, ga je Jo-sarevič nahrulil, skočil nadenj- in mu zaril nož v trebuh. Na vpitje Abedinovo so prihiteli njegovi sorodniki Fejzul, Osman in Redžep ter oboroženi s sekirami in noži vrdli v hišo Jošarevičev. V hiši so bili Bajram, Čazim in Rifat. Vnela se je prava bitka. Bajram je najprej ubil Fejzula Asanoviča, nato pa še Redžepa. Vpričo dveh mrličev, ki sta ležala pred njimi, je njihova kri še bolj zavrela. Ko se je boj končal, je ležal na tleh mrtev še Osman Asanovič, Jošareviči pa bo bili ?Bi težje ranjeni.
»Nmav čez izaro«
Zakon o nadziranju kmečkih gospodarstev
S 1. aprilom je stopil v veljavo zakon, ki naj bi zajamčil izvedbo druge nemške gospodarske štiriletke na področju kmetijskega gospodarstva. Namen tega zakona je ta, da 6e bo morala vsa plodna zemlja čim bolj intenzivno obdelovati in da se prepreči vsako malomarno gospodarjenje.
Odredba ne zadene dednih kmetij, ker vsebuje postopek proti malomarnim kmetom že postava o dednih kmetijah 6ama. Vsa ostala obdelana zemlja pa je podvržena temu zakonu. Za obdelovanje pripravna zemlja se mora po tej odredbi na vsak način in pod vsakimi pogoji izrabiti do skrajnih možnosti. Zakon prepušča sodnijam in njim dodeljenim strokovnjakom, da v nujnih slučajih odrejajo vse, kar smatrajo za potrebno.
V slučajih malomarnega obdelovanja zemlje ima sotkiija štiri možnosti postopka. Če je kakšna kmetija ali zemljišče slabo obdelano, potem sodnija na predlog okrožnega kmečkega vodje opozori lastnika pismeno ali ustmeno, naj bolje gospodari. Določi se mu gotov rok, do katerega mora nedostatke v gospodarstvu odpraviti. Če se temu pozivu ne odzove, so predvidene kazni do 1.000 mark ali do 6 tednov zapora. Če je bil opomin brezuspešen, sme sodnija na predlog dežel, kmečkega vodje določiti nadzorstvo nad zanemarjenim gospodarstvom največ za dobo 4 let. Upravitelj razpolaga z vsem, kar spada h kmetiji. Nanj preidejo tudi vse pravice. Če se pokaže tudi ta izhod kot nezadosten, lahko sodišče izroči zanemarjeno posestvo v najem strokovno izvežbani osebi. Ako lastnik « prisilnim najemnikom ne bi hotel skleniti najemniške pogodbe, določi podrobnosti pogodbe sodišče samo. — Pod to odredbo ne spadajo pašniki in planine Vzhodne marke. — Sodišče lahko odredi ustmeno razpravo in nudi posestniku možnost zagovora. Tudi
pritožbe na višja sodišča so mogoče, vendar izključno samo na stroške prizadetega posestnika z malomarno obdelano, zemljo. — Po tej odredbi je dejansko mogoče razlastiti kmete, proti katerim je mogoč očitek o malomarnem obdelovanju rodovitne zemlje.
*
V preteklem letu je bilo v cclovškem okraju od 2256 novorojenčkov 807 nezakonskih, v veli-kovškem pa 225 od 769 in v šmohorskem 66 od 406. Vzporedno s številom nezakonskih otrok se
giblje tudi otroška umrljivost, ker nezakonski otroci navadno niso deležni tako skrbne nege kakor zakonski. Narodno-socialistična dobrodelna organizacija NSU namerava urediti za Koroško 245 pomožnih uradov, ki nai bi zakonskim in nezakonskim materam nudili prvo pomoč. Ta socialna akcija ima namen zmanjšati v deželi umrljivost otrok.
Občinski uradi zbirajo statistične podatke o številu oskrbovanih oseb v posameznih gospodinjstvih. Na podlagi teh podatkov bodo trgovci 6e6tavili seznam svojih odjemalcev ter določili količino masti ter surovega masla za posamezna gospodinjstva,
Bače, Dobje, Loče in okolica Baškega jezera dobijo vodovod. Vsaka vas dobi skupen studenec, posamezniki pa bodo od glavnega vodovoda lahko speljali vodo v svoj dom. Stroški vodovoda so preračunani na 160.000 mark. Od teh bo država nosila 65%.
Na vzhodnem obrežju Baškega jezera je država kupila od sosesk Zgornje Borovlje in Peč-nica 48 ha zemlje. Na tem prostoru namerava zgraditi šolo za narodno - socialistične voditelje (»Fiihrerschule«). Šola je zamišljena kot moderen internat z vsem komfortom, ki bo lahko sprejel do 400 učencev. — Na polotoku pred Bačami pa nameravajo zgraditi veliko delavsko okrevališče.
Močvirje med Bačami in Maloščami bodo izsušili. Stroški so preračunani na 326.000 mark, od katerih je obljubila držav nositi 85%.
Občni zbor mariborske Zimskošportne podzveze
Danes dopoldne je bil v hotelu Orel občni zbor Mariborske zimskošportne podzveze, ki ga je vodil predsednik Gnus. Poveljstvo mesta je zastopal podpolkovnik Maslač, Touring-klub in »Putnika« ravnatelj Loge, mestno občino ravnatelj Rodošek, Tujskoprometno zvezo inž. Šlajmer, zastopnik Zimskošportne zveze pa je bil Golubovič.
Bil je to 10. občni zbor. Predsednik Gnus je podal kratek pregled dela v teh 10 letih. Brez sredstev, brez razumevanja pri občinstvu in pri merodajnih činiteljih se je začelo delo mariborske podzveze, rodilo pa je kljub temu nenavadne uspehe. MZSP si je pridobila ogromne zasluge za popularizacijo zimskega športa in zimskega športa in zimskega turizma na našem Pohorju. Glavno delo se zadnja leta osredotočuje v ribniškem pohorskem kotu, kjer so terenske in snežne prilike najugodnejše iu kjer je z izgradnjo številnih modernih domov podana možnost še večjega razvoja. MZSP pa ni zapostavljala tudi drugih krajev. Prav tako je posvečala pozornost razvoju zimskega športa v Celju in njegovem področju ter v drugih zimskošportnih centrih. Posebno preteklo leto je bilo plodovito. Višek so tvorile pač velike tekme za podzvezno in za zvezno prvenstvo v alpski kombinaciji. MZSP je dokazala, da je dorastla vsem takim nalogam.
Tajniško poročilo je podal Konič. V pod-zvezi je včlanjenih 18 društev in sicer 12 športnih klubov, 5 podružnic SPD in 1 tujskoprometno
društvo. Podzveza šteje 132 verificiranih tekmovalcev. Sledilo je blagajniško poročilo Senice. Premoženje podzveze znaša 21.161.50 din; prejemkov je imela lani 19.372.50, izdatkov pa ravno toliko. Tehnični vodja Forstnerič je obširno poročal o športnih prireditvah v preteklem letu. Poročil je o betnavski skakalnici, katero so lani popravili, vendar zaradi pomanjkanja snega ni mogla služiti, dalje o smuških poteh od Sv. Bolfenka v Radvanje ter z Jezerskega vrha v Ribnico. Tekmovalni program je bil lani izredno pester ter se ga je zaradi ugodnih snežnih razmer posrečilo v polnem obsegu izvesti. Poročilo gospodarja je podal Kebrič.
Sledile so volitve: predsednik Zorzut Ludvik, prvi podpredsednik inž. Lenarčič, II. podpredsednik Forstnerič Viljem, III. podpredsednik Kovač Zdravko, tajnik Konič Pino, blagajnik Senica Drago, tehnični vodja Purkelj Viktor, gospodar Matela Leopold. Odborniki: za SSK Maraton inž. Lah in Kebrič, za ISSK Maribor Voglar in Fa-nedl, za SK Železničar Jenko in Heric, za SPD Maribor Kožuh in Divjak, za SK Rapid Čerin, za Sm. K Guštanj Dolinšek, za SPD Celje dr. Hra-šovec, za SPD Prevalje pa Golob in dr. Šeber, Ribnica na Pohodju. Nazorni odbor: kap. Gnus in dir. Rodošek, predsednik sodniškega odbora Golubovič. Delegati *a Savez Zorzut in Jenko, za mestni turistični odbor dr. Lutman, za tujsko prometno zvezo Forsnerič, za zdravniško sekcijo pa dr. Lutman in dr. Cijan.
V nekoliko vrstah nam poročalo iz Pariza
Kardinali in volitve papeža. Takole se glaei naslov članka, ki ga je objavil neki tukajšnji list, katerega imenujejo tudi »špeis karta«. Ta listič je namenjen našim izseljencem in izhaja skoro vsak teden. Pisan je v srbohrvatskein jeziku, ima pa tudi nekaj novic pisanih v nekakšni »slovenščini«. Za primer te čiste »slovenščine« objavljamo naslednji člančič, ki je jasen dokaz, kako nekateri za to poklicani skrbe v vseh ozirih za naše izseljence, članek se dobesedno glasi takole: Danes so začele v Vatikanu volitve novega Papeža in je zanimivo znati, gdo ima pravioo voliti, namreč kdo vse more hiti kardinal. Kardinale imenuje Papaž — navadno samo visoke duhovnike, škofe, nadškofe, ampak ima tudi pravico imenovati. druge, neduhovnike, kako je večkrat bio slučaj pred stotimi leti, ko 6U Papeži imenovali še le desetletne prinčeve svojih kraljevskih prijateljev. Kardinalov je dve vrste. Eni ki prebivajo na Vatikanu, takozvani kardinali kurije (Rimska kurija) in drugi — največ polovina — iz drugih držav in narodov. Tudi od tistih je zmir večina iz Italije in je zmir bila komaj tre-tina kardinalom neitalijanov. Poslednji kardinal (in tudi edini naše krvi) iz Jugoslovan skop ozemlja je bil v prošlem stoletju, zagrebški škof Mihailovič. — Zanimivo je, kakšni slovenski ljudje sede v redakciji tega lista, da servirajo tako čudovito solato našim izseljencem.
Oče, morilec šestih otrok, sodil tudi sebi. — Brezposelni soboslikar Pavel Devillechaise je bil vojni invalid. Z ženo, ki je zadnje čase zahtevala ločitev zakona, ker j« bil mož tudi pijanec, sta imela 10 otrok, od katerih jih je bilo 6 doma pri očetu. Družina je prejemala sicer vsakomesečno nagrado, toda bila je premajhna, da bi oče mogel preživljati otroke in da bi še njemu kaj ostalo za pijačo. Zato je sklenil narediti konec. V soboto zjutraj je sicer lepo odpravil dva otroka v šolo. Ko se je pa vrnil v stanovanje, je vzel sekiro in pobil štiri najmlajše. Ko sta se imeli opoldne vrniti iz šole Marija in Lucija, ju je šel počakat. Prijel ju je za roke in ju odpeljal domov v sobo, kjer eo * razbitimi glavami mrtvi ležali štirje otroci. Nič ni pomišljal. Končal je mlado življenje še tema dvema, nato pa vsem šestim pognal po eno kroglo ▼ glavo. Nato je ne-znanokam izginil. Pričeli so ga iskati okrog Auto-na. Šele v nedeljo se jim je posrečilo, da so ga prijeli in odgnali v zapor. Ko pa so zvečer prišli v celico, da bi ga prepeljali v nek drug zapor, so ga našli obešenega na oknu. Sodil si je sajn.
Koncert APZ
Nj. Vel. kraljiea Marija, pokroviteljica Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, je imenovala svojega zastopnika, ki se bo udeležil zboro-vega koncerta danes ob 20 v Unionu. Prosimo občinstvo, naj si vstopnice, ki so še na razpolago, preskrbi že v predprodaji. Koncertna blagajna bo poslovala danes od 8—17 na univerzi, nato se preseli v Union, kjer bo odprta od 19 dalje. Dalje prosimo, da občinstvo zasede prostore točno ob določeni uri. Program koncerta je iz dobe slovenskega preporoda: B. Potočnik - A. Foerster: >Zvo-nikarjeva«, J. Fleišman - dr. P. Kozina: »Tiha noč«, G. Rihar: »Jamica«, G. Rihar - dr. P. Kozina: »Veseli godec«, K. Mašek: »Pri zibeli«, »Mla-tiči«, A. Hajdrih: »Pod Aknam«, »Cerkvica«, »Hercegovska«, A. Nedved: »Kyrie« in »Gloria« iz Maše II, »Popotnikova pesem«, Fr. S. Vilhar: »Ljubičica«, »Guslam«, D. Jenko: »Vabilo«, »Na moru«, »Lipa«. — Ne pozabite dvigniti rezerviranih vstopnic danes najkasneje do 12!
)
>
/'h~*
E mi 1 Kralj slavi v torek 25 letni Jubilej
svojega umetniškega dela na deskah našega Narodnega gledališča. Četrt stoletja stoji v ospredju našega odra kot nosilec in oblikovalec človeških usod. Delo, ki ga je v tej dobi opravil, ne tamo kvantitativno, temveč tudi kvalitativno, ga postavlja v vrsto naših največjih narodnih umetnikov. Slavnostna predstava »Živi mrtvec«, v kateri igra jubilant vlogo Fedje Protasova, bo v operi. Vstopnice so tudi tam v prodaji.
Obvestila
Izpiti za elektroinštalaterje. Zbornica za TOl v Ljubljani objavlja, da sprejema prijave k izpitu za elektroinštalaterje do 15. aprila t 1. Kandidati naj vložijo svoje prijave po Združenju elektrotehničnih obrtov v Ljubljani. Izpiti se bodo vršili v maju t. 1. in bo vsak kandidat, v kolikor bodo njegove listine ustrezale zakonitim pogojem, #b-veščen o pripustitvi k izpitu s posebnim dopisom, v katerem bo naveden tudi točni termin izpita.
Za delavsko stanovanjsko kolonijo za BeH-gradom je razpisana naprava centralne kurjave, ki bo veljala nekaj nad 100.000 din, vodovodna napeljava za vsa tri poslopja bo veljala nad 200 tisoč dinarjev, električna napeljava v vseh treh poslopjih pa okrog 75.000 din. Za to veliko novo stanovanjsko kolonijo, ki zlasti delavstvo težko čaka nanjo, bodo razpisana še ključavničarska, steklarska, slikarska, pleskarska in nekatera manjša dela, prav tako pa tudi vsa notranja oprema otroškega zavetišča, kamor bodo stanovalci lahko vsak dan izročili svoje otroke v zanesljivo varstvo.
Rdeči križ ▼ Ljubljani prične takoj po Veliki noči nov bolničarski tečaj za ženske v starosti od 18 do 35 let in moške, ki niso vojni obvezanci. Predavanja in praktične vaje se bodo vršile od pol 20 do 21 po dvakrat na teden v dobi 10 tednov. Po izvršenem izpitu dobe absolventi bolničarske diplome ter se pridružijo sodelavcem Rdečega križa. Prijave se sprejemajo ob delavnikih do 5. aprila v času med 9 in 12 dopoldne in 3 in 5 popoldne v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-II. — Seboj je prinesti po možnosti priporočilo funkcionarjev Rdečega križa, bolničarskega odreda, zdravnika itd. Neoporečnost je pogoj. Neuspešne prijave za prejšnji tečaj se naj obnove.
Posestnike obrežnih zemljišč na Ljubljanskem barju opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva, da morajo najkasneje do 30. aprila t.
1.	odstrariti pri potokih in glavnih odvodnih jarkih vse drevje in grmovje, ki ovira odtok vode.
Turistovski klub »Skala« ▼ Ljubljani bo imel svoj redni občni zbor dne 21. aprila v petek zvečer v klubski 6obi kavarne_ Union.
Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane na ogled nove palače banke Slavije, ki bo v sredo,
5.	aprila ob pol 16. Sestanek pred stavbiščem v Gajevi ul. Pregled je namenjen predvsem kame-nitnim oblogam in nekaterim konstrukcijskim posebnostim.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 3. aprila: Zaprto.
Tonerk, 4. aprila: zaprto (Kraljeva pr o,-j - o v
v Operi).
OPERA — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 3. aprila: Zaprto.
Torek, 4. apr.: »Živi mrtvec«, Proslava 23-leUi.i.o
umetniškega delovanja Emila Kralja.
Sreda, 5. aprila: »Štirje grobijani«. Red Sreda
Ribnikar kupuje
„Toti list"
Iz Maribora nam poročajo, da g. načelnik poverjeništva za socialno politiko v pok., Adolf Ribnikar, kupuje mariborski humoristični list »Toti li6t«. Ponuja precej visoko kupnino. Zatrjujejo nam dobro poučeni krogi, da to ni kaka aprilska šala, marveč resnica.
Slikarstvo- pleskarstvo V. Žvegelj
Ljubljana, Cojzova cesta 1.
Novi vzorci! — Cene vsem dostopne!
UZHIEmHH POSOJILNO
REGISTROV ANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
POLEG HOTELA UNION
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge bo do 5®/e po dogovoru Poslužite se varčevalnega krožka 1 Zahtevajte prospekti
Posojilnica daje kratkoročna posojila
Šport
čez
nedeljo
Dan presenečenj* v ligaških tekmah
SK Ljubljana je na svojem igrišču podlegla boljšemu moštvu
Današnji dan laliko po pravici smatramo za dan presenečenj. Presenečenje v Ljubljani je neprijetno — nihče ga ni pričakoval. Z današnjim porazom se je Ljubljana močno približala onim vodam, v katerih so nevarni vrtinci. Spet 6e bomo morali bati, da edini slovenski ligaški klub izpade. Z današnjo zmago bi ta nevarnost povsem odpadla, tako pa do zadnje tekme ne bomo vedeli, pri čem smo.
Drugo veliko presenečenje je zmaga Jugoslavije v Belgradu. Tudi tega ni nihče pričakoval. Ni pa tudi izključeno, da zna BSK ta poraz veljati celo prvo mesto. BSK je v tabeli le 3 točke pred Gradjanskim. V štirih tekmah pa zna tudi BSK utrpeti še kak poraz, saj ima še dve zelo težki tekmi z Haškom v Zagrebu in z Hajdukom doma.
Tudi v Varaždinu je le malokdo pričakoval, da bodo zmagali Sarajevčani, ki niso bogve v kako dobri formi. S tem porazom pa je Varaž-dincem tudi najbrže odklenkalo nadaljno sode-
lovanje v ligi Bomo videli kako se bodo Varaž-dinci držali prihodnjo nedeljo v Ljubljani.
V Zemunu je zmagal, kakor je bilo pričakovati Gradjanski. Zemuncem je za letos najbrže že odklenkalo. Nimajo več kakega resnega upanja, da bi se lahko obdržali v ligi, tudi če premagajo Ljubljano, ki bo morala še igrati na njihovem igrišču. Gradjanski pa se je s svojo zmago močno približal BSKu in ni izključeno, da bi bil celo prvi, ker ima zadnje štiri tekme lažje kakor BSK.
Tudi Jedinstvo je proti pričakovanju in z razmeroma velikim rezultatom premagalo Baskov-ce. Za Bask se to na prvenstveni tabeli močno pozna in je padel za dve mesti nazaj.
V Zagrebu se je prav dobro odrezal simpatični Hajduk. Premagal je Haška z 2:1 in se s to zmago močno usidral pri vrhu tabele, kjer bo tudi ostal prav gotovo. Vsekakor pa je tekmovanje z današnjimi presenetljivimi rezultati še mnogo pridobilo na zanimanju.
Slaba igra — nepotreben poraz: Gradjanski (S) : Ljubljana 2:1 (1:0)
Ljubljana, 2. aprila.
»Dve točki bomo dobili danes, iz nevarnega »pasu« se bomo izvlekli dokončno!« Tako so 6e tolažili optimistični podžigači, ko so hiteli okrog štirih popoldne proti igrišču SK Ljubljane.
Prav gotovo nihče med tisoč petstotimi gledalci ni mislil niti v sanjah, da bodo naši ligaši morali kar obe točki prepustiti gostom iz Skoplja, Nihče med domačini, skoraj gotovo pa tudi gostje ne, saj ponavadi v Ljubljani puščajo točke celo klubi, ki so prav pri vrhu ligaške nogometne tabele.
Prišlo pa je presenečenje, grdo in nepotrebno.
Ljubljana je izgubila na lastnem igrišču od nasprotnika, ki ga je sprejela e podcenjevanjem.
Novinec je premagal tekmeca, ki je že leta v v ligi in ki je znan po tem, da ga je doma silno težko ugnati v kozji rog, ker je trd, temperamenten in če mu ne gre vse tako kakor bi bilo želeti, tudi dovolj oster. Gostje iz Skoplja pa so naleteli na Ljubljano, ki živi lagodno kakor sredi mrtve sezone, neredna, neprizadevna, graje vredno mlačna: ti igralci so slabe sence jesenskih borcev.
Moštvi sta nastopili takole: Ljubljana: Lindič, Ceglar, Bertoncelj Stanko, Vodišek, Šercer, Bon-celj, Janežič, Pupo, Grintal, Grozdar, Trko. Gostje so privedli postavo: Demič, Vidovič, Jovanovič, Ristič, Simonovič II., Simonovič I., Cvetkovič, Bo-gojevič, Corluka, Atanackovič in Dimitrijevič.
Nekaj drži trdno in neizpodbitno: Gradjanski iz Skoplja je po današnji svoji ljubljanski igri jasno in prepričljivo dokazal, da je klub, ki na noben način ne zasluži, da bi izpadel iz lige. To moštvo razume, kaj je nogomet.	,
Dve, tri presenetljive poteze, nagel start, hitri, premeteni prenosi v začetku igre — takoj so gledalci uvideli, da imamo pred seboj resnega in energičnega nasprotnika.
Dolgi pas, ki so ga porabljali v igri, je bil njihovo odlično orožje, ki so ga utegnili izrabiti do maksima, ker eo bili hitri, pogumni in odločni in ker eo se znali odlično postavljati: skoraj za razred v vseh teh stvareh presegajo naše nesmotrne, skoraj samo na goli primer navezane domačine. Njihove akcije so premišljene in bliskovite hkratu. Dober pregled nad igro je prednost, ki jo ima vsak posameznik. Odlično driblajo, pa oddajajo žogo, čim zadiši po nevarnosti, da jo bo dobil nasprotnik.
Tudi taktična plat jim v igri ni neznana. Kako spretno eo organizirali zaprto igro, po doseženem golu — in ko so povišali na 2:0, eo jo nemudoma spet odprli. V njihovi skupni igri je obilo inteligence. Ti študentje s skopeljske filozofske fakultete so pokazali, kaj je sveža, pametna in pravi čas začeta ter izvedena kambinacija. Takoj so zagledali šanso za uspeh, vsaka akcija je bila premišljena.	.
In njihova brzina, njihov start? ogledno oboje. Moštvo goji prav soliden nogomet, ki mu bo počasi priskrbel dobTO zveneče ime.
Ljubljana je odpovedala. Ne Lindič, ne branilca. ne — razen deloma Erberja in »nekoliko« se (irintala — v napadu ni bilo moči, ki bi znala izpeljati začeto stvar z uspehom. Brez pregleda so hili vei; za gosti so močno zaostajali tudi po prebrisanosti. Šablonska igra je bila vselej o pravem času spregledana.
Igralci skopi janekega Gradjanskega so ze vnaprej vedeli, kaj nasprotnik namerava. Zato so nevarnost o pravem času spregledati in jo tudi s preprostimi sredstvi odstranili.
Kaj pa ljubljanska halflinija. Na bolnem telesu je to hudo zatečena bolna peta. Šercer slab, nespreten in netočen, počasen in brez pregleda. Vodišek nepremišljen, slabo oddaja in slabše jemlje kakor je jeseni, Bonoelj priden, toda njegove /oge skoraj redno prihajajo na napačen naslov. Ta halflinija za nasprotnika ne predstavlja resne ovire, ne vzdržuje nobene zveze ne z napadom ne z obrambo, le plava v terenu, prava »Badege-selscbaftc
Prvi polčas so bil premočni Skopljenci, v drugem je Ljubljana napadala več, čeprav nerodno in nesrečno. Ni bilo mogoče izenačiti.
Prvi gol Je iz težke situacije v obrate delo spretno levo krilo Dimitrijevič v 33. minuti prvega polčasa. Lindič bi bil moral ta strel ubranili.
Neprevidna obramba ni popravila Šercerjeve napake; Cvetkovič je ušel in streljal v 27. minuti drugega polčasa — 2:0 za Gradjanski. šele v 36. minuti, ko so odnesli blesiranega Janežiča, je Erber na lep način zabil častni gol za Ljubljano — 2:1.
Sodil je 1 napakami, pa objektivno g. Mika Popovič.
Jedinstvo : BASK 4 :1 (3:1)
Belgrad, 2. aprila.
Ob 2.15 popoldne se je začela nogometna tekma med Jedinstvom in Baskom. Tekmo je sodil g. Poduhsky, ki je svojo nalogo dobro opravil. Gledalcev je bilo okoli 6000. Jedinstvo je zasluženo zmagalo nad Baskom. Bask je danes slabo igral. Vso igro 6e moštvo ni moglo uigrati in če k temu dodamo še netočno streljanje na gol, si lahko predstavljamo pravo sliko današnjega Baska. Jedinstvo je nasprotno zaigralo zelo požrtvovalno in bojevito. Njegovi igralci so startali na vsako žogo. Obramba je odločno in vedno pravočasno odgovarjala ter preprečila tudi vse tisto, kar se je zdelo že gotovo. Najboljši del moštva je bila obramba z vratarjem Novakom na čelu, v napadu pa je bil najboljši Živkovič, ki je izvrstno vodil napadalno vrsto. Večina golov je padla po njegovi zaslugi. V 21. minuti prvega polčasa je zabil prvi gol. V 32. minuti je Bask po zaslugi Laha izenačil. Jedinstvo je odločno odgovorilo in v 34. minuti je desno krilo Mastelar na prednožek Živkoviča povišalo na 2:1. V 44. minuti je Živkovič prodrl do 16 metrov pred gol ter ostro pognal žogo v mrežo. 3:1. V drugem polčasu je Bask igral z vetrom, pa mu tudi to ni nič koristilo. Jedinstvo je bilo boljše in je v 23- minuti po zaslugi Živkoviča zvišalo na 4:1. Njegova zmaga je zaslužena.
Jugoslavija : BSK 2 :1 (0: G)
Po prvi igri med Jedinstvom in Baskom se je začela tekma med BSK in Jugoslavijo, ki se je končala z zasluženo zmago Jugoslavije. BSK je ostro začel igrati in je v prvi minuti Glišovič- že zastrelil najugodnejšo priliko. Jugoslavija je takoj odločno odgovorila pa je do 5. minute zapackala še dve priložnosti. BSK je prevzel vodstvo v svoje roke in izvedel nešteto napadov, toda zaradi neodločnosti notranjih treh napadalcev, deloma pa zaradi odločne obrambe Jugoslavije so ostali vsi neizkoriščeni. Jugoslavija je napadla le sem pa tja kdaj, toda vsi njeni napadi eo bili mnogo bolj nevarni kot BSK in so dali mnogo opravka ožji obrambi »plavi h«.
Drugi polčas se je začel z ostrim napadom Jugoslavije po desnem krilu Saviču, ki je lepo vrnil žogo desni zvezi Rakarju, ta pa jo je brez oklevanja poslal v mrežo. BSK je vrnil napad, vendar ni mogel preko obrambnega zidu Jugoslavije. Igra je postala čedalje bolj nervozna. Igralci so se zaletavali drug v drugega, a gola ni bilo. Jugoslavija je redkokdaj napadla, a je vsak napad pomenil nevarnost za gol. V 31. minuti je Jugoslavija v napadu po desnem krilu Saviču, ki se je boril z Leehnerjem, podala v sredo prostemu Rakarju, ki je silno ostro poslal žogo v mrežo. 2 : 0 za Jugoslavijo. BSK je tudi ostro odgovoril. Zamenjal je tudi postavo. Dubac je prevzel vodstva napad in BSK je izvedel nekaj nevarnih napadov na Jugoslavijin gol. Jugoslavija se je vsa umaknila v obrambo. Šele v 40. minuti se je BSK po dolgem obleganju nasprotnikovih vrst posrečilo zabiti častni gol. Iz gneče pred vrati je Ze-čevič z ostrim strelom prevaril dotlej nepremagljivega Lovriča.
Vsa igra med BSK in Jugoslavijo je bila zelo lepa, napeta, prava preizkušnja za živce. BSK je ves čas bil močnejši, njegove kombinacije lepše, pred golom pa ni bil prav nič nevaren, čeprav je vrata Jugoslavije naravnost bombardiral. Jugoslavija je bila silovitejša, hitrejša in v napadu mnogo bolj nevarna kot pa BSK. Vsak napad je pomenil tako rekoč polovico gola. Zaradi svoje sijajne igre je Jugoslavija zaslužila zmago, čeprav je bil BSK sredi polja močnejši. Tekmo je sodil g. Rakič iz Sarajeva.
Gradianski (Z) : Zemun 3 :0 (2 :0)
Belgrad, 2. aprila.
Dopoldne ee je odigrala prvenstvena tekma med Gradjanskim in Zemunom pred 2000 gledalci na igrišču Jugoslavije, v kateri je z zelo slabo igro Gradjanski iz Zagreba' premagaj SK Zemun, ki je danes spustil iz rok lepo priložnost, da premaga slovite »purgarje« Gradjanski je danes zelo slabo zastopal zagrebški nogomet. Pokazal je neverjetno slabo Igre in 6e mora zahvaliti le nemogočemu napadu Sparte, da je dosegel tako visok, čeprav nezaslužen rezultat Zasluga za današnjo zmago Gradjanskega gre največ Glaserju, ki je branil vse, tudi iz neposredne bližine ter napadu Zemuna, ki sploh ni znal zabiti gola. Ce bi bil domač napad le malo boljši, bi Zemun utegnil Gradjanskega celo premagati. Gradjanski je zapustil zelo slab vtis. Prvi in tretji gol je zabil Kokotovič iz 11 mefrovke. drugi gol pa An-tolkovič. Tekmo je sodil g. Maccoratti iz Ljubljane.
Hajduk : HAŠK 2:1 (1:1)
Zagreb, 2. aprila. Splitski Hajduk je že drugo nedeljo privabil nad 5000 gledalcev na igrišče. Tokrat je nastopil v isti postavi kot pred tednom dni proti lanskemu prvaku Hašku na igrišču na Maksimira. V prvem polčasu je Hašk prevzel Hajdukovo visoko igro. Hajduk je prevladoval v polju. Najboljši del moštva je bila ožja obramba, kateri je odlično pomagal srednji krilec Požega, ki je bil sploh najboljši igralec v obeh polčalih. V 27. minuti prvega polčasa je pri enem izmed mnogih napadov Hajduka streljal Malošič mlajši ostro proti Hajdukovemu golu. V bližini gola pa je Za-metič obrnil žogo in ji dal smer v mrežo — 1:0. Dve minuti zatem je sledilo izenačenje po desnem krilu Haška Medariču, ki je poslal iz bližine žogo v levi gornji kot 1:1. Hašk 6i je prizadeval, da bi zvišal rezultat, vendar pa se mu to do konca prvega polčasa ni posrečilo. V drugem polčasu je Hašk svoje vrste uredil ter začel z igro nizkih pasov, na katero je navajen. Hajduk je poslal v obrambo Jožo Matošiča in s tem povečal svoj odpor. Vei Haškovi poskusi, da bi se njegovi igralci prebili skozi nasprotnikovo obrambo, so ostali brezuspešni. Hajduk je v drugem polčasu napadal le po srednjem napadalcu Kragiču. V 21. minuti ee je temu posrečilo pod vratarjem Žmaro poslati žogo v mrežo in povišati na 2 :1. Proti koncu igre je imel Hajduk že osem ljudi v obrambi ter je igro zavlačeval. Hašk se je zamah trudil, da bi kaj dosegel, in tudi ni mogel več preprečiti poraza.
Slavija (V) : Siavija (S) 1:3 (1:1)
Varaždin, 2. aprila.
Tu ee je odigrala danes tekma med obema Slavijama. Varaždinci, ki 60 v jeseni zmagali na vročih sarajevskih tleh ter preteklo nedeljo sredi Belgrada odigrali neodločeno tekmo z Jugoslavijo, so bili tokrat favoriti. Vendar so razočarali gledalce, ki 6e jih je na stadionu Tivarja nabralo nad 2000. Po dokaj izenačeni igri v polju so Varaždinci zaradi neodločnosti napada morali tekmo izgubiti. V 4. minuti prvega polčasa je Bra-daška, desno krilo Varaždinske Slavije, ostro streljal proti Slavijinim vratom iz daljave 30 m. Vratar je žogo odbil, toda Dabič jo je vrnil v mrežo. 1:0. v 18. minuti je Šalipur izenačil. Igra je postajala čezdalje bolj živa in ostra, vendar se rezultat do konca prvega polčasa ni spremenil.
V drugem polčasu je bila igra v glavnem pri obeh nasprotnikih enakovredna, le da je imela varaždinska Slavija nekaj več smole. V 36. minuti je varaždinska Slavija zabila lastni gol in e tem izgubila tudi obe točki. 1:2. V zadnji minuti je srednji napadalec Sarajevčanov Rajlič peljal žo-
Ijivo v mrežo	in postavil	končni		rezultat 1:3,		—
	Ligaika	tabela.				
1. BSK	18	13	3	2	54:14	29
2. Gradjanski	Z. 18	12	2	4	41:14	26
3. Hajduk	18	10	4	4	44:26	24
4. Jugoslavija	18	10	3	5	33:20	23
5. Hašk	18	8	4	6	33:22	20
6. Jedinstvo	18	8	2	8	31:34	18
7. Slavija S.	18	7	3	8	30:30	17
8. Bask	18	5	6	7	23:27	16
9. Gradjanski	Sk. 18	5	2	11	21:47	12
10. Ljubljana	18	4	4	10	15:36	12
11. Slavija V.	18	3	4	11	21:42	10
12. Zemun	18	3	3	12	17:51	9
Prihodnjo nedeljo igrajo:
V Ljubljani: Ljubljana : Slavija V.
V Belgradu: Bsk : Bask in Jedinstvo I Jugoslavija.
V Zagrebu: Gradjanski : Slavija S.
V Skopi ju: Gradjanski: Hašk
V Splitu: Hajduk : Zemun.
Maribor : Hermes 2:0 (2:0)
Maribor, 2. aprila.
. y. za^etku prvega polčasa je Maribor močno pritisnil ter ostal v premoči skoro ves polčas. V 10. minuti je branilec Hermesa po nesrečnem naključju spremenil smer ostro streljane žoge, ki je nepričakovano končala svojo pot v mreži, že v naslednji minuti je Tičar iz daljave 18 m zelo ostro in točno streljal na gol ter zvišal razmerje na 2 : 0. Vsi ostali številni napadi domačinov so se nehali ob dobri obrambi gostov.
V drugem polčasu se je slika nekoliko spremenila. Gostje so ostro pritisnili, da bi izenačili, toda domačini so se žilavo branili. Izid tekme je ostal nespremenjen. Tekmo je vodil sodnik Konič iz Maribora.
Bratstvo (Jesenice) : Atletiki (Celje) 2:2 Celje : Jugoslavija 3:1
Hockey na travi
DUV (Genova) : Maraton (Zagreb) 4:2 (3:1). DDV (Genova) : reprezentanca Zagreba 1:1 (1:0).
Zagreb, 2. aprila.
Tu so gostovali italijanski akademski igralci hockeya po travi iz Genove. Vrnili so obisk tukajšnjemu klubu Maratonu, ki je pred nedavnim gostoval v Genovi in Milanu. V prvi tekmi so porazili Maraton Danes pa 60 nastopili v isti postavi proti reprezentanci Zagreba, ki 60 jo sestavljali povečini igralci jugoslovanskega državnega prvaka Concordie. Zagrebčani so nudili močnejši odpor ter zaslužili neodločen izid tekme. Pri Zagrebčanih je bil najboljši vratar.
Veliko avtomobilsko nagrado Pauja je dobil Lang
Srassbourg, 2. aprila.
Danes je bila v Pauju velika avtomobilska dirka, ki je v športnem svetu znana kot »Grand prix automobile Pau*. Na tej dirki se je zbrala elita evropskih avtomobilskih dirkačev.
Zmago je odnesel Nemec Lang na vozilu Mercedes. Tudi drugi je bil Nemec in 6icer Von Brauchitsch. Tretji, odnosno četrti je bil Francoz in sicer Etancelin ter Sommer.
Francoski nogomet
Polfinalni tekmi za francoski nogometni pokal sta dali ta dva rezultata: Lille : Sete 1:0, Ra-cing : FIVES 1:0.
Prva divizija je imela danes nekaj presenečenj. Marseille : St. Etienne 3:1, Antibes : Metz 1:1, Lens : Canes 6:1, Le Havre : Rouen 4:1, Strasbourg : Roubaix 2:0.
Državno prvenstvo v teku čez drn in strn
Zmagovalec Kotnik Jože, drugi Bručan Jože.
Zagreb, 2. aprila.
Za državno prvenstvo v teku čez drn in strn, ki je bil letos po petih letih v Zagrebu, je vladalo med Zagrebčani izredno zanimanje. Že deset let neprestano zmagujejo slovenski klubi, za letos pa 60 ee Zagrebčani temeljito pripravili in 60 bili trdno odločeni prekiniti b serijo zmag slovenskih klubov. To jim je tudi uspelo. Pri posameznikih kot pri moštvih so odnesli prvo mesto Zagrebčani.
Slovenski klubi se za letos niso tako pripravili kot druga leta in so zraven tega pokazali tudi zelo malo zanimanja Tekem za državno prvenstvom 6e je udeležila od slovenskih klubov samo Ilirija, pa še ta pretežno s svojimi smučarskimi tekači. Primorje je poslalo 6amo tri posameznike, Mariborčani pa dva posameznika. To pot eo prvič startali na tem teku tudi Splitčani, ki so poslali v Zagreb dva prav dobra tekača.
Tek čez drn in strn je bil v Maksimiru. Proga je bila izpeljana v dveh zankah po 2800 m in 2200 m. Ti dve zanki eo morali tekači preteči dvakrat. Prva zanka je tekla ob Maksimirskem jezeru po ravnini, dočim je bila druga zanka težja in je vodila po grebenih okoli jezera. Pripominjamo pa, da proga ni bila dolga celih 10 km, ampak kak kilometer manj.
Start in cilj sta bila na istem mestu. Ves potek tekmovanja je z velikim zanimanjem spremljalo okoli 2000 gledalcev. Ko so pa tekači gledalcem izginili izpred oči, je o poteku tekmovanja poročal po zvočnikih.
V prvi zanki so se vsi tekači držali še skupaj, v drugi zanki se je pa veriga tekačev razklenila in eo prišli v vodstvo Kotnik, Bručan, Kvae, Fla6s in Krajcer. Pri 6 km je Kotnik Bručana potegnil in rezal skozi cilj prvi kakih 120 m pred Bručanom.
Rezultati so bili:
1. Kolnik Joie (Coneordia) 32:05.3;
2. Brulan Joie (Ilirija) 32:30.3;
3. Rindelar (Coneordia) 32:37;
4. Krajcer (Coneordia) 82:42;
5. Kvas (Ilirija) 33:05;
6.	Blaškovič (Split), 7 Glonar (Ilirija), 8. Krajcer II. (Corcordia), 9. Krepi (Maraton, Maribor), 10. Flass (Hašk).
Nekako v sredi med tekmovalci Je pritekel na cilj dolg Črn fant ki je na cilju izrekel gnusno italijansko kletvico. Navzoče občinstvo se je
nad tem športnikom zelo zgražalo. Po informacijah, kdo je ta odlični športnik, se je izkazalo, da je bil to Slovenec, Kien. Med navzočimi gledalci je bilo zelo veliko zagrebških Slovencev, ki pač niso pričakovali kaj takega iz ust slovenskega športnika. Obnašanje Kiena moramo na vsak način najostreje obsoditi in samo svetovati, naj v bodoče ne hodi nikamor več
Po tekmah je bila slovesna razdelitev nagrad. Zastopnik ministra za telesno vzgojo g. Ulaga je izročil zmagovalcu Kotniku pokal ministra vojske in mornarice Nediča v trajno last in pokal ljubljanskega župana dr Adleš ča v prehodno last. Zmagovalno moštvo SK Concordie, ki je za 14 točk pred Ilirijo je dobilo v trajno last pokal ministrskega predsednika g. Cvetkoviča, v prehodno last pa pokal ministra za telesno vzgojo g. Cejoviča Bručan Jože je dobil pokal, ki ga je za tek poklonil »Jutarnji list«. V imenu ministra za telesno vzgojo je g. Ulaga tekmovalcem iskreno čestital.
Državno boksarsko prvenstvo
Zaoreb, 2. aprila,
V dvorani Hrvatskega Sokola v Zagrebu je bilo danes državno boksarsko prvenstvo boksar-jev-amaterjev. Tega prvenstva se je udeležilo 10 klubov in 87 tekmovalcev, med katerimi so poslali svoje tekmovalce v Zagreb Slovan iz Ljubljane, Trbovlje in Pekovski športni klub iz Maribora.
V mušji katergoriji je po točkah premagal Nemeček Vladko (Croatia) Štiha (Split).
V bantam kategoriji je zmagaj v prvem krogu k. o. Padel (Croatia) Povaletja (Herkules).
V peresni kategoriji je prvak Fuke (Bata, Borovo). Gottesmann (Makabi, Zagreb) je bil zaradi prenizkega udarca diskvalificiran v tretjem •crogu.
V lahki kategoriji je zmagal po točkah Dev-čjč (Herkules) Ravnikarja (Croatia, Zagreb).
V welter kategoriji je premagal Polak (Makabi) po točkah Kerina (Herkules).
V srednji kategoriji je premagal Krleža (Herkules) v prvem krogu k. o Bošnarja (Croatia).
V poltežki kategoriji je premagal Hladnik (Herkules) po točkah Miliča (Split).
V težki kategoriji je premagal po točkah Ipavec (PSK, Maribor) Albinija (Herkules).
1§«nhH 4hk Mol« mk flalainflr rt 12. Mesečna naročnina 12 din, (a inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea (PII). Telefon 40(11 do 4005. Oprava: Kopitarjeva aliea K W -	■	Za JncoeUvaneko tiskam« y LjeUjaai: K. Coč. Izdajatelj Irt. Joie Sodja. Urednik: Mirko Javornik.	F	P	1