Štev. 199.
v LJubllunl, v petek, dni 30. avgusta 1901
Leto xxxu.
Velja po pošti:
za telo leto naprej K 26'-za pol leta za četrt leta za en mesec „
n tt
13 — 6-50 2-20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-—
za Četrt leta za en mesec
» it
5 — 1-70
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOV
(JredniŠtVO je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane tnostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev, 2. —
---Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
Kmečko zvezo v Št. Petru.
Prejeli smo naslednje poročilo: V nedeljo. dne 25. avgusta, popoldne se je vršila Št. Petru na Krasu odborova seja »Kmečke zveze« za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče. Seje so se udeležili vsi odborniki in do 30 zaupnikov iz raznih ob-:in. Predsednik »Kmečke zveze«, župan gospod Margon, je pozdravil zbrane može in navzočega državnega poslanca dr. Žitnika ter ga naprosil, naj pojasni razne kmečke želje glede na državno podporo vsled toče. suše, črva, pomanjkanje vode in sena, lov->kih pravic itd.
Poslanec Žitnik je najprvo pojasnil razmere strank v novem državnem zboru s posebnim ozirom na kmečki stan. Splošna in enaka volivna pravica je omogoč la, da dobi kmečki stan svojemu številu in bremenom za državo primerno veljavo v državnem zboru. Takoj po izvolitvi predsedstva sc je osnovala v zbornici prosta agrarna ali kmečka zveza, h kateri je že prve tedne pr stopilo 261 poslancev iz slovanskih, nemških in romanskih strank. Prvo veselo znamenje je torej. da so se združili v obrambo kmečkih koristi poslanci skoraj iz vseh političnih strank. Drugi za nadaljni razvoj državnozborskega delovanja ugodni pojav je, da ima danes državni zbor kmečko večino. To dejstvo nam daje upanje, da se bodo pri vseh važnih gospodarskih vprašanjih morale vpoštevati tudi koristi poljedelstva in da se proti kmetu ne bode moglo sklepati, ako ostanejo edini vsi kmečki zastopniki. Dolžnost teh poslancev in sploh prijateljev kmečkega stanu je, da branijo kmečke koristi, da se odločno upro vsem kmečkemu stanu kvarnim predlogom in da pri vsaki ugodni priliki opozarjajo vlado na rane in potrebe kmečkega stanu.
Poslanci v »Slovenskem klubu« so si razdelili delo. Vložili so že sedaj razne predloge v prespeh kmečkega stanu. Te predloge bodo zagovarjali v odsekih, v katere so izvoljeni. Opozarjati pa moram, pravi poslanec, da melje državni mlin jako počasi. Narodnostni boj se tudi v novi zbornici ne bode polegel. Ta boj bode tudi v bodoče več ali manj oviral uspešno gospodarsko delo. Upajmo, da se vsaj ublaži ta boj in prične nova, boljša doba. Kakor pa hočemo z vso resno voljo in odločnostjo zagovarjati kmečke koristi, tako tudi ne bodemo prezirali trgovine, industrije in obrti.
Druga točka razgovoru je bila slaba letina živil iji krme vsled toče, črva in suše. Poslanec Žitnik poroča: Državni poslanci store, kar morejo. Ako čitajo v časnikih ali dobe poročila od županstev in zasebnikov o škodah po toči in drugih uimah, vlože takoj nujne prošnje za primerno državno podporo ter še posebej posredujejo pri vladi. Tako
smo Dunaju vložili nujne predloge na podlagi došlih nam poročil. Tudi zaradi velike škode, ki jo je letos napravil črv skoraj povsod na Kranjskem, smo vložili skupno prošnjo. Vse te prošnje je ministrstvo za notranje posle odposlalo v poročanje deželni vladi, ta pa dotičnim okrajnim glavarstvom. Kako se po tem ceni škoda, je pa znano. Nekatera okrajna glavarstva se res potrudijo, da se po toči n drugih uimah poškodovanim posestnikom razmerno v smislu zakona odpišejo zemljiški davki in priporočajo tudi primerno državno podporo. So pa tudi glavarstva, ki bolj površno store svojo dolžnost. Večkrat zahtevajo od županstev, naj jim v smislu zakona naznanijo posamezne parcele poškodovanih zemljišč. Županstva pa tega ali ne morejo ali pa tudi nočejo storiti. Pri tem igra večkrat polit:čno nasprotstvo žalostno vlogo. Tako poteče čas in čez tedne se škoda po toči ali povodnji več ne pozna v isti meri. Dalje obvelja večkrat izgovor, da vsled toče ni nastala beda, ki bi opravičevala državno podporo. Beda ali veliko pomanjkanje morda res nc nastane v trenotku, a se pokaže na zimo in prihodnjo pomlad. Ljudje sicer ne mro lakote, pač pa sc mnogi izselijo, posestniki pa večinoma še bolj zadolže. Tako lezejo v dolgove in ginejo polagoma kmečki domovi. Vseh nas skrb pa mora biti, da rešimo kmetije gospodarskega poloma in zaprečimo rastočo splošno revščino. Istina pa je tudi, in to moramo odkrito priznati, da vsaka delitev državnih podpor napravlja okrajnim glavarstvom neverjetne sitnosti, med ljudmi pa prepire in sovraštva. Zato je tudi naravno, da večkrat zaradi teh sitnosti ali pa tudi malomarnosti zaspi vsa od poslancev pričeta ak-c ja za podporo. Iii končno padejo po poslancu, da ni polomil vseh kljuk pri mero-dajnih faktorjih. Poslanec pa ni vsegaveden in ne vsemogočen.
Končno pa je tudi istina, da so običajne državne podpore le »miloščina«, ki v mnogih slučajih nima pravega haska. Prvič že cenil-ne komisije stanejo mnogo denarja. Drugič pa je večkrat — iz raznih vzrokov — tudi razdelitev več ko čudna. Zato že prevladuje prepr čanje, naj bi se ustanovila splošna državna zavarovalnica proti uimam, ki so: toča: povodnji. suša, mrčesi, mraz, vetrovi, žled itd. Pred par leti je državni zbor dovolil vladi deset mil:jonov kredita za državne podpore. Za letos so dovoljeni trije milijoni. Ta denar bi se primerneje porabil, ko bi se ustanovila državna zavarovalirca obenem z zavarovanjem živine.
Tretje važno vprašanje je dobava vode za živino in ljudi. Posebno na Krasu trpi prebivalstvo vsled pomanjkanja vode, pri tem pa tudi živinoreja in gospodarstvo sploh. Precej se je storilo zadnja leta v tem oziru. Tudi letos se delajo novi vodovodi, vodnjaki in napajališča. Čaka pa še veliko dela. Mnoge
večje vasi so sedaj ob suš; brez kaplje zdrave pitne vode. ki jo morajo dovažati iz oddaljenih krajev. Sprožila sc je misel, naj bi se napravil velik vodovod iz studencev pri Stranjah pod Nanosom za sosednje vasi v hrenov ški župniji in na Pivki do Št. Petra in Knežaka, torej za približno 10.000 prebivalstva. Stroški bi bili res razmerno veliki, ki pa bi se razdelili na kakih trdeset vasi. S tem bi sc obenem ustreglo raznim prošnjam. Vprašanje ie le, alf so studenci pri Stranjah dovolj močni. Deželni odbor je naročil stavbenemu uradu, da na licu mesta izmeri množino vode in si ogleda tudi izvirek Korotanšice, če bi se mogla uporabiti za nameravani vodovod.
Opomba urednštva: Minoli ponedeljek in torek si je deželni višji inženir gospod Sbrizaj, ki so ga spremljali poslanec Žitnik, župani šentpeterski, slavinski, hrenoviški in drugi domačini, ogledal izvirek Korotanšice in studence pri Stranjah. Dognal je, da dajejo štirie studenci sedaj ob suši sedem litrov vode v sekundi. Ker pa bi se za nameravani vodovodni potrebovalo vsaj enajst litrov na sekundo, bi se morala vsaj za bližnje vasi uporabiti tudi voda iz Korotanšice.
Navzoči odborniki in zaupn:ki »Kmečke zveze« so izrazili poslancu še razne druge želje, končno pa sklenili in podpisali prošnjo na okrajno glavarstvo za državno podporo vsled toče, črva in suše. V prošnji naglašajo šc posebe pomanjkanje krme. ki se pokaže pozimi na veliko škodo živinoreje. — Ti razgovori so trajali tri ure.
54. generalno zborovanje nemških katoličanov.
Profesor Mayenberg: Religija in konfesija.
Včeraj sem v naglici poročal o prvem javnem generalnem zborovanju, na katerem sta govorila profesor Mayenberg iz Lucerna in opat Norbert iz sv. Otilije. Dvorana je bila nabito polna od tisočev, kajti Mayen-berg je že od zadnjega katoliškega shoda, kjer je govoril o katoliški religiji in znanosti, znan kot sijajen govornik in tako v verstvu kakor v vseh moderirh posvetnih problemih globoko izšolan duh. Grobna tišina jc v dvorani vladala, ko je Mayenberg v fino izklesanem slogu razvijal problem za problemom. Zal mi je, da vsega obširnega govora ne bo moč objavit1, naj zato skicirani njega ogrodje. Maycnberg izvaja:
Religiozni čut temelji pri vsakomur, naj je njegova kulturna stopnja visoka ali nizka, ua večalimenj izraziti zavesti, da sta bistvo svetovja in našega duševnega življenja dve tajnosti, ki ju na podlagi snovnega izkustva ni moč rešiti. Bodisi fetištvo zamorcev, bodisi
bogomodrost bramancev — vseh versko čustvovanje je težnja stop ti v živi stik z najglobljim počelom svetovja in duše, zunanjega in notranjega sveta. Nazori, da je izvor religije strah, omejenost, težnja po simbolizo-vanju itd., so ovrženi: celo Houston Stevvart Chamberlain označuje religijo za »premo-stenje prepada med človekom in Božanstvom.
Religija pa ni zgolj čustvo, kakor trdijo. Pač jc res, da religija slavi svoje zmagoslavje v tihi tajni delavnici čutov, toda nc sme se religija istovetiti z nejasnim čustvovanjem. V človeški psih i je med misl mi in čustvi neločljiva zveza, obo.ie sodeluje pri religiji, toda prvi, moški, vstvarjajoči početnik je misel, ki oplodi čustvo. In zato je religija v prvi vrsti plod misli, jasne zavesti, določne izpovedbe: Med človekom in Božanstvom treba gotovega in stalnega razmerja. Religija je ideja, je izpovedba, torej konfesija. Kajti konfesija je: jasna in določna izpovedba notranjega prepričanja, je pričevanje o spoznani resnici. Ta ide.ia o razmerju med človekom in Bogom je kakor žarek, ki šele čustvovanje raz-neti in oživi. Zato že v religioznih prapočet-k'h pranarodov religija ni prazno čustvovanje, ampak se izraža v molitvah, izpovedih, žrtvah in idejnih sestavih, čeprav primitivnih. Ako bi religioznost bila zgolj stvar čustva in bi se umstveno ne dela razložiti, potem bi religija bila le butanje penastih valov na skalovje večno neznane realnosti in tako brezumno in brezvspešno početje bi svobodnih mož ne bilo vredno.
Brczkonfesionalna vera je torej nezmisel. Ze naši azijski pradedovi so, kakor je to tako sijajno dokazal veliki Max Miiller, imeli svoje konfesionalno verstvo, ko so molili vseočeta na nebesju.
Kaj pa krščanstvo? Ali je konfesija ali pa je po svojem bistvu, kakor hočejo moder-niki. brez- ali interkonfesionalno? Dejali so: Kristova pridiga na gori je Magna charta brezkonfesionalnosti. je program nedogina-tične religije. Je temu res tako? Ne — kajti Gospodova prid ga na gori vsebuje čisto določno moralo, opirajočo se na določne nauke. Siccr pa se pridige na gori ne sme trgati iz evangeljskega konteksta in ne sme se je razlagati brez zveze z ostalimi nauki in življenjem Kristovim. Ce te žile prerežeš, iz-krvavi krščanstvo Kristovo. In glej — že puščavnik, prorok Janez je oznanjal, da je Jezus Nazareški sodnik sveta, sodnik čez duše in jagnjc Vsevišnjega, ki odjemlje svetu greh in zlo. Kakšna silna konfesija je to! In ravnotako jc pridiga na gori magna charta silne morale, osnovane na dogmi cerkve, katero je ravno tedaj grad I Božji arhitekt. In ni li Krist položil svoje namestništvo, silo svojega duha in moč svoje milosti Petru v roke, svojemu ljubljencu, kateremu je položil nežne svoje ovčice v naročje, da jih vodi do
Baskervillski pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
»Ker je umrl mlajši brat Sir Charlesa neoženjen, tedaj bi prišlo posestvo na Des-monde. To so daljni sorodniki. James Des-mond je starejši duhovnik v zahodnem More-landu.«
»Hvala. Vse te posameznosti so velikega pomena. Ali ste kdaj gospoda Desmonda osebno videli ?«
»Da. Prišel je enkrat obiskat Sir Charlesa. Častitljiv in pobožen mož je. Spominjam se. da sc je silno branil, sprejeti od Sir Charlesa rento, dasi mu jo je ta takorekoč vsilil.«
»In ta priprost mož bi torej podedoval Sir Charlesove stotisoče?«
»Podedoval bi zemljo, ker je družinska posest. Podedoval bi pa tudi denar, če bi sedanji posestnik ne odločil drugače, kar seveda lahko stori popolnoma po svoji volji.«
»In ste-li že napravili oporoko. Sir Henry?«
»Ne. gospod Holmes, tega nisem napravil. Nisem še utegnil tega storiti, ker sem zvedel šele včeraj, kako je z vso stvarjo. Ali po mojem čutu naj bi dobil denar tisti, ki bi dobil naslov in posestvo. Kako naj posestnik zopet popravi stari blesk Baskervillcev, če nima dovolj denarja, da bi vzdržal posestvo
v dobrem stanju? Hiša, zemlja in denar mora ostati skupaj.«
»Popolnoma prav! No, Sir Henry, jaz mislim prav tako, kakor vi, da bi bilo prav, če greste takoj v Devonshire. Toda le pod enim pogojem: sami nikakor ne smete potovati.«
»Dr. Mortimer se pelje z menoj.«
»Ali dr. Mortimer ima svojo prakso in stanuje nekaj milj od vas. Pri najboljši volji bi vam morda nc mogel pomagati. Ne. Sir Henry, nekoga morate vzeti s sabo, zanesljivega moža, ki se ne bo ganil od vas.«
»Ali bi bilo morda mogoče, da bi me spremljali vi sami, gospod Holmes?«
»Ce pride do krize, se bom po najboljših močeh potrudil, da bom osebno prsoten; ali umeli bodete, da pri svoji razširjeni praksi ne morem za nedoločen čas oditi iz Londona, ker mi dohajajo vedno in vedno prošnje za pomoč. Ravno sedaj preti nekemu uglednemu imenu na Angleškem, da ga oblati neki oderuh, in le jaz morem odvrniti žalosten škandal. Sami lahko vidite, da res nc morem na Dartsko močvirje.«
»Koga bi mi torej priporočili?«
Holmes je položil roko na mojo ramo in jc rekel:
»Če bi bil pripravljen moj prijatelj, tedaj bi v stiski in nevarnosti ne mogli imeti boljšega moža ob svoji strani. Tega ne more nikdo bolj gotovo trditi, kakor jaz.«
Predlog mi jc prišel popolnoma nepričakovano in še predno sem utegnil odgovoriti, me je že prijel Baskcrville za roko. in mi jo je srčno stresel rekoč:
»To jc pa res kaj prijazno od vas, gospod
doktor! Vidite kako jc z menoj, iu o vsej stvari, za katero se gre, veste prav toliko, kolikor iaz sam. Če hočete iti z menoj v Baskcrville Hali in mi tam pomagati, vam tega ne boni nikdar pozabil.«
Pričakovanje kakih posebnih dogodkov je imelo do mene vedno neko čarobno moč, tudi mi jc zelo dobro delo Holmesovo priznanje in veselje, s katerim me je baronet pozdravil kot svojega spremljevalca. Zato sem rekel:
»Z veseljem hočem iti z vami. Ne vem, kako bi mogel bolje uporabiti čas.«
»O vsem mi bodete zelo natančno poročali.« jc rekel Holmes. Če pride kriza — da pride, to je gotovo — tedaj vam bom dal navodila, kai morate storiti. Do sobote bodete pač lahko opravili svoje opravke tukaj v Londonu?«
»Ali bi bilo to gospodu dr. \Vatsonu prav?«
»Popolnoma.«
»Torej sc snidemo, če ne dobite obvestila za drug čas, v soboto k polenajstemu vlaku na kolodvor Paddington.«
Vstala sva, da bi se poslovila, ko je Baskcrville naenkrat triumfujoče vzkliknil, stekel proti kotu sobe in privlekel izpod omare rjav čevelj.
»Moj izgubljeni čevelj!« je vzkliknil.
»Da bi se vse vaše težave tako lahko rešile!« jc rekel Holmes.
»Ali to jc zelo čudna stvar,« jc pripomnil doktor Mortimer. »Pred zajtrkom sem to sobo zelo pazliivo preiskal.
»In jaz tudi,« je rekel Baskerviile, vsak kotiček.«
»Prav gotovo prej ni bilo čevlja v sobi.«
»Torej ga je moral postaviti tja natakar, medtem, ko smo zajtrkovali.«
Poklicali smo Ncmca, toda ta je trdil, da ne ve ničesar, in vse spraševanje ni imelo prav nikakega uspeha.
Nov dodatek k vedno daljši vrsti malih skrivnosti, ki so sc nam v dveh kratkih dneh odkrile: pismo s tiskanimi črkami, črnobradi ogleduh v kočiji, izguba starega črnega in zopetna najdba novega rjavega čevlja. Holmes jc sedel tiho v kočiji, v kateri sva se peljala na Bakersko cesto; njegove naježene obrvi in ostro stisnjene poteze njegovega obraza so pričale, da njegov duh, kakor tudi moj, marljivo deluje, da bi iztuhtal teorijo, ki bi šli v njen okvir vsi dogodki današnjega dneva.
Ko sva pr!šla domov, je presedel Holmes vse ostalo popoldne in še dobršen del večera zavit v debelo meglo tobakovega dima globoko zamišljen.
Neposredno, predno sva se vsedla k jedi, sta prišli dve brzojavki. Ena se je glasila:
»Pravkar zvedel, da je Barrymore v Baskcrville Hali. Baskcrville.«
Druga je javljala:
»Kakor naročeno preiskal vseh trindvaj-set hotelov, izrezanega lista »Times« žalibog ni dobiti. — Carturight.«
»Tu sta se pretrgali dve moji niti, Wat-son! Nič pa ne poostri duha bolj. kakor slučaj kjer se noče nič posrečiti. Gledati morava po kakem drugem sledu.«
»Še izvoščeka imava, ki je vozil ogle-duha.«
»Seveda. Brzojav'1 sem na centralo za
v cerkvi. Posebno innogo je dijakov, kajti danes govori njihov ljubljenec, vseučiliški profesor dr. Spahn iz Strassburga. Njegov tema je:
Katolicizem in vseučilišča.
Govorn k izvaja — jaz le nakratko skiciram — sledeče: Dozdaj so bili na naših generalnih shodih na površju socialni problemi. Na prihodnjih katoliških zborovanj h bodo — in menim, da se ne motim — prodrla vprašanja o izobrazbi in svetovnem naziranju, vzgojenem v šolah, kajti organizac:ja naših šol in izobraževanja bo v celi državi kmalu prišla na dnevni red. Šlo se bo za dve vprašanji: Ali se naša šola lahko iznebi vpliva krščanstva in ali zamore šola našemu naraščaju podati svetovno naziranje, ki povzdigne duha in izobrazi značaj. Glavni boj se bo bil na polju ljudske šole. Moja naloga pa je ogledati si kakšen vpliv ima na svetovno naziranje narodovo vseučilišče.
Kes je, da so se vseučilišča izrabljala tu-patam proti katoličanom. Toda temu je lahko odpomoči, ako katoličani skrbe, da se na vseučiliščih nastani vedno večji katoliški dijaški in profesorski naraščaj. Vseučilišča sama na sebi pa moramo podpirati. Izven vseučilišča je danes nemogoče pregledati vse, kar se je na polju znanstvenega izkustva naredilo, koliko in v kateri meri pospešil kulturni napredek vsega človeštva. Posebno pa je vseučilišče naravno torišče za krščanskega apologeta, ki mora obvladati vsaj pozitivne rezultate skoro vseh znanosti, zveze med njimi in mora na njihovi podlagi svojo svetovno misel zagovarjat1. Ko je neki nemški teolog Leonu XIII. razložil, kako na nemških vseučiliščih vse fakultete drugo na drugo vplivajo, kakor da bi vse bile eno organično se razvijajoče telo, so se sv. Očetu zabliskale njegove lepe oči in dejal je, da šele sedaj razume, kako da na Nemškem toliko laikov vspešno deluje v javnosti za katoliško misel.
Tudi je res. da so vseučilišča mnogokrat zašla. Nekaj profesorjev je bilo, ki so se zagrizli v svoje specialne študije, postali slepi in gluhi za vse, kar se dviga nad tvarjo in so rezultate svojih specialističnih izkušenj iz svojih sob in uč:lnic zanesli v popularni obliki med maso. Toda dolgo niso uspevali. Čut za čast in vestnost nemških vseučilišč ni dopustila, da bi posamezni profesorji to, kar ir-kakor ni bilo dognano, podali ljudstvu kot gotovo dejstvo. Vseučilišča so se spomnila, da so ona vedno delala proti napolznanstvu in tako se je zgodilo, da Haeckel n! mogel v Nemčiji vspeti. Prišli so Loofs, Reinke, Paul-sen, Eucken. Wundt in so polovičarstvo Hae-cklovo ubili. Mnogo vseučilišč — priznavam — nemškega ljudstva ne vodi k popolni resnici, toda vedno v duhu poštenega truda in iskanja resnice. Pomnimo, da so vseuči-1'šča brez izjeme plod srednjeveške težnje po enotnem naziranju o svetu, da so cvet, ki je pognal na krščanskih tleh — universitates litterarum! Kdo je postal svojčas središče katoliške protireforinacije? Vseučilišča! Vzgled je wiirzburška Alma JuPa. (Bravo-klici.) In ko jc doba takozvane »prosvetlje-nosti« v 18. stoletju pretila zastrupiti krščanski živel v Nemčiji, ko je celo veliki del duhovščine bil pod vplivom volter janstva, se je vzdignil na monakovskem vseučilišču velikan duha Josip Gorres, poleg njega pa Dollinger, ki sta janzenistovski prosvetljenosti storila konec. Ali naj posebič navajamo, koliko so od I. 1830—1870 in naprej storili za svobodo krščanske zavesti znameniti krščanski histo-riki, ki so delovali na naših vseučiliščih ?
Kaj naj torej storimo z ozirom na vseu-čiliščno vprašanje? Podpirati nam je treba naše teološke fakultete, podpirati pa tudi vsa prizadevanja, ki v krščanskoneniškem duhu delajo na to, da prodre na univerzah univerzalizem. Treba jc, da podpiramo Gorresovo družbo, v kateri so zbrani naši najprosv;t-lenejši duhovi, družbo Alberta Velikega, naša založništva itd. Predvsem pa morajo naši časniki več časa posvetiti vprašanjem svetovnega naziranja! Lc poglejte liberalno ča-
sopisje, ki znanost izrablja za svoje namene. Ako si priborimo na vseučil;ščih ugledno me-sto, potem nam na ljudski šoli tudi naspro. tovati ne bodo mogli. Ideal nemških katoli. čanov je: Iz moči katol ške misli in sile kato-liškega navdušenja udeležiti se vsega kultur, nega gibanja nemškega naroda na vseh poljih, braniti vse dobro in ohraniti ter pripraviti tla za nove kali dobrega. (Živahno odobravanje in dolgotrajno ploskanje.)
Katollčanstvo in ljudsko šolstvo.
Nato govori rektor Hermann Bruck o gori označeni temi. Izvaja: Čigar je šola, tega je bodočnost narodova. Ni čuda, da zdaj Italija, Angleška, Avstrija, Francoska in Nemčija stojijo ali se bližajo znamenju boja med šolo in verstvom, oziroma med šolsko upravo in katoličani. Katoličani in tudi verni protestanti stojijo na stališču, da treba človeški zarod vzgajati tako, da si je svest svojega nadsvetovnega izvora, kar se duše tiče, svoje neumrjočnosti in bogapodobnosti, dočim taji brezverstvo vsako smer in vsak cilj do večnega prapočela. Tu je kompromis nemogoč La ška šola — 1' ecole laique pravi, da mora šola podajati zgolj pozitivno znanje in pri-ročnosti za praktično življenje. Mi pa smo trdnega prepričanja, da, kakor je namen človekov Boga ljubiti, mu služiti in se mu tako vedno bolj približati, se mora tudi otroka v šoli na ta cilj opozarjati in ga nanj naravnati Ne zametamo praktičn h znanosti, protestiramo pa, da bi se pod krinko izkustvenih ved že v ljudsk' šoli vgnezdil ateizem. (Burno odobravanje.) Mi katoliški uč:telji, ki nas je ogromna četa, bomo tak atentat na šolo preprečili! (Bravo-klici.) Zagovorniki laiške šole hočejo otroku slikati vsa verstva ;n mu dati na izbero. da si najboljše izbere, kar je pa fantastični nesmisel. Govornik nato opisuje kako brezuspešno je takozvano nedogmatiško poučevanje v krščanskem nauku in »cvilna« morala. Opisuje nato delovanje katolišk;h učiteljskih društev v Nemčiji, katerim n. pr v Prusiji pripada devet desetin katoliškega učiteljstva in ki so obvarovala Nemčijo pred francosk mi šolskimi razmerami Poživlja vse katoličane, da učiteljska društva podpirajo (Veliko odobravanje.)
Skrb za zanemarjeno mladino.
Župnik Bartels, ki je v svojem šestin-polletnem past rjevanju v dijecezi Pader-born 1120 otrok oddal usmiljenim poštenim rodbinam v nadomestno oskrbo, je govoril o cerkvenem notranjem življenju v Nemčiji Omejil se je na vzgojo. V Paderbornu sta dve vzgojevalni društvi: Katoliško in protestantsko. Tem država prepušča zanemarjene otro ke. V zavod h se vzgajajo ti reveži do šestega leta, potem pa dajo na vzgojo usmiljenim dobrim rodbinam. Vsako leto je v zavodu 300 do -400 takih otrok. Statistika je sledeča: Na NVestfalskem je vsako leto 745 zanemarjenih otrok v nadomestni vzgoji, na Porenskem 1073, v Berolinu 666, v celi Prusiji 6636. V prvih petih letih, odkar obstoja ta nadomestno-vzgojevalna postava, je v celi Prusiji bilo 33.600 mladoletnih otrok na ta način vzgoje potrebnih. Koliko gorja! Mnogo teh otrok pohaja od nevernih, ločenih in nemoralnih rodb n. Duhovništva je v velikih mestih premalo, da bi temu odpomoglo. Treba zato organizirane laiške pomoči. Zato pod-pirajmo vsi Bonifacijevo družbo, ki skrbi za dušno past rstvo v velikih mestih in med protestanti ter tudi gradi zasebne konfesio-nalne šole. Veliko je žc storilo to društvo, še več bo, ako vsi vstanemo in se vsi zanj zavzamemo! (Odobravanje.)
Katoliško časopisje.
Obenem s shodom je zborovalo bavarsko tiskovno društvo. Navzoč je bil tudi škof ljubljanski dr. Jeglič. Predsednik baron von Frankenstein je škofa prisrčno pozdravil, ker je s svojim obiskom dokazal, kako zelo pri srcu mu je časopisje. Na Bavarskem je med 1000 časniki 200 odločno katoliških. Bavarsko tiskovno društvo ima 10.000 članov. Vz-
konca vekov, do prenovitve svetovja, ko bo liog vse v vsem? To je jasen dokaz, da je krščanstvo Kristovo konfesionalno. Magna charta naše konfesije je Kristovo življenje samo in njegov evangelij! (Bravo-klci in ploskanje.)
S to konfesijo je šel Peter v Rim, kar niti moderna protestantovska znanost ne taji več. Opozarjam v tem oziru na govor Harnackov 27. januarja t. I. Tako jc šla katoliška konfe-sija skozi zgodovino. Seveda treba ločit1 med konfesijo in državnopravnimi, cerkvenoprav-nimi, splošnokultiirnimi in obcečlovešk mi pojavi in načeli, ki konfesijo spremljajo, toda katoliška konfesija sama je evolucija evangelija, nc pa njega izprememba, kakor meni Loisy. Kaj sledi iz tega? Za nas to, da verujemo v sinu Božjega in nadaljevanje njegovega življenja, njegove moči in rasti v cerkvi, ki je njegovo mistično telo in sc vedno izpopolnjuje. Tej cerkvi priznavamo pravico versko resnico varovati, zmote pa obsojati po koncilih, naredbah in silabih. To je konse-kvenca iz naše veroizpovedi.
Ali nas to konfcs onalno stališče zakrkne nasproti različnim teološkim strujam v našem lastnem taboru? Ne — nikoli ne! Priznavamo vse dobro na možeh, ki v silnem, a. neurejenem poletu svojih misli, v svoji ženi-alnosti', ki pa ne pozna meje in harmoničnosti, branijo versko resnico, pa zaidejo. Priznavamo jih, ljubeče jih razumevamo, spoštujemo, a to kar so zagrešili, moramo popraviti! Kajti ccrkev je in bo edina vodnica k resnici. Tudi nasproti modernemu svetu naša konfes;ja ne gradi nobene neprodirne stene. S brezverstvom seveda ne bomo sklepali nobenih kompromisov. Kier pa na rao-droslovnem, verskofilozofičnem in naravoslovnem polju vidimo pošteno težnjo prodreti iz omejene natornosti in materielnega izkustva do nadtvarnih problemov, tam vsakemu poštenemu raziskovalcu in naj jc tudi druge konfesije, podamo roko.
Ravnotakšno je naše razmerje do protestantov. Katoliška ccrkev se ne imenuje cerkev Kristova zato, da bi s tem hotela po-vdariti svoje nasprotstvo do protestantske veroizpovedi, ampak zato, ker hoče povdar-jati. da je skozi vse veke bila zgodovinsko, kultualno in hierarhično združena s Kristom. Če moFmo: Jaz verujem v sveto katoliško cerkev, ni to nobena polemična, ampak prastara, pozitivna in irenična izpoved. Zato katoličani nc priganjajo drugovercev protestantov v katoliško cerkev s silo, pozdravljajo pa z veseljem konoertite. Priznavamo vse, kar protestanti krščanskega mislijo, delajo in store. Protestanta ne smatramo kot odpadnika, ampak kot sokrščenega, ki je to, kar je v dobri veri. Rajši se oziramo na to, kar nam jc skupno, kot na to, kar nas loči. Veseli nas, da dandanes lahko v mnogokaterem oziru skupno delamo s protestant', kar se tiče verske in kulturne izobrazbe ljudstva. Če bodo protestantski krogi, kakor se je to dogodilo pred kratkem, priznavali in z veseljem kazali na našo ccrkev. da je nepotvarjena ohranila izporočila krščanstva in če bo njihova bibliška kritika vedno bolj priznavala pristnost evangelijev, kar se dandanes že godi, potem bo mogoče začeti veliko združevalno gibanje, o katerem je Harnak govoril januarja t. 1. O. da bi le prišel kmalu čas, ko bomo lahko skupno delali s tistimi protestanti, ki še verujejo v osebnega Boga in Krista! (Viharno odobravanje.)
Krasno je nato govornik osvetlil, kako se katoTška konfesiia ne izgubi v politiki, dasi silno vpliva nanjo, ker zagovarja religiozno svobodo posameznika iu pravice cerkve v obče v parlamentarni zakonodaji. Vzlic temu verstvo ni identično s pol tiko, kakor tudi politika ne sme biti konfesionalna. Kakor pa ne obstoji politični katoliezem, tako pa je tudi izključno »religiozni katolicizem« nesmisel, kajt' javnost in svoboda veroizpovedi sc mora ščit ti in braniti potom politiškega delovanja.
izvoščeke, naj mi naznanijo ime in stanovanje onega voznika . . . Nc čudil bi se, če bi tukaj nc dobila odgovora na moje vprašanje.«
V tem trenutku ie pozvonilo in to znamenje je pomenilo še nekaj boljšega, kakor odgovor, kajti vrata so se odprla in v sobo je stopil čokat mož, očividno kočijaž sam.
»Od urada sem dobil naznanilo,« je rekel, »da povprašuje po meni neki gospod, ki stanuje tukaj v Bakerski cesti. Ze sedem let vozim svojo kočijo m še nikoli nisem imel nobene tožbe. Zato pridem naravnost iz hleva in vas vprašam iz oči v oči, kaj Jmatc zoper mene.«
»Prav ničesar nimam zoper vas. dobri mož.« je rekel Holmes. »Nasprotno, pol so-vercigna imam za vas. če mi odgovorite jasno in razločno na moja vprašanja.«
»No, imel sem prav dober dan in vse je šlo lepo!« je rekel kočijaž režeč se. »Kaj bi radi vedeli, gospod?«
»Najprej vaše ime in stanovanje za slučaj. da bi vas kdaj pozneje potreboval.«
»John Clayton, Turpay Street 3, v Borough. Moia kočija spada k Shipley-jevemu voznemu podjetju, tik pri kolodvoru Wa-tcrloo.«
Sherlock Holmes si je zapisal naslov in je nadaljeval:
»No. Clayton, povejte mi vse. kar veste o možu, ki je čakal danes ob desetih v vaši kočiji tik pred mojo hišo in ki ste ga peljali nato po Rcgentski ccsti za dvema gospodoma.«
Mož je bil presenečen in nekoliko v zadregi.
»No,« je rekel, ko jc nekoliko premišljal. » to bi pač ne imelo pomena, čc bi vam
Nadškof Abert se ginjeno zahvali govorniku. Vse mu čest ta. Navzoči mu priredijo prisrčno ovaciio.
Misijoni.
Opat Norbert svetootiljski, ki za Mayen-bergom nastopi, slika vešče žalostne razmere med pogani. Med nj mi vlada večna lakota, hitro umirajo, si v boleznih ne morejo pomagati. Rodbine ni, kajti mnogoženstvo in nrav-a perverznost uničuje vsako prisrčno vez. 2ena je sužnja, ki na polju dela, mož cel dan pije žganje in leži v senci. Višjih idej in teženj ni. Težavno je zato misionsko delo. Najprej treba zamorca nasititi, ga odvaditi pijače. zdraviti ga, navaditi ga dela, učiti ga pisati in brati. Delovanje misionarja v kolonijah je zares krščansko-socialno. (Burno odobravanje). Nekateri hočejo seveda kolonizirati na podlagi moderne kulture. Kako brezvspešno delo! Znani so še iz zadnjega časa prežalostni slučaji iz nemških kolonij, ko so tam kultivirali zamorce »nadljudje« Nietzschejeve vrste. Zamorce so krvavo tepli, njihove žene in dekleta onečaščali. V naši Nemčiji sami so pa vstale žene emancipanke in pisale, da za Afriko velja za Evropca drugačna morala. — Drugače z misionarjem. Zamorec ga ljubi kakor svojega očeta. Zamorec šele vsled vpliva misonarjevega postane sposoben za družbo, postane kolonialni vojak, policist, najemnik itd. Govornik poživlja navdušeno navzoče, da podpirajo mi-s jone. Konča kakor nekoč Bernard, ko je klical na križarsko vojsko: Deus lo volt! Bog hoče!
Drugo sklepajoče generalno zborovanje. Kitajska cerkev.
Priporoča se vsem katoličanom, naj podpirajo misijonsko družbo katoliških žena. Sklene se soglasno, da bodi nrihodnji katoliški shod v Diisseldorfu, 1. 1909. pa Miinster. Predlog o izpremembi pravil katoliških shodov ne pride v pretres, ker je to itak na dnevnem redu osrednjega odbora. Mis'onski škof iz Kitajske Henninghaus interesantno slika kulturne in politične razmere Kitajske ter on-dotno reformno gibanje. Sprejme se predlog, da naj se vsem katoličanom priporoča vstopiti v karitativno zvezo ter v karitativne dije-cezanskc organizacije. Vsako leto se naj vrši posebni karitativni poučni tečaj. Sprejme se predlog, da naj se katoliški dijaški mladini priporoča vstopiti v Vincencijevo družbo, katere delo je izredno plodonosno. Sprejme se predlog, da se ustanovijo po deželi učni tečaji za usmiljenkc. — Izvajanja misionskega škofa Henninghausa so bila najzanimivejša točka tega zborovanja. Popisal je velike reforme, ki so se zadnja leta izvrš le na Kitajskem. Pošta je urejena, ravnotako železnice, brzojav. časnikarstvo je veliko in razširjeno, izdali so se novi učni redi. refornvralo urad-ništvo. Jaz n. pr. pravi Henninghaus, sem se pred kratkem menil z najvišjimi uradirki v južnem Šantungu o parlamentarizmu, strankah, anarhizmu, o potrebi vere in morale itd. Mnogo uradnikov je študiralo v Berolinu. Katol ška ccrkev na Kitajskem se mora tega reformnega gibanja udeležiti in pomagati! (Odobravanje.) Seveda težave so velike. Na Kitajskem .ie 1200 protestantskih misionarjev. Iz Japonske uvažajo racionalizem. Vzlic temu krasno procvita katoliška cerkev. Pred 25 leti n. pr. je v južnem Šantungu bilo 12 milijonov poganov in 150 kristjanov! Danes imam že 40.000 kristjanov ;n vsako leto naraste njihovo število za 4000. Misionarjev je 70. med njimi 30 domačinov. Katehetov in katehetinj je 700, velikh cerkva 15. malih 400, molivnic 500. (Viharno odobravanje.) Domačini nam niso več sovražni. Ako se postavimo reformam na čelo, postali bomo od-ločiven faktor. (Ploskanje.)
TRETJI DAN.
Drugo javno zborovanje.
Dvorana nabito polna. Galerija dam napolnjena do zadnjega kotička. Dasi je vročina velika, jc vse pozorno in mirno kakor
prav I povesti. Saj jih gotovo sami več veste, kakor jaz. Stvar je ta: Gospod mi jc rekel, da je detektiv in da nc smem nikomur ničesar o njem pripovedovati.«
»Dragi moj, gre se za silno resno stvar, in v prav neprijetno klešče b; lahko prišli, čc bi mi izkušali kaj pr krivati. Pravite, da vam je vaš vozni gost rekel, da je detektiv?«
»Da, tako je rekel.«
»Kdaj je to rekel?«
»Ko je odhajal.«
»Ali je rekel sicer šc kaj?«
»Da, imenoval jc svoje ime.«
Holmes me ie pogledal in ta nicgov pogled je b i poln triumfa; rekel je:
»O svoie ime je imenoval — res? To je bilo zelo neprevidno. Kako se je imenoval?«
»Imenoval se .ie,« jc rekel izvošček, »Sherlock Holmes.«
Nikdar šc nisem videl svojega prijatelja tako osupnjenega, kakor po teh besedah iz-voščekovih. Trenutek je sedel brez besed. Nato sc ie pa zakrohotal prav od srca in je za-klical:
»Imenitno, \Vatson, imenitno! Tu sem pa naletel na ostrino, ki jc prav tako hitra in spretna, kakor moja. Ta mož mi je dal za enkrat prav imenitno pod nos. Njegovo ime jc bilo torej Sherlock Holmes. pravite?«
»Da. gospod, tako je bilo ime gospodu.«
»Izvrstno! Povejte mi, kako ste sc sešli ž njim in vse, kar se je šc prigodilo!«
»O poldesetih me jc nagovoril na Tra-falgar Square. Rekel jc, da je detektiv in mi jc ponud'l dve guinceji, čc bom storil cel dan, kar bo hotel in če ne bom nič vpraševal. Seveda sem sc poprijel tega z obema rokama. Najprej sva se peljala pred Northum-
berland-HotcI in sva tam čakala, dokler nista prišla iz hotela dva gospoda ki sta stopila v neko kočijo na postajališču. Peljala sva se za njunim vozom, dokler se ni ustavil tukaj nekje v bližini.«
»Tu pred mojimi vratmi,« mu je segel Holmes v besedo.
»No, tega nc morem ravno tako natančno povedati, ali gospod, ki sem ga vozil, je ua vsak način dobro vedel, kako iu kaj. Nekoliko dalje tja doli sva zopet čakala poldrugo uro. Potem sta prišla onadva gospoda mimo naju; hodila sta peš, midva sva se pa peljala za njima tja doli po Bakerski cesti in potem . . .«
«Zc vem,« jc rekel Holmes.
». . . da sva prevozila približno tri četrtine Rcgentskc ceste. Tu pa je gospod naenkrat odprl vratca na krovu kočije in mi zaklical, naj peljem, kar najhitreje mogoče, naravnost na kolodvor Waterloo. Udaril sem po svojem kliusetu hi šc prej kot v desetih minutah sva bila tam. Plačal mi je moji dve guineeji v rumenem zlatu in je odšel na kolodvor. Še enkrat pa sc jc obrnil in rekel: »Morda vas zanima slišati, da ste vozili Sherlocka Holmesa.« — Na tak način sem zvedel njegovo ime.«
»Razumem. In dalje niste slišali in videli ničesar več o njem?«
»N česar več, odkar je stopil v kolodvorsko poslopje.«
»In ali bi mi nc mogli gospoda Sherlock Holmesa morda nekoliko popisati?«
Kočijaž se je popraskal za ušesom.
»Hm, pravzaprav ni bil gospod tak, da bi ga mogel lahko popisati. Cetrl bi ga na kakih štirideset let; bil jc srednje velik tako dve,
tri eole manjši nego vi. Oblečen je bil strašno fino in pa črno brado ima, ki je spodaj široko pristrižena, v obraz je pa bled. Več nc vem povedati o njem.«
»Kakšne barve ima oči?«
»Nc, tega pa res ne vem.«
»In sicer se res ne morete spomniti na nič več?«
»Ne, gospod, to je vse.«
• »No, tu je vašega pol sovereigna in še pol vas čaka, če bodete mogli kaj novega sporočati. Lahko noč!«
John Clayton je odšel skozi vrata poln notranjega zadovoljstva in Holmes se je obrnil proti meni z ramama skomizgajoč in krog ustnic mu je igral nekako pomilovalen nasmešek; rekel je:
»Šnap! Tretja nit je pretrgana in zopet smo pri začetku. Lump zviti! Poznal je mojo hišno številko, vedel je, da me je Sir Henry Baskerville vprašal za svet. in na Rcgentski cesti je uganil, kdo da sem. Potem se je domislil, da sem si skoro gotovo zapomnil številko njegove koč:jc in da bom lahko prišel do kočijaža, zato mi je poslal ta nesramen pozdrav. Rečem ti, Watson, opraviti imava z nasprotnikom, ki jc vreden najine ostrine. V Londonu me ie naredM »mat«. Upati hočem, da boš imel ti v Devonshire več sreče. Ali nekoliko težko mi jc.
»Kaj pa?«
»Da tc pošiljam tja. Stvar jc grda. Wat-son, grda in nevarna, in kolikor več zvem o njej, tem manj mi ugaja. Da, moj dragi, smejal se boš morda, ali moja beseda, da bom vesel, če te bom imel zopet zdravega in veselega tukaj na Bakerski cesti. (Dalje.)
držuje 25 bralnih društev in 70 ljudskih knjižnic. Došla sta na to zborovanje tudi eicli-stiittski in vviirzburški škof. Obravnavalo se jc za tem o važn h vprašanjih organizacije katoliškega tiska.
Knezoškof Jeglič med katoliškimi dijaki.
V ponedeljek so zborovala in imela slavnostne komerze v Wiirzburgu sledeča dijaška društva: Akademično Pijevo društvo za vso Neinč jo, Zveza katoliških nemških dijaških društev, Kartel katoliških južnonemških dijaških društev in znanstveno katoliško dijaško društvo »Un tas«. Slednjega slavnostnega komerza so se udeležili vsi na katoliškem shodu navzoči škofi, predvsem knezoškof ljubljanski, ki je svojčas, ko je v Wiirzburgu študiral, bil član dijaškega društva »Unitas«. Knezoškof je dijake pr srčno nagovoril, jih očetovsko opominjal, naj ostanejo svojim načelom zvesti in se tudi v življenju izkažejo za odločne katoliške može. Živahno odobravanje je sledilo prisrčnim besedam.
Pozdravi.
Brzojavni in pismeni, zelo dolgi in izredno prisrčni brzojav je shodu poslal sveti Oče, potem cesar Viljem II., princ-regent Luitpold bavarsk;, knez Lowenstein, bivši državno-zborski predsednik grof Ballestrem, dr. Lu-eger in nebroj drugih. Ko je predsednik prebral brzojavno pozdrav dr. Luegerjev, so vsi navzoči živahno jeli aklamirati. Predsednik jc zrazil željo, da naj Bog vrlemu bojevniku za krščansko ljudstvo kmalu zopet podeli popolno zdravje. Pri tem sc je marsikomu porosilo oko.
ČETRTI DAN.
W ii r z b u r g , 28. avg. Veličastno zborovanje nemškega »Ljudskega društva«. — Govor ljubljanskega knezoškofa.
Nepregledna množica odi čnih gospodov, dam, preprostih mož, dijakov in delavcev napolnjuje slavnostno dvorano. Zborovanje otvori prvi predsednik »Ljudskega društva« (Volksverein fiir das katholisehe Deutschland; krajšal bom V. V.), tovarnar Brandts. Izvaja: V. V. ima danes 565.700 članov. Potem ko v vznesenih besedah povdarja, kako je V. V. preprečil, da na Nemškem niso nastop le francoske razmere, poda sledečo zanimivo statistiko te najsilnejše nemške katoliške organizacije za leto 1906/07:
Člani: Koncem junija 1907 je štel V. V. 565.700 članov, koncem junija 1906 je štel 510.000, torej znaša pr.rastck v enem letu 55.700.
Organizacijsko delo: Načelstvo V. V., ki šteje 33 članov, in od načelstva izvoljeno podnačelstvo 9 članov izdeluje delavni program V. V. Centralno vodstvo je v Miinchen-Gladbachu. Nastavljenih je tu 33 literarno delavnih uradnikov in 32 uslužbencev v ekspeditu. Vsaka posamezna dijeceza ali okraj ima svojega zastopnika, ki' se z načelstvom vsako leto snide na skupno konferenco. Zastopniki organizirajo svoje zaupnike. Zaupnikov je 18.000. Ti so hrbtišče V. V. Ti ga najbolj razširijo.
Delavni program. Namen V. V. je socialna in apologetična izobrazba ljudstva. Uči člane, kako naj se izvedejo sociahle in kulturne reforme, postavodaja, zadružništvo itd. V. V. ustanavlja in podpira nove organizacije, jim pa potem pusti popolno avtonomijo.
Tisk. Leta 1906/07 se je razširilo glasilo V. V. v 4,675.000 izvodih, dva letaka v 11,763.800 izvodih itd. itd. Vseh knjig, letakov, korespondenc in revij se je od 1. julija 1906 do 30. junija 1907 razposlalo 19,722.564 cksemplarov. Odkar obstoji V. V., je razposlal 94 250.304 tiskovin. Vse tiskovine se ba-vijo s praktičnimi aktualn mi vprašanji. Celo socialna demokracija jih hvali in ceni. Največ pripomorejo do izobrazbe ljudstva.
Socialni k u r z i. Od 1892 do 1900 je bilo osem socialnih kurzov po osem do štirinajst dni. Od 1900 do 1907 se je vršil vsakoletni osemdnevni socialni kurz. Od 1907 počenši se bo vrš 1 vsakoletni počitniški tečaj v M.-Oladbachu in se bo osem dni predavalo o sociologiji, osem pa o državnih vedah. Tudi po deželi so organizirani taki tečaji. V M.-Oladbachu sc povrhtega vršijo še narodnogospodarski, rokodelski, trgovski tečaj1. Udeležba brezplačna. — Drugod so organizirane socialne konference in socalna učna omizja, katera prirejajo posebno akademiki.
K j i ž n i c a. Socialna in apologetična knjižnica (14 000 knjig n brošur) posoja brezplačno knjige, brošure in pravila itd. članom V. V. za večtedensko uporabo. 1906/07 se je izposodilo 7550 knjig.
Shodi i n drugo. Shodov V. V. je bilo 2500. Dalo se je nekaj ustanov n podpor nekaterim laikom in duhovnikom, ki so šli študirat narodno ekonomijo. 44 delavskim tajništvom se je podelila podpora.
Generalni direktor dr. P eper v obširnem govoru komentira to sijajno poročilo. Pove v stvarnem govoru tehniko in metodo podrobnega socialnega vzgojcvalnega dela V. V. ki pa zasleduje predvsem realno politiko. Izkuša današnje razmere razumet , kakoršne so, sc jim prilagoditi, da jih potem na ta način obvlada. Najprej V. V. vcepi v ljudstvo misel, da se nahajamo danes v času največjih gospodarskih, socialnih, političnih in verskih zprememb. Kmet sc mora seznaniti z zemljiškimi cenami, delavskimi plačami, sploh s celim svetovnim trgom, ako hoče izhajati. Manjka mu delavskih moči. Mesto narašča. Rokodelec se mora bor ti z veliko industrijo, mali trgovec z velikimi blagovnimi skladišči, konsumnimi napravami itd. Izpreminja se delavska pogodba, ki stremi za tem, da postane
delavec poleg dclodajavca enakopraven gospodarski činitelj. Započenja se obširna komunalna socialna politika; strokovna društva iu pridobninske zadruge naraščajo, na drugi strani pa karteli, kar provzroča velke boje. Kar se tiče verskega razmerja, se morajo katoličani organizirati, da v času raztočega narodnega bogastva družabno in ekonomsko ne zastanejo za drugimi. Katoličani ne bodo svojega stal šča obdržali in napredovali samo s pomočjo teoretičnega znanstvenega dela. ampak tudi predvsem s socialnim in kulturnim pridobninskim bojem z drugoverci in brezverci.
Treba je torej najprej prenovitve, reforme vsega soc alnega mišljenja našega ljudstva. Ako naši kmeti, rokodelci, delavci ne bodo razumeli novih izpremenjenih razmer, novega razvoja, jim ne država, ne občina, ne naše organizacije ne bodo mogle pomagati. Ravno-tako mora delodajavec razumet pot, po katerem pride s svojim delavcem najlažje do socialne poravnave. Torej nova socialna izobrazba ljudstva! Prvo, kar je ljudstvu v tem oziru treba, je to, da ve samo o sebi odločiti, da ima čut odgovornosti! V tem leži največja ovira socialne reforme, da je ljudem lastna organizacija neugodna, ker jim nalaga dolžnosti. Ta ali oni se noče zato organizirati, ker bi moral potem konkurirati, jeti napredovati, poiskati si novih virov, da zopet vzcvcte njegova obrt ali pa ker bi moral svoj dob ček deliti z drugim, napredujočim stanpni. Duševne čilosti ni, podjetnosti ni, ni želje po napredku in čuta odgovornosti. Hvala Bogu, da jc tega malo. Stavim vam za vzgled naše krščansko-narodno delavstvo, iz katerega kar kipi ž vljenje in delavnost! Ti zares želijo socialno se izobraziti in se tudi povzdigniti do gospodarsko boljšega stališča. Kaj je torej namen V. V.? Pokazati s praktičnim delom, s tem, da z organizirano silo povzdignemo delavnost katoliškega ljudstva na gospodarskem, političnem, znastvenem in umetniškem polju, da je krščanstvo velikanska kulturna sila v modernem veku. Vel kan-sko navdušenje in odobravanje je sledilo temu najstvarnejšemu govoru, kar jih je na katoliškem shodu bilo.
Nato je profesor Roselli iz Florencije poročal kratko o italijanskem Ljudskem Društvu, ki se je ondi pred kratk m ustanovilo. Po osmih mesecih je imelo 500.000 članov in je razdalo že dva milijona tiskovin. (Bravo-klicil) Upam, da bom na prihodnjem nemškem katol škem shodu lahko poročal, da štejemo 100.000 članov. (Odobravanje.)
Govor knezoškofa dr. Jegliča.
Skrb nemških duhovnikov za naše slovenske izseljence.
Burno in z velikanskim oduševljenjem od nebrojne množice navzočih sprejet, je nato govoril ljubljanski knezoškof dr. Jeglič o vtisih, ki ga ie nanj napravil vviirzburški katoliški shod in o verskem življenju v ljubljanski dijecezi. Izvajal je večkrat pozdravljen, nekako sledeče:
»Mi Avstrijci in tudi mi Slovenci smo nemškim katoličanom dolžni posebno zahvalo, ki jo tu, kjer jc zbran nemški narod, javno izrekam. Najpoprej se zahvaljujem za to, kar storite nemški katoličani za naše slovenske izseljence. Tudi pri nas ljudstva ne moremo odvrniti od izseljevanja, nemška Rafaelova družba pa skrbi, da naše ljudstvo na poti v Ameriko ne trpi nit gmotne, niti nravne škode. Bog vam plačaj! Na Vestfalskem je blizu 14.000 Slovencev, ki so vsi v nevarnosti, da bi zašli v socialno-demokratični tabor, ko bi sc zanje ne skrbelo. Nemški duhovniki se niso v strašili truda, da se priuče slovenščine, da verno slovensko ljudstvo učijo in organizuje-jo v Nemčiji sami v milem materinem jeziku slovenskem. Škof iz Ministra je poslal dva duhovnika k meni v Ljubljano, da se popolnoma privadita naše materinščine. Hvala za ves trud, da ste rešili duše naših rojakov, da jih varujete pred nevarnostmi.« — Knezoškof nato izvaja, da je v njegovi škofiji 30.000 Ncmccv, za katere kot katoliški škof očetovsko skrbi (Veliko odobravanje), kajti dušno pastirstvo ne pozna nobenega šovinizma (Veliko odobravanje). Ker danes odhajam, naj označim vtise, ki iili je name naredil katoliški shod. Predvsem sem z veseljem opazil v sprevodu delavcev in rokodelcev pri posameznih društvih duhovnike, svetne duhovnike in redovnike. To je prav! Tudi na Kranjskem smo vsi stanovi organizirani; prepletli smo deželo z zadrugami in društvi. Povsod delujejo v najlepši slogi laiki in duhovniki in rešujejo ljudstvo iz rok brezvestnih izkoriščevalcev. Duhovnik dandanes ne more bolje izvrševati svoje dolžnosti, kakor da posveti vse svoje moči in ves čas ne samo v duševno, ampak tudi v gmotno korist dobrega katoliškega ljudstva. Mi duhovniki posnemamo zgled Jezusa in nočemo vladati, ampak drugim hočemo streči. (Živahno odobravanje.) — Silno sl tu sc razveselil, pravi dalje govornik, ko sem gledal v pondeljek sprevod katoliških akadeiuičnih društev v stolno ccrkcv. Katoliški akademiki si hočejo priboriti najvišje ideale. vedo in čednost. Koga bi nc veselilo, ko vidi mlade akademike navduševati se pri ko-merzih za življenje po načelih sv. katoliške vere? Kako divno je, ko iz katoliških akadc-mičnih društev pridejo izobraženci, ki bodo krščansko živeli, ljudstvu dajali dober zgled in ga vestno vodili. Hvala Bogu, da imamo tudi mi taka akadernična društva na Dunaju iu v Gradcu, katerih člani so obenem udje Marijinih kongiegacij. Iz njih smo dobili može, in jih bomo še več dobili, ki si smatrajo za vestno dolžnost, ljudstvu kazati pravo pot. Ljudstvo jim zaupa in jih spoštuje. (Veliko
( dobravanje.) — Tretje, kar je na nas naredilo mogočen vtis, je bila procesija mož k ccrkvi na gričku »Kapele«, ki mi je v tako lepem spominu iz mladostnih let. Kako veličastna je bila udeležitev katoliških mož: vsi smo bili eno ljudstvo, ena družina: škofje in duhovniki, plemstvo, učenjaki, uradniki, delavci, rokodelci, kmetje. (Viharno odobravanje.) Družila nas je ljubezen do Marije. Ljudstvu, ki ima take voditelje, se ni treba bali nobenega kulturnega boja. Katoliško nemško ljudstvo, častitam ti: ti možje te ne bodo zapustili; vodili te bodo od zmage do zmage. Tudi mi imatno poleg socialne dobro urejeno versko organizacijo, imamo do 100 inladeniš-kih Marijinih kongregacij s 6.000 člani iu do 230 dekliških Marijinih družb s 36.000 članicami. Za družine imamo od sv. stolice priporočeno družbo krščanskih družin, ki je ustanovljena skoro ix) vseh župnijah, in so skoro vsi družinski očetje v tej družbi. Sebi v tolažbo, vam v radost povem, da naši možje posebno goreče časte sv. Srce Jezusovo. To, pravim, mi jc največja tolažba! Kje so našli moč, da so vse boje stanovitno izvojevali, Windthorst, Mallinckrodt in drugi? Ali ne pri tabernakelju, pri sv. obhajilu, na Srcu Jezusovem? (Veliko pritrjevanje.) — Častiti nemški katoličani, zavedajte se vedno teli resnic!
Kakor je nekdaj molitev, posebej molitev sv. rožnega venca, priborila krščanskemu orožju zmago nad Mohamedanci, tako naj molitev pribori zmago krščanski resnici v boju zoper nasprotnike. Zato gojite posebno če-ščenje Matere božje! Očetje, matere, boljšega daru ne morete dati svojim otrokom, kakor da jim globoko " srce vcepite otroško iskreno ljubezen do Marije. Kakor smo peli včeraj v veličastni procesiji- Ceščena bodi Kraljica, Kraljica tudi frankovske dežele, — Salve, salve regina, tako naj se v vsaki družini vsak dan glasi pozdrav: Salve, salve regina! —• Nato podeli presvetli knezoškof, že poprej na-prošen od predsednika, višjepastirski blagoslov. — Viharno odobravanje je sledilo govoru knezoškofa dr. Jegliča, in predsednik zborovanja, svetnik Trimborn iz Kolina, je za-klical: Zahvaljujem se prečastitemu knezo-škofu za njegove navduševalne in v srce segajoče besede, katere nam je govoril. Vsi, ki smo tukaj zbrani, ne bomo nikdar pozabili prečastitega knezoškofa iz Ljubljane! Želimo mu, da še dolgo, dolgo vlada ljubljansko vla-dikovino z ono duševno močjo in telesno živahnostjo, ki jo na njem občudujemo. Našim slovanskim katoliškim bratom v jugoslovanskih deželah, kakor tudi nemškim prebivav-cem škofije, naj blagovoli prevzvišeni knezoškof ljubljanski izreči srčni in prijateljski pozdrav udeležencev 54. nemškega katoliškega shoda!
Govor ljubljanskega knezoškofa je napravil na vse zborovalce izredno velik vtis. Vse občuduje lepo organizacijo v ljubljanski škofiji.
AVSTRIJA.
Viničarsko gibanje.
Bol ca n, 30. avgusta. Tu se je pretekli torek vršila konferenca, sklicana od kr-ščansko-socialn h poslancev. Naperjena je bila proti vladi, ki še sedaj ni objavila novega viničarskega zakona, dasiravno ga je cesar že potrdil. Ce v štirinajst h dneh vlada ne stori svoje dolžnosti, odpošljejo na Dunaj pod vodstvom poslanca pl. Leysa posebno deputacijo. Obenem se jc sklenilo, obvestiti viničarje po celi državi o gibanju južnotirol-skih vinorejcev ter jih pozvati, naj se pri-druž jo. Sklenili so resolucijo v tem smislu.
Sklicanje deželnih zborov.
Češki deželni zbor se snide 16. septembra; na isti dan je sklican tudi bukovinski deželni zbor, za katerega je program že sestavljen.
Moravski deželni šolski svet.
B r n o , 30. avgusta. Včeraj dopoldne je imel sejo nemški oddelek moravskega deželnega šolskega sveta pod vodstvom dvornega svetnika Ernsta Salomona.
DALMATINCI PROTI REINKORPORACIJI DALMACIJE.
Z a d e r, 30. avgusta. Madjarski listi poročajo. da se pripravljajo ob otvoritvi dalmatinskega deželnega zbora velike protimadjar-ske demonstracije. Da se preprečijo, došel je sem dr. Havazs, ki hoče prepričati dalmat:n-ske politike, kako škodljive bi bile demonstracije proti Madjarom ravno sedaj in jih zagotovi madjarskega pr jateljstva. Visoko stoječa oseba mu je odkritosrčno priznala, da Dalma-tinci ne zaupajo Madjarom, ker gledajo le na svojo korist, zlasti pa vsled železničarskc pragmatike. Po dr. Havzsa mnenju bi se imelo vtelesenje Dalmacije izvrš ti istotako kot Reke.
BARON HANFFY O NARODNOSTNEM
VPRAŠANJU NA OGRSKEM.
B u d i m p e š t a, 30. avgusta. Poraz vladajoče neodvisne stranke pri volitvah v Belenyesu je dal povod baronu Banffyju, da .ie izjavil dopisniku »Egyctertesa«: Volitev v Belenycsu je nesrečna epizoda. Spričo napak in nerodnosti te »narodne« vlade — poudarjam narodne v ušescih — je bil pričakovati tak izid in sc bode tudi šc nadaljeval. Da je zopet padel en mandat v roke narodnostim, ie žalostno; veselo pa je, ker dokazuje, da pol tiki na krmilu nimajo zmisla za naloge vlade, čeprav so dobri patriotje in jako nadarjeni. Poraz dokazuje, da ni mogoče voditi še nadalje narodne politike v dosedanieni toku. Ce nc moremo napraviti iz Ogrske narodne madjarske države, je naša država iz-
gubljena in če vzdržujemo še nadalje sedanji zistem, bode šc več Belenyesov.
NEUGODNE RAZMERE NA OGRSKEM DE-NARNEM TRGU
Budimpešta, 30. avgusta. Da se odpravi pomanjkanje denarja, naloži VVekerle kot finančni minister 25 milijonov državnega denarja iz poštne hranilnice in državnih bla-gajnic v malih bankah in hranilnicah. Doslej jc bil ta denar naložen le v šestih velikih denarnih zavodih. Neugodne denarne razmere ie povzročila največ visoka obrestna mera.
VLADARSKI JUBILEJ KNEZA FERDINANDA.
Sofija, 30 .avgusta. Na 20-letnico knezovega vladanja so dobili vsi ministri odlikovanja. Jubilejno slavije je imelo povsem narodni značaj. Pri dineju na Martovem polju, na katerega je bilo povaljenih 2600 oseb, so imeli ministra Gudco in Genadjev ter knez napitnice. ki so jim gostje navdušeno pritrjevali.
Peterburg, 30. julija. Car Nikolaj jc poslal knezu Ferdinandu brzojavko, v kateri ga zagotavlja svojega iskrenega prijateljstva ter mu želi dolgo zdravje, da more izvršiti veliko delo v prospeh bolgarskega naroda, ki ga vežejo na Rusijo v bratski slogi znameniti zgodovinski dogodki. Tudi Izvolsky je poslal knezu brzojavno čestitko.Voščila ruske vlade je poklonil knezu diplomatski zastop-n k v Sofiji.
MAROKO.
Položaj v Fesu.
T a n g e r, 30. avgusta. Konjeniki so od sultana Abdul Aziza prinesli vojnemu ministru Gebbi poročilo, da je položaj v Fesu zelo resen. Gebba je dobil povelje, naj pošlje sultanu vse čete, ki so na razpolago, namreč 800 mož in one oddelke, ki spadajo pod poveljstvo E1 Meraniia, ki o njegovem porazu sultan še nič ne ve. Vplivni rod Rehainma je nezadovoljen, ker išče novi sultan opore v rodu Šavje in ga zato noče priznati.
Muley Haiid.
Pariz, 30. avgusta. Masagan je priznal brez ovire sultanom Muley Hafida. ki se bliža Rabatu, pri čemer mora mimo Casablance. Vsa znamenja kažejo, da pride kot pomirjevalec in ne kot sovražnik.
Rajzuli.
London, 30. avgusta. Za Rajzulijem, ki že dolgo oprezuje, da bi vdrl v Tanger, jc sedaj čas jako ugoden, ker šerifske čete groze, da prestopijo ne dobivši plačo k uporniku. V mestu vlada vsled tega razburjenje in strah. Družina angleškega poslanika ter drugi Evropejci so zato že zapustili mesto. Nemški varnostni odbor v Tangerju se je posvetoval, kako ukreniti vse potrebno za ta slučaj.
Izgube nemških trgovcev v Maroku.
.Berolin, 30. avgusta. Včeraj so dospeli v Kolin trije Nemci iz Maroka, ki potujejo v Berolin, kjer bodo kanclerju poročali o zgubah nemških trgovcev v Maroku, zlasti v Časablanci
RUSIJA.
IJ e t e r b u r g, 30. avgusta. Morilec načelnika peterburške državne ječe, Ivanova, je bil obsojen pred vojaškim sodiščem na vislice ter takoj obešen.
Razprava proti zarotnikom končana.
I3 e t e r b u r g , 29. avgusta. Danes je vojaško sodišče izreklo svojo sodbo nad zarotniki proti carjevemu življenju. Nikitenko in Siniavsky sta bila spoznana krivima radi nameravanega atentata na carja ter bila obsojena k smrti na vislicah. Štirje obtoženci so bili spoznani krivini, ker so hoteli ustanoviti organizacijo, ki naj bi strmoglavila sedanjo vladno obliko, ter bili obsojeni trije na osem, eden na št riletno prisilno delo. Pet obtožencev je radi podpiranja zarotnikov izgnanih ter izgube vse državljanske pravice. Šest obtožencev, med njimi odvetnik Fedozjev in njegova soproga, je bilo oproščenih.
KITAJSKI NAČRTI.
Kitajci vedno bolj po strani gledajo Japonsko. List »Nangfang« pa javlja iz Pekina, da jc Yuanschikkai poslal centralni kitajski vladi spomenico, v kateri priporoča zvezo med Nemčijo in Ameriko.
Dnevne novice.
+ Jugoslovanski nrnister. »Agramer Zeitung« poroča, da ji je poslal dr. šusteršič iz Biaritza dopis, v katerem pravi, da smatra vesti, da vlada namerava ustanoviti mesto jugoslovanskega min stra, za navadno izmišljotino.
f Strahovi. Glasilo vseli lučibežnih svo-bodoneljubnih desperadov, »Pokrct« 29. t. m. poroča, da se snuje v Istri krščansko-soc alna stranka. Chef-pionier tc stranke da ic škof Mahnič na Krku, podpionir škof Nagi v Trstu, vse vodi »klerikalna« stranka v Gorici, pomagajo pa neke oblasti« i neki avstrijski činov-nici iz Ljubljane«. To nas izredno veseli, ako je temu tako, kakor »Pokrct« poroča. Samo, kdo so tiste »oblasti«, ki vse gibanje iz Ljubljane vuti podpirajo, bi nas silno zanimalo izvedeti, j^a vendar ni tu poleg glavar mestne oblasti, župan Ivan Hribar, ki sedaj prisega na krščansko-socialno zastavo? »Pokrct« pa nadalje poroča še to: »A da ic ova akcija po-gibelina. vidi se iz ovoga fakta: U srednjoj Istri iniadc tek pet, šest pristalica nove kr-ščansko-socialne stranke. Ali ipak su oni ne-
davno imali smjelosti, da poruče zast. Laginji, da če otvoreno protiv njega raditi, ako nc istupi iz jugoslavenskog i ne priključi se kle-rikalnoni slovenskom klubu u car,ev. viječu. Slvar sc sada nekako utišala, ali je potrebno budno paziti, da nam Istra ne postane plije-uom stranačkog boja, a u tudju korist.« — Poglejte no, kako močna je krščanska organizacija v Istri! Komaj pet krščanskih socialcev je, pa se »Pokretašem« že zde pogibelj-ni! Nam se pa stvar zdi še nekoliko bolj resna, kakor pa »Pokretu«. Po vsej priliki bo namreč krščanskih socialcev v Istri nekoliko več kot pet, drugače bi se jih dični »Pokret« ne bi tako strašno bal. Da se je pa število slovenskih iu hrvaških krščanskih socialcev v Istri tako namnožilo, je vzrok hinavsko postopanje izvestnih tržaških politikastrov, ki verno ljudstvo istrsko varajo. če*, naš »Jugoslovanski klub« je krščanski klub, dasi je v njem načelnik brezverske liberalne stranke v Ljubljani, Ivan Hribar, o katerem pravijo, da je postal najboljši kristjan in da je to podpisal. Istrsko ljudstvo, ki pa dobro pozna svoje Hribarje in druge take ribarje, se jc takih voditeljev naveličalo. Pride dan. ko se bodo istrski gospodje edinjaši morali odločiti, ali za krščansko ljudsko politiko ali proti. Žal nam je, da bodo v tej mučni alternativi tudi taki dosedanji voditelji, ki so pošteni krščanski demokrati, pa so jih Hribarjevci zapeljali. Po Istri je že pričelo pošteno šumeti, da se je radi enega kranjskega liberalca rajši odbilo šestnajst drugih poslancev.
+ Zadružno gibanje. V Celju je bil v sredo sestanek štajerskih zadružnikov; zastopane so bile zadruge iz ljubljanske in celjske zveze. Po daljšem, vsestranskem preudarku se je storil sledeči sklep: Štajerske zadruge, ki jih vodijo pristaši »Kmečke zveze«, naj izstopijo iz celjske liberalne zveze in pristopijo k ljubljanski »Zadružni zvezi«; ako se spozna za koristno, se osnuje nova štajerska zadružna zveza. Ta sklep ie bil soglasen. Nato so bili soglasno izvoljen1 v Štajerski pododbor »Zadružne zveze« sledeči gospodje: dr. Ivan Benkovič. veleposestnik Flis, dr. Verstovšek, vikar Gorišek in dr. Korošce. Za sedež pododboru se jc določil Maribor.
+ Za kaj se naši somišljeniki tožijo?! V rokah imamo obtožnico c. kr. drž. pravdni-štva v Ljubljani, ki toži našega somišljenika Andreja Lenarčiča, poses'ii'k.t v Bevkah. zaradi sledečega dogodka: Neka Polora Budin jc bila skupno z Anup\i"m Lenarčičem klicana K okrajnemu sodišču na Vrhniko, da bi izpovedala, kako su naši somišljeniki dne '). maja nagnali kandidata Grudna in pa njegMve n.e.setarje, k: so ga pri.;li ponujat. Pred sodno sobe sta se pogovarjalPolona Budin in Andrej Lenarčič in jc žensk t rekla, da ne v.' zakaj ,r klicana, ker ;i o stvari ni nič znanega in tudi ni nič videla. Na to ji je Lenarčič odgovoril: No če pa n.si nič videla, pa reci. da nič ne veš; čim mani govoriš, boljše jc.« Razgovor jc potem nanesel na prisego in Lenarčič jc reke!- »Če bo pa pod prisego, potlej se pa mera resnica govoriti, ker je duša več vredna kot vse blago.« Iz tega razgovora drž. pravdništvo sklepa, da je Andrej Lenarčič nagovarjal Polono Budin, da naj priča neza-prisežena neresnico in le pod prisego resnico ter toži Lenarčiča zaradi hudodelstva goljufije. — Te podatke povzamemo po obtožnici sami in se seveda vzdržimo vsakega komentarja. Razprava se bo vršila dne 7. septembra in bomo seveda o nji poročali, ker nas zanima izvedeti, če so gospodje sodjiiki tudi istega mnenja, kakor državni pravdnik dr. Trene.
•+ Roman liberalnega revolver - žurna-lista. »Amerikanski Slovenec« od 16. t. m. piše: Koncem preteklega tedna se je raznesla po Čikagi novica, da je izginil sodrug Janko Klinar Pobegnil je iz Čikage, ker je ukradel revnemu dekletu Mar ji Lesjak težko prislu-ženi denar v znesku 50 dolarjev ter zlato uro in krasno verižico. Policija ga zasleduje, toda doslej ga je iskala brez uspeha. Janko Klinar je mlad fant, star okrog 26 let, ima dolge črne brke. Najhitreje se spozna po njegovi govorici. Doma je namreč iz Krope na Gorenjskem. Zadnje čase je bil on začasni urednik »Glasa Svobode« in »Proletarca«. kjer je navdušeno oznanjal nauk socializma in bratske ljubezni. V starem kraju je bil par let študent. Ker mu to ni šlo izpod rok, obes 1 je šolo na kol ter .io mahnil proti solnčni Italiji. Potrkal je na vrata salezijanskega samostana v Turinu in se ponudil za fratra v kloštru. Sprejeli so ga, a ko so tički izpoznali, so ga izpustili iz samostanske kletke na prosto. Pri-frčal je v Ameriko, poizkušal svojo srečo na razne načine, dokler se ni izobraz 1 v dobrega socialista. Prepeval jc lepe pesmice v »Glasu Svobode« in v »Proletarcu« o bratski ljubezni. Toda žalostna usoda je hotela, da je moral utihniti. Toda to n; bilo dovolj, tudi bežati je moral vun iz Čikage, da ga ne zaloti roka pravice in spravi pod ključ. Navdušeni soc alist in bivši klošterski frater je s tem uničen. Kranjski socializem pa šepa vedno bolj in bolj. — »Amerikanski Slovenec« kot ameriški list, kjer se za »Volno Mvšlen-ko« prav nič ne menijo (cfr. Konda-Kaker), oč vidno ne ve, da bode v Pragi svetovni kongres »svobodne misli«. Gospod Klinar si .ie gotovo izposodil potrebno vsoto, da more na shod ter obiskati povrhu še svoje tovariše po stanu, usodi in poklicu.
+ Bilek Nr. II. »Pravo Lidu« v Pragi poroča, da je pri vajah 21. domobranskega pešpolka na Koroškem vsled silnega pohoda, ki je trajal od 4. ure zjutraj do 1. popoldne, zbolelo od 300 mož 50, eden pa umrl, uradnega poročila o tem še ni nobenega. »Agramer Tagblatt« poroča iz Prage o tem podrobneje, da so vojaki pri tem pohodu kakor muhe cepali, pohod pa se je vzlic temu nadaljeval. 300 mož jc bolnih, eden jc umri. 50 je težko bolnih in jih utegne še več umreti. Vojaška oblast ničesar noče poročati.
Vojnemu ministru se ie poslalo brzojavno ob-\ estilo in sc bo uvedla stroga preiskava. Naše vojaške kroge, ki so bili tako hudo razburjeni, ko smo mi poročali, kako delajo z rezervisti in ki so se potem v »Tagesposti« in v »Tagblattu« hudovali na »klerikalnega« »Slovenca«, blagohotno opozarjamo na to vest. Padla je namreč od strani ljubljanskih vojaških krogov beseda, da jc vojaškozdrav-niška služba in poslovanje — vzorna naprava! Le oglejte si sedaj ta Bilek II.! Vojaški zdravnik nima pri takih pohodih nobenega sredstva, nobene kompetence, nobene besede, da bi jih preprečil! Lahko pogine cel bataljon, vojaški zdravnik ima sicer pravico naj-pokornejše opozoriti polkovnika na to žalostno dejstvo, kar pa ponavadi zaradi različnih s tem združenih neprijetnosti stori le v skrajni sili, nima pa prav nobene druge kompetence, da to prepreči. Seveda on lahko v takem slučaju odkloni vsako odgovornost, kar pa je očito premalo. Nc gre se namreč za to, kdo bo odgovoren, ako vojaki umirajo in utnro, ampak za to, kako kaj tacega brezpogojno in v vsakem slučaju preprečiti! Kaj je mar vojakovim staršem, ako je za katastrofo odgovoren polkovnik in ne polkovni zdravnik, ko pa je njihov sin mrtev, ubit od strapac, odrejenih od nerazsodnega poveljnika. Polkovni zdravnik je nasproti polkovniku; ki odredi silni pohod, pa sc na zdravništvo razume kakor zajec na boben, le ponižni podrejcnec, po činovni stopinji nižji — ne pa neodvisen činitelj, kakoršen bi moral biti. To zahteva že njegova stanovska čast in stopinja izobrazbe. Pri silnih pohodih bi morala beseda zdravnikova veljati kot brezpogojni veto, proti kateremu ni nobenega ugovora. Tako pa poveljnik oddelka lahko zdravnika posluša ali ne. In tako dalje. Gospodie, branite zdaj v »Ta-gespošti« svoje izvrstne, do neba v svoji veličini segajoče vojaško-zdravniške naprave! Allons enfant de la patrie!
+ Laški visokošolci so včeraj v goriškem hotelu »Angelo d'oro« protestirali proti slovenskemu učiteljišču v Gorici. Če bi se te gospode za dovoljenje vprašalo, bi Slovenci v Gorici niti stanovati ne smeli.
+ Naša bojna mornarica. V Pulj so priplule štiri nove torpedovke. V Pulju se še vedno grade nove torpedovke. Bojna ladja »Lacroma« odplove v nedeljo na Reko, kjer bo poveljnik naše bojne mornarice Moutecuc-ccli počakal japonske ladje.
— Prenočišče na Brezjah. P. n. gg. duhovniki, ki prihajajo kot romarji k Mariji Pomagaj na Brezje, so večkrat glede prenočišča v skrbeh in zadregi. Zato se vljudno naznanja, da je v cerkveniški hiši ondi vse prvo nadstropje s štirimi sobami prirejeno kot prenočišče izključno za duhovnike-romarje z dobro in prijazno postrežbo. Prenočišče oskrbuje g. Josip Tavčar, cerkovnik na Brezjah.
Abstinenčno gibanje na Slovenskem najbolj napreduje v Cerknem na Goriškem. Kmalu bo tam nad 100 abstinentov.
—	Tudi vino bo dražje. Trgovske vesti poročajo, da se letos vino podražuje in to glavno radi tega. ker je lanski pridelek, ki je bil po celi državi jako nedostaten, že pošel in je v večini vinorodnih dežel vinska letina slaba. V nekaterih krajih, zlasti na Tirolskem. kaže sicer dobro, v drugih pa vinogradniki nc pridelajo za lastno potrebo. Tudi na Ogrskem bo trgatev nedostatna. Zato zahtevajo vinogradniki že sedaj mnogo višje cene nego lani. Ker kaže pri nas vino dosedaj še vedno dobro, upamo, da si naši kmetovalci dobro opomorejo.
_Izum Hrvata. Marin Sinovčič, Hrvat iz
Zimovice v Dalmaciji, je dobil patent na svoj nov stroj, s katerim se lahko vsak voz, ki pride v blato, hitro vzdigne.
-— Poštni nabralnik v Studencu v krškem okraju prevzame 1. septembra Marija Brulc.
—	Nov hrvaški dnevnik »Balkan« v Trstu prične izhajati že dne 1. septembra.
Drobne vesti iz Novega mesta. Zadnji Jernejev semenj jc bil izvanredno dobro obiskan. Toliko živine se še kmalu ni prignalo, kakor sc jc je na ta semenj; veliko je bilo tudi svinj in konj. Kandijanski semnji prav nič ne škodujejo novomeškim. Cetia za svinje, posebno pa za govejo živino je zelo padla, nasprotno ima meso enako ceno. Želeti bi bilo. da se cena mesa v primeri s ceno goveje živine zniža, drugače, bodo prisiljene oblasti tudi v tem kaj ukreniti. — Nove stavbe. Ženska bolnica z gradnjo jako lepo napreduje ter dela čast stavbeniku, ker se dela vse solidno. Dosedaj se še ni opazilo tako finega zidarskega dela v Novem mestu. G. Menesini je dovršil tudi svojo vilo poleg okrajnega glavarstva, katera ima prostora za štiri večje stranke. Vila je sedaj na prodaj, želeti je, da bi prišla v kake domače roke. Prirejena je tako, da jo kupita lahko dva kupca, ker ima dva vhoda. — Na prodaj je v Kandiji več novih stavb. Poleg stare ceste proti Grmu govori se celo o petih. Vzrok temu, jc ker ni pričakovati združenja z mestom v doglcd-nem času. Ker se prične v kratkem času z gradnjo nove gimnazije pod Kapiteljskim hribom, je pričakovati obilo napredka v stavbenem oziru, vsled česar bode trpel dolnji del mesta, še bolj pa Kandija. Glavna ovira je zdaj v mestu pokopališče, ker sc nahaja v najbolj živahnem stavbenem, krogu, na najlepšem prostoru v sredini mesta. Po deželi urejuje politična in zdravstvena oblast, da pokopališča pridejo ven iz sel, tukaj se pa trpi kar v sredini mesta pred poslopjem c. kr. uradov. Ker jc upati, da sc že otvori čez jedno leto ženska bolnica, bode umrljivost znatno večja, kateri nc bodo zadoščalo več to pokopališče, sicer je pa zemlja že preveč nasičena, kajti po 20 letih sc dobi okostje šo popolnoma celo z raznimi drugimi ostanki, j Radovedni smo do kje je prišel v to izvoljeni ! občinski odsek v tej prevažni zadevi? Želeti
bi bilo, da se malo več zanimajo za to zadevo merodajni faktorji, da se vse pravočasno reši.
Hišo gosp. Frančiča jc na dražbi kupil g. Franc Miirn. svečar iz Kandije. Baje namerava preseliti se z družino v Novo mesto in tu urediti svoj obrt. Kupna cena je 12.000 K-
V	slučaju prezidave se bo ista morala znatno zožiti za regulacijo državne ceste, kajti skrajna potreba je, da se ravno poleg te hiše cesta razširi, promet je tu vedno oviran, vsled česar se prigodi lahko večja nesreča. Cestni erar zahteva, da to regulacijo izvrši mestna uprava na svoje stroške! Kje ima pa mesto kake dohodke, da bi zamoglo vedno za državo toliko žrtvovati? Na malokatero mestno občino se od države tako naklada breme, kakor na novomeško. Prispevati je moralo Novo mesto k novemu državnemu mostu, k stavbi okrajnega glavarstva in k državni gimnaziji tudi ogromne vsote za mestne razmere. Razven tega je mesto z znatnim zneskom pripomoglo k zgradbi ženske bolnice, enako za vodovod, ki je mestni okolici v korist, in podpira nebroj drugih naprav. Če se jemlje v ozir, da ima mesto skrajno potrebo zgraditi šolske stavbe za deško in dekliško šolo, bi bilo želeti, da vse to višja oblast uvažuje ter ne naklada meščanstvu novih bremen, dokler jim ne preskrbi novih virov dohodkov, predvsem z izvršitvno tolikanj od vseh strani za-željenega podaljšanja dolenjske železnice!
Opazovalec javnega napredka.
—	Vesti iz Bosne, liosenski deželni šef pl. Winzor je imenovan pravim tajnim svetnikom. — V Sarajevu snujejo gospodarsko trgovski list »Bosansko-hercegovački Lloyd«.
Na mesto pokojnega pravoslavnega škofa Mandiča utegne priti zadrski škof Milaš, ako se dalmatinska pravoslavna cerkev ne odcepi od čemoviške. — Urednik »Hrvatskega Dnevnika« ie imel zadnji čas štirikrat opraviti z okrožnim sodiščem. — Redarstvo je prijelo v Sarajevu starčka, ki ie beračil. Na stražnici je povedal, da je star 104 leta; mož je zdrav in vidi popolnoma dobro. — V Ključu je bil 18. t. m. na doslej neznan način umorjen Mo-hainedanec Muharem Bejanič. — Oblasti so prišle na to, da po Hercegovini kroži obilo črnogorskega denarja, ki se razlikuje od našega samo v tem, da ima cirilico in kueževo podobo. — Urednik sarajevskega »Naroda«, Risto Radulovič, je bil pred okrožnim sodiščem radi motenja javnega reda in miru obsojen na dva in pol meseca zapora in zaradi zanemarjanja uredniških dolžnosti na 40 dni zapora ali 200 kron globe.
Novo parobrodno društvo v Dalmacij'.
V	Dubrovniku se ustanovi novo parobrodno društvo, ki bo vzdrževalo zvezo med Stonom in Gruženi. Posebna deputacija je došla v Zader, da sc pogaja glede vladne podpore.
Na veliko narodno slavnost, katero priredi pevsko društvo »Hajdrih« na Proseku, dne 8. septembra t. 1., v proslavo svoje 20-Ictuicc, so se priglasila sledeča s-lavna društva: 1. Rokodelsko bralno društvo v Tolminu korporativno z zastavo: 2. Pevsko društvo »Lira« v Kamniku, korporativno z zastavo; 3. Pevsko društvo »Ilirija«, Sv. Jakob, Trst, korporativno z zastavo; 4. pevsko društvo »Košana« v Košani, korporativno z zastavo: 5. Tržaški Sokol, Trst, korporativno z zastavo; 6. »Divaški rodoljubi«, Divača, korporativno; 7. pevsko društvo »Velesila«, Skedenj-Trst, korporativno; 8. pevsko društvo »Danica«, Kontovelj, korporativno; 9. pevsko društvo »Skala«, S«v. Križ, korporativno; 10. pevsko društvo »Nabrežina«, Nabrežina, korporativno z zastavo; 11. pevsko društvo »Zarja«, Kopravi, korporativno; 12, pevsko društvo »Dom«, Rcpentabor, korporativno; 13. pevsko društvo »Zvon«, Opči-na; 14. pevsko društvo »Lira«, Komen, korporativno; 15. pevsko društvo »Naprej«, Dornberg, korporativno; 16. pevsko društvo »Brjc«, Brje, korporativno z zastavo; 17. pevsko društvo »Rihcnberg«, Rihenberg; 18. Prvaški Sokol, Prvačina, korporativno z godbo; 19. pevsko društvo »Adrija«, Bar-kovljc, korporativno z zastavo; 20. »Delavsko podporno društvo«. Trst, korporativno z zastavo; 21. »Bralno in podporno društvo«, Trst. po deputaciji; 22. Akad. ferialno društvo »Balkan«, Trst, po deputaciji; 23. pevsko društvo »Kolo«, Trst, po dcputaciji z zastavo; 24. pevsko društvo »Draga«, Orlek, korporativno. — Slavna bratska društva, bliža se oni dan, ka zaori naša prekrasna slovenska pesem tja preko valov naše mile Adrije. Od daleč iu blizu prihitite k nam, bratje, da si ponovno prisežemo: »Vse za narod, domovino!« Poživljamo vsa ostala društva s prisrčno prošnjo, da se nemudoma priglase in nam omogočijo čim prej sestaviti bogat in obširen spored. Dosedaj je priglašenih enajst društvenih zastav, enaindvajset društev sodeluje korporativno, štiri pa po deputaciji. Veličasten zbor, broječ nad osemsto pevcev, bode pel prekrasno našo pesem: »Morje Adrijansko«. Ker prihitite že v jutro mnogi bratic k nam, napravimo predpoludne ob 10. uri izlet v Miramar ter si ogledamo predivni park in grad. — Torej na svidenje! Na zdar!
Odbor.
—	Olepševalno društvo v Rožni dolini
priredi v ncdelio, dne 1. septembra t. I. veliko ljudsko veselico v restavraciji »Rožna dolina«. Pomnoženi veselični odbor napel je vse sile, da bo možno nuditi občinstvu kar največ neprisiljene- zabave in veselja. Iz obširnega sporeda bodi omenjeno, da poleg godbe, petja, skrbi za zabavo tudi poseben ad hoc sestavljen klub raznih umetnikov, ki se žc cel mesec vadijo v najrazličnejših produkcijah, katere bodo izvajali pri veselici. Krotilci divjih zveri dovedejo velikansko predpotopno žival, nalašč za to veselico dresirano. Veliki zrakoplov Andreč je tudi žc na potu direktno iz Špicbergov. Preskrbljeno je tudi že nekaj prešičkov in bravine za peko na ražnju. Za promet skrbi zabavna pošta z najboljšimi
svetovnimi zvezami, V mraku pa se izpreuie-ni lepi senčnati vrt v morje bajnokrasnih lu-čic. iz katerih srede bodo švig-ili razni goreči traki, zmaji in plamcnice, visoko v zraku se z močnim pokom razpršivši, sipajoč v nižave nebroj blestečih svetlih zvezd in isker. — Za točno in dobro postrežbo je najboljše poskrbljeno. Ker jc Rožna dolina oddaljena komaj 10 minut od mesta, bode slavno občinstvo porabilo ugodno priliko in v čim največjem številu pohitelo v lepo napredujočo novo naselbino in v obilnem obisku veselice dokazalo, da ve ceniti veliki pomen olepševalnega društva za novo naselbino, kjer se na lastno oko lahko prepriča o ogromnih napravah društva.
Rudeževo graščino v Mali Loki je kupil g. A. Mauser.
—	Razpsana ie ustanova škofa Ravnikarja, v znesku 200 K. Pravico do nje imajo gimnazijski dijaki z Goriškega, Kranjskega in Koroškega, ki se nameravajo posvetiti duhov-skeniu stanu. Prošnje je vložiti po gimnazijskem ravnateljstvu pri tržaškem namestni-štvu do 30. septembra t. I.
—	Ponarejalec denarja. — V sence z nožem zabodel tovariša. (Izpred novomeškega porotnega sodišča.) V torek se jc vršila obravnava proti Ludoviku Starič, dvaindvajsetletnemu sedlarju, pristojnem v Št. Peter. Tožen V bil, ker .ie bil osumljen, da je izdajal slabo narejene falzifikate dvakronskega in petkronskega kova, ki jih je baje sam izdeloval, kar se mu pa ni dokazalo. Predpustni čas jih je izdnjal po novomeški okolici, po Brodil, Straži, Bršljinu, pozneje krog Št. Petra. Dne 17. marca odpeljal sc je v Ljubljano, kjer jc pri Lušinovih iu Novakovičevih izdal petkron-ski in dvakronski falzifikat, nakar so ga 19. marca aretirali in dobili pri njem še 13 pet-kronskih in dva dvakronska falzifikata. Starič ie dejanje tajil, denar ga je pa naučil delati gradiški arestant Štojs, ki je bil z njim v Novem mestu lansko jesen skupaj v preiskovalnem zaporu. Porotniki so potrdili glavna vprašanja. Starič je dobil 13 mesecev težke ječe z enim postom in trdim ležiščem vsak tretji mesec. V sredo zjutraj je sedel na zatožni klopi Jakob Medic, star 20 let. iz Men -ške vasi. V prepiru je zabodel v sence sofanta Finka, iu ko se je le-ta mrtev k tlom zgrudil, jel napadati njegovega spremljevalca in ga močno obrezal, zadavši mu šest nevarnih ran. Ker je bil od občine kot »bogokletnik« in znan pretepač priporočen, obsodili so ga na štiri leta težke ječe. Fant se ui maral pritožiti in je radovoljno nastopil svoj zapor. — Zatem se je pričela obravnava proti Janezu Petriču radi nečistega posiljenja po ^ 127. nakar se je občinstvo izključilo od nadaljnega razpravljanja. Petrič je bil obsojen na trinajst mesecev težke ječe.
—	Slovenske vesti iz Amerike. Bolnišnica v Jolietu ima poleg angleških in nemških napisov tudi slovenske. V Ameriki so Slovenci v marsičem na boljšem kot na Kranjskem v iezikovnem oz ru. — Pri Tamarak družbi v Calumetu je padel v rovu John Ile-nič 600 čevljev globoko ter sc do smrti grozno pobil. V Ameriki žaluje za njim žena in šest nedoraslih otrok .Pred štirimi let; so na isti dan pokopali rajnikovega 161etnega sina. Doma je bil iz Dragatuša pri Črnomlju.
Znanstvo In umetnost.
* Nov donesek k domači zgodovini tvori ravnokar izdana knjiga »Zgodovina brezo v i š k c župnije«, spisal J o. s i p N o-v a k, c. kr. učitelj v Idriji; založil je knjigo sedanji brezoviški župn k. č. g. Ant. Zgur. Knjiga nadaljuje nekako A. Koblarjevo zbirko »Zgodovina fara ljubljanske župnije«. Ic da je rekli bi, pisana še v večjem obsegu. G. pisatelj je služboval štiri leta kot učitelj na Brezovici in je v tem času nabral mnogo zanimivega zgodovinskega gradiva. Poslužil se je najboljših in najzanesljivejših virov, zato priporočamo knjigo z veseljem. Želeti je le, da bi se našlo tudi v drugih župnijah nekaj tako marljivih mož, ki bi s toliko vnemo zbirali zgodovinske podatke in bi izpopolnjevali domače zgodovinsko slovstvo. Knjiga se dobi v Katoliški bukvami v Ljubljani in velja s poštnino vred 2 K 20 vin., vezana 2 K 70 vin.
KoroSke novice.
k Nečuveno odiranje vojaštva. Poveljni-štvo III. armadnega zbora se je pritožilo na celovško glavarstvo, da izvestui ljudje nečuveno odirajo vojaštvo. Za žemljo n. pr. zahtevajo 10 vinarjev! Oblasti nameravajo strogo nastopiti.
k Golobi pri cesarskih vajah. Poleg ordo-nanc, kolesarjev, ordonanc z motori in z avtomobili, bodo v službi pri cesarskih vajah tudi golobi. Graškcniu armadnemu zboru se pridelijo trije častniki in devet mož 5. dragon-skega polka, ki so izurieni v službi z golobi. Golobe so jako uspešno rabili pri gorskih cesarskih vajah I. 1905 pri Romenu na Tirolskem.
š Prostovoljni avtomobilu! zbor avstrijski sc udeleži cesarskih vaj s 14 avtomobili. Poleg poveljnika princa Aleksandra Solnis obstoji zbor iz sledečih gospodov: grof Hu-gon Boos, Karol Arinbruster, Teodor Drehcr, Jožef Flesch, Rudolf Mandl, Bob Mauthner, inž. Ernst Moor pl. Reininghaus, Hynek Ru-ziseka, Alek. Singer, Robert Siercke, princ Thurn-Taksis in Franc Ouidenus.
k Cesarjevo službeno osobje se je pripeljalo 28. avgusta^ v Celovec. Nekaj dvornih slug je ostalo v Št. Vidu ob Glini.
k Velik požar v Zrelcu. Dne 28. avgusta je gorel dimnik pri županu Oremusu v Zrclcu. Požar so hitro pogasili. A ob polu 2. ponoči je začelo goreti v gospodarskem poslopju vulgo Krumpl. kjer je prenočevalo nekaj delavcev.
Požar se ie nato hitro širil. Pogorelo je pet poslopij. Krunipl je izgubil vse. Škoda znaša 12.000 kron.
k Na Prevaljah jc imel predzadnjo nedeljo, dne 18. t. m. socialno-demokratični poslanec Lukas zelo dobro obiskan shod.
Štajerske novice.
š Duhovniške vesti. Župnijo sv. Andraž nad Polzelo je dobil č. g. Ivan Jodl, župnik pri Zgornji Sveti Kungoti.
š Duhovniške Izpremembe v lavantinsk: škofiji. Župnijski vikar v Št. Vidu pri Ptuju je postal p. Alfonz Svete, dosedanji župnijski vikar p. Andrej Branik je postal kaplan. Iz Št. Vida v Ptuj jc premeščen za kaplana p. Pij Vakselj, iz Ptuja v Neunkirchen na Nižjeav-strijskein je premeščen p. Mansuet Zohrer.
š Umrl ie Jakob Ogradi, brat preč. g. opata v Celju in oče č. g. kaplana Ogradija.
š Popolnoma zgrajeno je novo žensko učiteljišče v Mariboru. Otvori se novo poslopje meseca septembra. Stavba je dvonadstropna. V pritličju je vadnica. V prvem nadstropju se nahaja naravoslovsko-historični kabinet, učna soba za fiziko, učiteljska knjižnica, konferenčna soba, govorilnica in ravna-teljevo stanovanje s šestimi sobami in pritik-linami. V drugem prostoru so pravi učni prostori, velika risalna dvorana in slavnostna dvorana.
š V postelji ranjen. V oplotniški občini je šel zvečer spat 60-letni Štefan Upnik. Ko je že zaspal, ga ie sunil nekdo z nožem v vrat in ga ranil na vratu in na levi roki.
š Gadi in modrasi so se jako pomnožili v mariborski okolici.
š Tr.mesečno ječo so prisodili že dvakrat zaradi tatvine obsojeni Neži Bczjak, ker je ukradla svoji gospodinji perila in obleke v vrednosti 68 kron.
š Umrl je v Radegundu vpokojeni pod-maršal Nowy pl. Wallersberg, star 73 let.
Ljubljanske notice.
lj V pevsko šolo »Ljubljane«! V pevskem društvu »Ljubljana« se prične pouk v pevski šoli jutri ,31. t. m. ob 8. uri zvečer.
Ij Osebna vest. Prcmil g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič se je povrnil včeraj od nemškega katoliškega shoda iz Wiirzbur-ga. Danes zjutraj se je udeležil v alojzijevi-ški kapeli sklepa duhovnih vaj za gg. duhovnike. Jutri se odpelje na Brezje h kronanju podobe Matere Božje.
Ij Pevsko društvo »Ljubljana« se, kakor čujemo, po odposlanstvu z zastavo udeleži slavnosti pevskega društva »Hajdrih« na Proseku.
Ij Vojaške vesti. Vojaški nadzornik c. kr. konjušnic, polk. grof Huyn je prišel v spremstvu adjutanta ritmojstra Wimerja semkaj in ložira v hotelu »Union«.
Ij Vojaška godba 97. pešpolka iz Trsta priredi v nedeljo 1. septembra t. I. na vrtu hotela »Union« velik koncert. Začetek koncerta je že ob polu 7. uri zvečer, ker mora godba ob polu II. uri zvečer zopet v Kranj, kjer je ves tržaški pešpolk na potu na cesarske vaje.
Ij Primarij g. dr. Vinko Gregorič se je vrnil in pričel zopet ordinirati.
lj Umrl je na sv. Jakoba trgu ljubljanski meščan, izkuhar g. Franc Bergant, star 69 let. N. v m. p.!
lj Odličen Slovenec je obiskal včeraj našo tiskarno. Počastil nas je s svojim obiskom avstro-ogrski generalni konzul gospod Louis Pogačar, ki je z očividnim zanimanjem ogledal moderne naprave »Katoliške tiskarne« ter se o podjetju velepohvalno izrekel.
li Moška Marijina družba v Križankih se udeleži nedeljske slovesnosti kronanja na Brezjah po deputaciji z zastavo. Odhod z južnega kolodvora s prvim vlakom ob 4. uri 58 min. Člani se tem potom vabijo, da se čim največ mogoče pridružijo deputaciji in vzemo seboj svetinje.
lj Sv. mašo na Rožniku bo jutri ob 6. uri zjutraj daroval č. g. Fran Šusteršič, župnik iz Jolieta v Ameriki, glavni urednik »Amerikan-skega Slovenca«.
Ij Na legarju je do danes umrlo v Ljubljani šest, in ne devet oseb, kakor se je po pomoti včeraj poročalo. In sicer jc 3. avg. umrl Ivan Jaklič, desetnik 17. pešpolka; 8. avg. Anton Rogelj, trobentač 17. pešpolka; 8. avg. Andrej Repar, prostak 27. domobranskega pešpolka; dva dni prej je umrl nadsprevodnik Avguštin Knavs; 16. avg. jc preminol Blaž Gross, prostak 17. pešpolka; 24. avg. pa Martin Jemc, prostak 27. domobranskega pešpolka. Skupaj: pet vojakov in en civilist.
Ij II. skupina društva slovenskih odvetniških .n notarskih uradnikov v Ljubljani sklicuje na soboto, dne 7, septembra t. 1. ob 7. uri zvečer v gostilniške prostore g. Avguština Zajca v Sodnijskih ulicah izvanredni občni zbor. Na tem zborovanju poroča tajnik in blagajnik o društvenem delovanju ter se bode posvetovalo glede izreka osrednjega odbora, da sc II. skupina razpusti. Ker je to zborovanje eminentne važnosti, naprosijo se vsi p. t. člani, da sc istega gotovo in zanesljivo v polnem številu udeleže.
Ij Izredno bogato obloženo trto ima gosp. Maks Zinnauer v Šiški, kajti letos nosi nič manj kot 900 grozdov, kot šc nikdar doslej.
li Rojenih je bilo prejšnji teden v Ljubljani 29, umrlo pa 27 oseb, med temi 11 tujcev, 16 v zavodih.
Ij Ponesrečil se je Simon Odlom iz Trojane. Mlatilni stroj iiiu jc odtrgal štiri prste. Pripeljali so ca v tukajšnjo bolnišnico.
li Kisle kumare in ljubljanski izvoščeki. Policijski stražnik jc včeraj v »Zvezdi« kon-fisciral izvoščekom, ki so si dolg čas preganjali s kartami, karte ter napravil ovadbo.
lj Razmere pri gradnji nove kemične tovarne so nečuvene. Delavci se zelo pritožujejo, ker jih mučijo, da je joj. Prišel jc neki Grablet, ki menda misli, da je tvornica njegova last, dasi je le poslovodja in nima nobene pravice, da psuje nas poštene delavce z \vindische Hunde in vpije na nas, da smo osli. Zahteva, da morajo delavci občevati ž njim nemško. Proti takim surovim izbruhom nemškega kulturonosca najodločneje protestujemo. Z \vindische Hunde in z osli opsovani delavci suroveža tožijo zaradi razžaljenja časti in naj ga tako nauče olike in načina, kako da naj občuje s slovenskim delavstvom.
Ij Hud kolesar. Ko jc včeraj zvečer opozoril nek trgovski pomočnik nekega železo-strugarja na Dunajski cesti, ki se je peljal na kolesu, na prenaglo in neprevidno vožnjo, je kolesar skočil raz kolo, pobral kamen in ga vrgel pomočniku v glavo tako, da ga je na čeiu poškodoval.
lj Skupaj trčila sta danes zjutraj na mitnici na Dunajski cesti električni voz in voz posestnika Ivana Kmetica, ki je pripeljal v Ljubljano teleta. Pri trčenju se je Kmeticov voz tako poškodoval, da je okolu 100 K škode.
Ij Svetilka eksplodirala je danes ponoči pri neki stranki v Rožnih ulicah. Vnel se je namizni prt, ki je zgorel. Stranka je ogenj sama pogasila.
Ij Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za vodmatski okraj, s sedežem v Ljubljani, je deželna vlada potrdila.
lj Rimske izkopine ob Dunajski cest:. Preiskovanje velikega rimskega grobišča ob Dunajski cesti je končano. Vseh grobov je bilo izkopanih 757; najdenih je bilo jako veliko zanimivih predmetov, ki osvetljujejo kulturo v stari Emoni dokaj jasno in so shranjeni v tukajšnjem muzeju v posebni omari.
Ij Tatvina. Zidarju Ivanu Arčanu je bila včeraj dopoldne pri zgradbi Kokoljeve hiše v Ilirskih ulicah iz telovnika ukradena srebrna ženska ura z verižico, vredna 19 K. Tat je še neznan.
Razne stvari.
Odvetniški kandidat — morilec. V Starem Bečeju je odvetniški kandidat dr. Dušan Jojkič v pijanosti zabodel z nožem mladeniča, ki ga je pozval k redu. Ko se je dr. Jojkič streznil, se je sam prijavil sodišču.
Zaroka pred 80 leti. V Nashvile, Tenn., v Severni Ameriki, sta se poročila 101 leto star John Burden s 100-letno Roso Mac Guire. Zaročila sta se pred 80 leti, a zaradi raznih zaprek se prej nista mogla poročiti.
Anarhsti v Amsterdamu. V Amsterdamu zboruje 300 anarhistov iz Amerike, Španske, Angleške. Italije, Francoske, Rusije. Nemčije, Belgije, Švicc in Srbije. Cela armada tajnih policistov nadzoruje došle anarhiste in ima namreč, da bi vrgel kdo izmed anarhistov kako nedolžno bombo. Tajni policisti so iz vseh držav in nadzoruje vsaka država svoje anarhiste. Ruske anarhiste iz Londona in Gen-fa nadzoruje 6 ruskih tajnih policistov. Veliko detektivov so poslale tudi španska, francoska in italijanska država. Hotele in hiše, po katerih stanujejo anarhisti, so močno zastražili.
Utonile so tri služkinje v Cinaverdi pri Lvovu, ko so se vozile v čolnu.
Ustrelil se je stavbenik Papra v Budimpešti, ki je vodil »svoj čas stavbo dunajske vo-tivne cerkve.
Spomenik leta 1866 padlim avstrijskim in pruskim vojakom, ki so pokopani na vrati-slavskem pokopališču, so odkrili 29. avgusta na vratislavskem pokopališču. Spomenik je obelisk s podobami cesarja Franc Jožefa in Viljema I.
Zaradi ovaduštva so zaprli v Koblenci nekega artiljerijskega stražmojstra. Izdal je nove artiljerijskc predpise. Prijeli so tudi nekega civilista, pri katerem so našli tajne tiskovine, ki jih morajo imeti strogo zaprte častniki. Našli so pri prijetem civilistu tudi veliko naslovov nemških podčastnikov. Prijeti civilist je potoval v Pariz.
Upor v francoskem 17. pešpolku se potrjuje. Vojaki so se uprli v mestu Die'. ker sc jim ondi niso preskrbela dostojna prenočišča. Vojaki so peli revolucionarne pesmi. Ko je stotnik aretiral nekega vojaka, so vojaki planili na stotnika, ga pretepli in oprostili tovariša. —
Kazen za greli. Mažari jemljejo pravice drugim nemažarskim narodnostim, zatirajo jih in izganjajo iz šol, a v kratkem bodo Ma-žare iztisnili iz življenja iu šol židje. Na bu-dimpeštanski univerzi je bilo leta 1906 2792 katoliških dijakov in 2315 Židov. Kalvincev je bilo samo 650! In vendar je na Ogrskem samo nekaj čez en milijon Židov. Ako pomislimo, da vsak Žid dovrši študije, ali ne vsak Mažar, ampak velik odstotek mažarskih dijakov ne napravi izkušenj in potem pisari, torej se da lahko izračunati, da v nekoliko letili ne bode Mažarjev v višjih izobraženih krogih, ampak sami židje! Kazen za greh!
Ponemčevanje Turčije. Francoski listi javljajo zanimive podatke o naseljevanju Nemcev v Turčiji iu napol šaljivo, napol resnobno pišejo o ponemčevanju Turške. — Sedaj sc nahaja na Turškem 75.000 Nemcev; izmed njih pa jih ie 5000 v okolici Carigrada. Nemška vlada rada vidi lc-to naseljevanje, ki nc zmanjšuje nemškega prebivalstva zato, ker nemški izscljciici nc sprejemajo turške narodnosti, ampak le podpirajo nemški vpliv v turški državi. Pri turških trgovinskih in obrt-nijskih podjetjih je že naloženo 125 milijonov nemškega kapitala iu 500 milijonov otomanska vlada potroši za nakup vojaških potrebščin.
Mednarodni shod za reformo stanovanj sc vrši sedaj v Iondonskej Caxton-Hall ter sc ga udeležujejo tudi zastopniki Združenih držav in večine evropskih vlad. Prvi je govoril angleški minister za javna dela John Burns, pozivajoč udeležence, naj pozabijo vse
spore in se posvete z vso vnemo resnemu praktičnemu delu, da dobi ljudstvo stanovanja, ki bodo boljša kot blaznice in ječe. Predvsem treba graditi hiše za posamezne rodovine in sicer v prvi vrsti za delavski stan. Vse se ne sme naprtiti državi na rame, treba je, da tudi zasebniki posežejo v delo. Za prihodnje leto je minister obljubil predložiti v zbornici zakonski načrt o stanovanjih.
Spomenik v nevarnosti. Spomenik kralja Matije v Kološvaru, izmed najlepših na Ogrskem, je bil v veliki nevarnosti, da razpade, kajti pokazale so se na njem velike razpoke. Hoteč jih zaliti s svincem, so prinesli pred spomenik kotel ter v njem topili svinec. Kar pa se je slišal grozen pok, kotel z raztopljenim svincem pa je odletel v zrak. V okolici so popokale vse šipe.
Iz življenja grofa Levo Tolstega. Navzlic svojim 79 letom patrijarh ruskih književnikov izgleda še prav dobro, toda starost je vzela njegovej postavi ono svežost in krepkost, katera je preie odsevala z njegovega obraza. Literarno delo je opustil, bavi se le z zapisa-vanjem tega, kar sliši med narodom in z idejami starega francoskega pisatelja Banocnor-guesa. Najbolj ga zanimajo sedaj spomini, katere piše njegova soproga in sicer iz dobe pred poroko in po poroki. Stari filozoi čuti, da sc približuje smrt s hitrimi koraki, toda pričakuje jo popolnoma mirno.
Važna najdba. V Egiptu so izkopali več starih manuskriptov, pišočih o Kristusovem življenju, vendar je najstarejši rokopis šele iz devetega stoletja po Kristusovem rojstvu. — Jako važni pa so manuskripti za filologe radi primerjanja jezikov.
Osemnajst igralnic po vzoru montecarl-ske so ustanovili v Ostendu. Dnevni promet zanaša čez pet milijonov kron. Nekateri meščani so prosili državno pravdništvo, naj te beznice zapre, a brez uspeha.
Vseučilišča na Francoskem. V zimskem semestru 1906/07 je bilo na vseučiliščih vpisanih 38.197 slušateljev, med njimi 2.559 žensk, 33.399 Fracozov in 2.230 tujcev, 1.364 Francozinj ter 1.195 inozemk. Po fakultetah se razdele sledeče: pravoslovna 15.551 (124 žensk), medicinska 8.297 (796 žensk), farma-cevtika 2.290 (66 žensk), modroslovna in sicer književnost 5.710 (1.105 žensk) ter prirodo-slovje, modroslovje itd. 6.349 (468 žensk). Pariško vseučilišče je imelo 15.789 dijakov, tedaj največ na svetu, lyonsko 2.783, toulonsko 2.675, bordoško 2.469, nansijsko 1.841, nion-pelješko 1.752, liljsko 1.560, renneško 1.848, marseljsko 1.269, dižonsko 966. poatiješko 962, grcnoblsko 896, caensko 814, besanson-sko 325 iu elermonsko 281.
O papežu Piju X. piše sloviti ameriški finančnik. pisatelj, po veroizpovedanju protestant, Lavvson. ki je bil od sv. očeta sprejet v avdijenci, sledeče: »Bil sem spreiet v avdi-jenci pri sv. očetu in reči moram, da je bil ta predpoldan najzanimivejši na mojem potu. Na vsakogar napravi papež vtisk prirojene preprostosti. Sedaj pač razumem, zakaj so kardinali volili njega. V tej preprostosti se skriva velika moč iu veličina značaja, ki je izreden. Dobil sem vtisk, da papeža od njegovega sklepa nc odvrne nobena pozemska moč. Čc francoska vlada meni. da bo v sedanjem boju papež odnehal, se moti. Poznal sem že preje veliko moč cerkve na svetu in njen vpliv na Ameriko, a preprosta, belo oblečena oseba v Vatikanu z 250 milijoni vernikov za seboj mi ga jc pojasnila.«
Prvi kitajski dijak je bil ta mesec pro-inoviran na berolinskem vseučilišču.
Zverinska mati. Pred dvema letoma je pobegnila iz Sesvetov na Hrvaškem neka žena z dvema mladoletnima otroke ma k ciganom, da je v njih družbi mogla nemoteno živeti s svojim ljubimcem. Ta jo jc nagovarjal, naj dovoli, da njenemu malemu sinčku iz-taknejo oči, v kar je nečloveška mati dovolila. Njena hčerka jc morala bratca-mučenika voditi za roko, ko sta beračila po vaseh. Pred tednom jc ciganska četa prišla zopet v Se-svete in slučajno je srečal mož svojo pobeglo ženo z otrokoma. Vzradoščen ju je objemal nesrečni oče, vabeč ju, naj gresta ž njim, a otroka sta ga le gledala, ker ga nista poznala, ter končno odšla k materi.
Socialnodentokraška surovost. Preteklo nedeljo se je vršila v Rimu v čast Mariji procesija. Na poti pa jc prišla naproti verni množici tolpa laških socialnodemokraških barab, nosečih velikanski lovorov venec z rdečimi trakovi na grob nekega sodruga. Surova tolpa je začela psovati udeležence procesije, ki so glasno vzklikali »Evviva Maria!« Nastal je srdit prepir, ki se je razvil v pravi pravcati boj. Mnogo oseb ie bilo težko ranjenih, 30 aretiranih. Nekemu škofu, ki se je slučajno pripeljal mimo bojišča, je priletela v glavo težka palica ter ga precej ranila. Šele vojaštvu se je posrečilo napraviti zopet red. Krasna socialnodemokraška svoboda! Res »grau ist alle Thcorie«.
Velik požar je uničil vas Darmsheini pri Zoblingenu. Pogorelo je 68 poslopij. Cerkev, šolo in občinsko hišo so rešili. Brez strehe jc 58 rodbin.
Francoska »Cavalleria rusticana«. V okolici Marselja sta se v nckej malej vasi povodom dirke sporckla mladeniča Viviani in Lo-qties, oba stara približno po 22 let. Ker nobeden ni hotel odnehati, sta sklenila, naj odloči samokres, čc pa ta nc bi zadoščal, pa še rapirji. Dvoboj se je vršil takoj; Viviani jc padel mrtev, Loques pa se bori s smrtjo. Žalostno poročilo iz najkulturnejše države.
iz slovanskeja sveta,
si Češki delavec — odi čen botanik. Češki list »Straž«, ki izliaja v Trcbiči na Moravskem, poroča, da je bil imenovan gospod Fi-
lip Kovar, delavec v tovarni za obujo v Žda-ru, za uradnika oloinuškega muzeja. To je gotovo poseben slučaj, da je bil baš tovarniški delavec poklican za uradnika v znanstveni zavod. Tega odlikovanja je gospod Kovdr popolnoma vreden. Kot samouk se je pečal z nabiranjem in preiskovanjem rastlin in mahov. Po svoji neumorni delavnosti in mravljični pridnosti je Kovar postal učenjak, ki prekaša vsakega strokovnjaka. Njegove zbirke rastlin so ne le zanimive, ampak tudi dragocene. Njegovi izumi so znani tudi izven mej. Gospod Kovar si dopisuje z odličnimi vse-učiliškimi profesorji.
si Koliko denarja zapravijo Čehi na Dunaju. »Videnskv Dennik«, glasilo dunajskih Čehov, je objavil uvodni članek, ki je v njem izračunil, koliko denarja dajo dunajski Čehi skupiti svojim narodnim sovražnikom. Na Dunaju je najmanj pol milijona Cehov; ako vsaka češka oseba na Dunaju zapravi na leto najmanj 100 K. torej češko prebivalstvo na Dunaju zapravi 50 milijonov kron na leto. To je gotovo številka, ki mora vsakemu imponi-rati. In kdo_dobi ta. denar? Največji narodni sovražniki Čehov; razni Dreherji, Springri, Mautnerji, Miillerji, Gutmani itd. Zato list priporoča dunajskim Čehom geslo »Svoji k svojim«, da bi ta velika svota denarja začela prehajati počasi v češke žepe.
si Slovaški »Narodni dom« v Cleve-landu. Nedavno je bilo slovesno otvorjen slovaški »Narodni dom« v Clevelandu (v severni Ameriki). Za zidanje poslopja se je izdalo 150.000 kron.
Gospodarstvo-
g Letošnja trgatev na Kranjskem ne utegne tako izborilo izpasti glede količine kot smo pričakovali, kajti veliko škode je napravila toča, primanjkovalo pa je tudi dežja. Grozdje sicer zori, a posledice suše se kažejo povsod. Če nc bode nagajal med trgatvijo trajen dež, bode kakovost kapljice izborila, čeprav je ne bode toliko, kot so vinogradniki upali.
g Podraženje kruha v Zagrebu. Pekovska zadruga je določila za kruh sledeče višje cene: črni kruh kg 34 v, beli 36 v. pecivo pet kosov 20 v, preprodajalci 6 kosov. Staro pecivo se ne bode jemalo nazaj.
Telefonska in brzojavna poročila.
PRI CESARJU.
I š 1, 30. avg. Cesar je danes sprejel na-učnega ministra Marcheta. Jutri sprejme Bie-uertha, v nedeljo pa zapriseže novega tirolskega cesarskega namestn ka.
HRVAŠKA SODNIJSKA OBRAVNAVA V GRADCU.
Gradec, 30. avg. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je vršila danes obravnava, pri kater, je eden tožencev izjavil, da razume samo hrvatsko, srbsko in nič nemškega. Sodni tajnik Skumanovič je z obtožencem obravnaval v hrvaščini, ne da bi se bil poslu-žil tolmača. Nemci proti temu srdkto protestirajo.
ISTRSKI DEŽELNI ODBOR PROSI.
Trst, 30. avg. Istrski deželni odbor je prosil vlado, naj skliče istrski dež. zbor, da bo mogoče nove volitve po novi volivm: reformi izvršiti.
DEŽELNI ZBORI.
Praga, 30. avg. »Narodni Listy« poročajo, da so deželni zbori iz Češke, Moravske in Šlezije sklicani na dan 17. septembra.
VELIKANSKI MOST SE JE PODRL.
O t a w a , 30. avg. Novi Ouebeški most, v dolgosti četrt milje, se je podrl. 50 oseb je mrtvih. Most se ie zrušil, ko je vozil preko mosta delavski vlak.
EDISON OBOLEL.
VVashington, 30. avg. Tomaž Edison iznajditelj, je obolel na težki nervozni bolezni.
MAROKO.
Pariz, 30. avg. Vse vlasti se strinjajo v tem, da Maroška mora plačati vso škodo, katero so zadnji čas imeli v Maroku tujek
ABESINSKA MISIJA.
Hamburg, 30, avg. Sem je došlo abe-sinsko odposlanstvo, ki se jutri pelje v Be-rolln. Nato se poda na Dunaj.
PRVA PRIVATNA DOCENTKA V AVSTRIJI.
Dunaj, 30. avg. Naučni m> nister je dovolil, da sme nastopiti gdčna dr. phil. Eliza Richtcr kot privatna docentka na filozofični fakulteti dunajskega vseučilišča.
MASARYK V AMERIKI.
N e w Y o r k , 30. avg. Poslanec Masa-ryk je došel sem in namerava po Ameriki predavati.
NAPAD 2000 ARNAVTOV NA KUMANOVO.
Belgrad. 30. avgusta. Neka roparska banda, ki je vznemirjala javno varnost v po-žarevačkem okrožju, ie bila sinoči po trdem boju v Kumanovem užugana. Voditelj bande, imenom Perič, In en ropar sta padla. Štirje roparji so bili ujeti. Dva orožnika sta bila v boju ranjena.
Belgrad. 30. avgusta. 2000 Arnavtov se je zbralo pred Kumanovim in prete z napadom na mesto. V Kumanovem so vse trgovine zaprte, v mestu je zmešnjava. Zveza s Kumanovim jc pretrgana. Pričakuje se armada i/. Skoplja. V Prlzrenu Arnavti ubili trškega prvaka. Arnavti so napadli tudi neko drugo osebo, 21 prvakov ujeli, druge prebivalce z železom pobili in selo zažgali.
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telelon št 187). —■ PcjHIjatuc na dem sprejeme rcjtaurotcr „J<orcdncge Oorna" g. Kržitnik. (T«lcfcrt st 82.") m —
Tuinim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma stari oče, brat, stric in tast, gospod
Fran Bergant
■, ' meščan in zasebnik
po dolgi mučni bolezni, 30. t. m., ob
3.	uri zjutraj previden z sv. zakramenti za umirajoče v starosti 69. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pozetnski ostanki predragega rajnika se prepeljejo v soboto 31. t. m. ob
4.	uri popoldne iz hiše žalosti, sv. Jakoba trg 5 k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
V Ljubljani, 3 . avgusta 1907.
Marija Bergant, soproga. Fran in Josip, sinova. — Leopoldina in Katarina, sinahi. — Fran, Anica, Joško, Stanislava, vnuki in vnukinje.	1934
Zahvala.
Za neštete izraze odkritega sožalja ob nenadni smrti mojega predragega brata vsem najprisrčnejša zalivala!
Ivan Kogovšek
prefekt v zavodu sv. Stanislava.
PSRH
1776 4-3
Z Kopači
(v akord) se proti dobri plači sprejmejo pri zgradbi
vodovoda v Radovljici.
Zelo dobro vpeljana
žganjekuharija
v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12 — 20.000 fl. Ponudbe pod »Priložnost 224" na upravo „Slovenca". 1838
i9i8 6-2 Več spretnih
za stavbena dela se takoj sprejme v trajno delo.
»Prva kranjska mizarska zadruga"
v Št. Vidu nad Ljubljano.
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejfii	1649 24-5
voz za prevažanje pohištva
poroči za selitve in razne druge vožnje cpe0nanhainižiih
Konečno priporočam svojo zalogo
premoga in drv
MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorske ulice.
ter beležim velespoštovanjem
HIŠA
z lepo trgovino, gostilno, gospodarskimi poslopji, lepim zemljiščem, njive, gozdi, travniki in vrtovi se iz proste roke pod ugodnimi pogoji takoj prodajo.
Prodajo se tudi vsi pridelki ter živina: konji, prašiči, vozovi, ali pa tudi ne, kakor kupec želi. Več se izve pod A. B. pri uprav-
ništvu „ Slovenca".
1925 3-1
Enega ali dva učenca
sprejme večje kleparsko podjetje
v Gradou,
proti popolni oskrbi, kjer je več Kranjcev v službi. Ponudbe na upravništvo ,Slovenca' pod štev. 1888.
1887 3-2
Mlad in spreten
trgovec
z najboljšimi izpričevali prosi takoj službe v kaki Špecerijski ali manu-fakfurni prodajalni.
Govori slovenski in nemški. — Kje stanuje pove upravništvo »Slovenca".	1908 4—2
Pekarija
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda.
Več se poizve pri E. Predovicu, Ambrožev trg št. 7.	1900
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez energije, da „Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C o., Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C Bradv, Dunaj I.
1214 6—5
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgra jenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu električne postaje sc oddajo v najem takoj ali za pozneje.	1899
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
poiten, priden, ročen
19 9 1
mesarski pomočnik
kateri se na razsekavanje dobro razume, kakor tudi pri teletih In pre-šlčih vsega dela vajen
se sprejme s 1. oktobrom.
Kje, pove Iz prijaznosti upravništvo tega lista.
Ivan Podlesnik ml.

Priporoča svoje
trgovino s klobuki
In.čeuIJI
iS?«**------
Velika zaloga
CD
Solidno Ha$o
OD
Zmerne cene
P li m
Rogaški wCS2S8S olajšuje prebavo ter , n	i uspešno razkrojuje
..templjev vrelec" ^^ff1-, Katoliška Tiskarna
priporoča raraoTrataa
v i z i t n i o e "wm
Spreten poslovodja se išče
za veliko gospodarsko podjetje. Zahteva se poznanje svetovnega trga, eksporta, nakupovalnih virov za kmetijske pridelke po južnih avstrijskih deželah in znanje slovenskega ali hrvaškega in nemškega jezika. Služba je stalna, plača po dogovoru. Ponudbe na uredništvo „Slovenca" pod Po® slovodja 1878.	1891 6—s
Vila
1621 12—12
nanovo sezidana se ceno proda pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša naj se Streliške ul. 29, Ljubljana.
Sprejmo se
1927 3—1
ucenec
dobrih staršev v trgovino mešanega blaga. MILKO JESIH, Roč, Istrija.
F
z gostilno, živinskim hlevom in vrtom za zelenjavo na jako prometni
cesti v Ljubljani se takoj proda. Resni kupci blagovolijo oddati svoja vprašanja pod Jt. 19. I. 5. poSfno ležeče, glavna pošta v Ljubljani.	1928 r
IVflll KREGA!
|pasor in izdelovotelj cerkvenega! ... orodja in posode ...
se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odslej na
Ellzabetni cesti

blizu samostana 00. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 565 3
ililiiliiiiS

Podružnice:
Frač* • manlalnlcaml: Ortbtn 29, Mil« itran, Moal. allca IT, Badea, Brao,
U«ika Up«, Cetta !-------- -------------- —----- ---* "" *----
KrlUT. Id LIberM.
Ceika Kanalu, Morata*! ZambeiK, Mfldll.«, Sort JlJla, PUeu,
Menjalnica n« Da nuja:
I. W.llzellc 10, II. Tabsritr.li« 4, lil. UaKargaia« 77 (vogal Rcnnvcga), in. Lft vcogaasc 27, IV Vltintr Hnaptalraiae 12, V SchBnbrannerilratat 88 a, TI Onmpeadorferatr. 22, VII. Marlahlfcralraaaa 76, VIII. L arcbcnfcldcrilraiaa 112, IX. Alarratraiaa 12, X. rav.rlttoatraaaa 90, XVIII. Wlhriniaratr.iia 12, XIX. DAbllngtr Hanptitr 13, XIX. Haaplalraaaa 17.
Menjalnična delniška družba
46 160—114

MERCUR"
Dunaj, Woilzeiie m
Ako. kapital K 20,000.000. Reaer uklad K 8,500.000
Najkulantnejai
nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, »stavnic, srečk, devis, valut in denarja.
m~ Zamenjava in eskomptiranjc
isirebanih saatavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Podružnica i v ^pljetu, :
Delniftka glavnica i i i K 2.000.000. > i
LJubUnnsJin kreditna banka v Ljubljani, vam uuce »e«. z:::
obrestuje
vloge na knjiiioe in v tekočem računu od dna vloge do /1 0
dnevzdiga po ^ 2 0.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zaveso Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000 —.
Podružnica : v Celovcu, s
i Rezervni fond i i ■ i K 200.000. i i i