Boo iPOBirram •spange2D3DEEatasrat, odd ,TABOt* nww gak i— m *•*.!> b ZZZluu *fi. «1 , MriUta. S i3^SUC^£Ci Š * .... 3255* wna ItMdDbu k«««*1' • i«r fr »*i% JNg, S •. vjii ^4,™ * diiiiiAm' i^' -............-*■■■■-■■-■■ Uto: II. TSffl Si Maribor, četrtek 7. julija 1921. Številka; 150, 2akonod A ajna skupščina. Maribor, 6. julij« 1921. fttoV smo s* P° mučni ustavni da ir,1 la se vvn^i k rednemu zakono-^trU ^u’ ® sprejetjem ustave je «je a na«a kraljevina država v mo-dol^01a..8mislu: določene so pravice iu fcblaJ* ^r^avb*ana, odrejena'je tudi tonita '1D Iri0.^ vJade. Princip državnega li ]-afllSirila zmaSa' in postal os, oko- Umprf/6 86 sukala naša bodoča par- t.ai'na politika. Ustavna revizija Ustav 1Zpremerii posamezne točke te ^,re more pa brez revolucije iz- t]je6uiti. slavnega principa, Iri na ^iustv d’--Ustava in ta princip je jejo tort°-aV-e' Nacionalna revolucija Sivnp aj učena in v njenem ma-8fie vS ° ^r^u lahko najdejo izhodi-»ko-nn socialne, politične, kulturne in Vivr državljanov, da ip !/1 yS° 'ln še vbijejo urbi et, orbi, ti&Ba / j u®tava reakcijonarna. Poli-^OfelejZg , v*ua nam kaže, da. je bila Imenovanje kraljevnfh namestnikov. LDU Beograd, 5. Julija. Sedaj Jt najaktualnejše vprašanje spopolnitev mest kraljevih namestnikov v posameznik pokrajinah. Kakor znano, so vsi predsedniki pokrajinskih vlad podali demisijo, ker ima po določilih ustave nastopiti likvidacija dosedanjih pokrajinskihuprav. Sedaj je potrebno, da se postavijo namestniki, ki bodo izvedli likvidacijo pokrajin. Glede imenovanja teh namestnikov se vršt pogajanja. Vlada se j« na zadnji seji bavjla s tem vprašanjem, ni pa še storila nobenega sklepa. Verjetno je, da bosta v Sarajevu in v Splitu ostala dr. Gjurgjevič in dr. Desnica, v Ljubljani pa sta kandidata za namestnika dr. Bal-tič in dr. Hribar. Za Zagreb se oseba namestnika še ni omenjala, govori pa se x ene strani o dr. Teodorju Bošnjaku, na drugi strani pa o Antonu pl. Mihal-Jeviču. Zaradi bolezni g. Pašiča bodo o tem vprašanju razpravljali po njegovem ozdravljenju. Odkritja o terorističnem ddboru. vsaka rodtti^i® nastajala Iskrili 6.aka ustava produkt razmer, v ‘^iti a ss - « Jabelko ne more Ktv0 ran?'? i*1 država, čije prebival-^'edJvf ‘ ^ višku kulturnega, na,- ^cialne diferencijacije, no Hejgo X 'Var jti sama iz sebe najmoder-v°. m ? najvišje mere dovršeno usta-diktator10, b’ mogel dati zgolj Ustavo t •• Uc ve^ u8^ava* — tte, v kate°M^° razno Politične skup? ne politiSn 80 takorekoč kondenzirale, k j s ' 0 Zlftožnosf.i ljudstva, stran-Jttaui v Svojem delovanju več ali iŠocj0 , i _. °Otrolo volilcev ali pa celo Političu .sn°st od njihove povprečne se l,- , ® 1Q kultura^ gladine. Kor na-ičj-'- , stjVO, ki v nstavotvorni skup-.,ri celoto m zato posebnosti ne-»U pokrajin ne morejo priti v po-j v» V svojemu razvoju še ni dospelo £ <>ne stopnje, na kateri stoje zrelejši, ^ jlolgo neodvisni evropski narodi, in dp* bi bilo vsako nasilno, zunanje mo-^aiziranje samo laž prod samim ee-iu pred svetom, niso mogle priti v ka£V-° določbe, ki jih imajo ustave ne-voln k drugih narodov, na pr. ženska str' llravica^ socializacija, indu-bitj36 itd. S tem ni rečeno, da. moramo ^ikaLPr°li tem reformam. 11e- Delati moramo z vsemi Soje I* na *0, da P^Pravimo po* ^•.-^Pak.za enkrat teh pogojev ni »J?. z uvajanjem nezrelih reform bi -«o> demokratičen duh, UiC se Pokvarijo prebavila z nezre- Pokvarili C? * Po! jjbad3em. ^koao?0. *ukaj se pričenjajo za našo TilaJuo skupščino velevažue ua-J;fe- Ustava •m ci naj nam bo oglodalo na- Serii<^ 86 kmetijstvo z vso vne-v^^tva' 't? oblike narodnega gospo-v motiJska politika na bo tem k, '^ueišn -•------- Politika pa bo tem en’jClra Preci se bo formirala 4 ranka. r»nva a«rarna jugoslovanska *6 v hK' 'Kl-,se 1)0 morala zakanodar • ■ ll2nJdi mesecih havjt* • ato k LDU Beograd, 5, julija. V preiskavi zaradi atentata proti regentu se vsak dan pojavljajo novi momenti. Smatra se, da se bo v nekaterih dneh moglo preiti na detajle. Za sedaj so še nekatere glavne črte terorističnega po-kreta v naši državi neosvetljene in se zato misli, da bi bila aretacija pobeglih Stejičevib tovarišev, Marinkoviča in Juha velike važnosti. Oba sta menda še isto noč, ko se je izvršil atentat, pobegnila čez severno mejo proti Dunaju. Danes se je izvedelo, da je imel Marinkovič v Beogradu ljubimko Elviro, s katero je, dasiravno oženjen, živel v intimnem razmerju. To je mlada ženska 25 let, velika kokota, ki jo je v vojni a. o. ministrstvo za zunanje stvari porabljalo na Madžarskem za protišpionažo. V času boljševiškega režima na Madžarskem je bila metresa nekega kapetana, komisarja Bele Kuna. Ko so se povrnile na Madžarsko redne razmere,, je pobegnila v našo državo in živela v raznih mestih, posebno v Primorju. Ona se je spoznala z Marinkovičem in je takoj postala njegov« metresa. Smatra se, da je ona nabavila Marinkoviču bombe. Odkod in kako je nabavila te bombe, ie sicer še nepojasnjeno, vsekakor pa jih je Marinkovič dobil od nje ter jih izroči! Csakiju, ki je bil glavni komunistični skladiščnik za orožje. Dabes popoldne so prišli policijski agenti v njeno stanovanje. Ker pa je niso dobili doma, so izdali za njo tiralico. Njena aretacija se pričakuje nocoj. Policija dela neumorno, da aretira pobegla Marinkoviča in Juha. Nocoj je bila izdana tiralica za oba in je bila nemudoma odposlana v sosednje države. V tiralici se zahteva, da se oba izročita nam. Danes so zaslišali krojača Palečka iz Novega Sada, ki je imel postati član terorističnega odbora. Pripeljali so ga v Beograd pred dvema dnevoma. Pri zaslišanju je potrdil vse, kar so doslei trdili njegovi tovariši, ki so zaprti v Beogradu. Njegova izpovedba podaja zanimive podatke glede aretiranih poslancev, o katerih je najprej izjavil, da je, Nikola Kovačevič bil edini za to, da se komunistične ideje izvajajo s terorjem. Ko pa je bij opoldne Paleček konfrontiren Csakijem, se je ugotovilo, da je Kovačevič v soglasju z ostalimi tremi poslanci izdelal vse načrte in naloge za teroristični odbor in v družbi četrtega narodnega poslanca, kojega ime pa se sedaj še prikriva, organiziral teroristični odbor ter ga vzdrževal do dants. Potrdil je tudi navedbo, da se atentat Izvrši v imenu vseh Štirih poslancev. Danes so odvetniki dr. Grbenac (zemlioradnik), Bora Popovič (republikanec) in Uglješa Jovanovič (centrumaš) pregledali sklepe glede aretacije vseh treh komunističnih poslancev. Aretirani poslanci so izjavili, da* sprejmejo te tri odvetnike za svoje zagovornike, od katerih bo vsak brani! vse tri poslance. Tudi odvetniki so pristali ua to, da prevzamejo zagovorništvo komunističnih poslancev. G. Popovič je takoj po aretaciji komunističnih poslancev vložil pritožbo, katero je prinesel s seboj že spisano. V njej v glavnem poudarja formelno stran, da poslancev ni bilo treba aretirati. Zvečer ob 18.30' sta upravitelj mesta Beograda in šef policije dovolila novinarjem, da obiščejo zapore, v katerih se nahajajo komunistični poslanci z atentatorjem Stejičem in nekaterimi drugimi osebami, ki so v zvezi z atentatom. Stejič je zaprt v ozki celici, ki se nahaja v prizemlju na dvorišču in ima samo ena vrata, ki so vedno odprta in pred katerim je postavljena močno oborožena straža. Stejič je bil odet x odejo, obraž mu je bil miren, bled in kljubovalen. Njegova poza Je bila, tako se je govorilo, podobna Napoleonovi. Celica Filipa Filipoviča se nahaja v prvem nadstropju, je, precej velika ia ima električno razsvetljavo. V celici je postelja, ki jo je aretiranec dobil od doa m*. Filipovič je čital knjigo bled in precej nervozen. Ko je zagleda! novinarja je rekel traj nazven. Ne oblika, temveč vsebina'1 nam bodi prvo. In o vsebini odločujejo vse drugi činitelji, kakor so oni, kate-j re so naši politiki doslej 6tavili v o** spredje. Ali bo v, zakonodaji mlade -Tugo* slavije utibn ia vsaj polovica demagogovi Se li bo vsaj na eni serani na-.-ega neba zjasnilo? Bomo ostali š® dalje pri besednem boju, ali pa se bomo v bod.ve srečevali v medsebojni pil lisic iv, n* Katerem je duo zapisano: I , . ..... .Samo še danes popoldne. Mica." Misli v11 za nat>re nosti, plinu, modi, modernizmu itd. M-Po svet je šel naprej in kar je bilo zdravega, se je ohranilo. Zastonj je M proti razvoja. ‘ - * Orčlja, antanta in Angorsk* Turčija. Kakor znano, je grška vlad« odklonila posredovalni predlog antante, ki je šel za tem, da se konča spor med Grčijo in Angorsko ' urč*l in resi končnoveljavuo vprašanje tna azijske obale. Grška vlada se je sklic«. bi njen urnik P°m®T vojaško kapitulacijo, ki bi zapustila^ vala na to, da lekosežne posledice. Antanta pa vkljub tej odklonitvi posredova', bito se peča s to misijo angleška dipi° macija. Naravno je, da gre Pri-rt*ef. Angliji predvsem za njene l*s™e .. ese, zlasti za izvršitev pogodbe z Satnibegom ter za razne koncesi] gleški trgovini. Antanti gre y celot' to, da se izvede sevreška godbr. in da Kemalova Turčija pre . ,g vsaj glavne obveznosti stare Turčite* o0d-na zagoneten način izginila oreo pisom sevreške pogodbe. Bojii ^ grškimi in kernalisfičnimt četam u ledi ostane ^eč tednov. Separatisti trde, da j tedaj nadaljujejo in sicer, kakor i _g ^ odpotuje radi tega, ker ni zadovoljen z do vseh poročilih, v korist. Tiurko ustavo. Ti ljudje, ki hočejo biti vzor Grškem povzroča ta situacija ze _a|j « 'utis, saj je vendar antanta ^J^daj Levantu z grško pomočjo, k*tcre ^ ne priznava, Radi tega se na irofl-opaža močno gibanje proti ^ra^|,viifl stantinu, katerega smatrajo ** * vidi težišče vprašanja v Atenih. ® g]0fi u v Angori. Zato so dospeli h ™ gj< n vladi zastopniki evropskih v#'eS h0 t»‘y P menom, da se pogajajo. Tako v . tanta tud? na runa? nrirnala rZa-greb. k si jo pa še spal. Vožnja takim romanom, oziroma, d» *®i}( o čemer roman pripoveduje, tud>r* jo> dogodilo. Tedni pa so prio^L ^ donske „Times‘ poročilo o godku, katerega je spisala ^lS °o0 žena, ki je sama . doživela to flj( Ta žena je Angležinja, go. ^ O priliki zadnje ustaje Arabcev/ ^ pofamiji, o kateri smo poroč«1' .. modernih parlamentarcev, hočejo Se krono zaplesti v našo dnevno politiko. 1 Pastirski Ust. Kakor smo že javili, so izdale jugoslovenske škofje skupen pastirski list proti Sokolstvu. Sokolstvo —-.......-> ------«—--j- je v očeh cerkvenih knezov proticerkvena oviro, da antanta ne podpre gr- . ^ flj in brezverska organizacija. Vzrok: Sokoli P8’. .1 mBtvd smatrajo, da je vera zasebna stvar. Včasih je nekdo napisal, da se mora Sokol boriti za narodno cerkev in podobno, a ta nekdo je bil toliko upravičen govo- _ . . riti v imenu vodstva organizacija, kakor i na ZUP8I priznala •* koprivnižki župnik Zagorac v imenu | ln spenila žnjo pog° papeške kurije. Sicer pa so taki pastirski i listi brez vsakega vpliva. V Osijeku je ; bila istočasno sijrfna manifestacije sokolske ideje in nikjer ni bilo videti, da , « « ■ *« bi se Sokolstvo pokazalo sovražno veri: ALSElIfTUVOStf’ in cerkvi. So pa v njegovih vrstah ljudje Haremska jetnica. Gotovo i različnih nazorov Sokolstvo združuje vs>kdo či{a] fcak haremski r0«*n'U katoliške m pravoslavne Jugoslovene. Ce ——t ---------------- hočejo katoliški škofje katolike sfanati-zirati, tedaj jih morajo tudi pravoslavni. Tako se bi v vseh skupnih organizacijah vneli konfesSjonelni boji, ki bi jih razrušili in navsezadnje bi tudi' država prišlo na kant. Toda te nevarnosti ni. V prejšnjih stoletjih je bila gibalna sila verski fanatizem, potem eno stoletje nacionalni in sedaj bo najbrž socialni (razredni). Konfesionelne boje bodo težko vzbudili, zlasti ker jih pravoslavna hijerarhija na mara. Ce so cerkve po svoji naravi intolerantne med seboj, čemu našem listu, so Arabci osvojiHJ^ d rali na kolodvor, smo videli sko stavbo cukrarne in toliko cest, da smo morali korenito r?.v]0iif nase pričakovanje, videti maj m? uat.no pokrajinsko mesto. ^piejoTfi( je vršil radi pomanjkanja pros' kolodvoru šele pred kolodvoroiB« ^ bii nad vse prisrčen. Množica Jc od kolodvora naprej do sredi ^j! gostem špalirju in nas je ^ tgH z navdušenjem. V splošnerh jC v^it zacija gledo prehrano in iVUf pjl funkcijonirala, akoravuo so j zali tudi nedostatki. V pogov01'1.^ rosto Osiješkega Sokola smo ; da se jim je godilo kakor prošt ^ nam v Mariboru; mod mnogio^j^ r>o 2610wl> • ...i: tts&V'r ka, ki se vadijo jx> sokolski metodi po_______________ ___________________ našem voditelju, je imel soboj tudi ka-j kem spanju Sveži in veseli vo in sladkor in je delil celo pot toplo! hs ob (?. uri ^ma. Obe predavanji je imel prof ‘«r vzbudil s svojimi izvajanji , Ianimanje in obširno debato. I r«cW ki se diskusijski večeri vati>iii Vr ' ,n bi se oglasili preda-J 2 zanimivimi snovmi. hodnji Politlčni klub JDS ima svoj pri-20 ul; ses‘anek v soboto, dne 9. jul. ob »fin . ^ Spstilni ,Maribor". Na dnev-nizaciii • ** pogovor o podrobni orga-Polnoit.l”.Je POteba, da se vsi člani Polnoštevilno udeleže sestanka. 'rt*TikiiCj1e^ka|n* intrige. Ko so bili ; nasesti «:Vvladii 80 skušali vsa mesta eerr-nt IItni ljudmi, odstavili so mno-ter fjh „J5V v cisto naprednih občinah ' Privr*«J.(1°,n*stili s svojimi klerikalnimi dh »*’ T3ko so borili tudi v Zrkov- a?«t Mariboru. Odstavili so napred- en. ^«1* t«r postavili za gerenta ”n*ga klerikalca Rebernika, ki je bil "'davno dvakrat obsojen pred tukajšnjim *°dišČem, kar nam dovolj jasno izpričuje, lt*ito je gerentoval. Volitve pa so pometle s to klerikalno vlado r Zrkovcih naprednega župana. Toda oni, ki se •«o potegujejo za svobodo ljudske vo-•i skušajo sedaj na vse mogoče načine 'prečiti in ako to ni mogoče, vsaj za-''potrditev volitev, oziroma župana, 'i so proti njemu tožbo radi neke Ve parcele, ki mu je bila prodana '4. Razprava se je vršila 2. t. m., i je za tožitelje negativno. Cula klerikalci št ne mislijo mi-pa nas ne straši, ker dosegli jdo ničesar. ^ .stanovanjska komisija v Mariin v sn"s!a n0VI! naredbe z dana- Prw j nem /izpuščena, kakor je bila ^e«t dncv’ ljubljanska ter se ustanovi *£«ni° državni urad s stalno name-U,r. ? voditeljem. Izvršilna stanovanjska n? • dcželne vl«d* je dovršena in se P°dl«gi izvrši konstitucija no-^ »osveta v najkrajšem Sasu. Nseni *tr°i 7a odpiranje to idejo so prišli seveda v \ deželi iznajdb. Pri tem upajo, •trni-- n*'° na denarju, času, delu in ,iin;y,lv°*ti. Izoajden stroj odpre me-Iti ,^no v minuti 300 pisem. Dva noža, č«ta pofom električne naprave premi-b0(jLprerežeta pisma na robu. Te stroje »tj vrsti upotrebili v bankah s«(Jaj " Podjetjih, koder so bili do-Post(jn?*u^0dpiranje pisem nastavljeni titik« kopališča. Beograjska „Po-Vs*h