PTTBL3 AMD DISTRIBUTED UHDBB PERMIT (Ho. 556.) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 8,1917, OH FILE AT THE gQiT OffiOl OF HEW YOMC, W. T. By OfflSf 6f W Prt«^ 3L B. Bntfeson, P. M. Oafl. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za celo leto..........$.600 2i pol leta.................$3.00 Za New York celo leto......$7.00 Za inozemstvo celo leto.....$7.00 GLAS NAROD Lkdt feio^enskiii dtiavctv r Ameriki. TELEFON: 2878 CORTLANT. NO. 8. — ŠTEV. 8. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Y.ork, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. The largest Slovenian Daily in the United States. Zssned every day except Sundays and legal Holidays. 13&* 75,000 Readers. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY IX, 1921. — TOREK, 11. JANUARJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. POROČILA IZ DELAVSKEGA SVETA RAZKRITJA ŽELEZNIŠKIH STROJNIKOV. — VPRAŠANJE PLAČ PRI IZDELOVALCIH SRAJC. — TKALCI SVILE PROTI 48-URNEMU TEDNU. — UNIJA RO ODLOČNO PROTI SKRČENJU PLAČE. Washington, D. C\. 10. januarja. — Pri meddržavni obrtni ko-mi*iji je stavil predsednik Johnson Mednarodne zveze strojnikov jjr«'dlo$r da se uvede preiskavo glede kontraktov, s pomočjo katerih j overjajo železnice dežele svoja popravila in druga dela gotovim tvrdkam. Delavci trdijo, da ne gre pri tem za nič drugega kot za j ; < rt tvrdke Morgan & Company, da se utakne v žepe interesov, katere kontrolira ta tvrdka, vse dobičke in da se izrine unijske de-l.vee. V tem oziru pride prav posebno vpostev jeklarski trust. Trdi s«-, da stanejo popravila ter dela za ohranjenje na temelju teh kontaktov petkrat toliko kot pa dela v delavnicah železniških družb Hirniih. Shirt Manufacturers Association je sklonila znižati plače v svojih delavnicah za 37 odstotkov in pol. Proti temu sklepu pa bodo nastopili delavci. 20.000 izdelovalcev srajc je naslovilo potom svoje-»n skupnega odseka na delodajalce pismo, v katerem se glasi, da se i nija noče vrniti k prejšnjim stradalnim plačam. Tkalci svile so se uprli proti svojim delodajalcem. Slednji za-1 'evajo delavni teden, ki bo štel 48 ur ter hočejo, da pridejo delav-ti na delo zjutraj ob polosmih! Člani krajevne unije 1380 v Pater-sonu pa s«> sklenili, da bodo hodili na delo šele ob osmih zjutraj. Od f»000 tkalcev v mestu je 2000 članov unije. Vnija se bo borila proti v^akemun skrčenju plače. Delodajalci nameravajo skrčiti plače od deset do dvajset odstotkov ter se hočejo le osebno pogajati s svojimi delavci. Delavci pa ro proti namenom delodajalcev, ki hočejo uveljaviti open shop sistem Razven tkalcev trakov se upirajo sklepom delodajalcev tudi tkalci vdmgili strokah. Tvorničarji utemeljujejo s\ojo politiko s tem. da morajo ostati naprave aktivne in delazmožne. AVSTRIJI PRIMANJKUJE PREMOGA. REKORDNE ŠTEVILKE GLE DE PRIDOBIVANJA PREMOGA. Dunaj, Avstrija. 10. januarja. Washington, D. C., 10. januarja. Nkoro vse zadrege Avstrije je tre- Produkcija premoga leta 1920 je Lh v glavnem pripsovati pomanj-1 znašala 646.000,000 ton, kar pokanju premoga. fv bibilo dosti j menja največjo produkcijo pre-premoga. bi lahko obratovala naj^moga v mirnih časih v celi zgodo-\ečja jeklarska naprava v cen- vini Združenih držav, — noglas-1 ralni Evropi, ki se nahaja v bli- no z objavo geološkega depart- /rni Grade«. Tam Se nahaja želez-i.ft gora, skoro pet tisoč čevljev ^ i v oka, kjer se izkopava železno rudo izvrstne kakovosti z lopatami, kot pesek ali kamenje. Ta železna gora zaklada s surovinami livarne, ki so imele preje zaposlene nekako 4000 mož ter nudila in-(Srektno vir zaslužka in prosperi-teje za številne nadaljne tisoče, menta. Skupna produkcija tako mehkega kot trdega premoga tekom preteklega leta je našla svojega tekmeca edinole v vojni produkciji leta 1917, ko se je izkopalo 1152,000,000 ton premoga in leta 1918, ko se je izkopalo 678,000,000 ton premoga. Veliko produkcijo tekom leta ki.jti Avstrija je eksportirala su- se pripisuje v poročilu velikemu rovo železo t?r zakladala tvornice povpraševanju, ki je bilo skoro : materijalom za vozove in stroje, (prav tako veliko kot v letih vojne. \ prejšnjih dneh se je proizvedlo — Leta 1917 je bila produkcija vsako leto 150,000 ton železne ru- približno enaka porabi, — se gla de in produkcijo bi se lahko zelo j m", večalo, če bi bil na razpolago premog in koks. Dunes pa ;e železna gora, na ki.teri je videti terase, skoro popolnoma zapuščena in delavnice in livarne počivajo. To' je le en vzgled ki nam kaže, zakaj se nahaja Avstrija v finančnih stiskah ler prisiljena tiskati papirnati denar. da zadosti vladnim izdatkom, kojih posledica so stavke, višje c da se Jih ne more dtf&ti jo zopet splavila na površje staro WIXA01T -1- DELA PO NA DAN. vprafanje : tališča kraljevskih beguncev na Ilolandskem. "Telcgraaf*' izjavlja z ozirom ni stalne «ovorice, tikajoče se i:urirske službe prejšnjega nemškega kronprinca, da je holand-ska vlada sicer prepričana, da so njene odredbe zadostno jamstvo, da pa to ne n\«">re biti absolutno odločilno,, kajti »te . odredbe so v vc'iW meri" odvisne od "tepa, da kronprie ne zlorabi zaupanja, ka-terega je vlada vstavila vanj. List navaja kot vzgled dejstvo, tla gre korespondenca prejšnjepa kronprinca 7 njegovo ženo vkozi brez cenzure ter trdi, da je bilo v zadnjem času opaziti gotovo iz-ficmembo v stališču vlade. Ministrski predsednik je sedaj mnenja. da lald-o prejšnji kajzer in njegov sin zapustita deželo kadarkoli hočeta m da bi bilo vladi celo všeč, če bi sklenila storiti kaj takega . Tega mnenja je tudi profesor Bless, ki je sestavil vladno poročilo plede pravnega stališča kraljevskih pribežnikov, ki pa ni bilo bikdar objavljeno. ' Telepranf ' obrača pozornost »m pravico Iio'andske, da izžene o!:a pribežnika, kakorhitro bi se pozitivne izkazalo, da sta nevar za Ilolj^vd'-Ko in da ogrožata, njen mir. DVE URI Washington, D. C., 10. januarja. Predsednik Wilson je sedaj v stanu delati po dve uri na dan brez napora, — je izjavil njegov osebni zdravnik Grayson, ko je razpravljal o zdravstvenem stanju predsednika. Dostavil pa. je, da predsednik ni ie v stanu delati celi dan ali opraviti -delo enega dne. PREDNO SE ODLOČITE sa ivojo družino aorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali podati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, pilite najpr-vo n tozadevna pojasnila na znano in sanealjivo tvrdko MIHI, »tal jnovoeiranja razkola v stranki, ker je povelje Moskve, da morajo skupine ali jedra zasledovati delo razkrajanja v bratovščinah samih, V splošnem pa gre boj proti ra-(likakem naprej. Brez ozira na sovražnost strokovnih unij, je vo-c: i let j centristov, Jean Longuet, objavil, da je dobil že več kot 50 tisoč aplikacij ali prošenj za članstvo v novi kom bi ni fan i - strimki, katero je stvoril z desnim krilom socijalistične stranke, potem ko je večina glasovala za moskovski MIROVNA POGAJANJA MED IRSKO IN ANGLIJO SO SE IZJALOVILA. — ANGLEŠKO VOJAŠTVO NADALJUJE NA IRSKEM S SVOJIM VANDAUZMOM. London, Anglija. 10. januarja. — Daily Mail poroča, da so se mirovna pogajanja med Irsko in Anglijo popolnoma izjalavila. Pri prvi tozadevni seji jo bilo nemopoče priti do kakršnegakoli zaključka, pravi nadalje isti časopis. Tukaj so se razširile včeraj govorice, da namerava ljudstvo napasti policijo in vojaštvo v okraju Dunboyne ter da nameravajo ta napad izvesti v velikem obsegu. Od Leixlipa pn do Buttersto*vr.n so b:li porušeni vsi mostovi in ulice so zaharikadirane. Ktotako so v tem okraju tudi porezane ob cestah vse telefonske in telegrafske žice. Ameriški parnik Honolulu je zasedlo angleško vojaštvo, ker je rečeno, da se nahajajo na krovu parnika različne potrebščine za prebivalstvo mesta Cork. Ker je vojaštvo izvedelo, da se namerava vprizoriti napad na policijo v Blarney, je aretiralo četvero sinfeineev, pri kaerih se je našla večja množina bomb. V soboto ponoči stn bila v Corku ranjena dva policista od krogel, katere je izstrelila nanju neka nepoznana oseba. » Glasom poročil, ki so dospela sem, sta odšla iz Cork.i dva oborožena tanka, na katfrih se je nahajalo vojaštvo. Posadka teh tankov je požgala več poslopij v Dillon Cross. V okolici Tipperarv so našli truplo nekega angleškega vojaka, po imenu Kirbv. Vojaka so že dalj časa pogrešali. V soboto ponoči je bilo v Camloughu požganih petero his. Zažgali so angleški vojaki. V Clommelu so v soboto sinfeinei metali bombe za policijskim inšpektorjem, vendar se je slednji srečno izognil napadu ter ob pravem času pobegnil na varno. BLAZNOST SE SiRi POD VLA^ DO PROHIBICIJE. Chicago, 111.. 10. januarja. — Prohibicija ali ne prepoveduje ali pa je kakovost pijače, katero zavživajo ljudje, bolj škodljiva zdravju. To je sklep, do katerega j- prišel dr. ,Kmes Whitney Ilall, načelnik koinisinje za umobolnost v Cook County. Poročilo dr. ITalla kaie, da se jt število fdkoholičnih slučajev pred komisijo v decembru mese- OČE 34 OfROK. cu povečalo za 33 odstotkov v priemri s številom v dnevih pred ua imate vi Štiriintrideset otrok, Raleigh, N. C., 10. januarja. — Reuben Blaud v Robertsonville, ki je oče štiriintridesetih otrok, je dobil naslednje pismo: — Ko sera j- reč it a l zgodbo o vaši družini svoji ženi, sem pristavil: — Temu možu bi bilo treba dati zlato kolajno. — Ne, obesiti ti ga bilo treba — je odvrnila ona. Jaz sem oče osmerih otrok in imam veliko preglavic, da vre nabitim in oblečem. Ko sem pa čital, prohibieijo. V novembru je znašalo povečanje 16 odstotkov. V oktobru je bilo zapaziti majhno zmanjšanje, a v septembru je znašalo povečanje celih 30 odstotkov. IZBOLJŠANJE V STANU KARDINALA GIBBONSA. Baltimore, Md., 10. januarja. — Zdravstveno stanje kardinala Gib-bonsa, ki je nevarno težko obolel in za kojega življenje se je bilo bati, postaja od dne do dne boljše, čeprav je visoki cerkveni dostojanstvenik še vedno zelo slab. Vsa neposredna nevarnost pa je izginila. POLJAKI KONCENTRIRAJO SVOJE ČETE NA MEJI. se in pa izprevidel, da sem srečen Človek. HABSBURŽANI NE SMEJO NA PRESTOL. Berlin, Nemčija, 10. januarja. , , ... — Danes je bilo izdano oficijelno program na zadnji konvenciji, . ~ _ . J ' . . . _ poročilo, ki naznanja, da končen francoske stranke v Tours. London, Anglija. 10. januarja. — Iz najboljšega vira se je danes popoldne izvedlo, da bodo izdali Zavezniški ministrski predsedniki na konferenci v Parizu formalno izjavo, v kateri se bo glasilo, da ne dovoljujejo, da bi se Hahs-1 uržani vrnili na prestol niti v Avstriji, niti na Ogrskem. Temu nasproti pa bo Francija na konferenci zahtevala pomoč za avstrijsko republiko, ker se je drugače bati, da se bo Avstrija priklopi la Nemčiji. NAD ŠTIRITISOČ AMttftTftgTH KRST V FRANCIJI. ZMERNI ZMAGALI CUI. V PRAN Paril, Francija, 10. januarja. — Pri včerajšnjih senatnih volitvah so doživeli ekstremisti na obeh straneh poraz. Radikale i so izvolili le 43 poslancev proti 54, katere imajo sedaj in komunisti niso mogli zmagati niti v enem' o-kraju. Pauil Deshanel, prejšnji predsednik francoske republike, ki je iz zdravstvenih razlogov odstopil, je bil izvoljen. POJASNILO. Mnogo potnikov, ki ao zadnje Čase prišli iz starega kraja, se je pri nas pritožilo, češ, kakinega zastopnika imamo v Ljubljani. Na vprašanje, kdo je ta zastopnik, so odgovorili, da je Leo Štrukelj, ki preži na odhajajoče potnike na Kolodvorski ulici v Ljubljani Is vedeli amo ie-le od potnikov, da se izdaja za našega zastopnika. Na tem mesta izjavljamo, da Leo Štrukelj n! nai zastopnik in nismo injim v nikaki svesi. Cherbourg, Francija, 10. jan. — trirajo Poljaki močno armado v t Danes je dospel sem iz New Yorka Gornji fšleziji ter ob Baltiku. V ameriški transport, parnik AVheat- tamošnje ozemlje so baje spravili dosedaj že nad stotisoč vojakov. Nemška vlada je vložila proti temu odločen protest. on ter pri vedel seboj 4300 krst. Krste so namenjene za transport ameriških vojakov, ki so padli v Franciji. Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotji bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim, neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vpraianje. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno »sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. - • Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah: 300 kron .... $2.35 1,000 kron .... $7.60 400 kron .... $3.10 000 kron .... $37.25 500 krem .... $3.85* 10,000 kron .... $74.00 Vrednost denarjn sedaj ni stalna, menja so večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam ja podati najbolj po Domestic Money Order, ali po Ntw York Bank Draft. Tvrdka Frank Sakser, _______«8 Oortlandt Bt, New York, N. Y. mm M prioMujtJo. Deesr Hi M kraja aaroeattoT a te kttr«H Mjd< •LAI NARODA at K*nh*U*A, & V» Kako deluje prohibicija. — X« njih mdovih jih boste spoznali! — >e atlasi v Svetem pi Mini. Sadovi prohibieije *o vedno naraftčHjoč alkoholizem. korupcija uradnikov, apijoujra uje ter draženje ljudskih n»u* »1«» točke, ko po-Mtuc to draženje m ščuvauje voda na mini splošnega nexadovolj-Mv*. lint no nam priale pred »« v preteklem letu nkoro po (fvojcrtje »Iiit'iijt'v zastrupi jcnje * alkoholom. V Bellevtie boltdei *e j« število takih s|u«'aje\ piininftliln xa akoro sto islstntkov. V Kiti'^ County bolnici pa <••*!«» sa celili 10."» procentov. Pri tem jo zanimivo \ ripomuiti. da jc d«l zdravniški superititedent zadnje Imenovanega /uvoda nekaj migljajev glede izprctuenjencga značaja teh slučajev, \t. katerih je razvidno, Hi* pr« nKtnvljii ta izprememba posUdwanje nc izboljšanje. Nasi uikoliolu ui pamjetili prihajajo nwluj k nam v sled zavžl Mili j a takozvanih trdili sprit uox. dočiin mho Imeli v isti dobi leta 1!*1<» še doatl takib. bi mi iie*murno zavzivali pivo, katero j«' bilo ta« krat še mogotA dobili. Tekom poletja 1920 so pričeli kazuti pači jenti znake hujšega zastrupljanja K alkoholom kajti od njih aavžite pijače so bib* glede kakovosti slabše k«»t mi bili* preje. Zdravnik, ki je dal na ta način izraza avojitn opazovanjem, ka /<• s tem na vzrok« xaatrupljcnja * alkoholom, ki m« vedno bolj širi. Prej«* jr bito mogoče dobiti dobro pivo ter na posten način napravljeno žganje. a prohibicija je pospešila ixdelovaiijc zganja, ki zaalu-ži v več kot enem oziru imr strupa /.a podgane. Strokovno izdelovanje žganih pijač in piva jr moralo biti ustanovljeno na temelju ino-dre prohihU-ijakc postave ter m- umaknilo akrivnemu izdelovanju, kojega poaledice pa razvidne ix številk, katere priobčujejo bob ti-rr glede al ura jr v zast rupl jen ja x alkoholom. Pitdiibirija nikakor Kako lepot iti jo newyorske igralke avoje lepe hrbte. narod anallabrtov. uitinve ne xaslnai utvari xioernonti. Irtnvee Ijrnja x alkobnlom. stvari nezmernosti m xastmp 0 nas — brez nas. I ti viti gor lak i deželni pofdanri m» naslovili aa komisarja av.o-nomnr zadeve h- ftokiajini (foriaki. dr. Alojxija Pettarina. piamo. Ix katerega posnemamo: Ob Vaaem /.anim.injn za usodo aaa**d«>nefia or« ulja Vam ni ii o-t:lo niti. da zadnje dni sta m> pogajali dve oblasti za našo priln 1-njoat. in aierr — bnr. naa. C'etudi nas je mam fn imo aibki. vendar ljudje stno, narod *mo, kateremu se ni sramovati stati v vrsti z drugimi narodi, ker gm >t-no in d uae v no — z oxirom na avoje atevilo in ;noe — s sutemo n r-i at i x vsakim drugim in mnoge tudi prrkaaauio. Svojo larodno do'ž-iiost vrnimo v uimpodarstvu in omiki, kakor i.ruai; .alo zaliteMi-n o, da se nam priznavajo rloveike in narodne p 'ovirr t«*r da ae in m irknruje apofttovanje. kat»To--bMl v prih'nl-njoat k največjo akrSjo, kajti ak«> bo vlada otie tlrža e. kateri atno priaojeni, postopala z nemi ko ji bomo priklopljeni. tako kakor postopa zdaj, ko smo taaedeuo ozrmlj-, bati sr mm jr najinijaega. tako da bomo obupno zdihovali. da nam je godilo lui/mrri.j bolj-hi», ko m* nam je "^labo" godilo. Kako postopajo reaitelji s svojimi reaenei ? Predstavljajo ae nam kot reaitlji. a so nas | opoiuoma zasužnjiti; imenujejo naa rečeno deželo, a so naa doeela podjarmili, kakor n< k-daigl Kiuiel premagane dežele; vedejo ae kot rmagovalri in absolutni gdapodarji. katerim ne velja nobena postava bivše države, a ko je najnižji fitianoar me potrdi: ptrmrnili so. no da bi nas vprašs li. naša krajevna imena ter zakrili slovenski obraz naši deželi, kakor da so neoporečni gospodarji v naši dež« li. Ako potrebujejo zaae novih Imen, prosta jim p«it ; ali *a naše ljudi sodijo ne javna mesta naša imena. Nikomur ne priznavamo pravire. da nam naša imrna odjem-Ije. pretvarja in pokvnrja; to \»ravt«'o si prisvaja le gospodar nasproti sužnju, kateremu ne priznava eloveakih pravic. NaSa imena, kajevna in osebna, »«i naša last. uaaj rast in uaH ponos. Nasilno pre-' membo naaih imen občutimo kot sramotno žal jen je naaili najblažjih euatev in oAabuo izzivanje, ko se vae to gotli »* prikrivanje in zanikanje naroduoati. V razvpiti državi sr nam je delila pravica po obstoječih zakonih v našem jeziku ali ako jej ni prdožen prev«xl v t An jeziku iti to na zahtevo viaje inatan«*e. Tu ne velja izgovor, du to ac ne godi aploi-no ln da osrednja vlada ni tega o»lredila: vWi je odgovorna zii uradno piičetje avojih^ uslužbencev, naj se kaj zodi splošno ali po-aamir. Državni upravi je naloga? da pospešuje gmotne k«»risti državljanov, a našim občinam ao poatavili ge^ente, ki pogoltnejo občinske dohodke. Domače upravitelje ao odstavili ter namestili z drugimi L daljnih Vraj?v, kakor da je naša pokrajina za to ustvarjena, da prewkrbl xaaluiek ljudem, ki v kraljestvu niso dobili mesta, četudi ota'inaka uprava in ybrinsko gmotno atanje pod tem mo«'*no trpi. O aolakem vprašanju nočem niti govoriti. To je najhujša rana, nam je zasekata vlada, katera akell, katera ae ne bo dala xa-ler nam vlada ne vrne v*ega, kar nam je vzela. Niamo kulturni narod, ki pozna korist iti po ttebo šole. Brez nje nočemo ostati 'u nikakor ne bomo trpeli, da ac nam šole zapirajo, prepovedujejo ali pretvarjajo v nestvor šole, ka kor v Ooriei, Državljani imam<> pravieo «lo kulture; v njeno «l«»scg«» mi s mora vlada ši"ttiti in, pfalpirati. To jr njena sveta dolžnost. Politirna prostost postala baika; xbiranjr ii» zborovanje je mirnim državljanom prepovedano, dopušča se pa kričarem, razsa-jarem in strahovaleeni. »lavno življenje ne nosi več znakov kultur« pega naroda, marveč šovinistov in anarhistov. — Ce pa se župani posvetujejo o občinskih zadevah, se jim žuga z aretacijo; ču do* rine uradnik, poslan ut< komisijo, > prejme v gost ilni nekatere o-.vbne prijatelje v 1» m kraju, dvignejo karahioerji krik «i komplotu protl« Iom'*«* uničiti slovouaki narod kut tak, P»ed vsem pa je potrebno, da "« vzpoatavi deželna avtonomija it; da ponovno priporočite osrednji vladi našo zahtevo o sklicanju deželnega zbora, Josip Koaor, Zagreb. Peter Zgaga — Prohibicij*"' povzroča bla»-iiost — tako se glasi veliki naidoe v nrketit nrwyorikem listu. — Ne. blaznosti ne povzroča, ampak prohibicija je in aamapo sebi blaznoKt. v a - Brexpoaelni v Camberwell ro 1 rekričali nekega poslanca a kli «■ i: — Mi hočemo revolucijo, mi hočemo soTjrte. Kjer je volja, se tudi sredstva dobe. # a • Neki fanner je krmil prniUčii Ur ga skrmil, da je tehtat 550 funtov. Ko je bila ta teža doae-žena, ae jc približal čas krvave daritve. Earmor je poklical svoja dva velika sosedu na pomoč, vzel v roke nož ter ga zasadil prašiču v vrat. Toda praaič ni. bil kar takole. Začel je divjati, pregnal j« vse tri klavce i/, hiše na dvorišče, ln bi najhrže dobro obračunat Žnji-ti.i. če bi pravočaano ne pobegnili na bližnje drevo. Slugoslmrniifika Ustanovljena 1. 1898 KatoL SrMtata Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN, OUiTnl edkernlkl: PnslMNlntk: UIUkU.I^ VKRUAN, 033 K. lastil St., Cleveland, o. Fotfpredmnliilk: Uifls MAbANT, Box 100. Penrl Avp,.Lor«tn. O, Tajnik: JutfKPtl Plsiil.KR. Ely. Minn, Btaanjntk: OKO. L. mto/.lCII. Ely. Mtnn. Blagajnik tielxpln^Aiilh martnlu : JUH* MOVKRN. CJ4 N. JaJ Ave., W. Ilu. tutb. M lan. FRANK ftKttAHKC. 4K-.-J Wnsiitngtoa St. iH'iivcr, i'ulo. Porotni Odbor. 8 LA BO D MR, Itox 4 SO, LEONARD Ely, Minn. UR6UOK J. I*OttlCNTA, B«»x 170, 1IL l>Umou(l. Waah. KRANIC ZOltUTI, 0127 St. Clnlr Ava.| tMrvrtaml. Zdrulevabti Odbor, VALENTIN PIRC. Itlu Meailow Av6 Rockdale, Jollet, lit, PAt t.INK KHitENC, W0 — 3rd St* t .a Salle. HI. JnSlP KTERLE. -IOI B. Mraa Ave* Puel*to, Colo. ANTON CRI,ARC, 7O0 Market St. Waiikrcaa, lit. JtNliiottno urattao glasilo: "til, A3 NARODA". Kaj so mislili farmer jI T Najbr že so mialili, da jo ta pradič boljše vi k. Upornik je. revoliieijonnr. # a * Drugače bi pa bilo. če bi žival mirno stala, nastavila svoj vrat tel ae pu*ti'-i zaklali rekoč: ~ •lax spoznam, zakaj* sem vxrejen. V tem slučaju bi bit to patrioti-četi, postave spoštujoč praaie, hi .te žrtvoval svoja življenj o ra sploano dobrobit. • , « Vrhovni »drmvntk: Dr, JOS. V. ORAHEK, *W E. Ohio Mt., N. S. Pittsburgh, Pa, Nadkomi Odber. MAX KER^.lSNIK, Box 872. R<^k Springs, Wyo. MoffOR MLADIČ, »ion So. Lawmiale Ave., chh ago, m, V*e stvari, tikajoče ae uradnih Kwlev kakor tudi denarne t^RIlJatve nuj ae pfWiitJaJo tia glnvtn lahko vatanovl t H. Ctiuil aH Članicami. lici me je najbolj aanimal župa« upi in željami. Našemu delavako-nov alti in njegovi uhani. Tako ae mu uloju je v prvi vinli vpraaanjo mi jr %i|el kakor arabakt kalif, i imeti delo i* priinrrno plačo, da so Tudi tnalo h«« zna zavrteti. N'a o- prrzivinio. Kakšne ImmIo delavsko razmere v tem letu, je vprašanj« delavstva. V zadnjih mesecih preteklega leta je bila delavska para }X> vseli Združenih div.avali pojavov xmatijAanja menjeni veaeliei sem videl vse ho-merske solnčne rožice. Mojega prijatelja je kar očarala njih le^ pota. Tudi mene bili zli duhovi omamili, pa som precej trdno ua-jxelo razočarana vabsl rave. Jtes, I tišin* j»' bito na tej ve brezposelnosti in z sclici, ali prekmalu je prišla dvanajsta ura, da smo ra/idi vsak na svoj dom. Pozdravi ItaUovski Tone. White Valley, Pa. navada je da vsak Kaj se kisamo in kesimof Kaj klonitno glave in pravimo bože, bo že? Poglejmo Irce, ki »o nam po . . . . . . . . . . . Jitiajpoprej porooti •» delavskih rax značaju, rasti m navadah prerej Jl 1 • ' ... , ....... , . . .s, , 4 nierah. K<»t se vidi iz časopisov, podobni. Nisti taki sužnji kot so1 naši primorski bratje, pa vendar re odnehajo. C'e ne gro t. lepa, bo šlo s silo — si mislijo ^ in s silo bo najbrže šlo. Dopisi -----------9 Mctntyre, Pa. [prijatelja iz W Va., Hlavčku in (I delavskih razmerah ne boni Zaitefa Lueiusbomkega, ko sta dosti poročal, so povsod ena-ravno neko tekočino pila. Ko ju ke. namreč 12 stopinj pod ničlo, vprašani, zakaj pijeta, mi brž ža-Kavtio ko to pičeni, je tukaj stav- ne pove. da je to dober lek za pre-ka v celeiu No. 2 distriktu iti si-1hlajeno sftfe. Hojak liigun je vle-eer 7n odpravo porivattja jam- kel meh, da je vse plesalo, staro skih vozičkov. Kako bo stvaf iz- in mlado, menda tudi Žaiic. Tudi padla, poročam enkrat pozneje, jaa sem arečo poakusil a avojUni Kar se Ti«"-.« tukajšnjih rovov, je velikimi kurjimi očeai, Aki lej ga situacija sledeča; Mclntvre rovi spaka. kar mi ongava nimfa na počivajo vsi. kakor da bi izmrli. kurje oko atopi, <>joj meni greš-Preinogarji so aložui vsi kot en uiku, od velikih bolečin zakrb iuož in pravijo, da s«* ne jsulajo,'čim in malo poskočim* pok in dokler dru/ba ne uir me zabavali rojaki iz Melntyre Duša, Turk in Urok ter Županov sin ix Homerja. Žan iiUciUsborški se jc prec«»j k p slo držal, menda je pustil svoj humor v kakšni weatviigiiiaki graščin L Prav lepo se zahvalim natakarjema Ostanku in Pišlerju. ki rta tako lepo stregla žejnim dušam (lepši kakor pater Kazimir). Obenem ne smem pozabiti naših vrlih kuharic, ki so nam napekle in uakuhale toliko raznovrstnih o-kiisttHi delikates. Hvala tudi nevestini materi in gospej Modico- vi. Lepa likala rojaku ženinu Andreju Pet4o- iha- el. kakor mi je znano, je bil več-rat v mestu New Yorku in pri ožnoati vedno obiskal uredništvo "(liana Naroda". Bil dokaz, koliko so vredna in potrebna društva. je tudi naročnik tega napredne-Rojaki, tukaj imate zopet en ua li|la katerega je sleherni večer prebiral pri spominu na svoj Naj bo (»ženjen iluma^ nMllli kraj Pokojnik jo ali pa samski, društvo za vsakega ,)H pok,rpan na češkem narodnem skrbi. Torej, rojaki, kateri Ae nI- poknpalisČu v (Tiieagu. Za njim Ste v društvu, pristopite, dokler *tl|ujrj0 «ive sestri in tri bratje je še čas. k enemu al« drugemu |)( v Ameriki, v «lari domovini društvu ali Jintnoti, Vsako društvo. Jednota Zveza je dobra, santn da pravila izpolnuješ ter plačuješ svoj reilni mesečni ases-nieilt iu dobil boš svoje. V tukajšnji naaelhini imamo štiri moška društva in eno žensko, katera spadajo k različnim JodUotam in nnj|f.p*n hvala za njegove Zvezam, tako da lahko vsak pri- ,|0|„.„ proizvode. Na zdar! stopi, Nekateri trdijo, da je to J0„ Mnrnik. boljše kakor ono. Jaz pa pravim.; ._ da je vsako društvo dobro, pa naj bo te ali one organizacije, samo da plaeuješ svoj redni mes»*c-j ni asesment in dobit boš, v kar si r. T „ . , , . . _ ) fiolsa ie epldemlcna v .TuznI opravičen. Zatorej, rojaki itT tn>- . . , . . , . . . , . Aninnki iti prav posebno v An- jakinje. kateri se niste, ali ste sa- , , , ... , i .. x -i dali ter gotovih goratih Ozemljih 1110 v enem društvu In hočete pri- * . J stopiti še v enega, nikar ne ndla-J,,£he Amerike šajte na jutri, ker nihče ne ve ne1 1,0 časa niso bila dneva in ne. ure. kdaj ga nesreča vprizorjenc n-kake preiskave gle-doleti, Star pregovor pravi, da po ^ kakovosti vode v oxcmljih, kjer toči zvoniti je prepozno. .prevladuje golša. Pred kratkim Res je že nekoliko pozno, ali P'» se je posrečilo povzročiti ek-vseeno voščim v*em rojakom in aperimeintaltia golšo na podganah, rojakinjam veselo novo leto. j katere se je napajalo z odo ia Jurij Previč. province Salta. Te preiskave bi bo 1 r.;o^ilc ponoviti v velikem obse-fterwyn, m. gn radi njih teoretične in prak-Rade volje «e zopet jki dolgein t»ične važnosti. Tr preiskavespo-času oglašam nafti širni javnosti, tijnjejo domnevo, da je pitna vo-Minuli so naui božični prazniki in da eno izmed preuašalnih sred-vstopili smo v novo leto z novimi ste V golše. pa ena sestra in pa jaz tukaj. Naj ti bo lahka ameriška zemlja! Želim vsem rojakom In rojakinjam po šariti Ameriki in Cauadi veliko več napredka v tem letu, našemu uredništvu pa mnogo novih naročnikov. Petru Zgatri pa res GOLŠA IN PITNA VODA. _____i__ž_______... . _____________ ________ v ca • ".'•!• ■ rTO^.sfq'" •■'i*'' t GLAS NAHODA. 11. JAN. 1921 J Burni o sedanjem zločinskem valu. Poroča w. Davenport. Mikavnost jutranjih listov v klanjih «lm*ii obstaja v dejstvu, da sle pripravljeni na skoro vse in da to tudi dobite. Z ne prevelikim nrpHenf>i'«*njen <"itate o ropu -redi Manliattuna. pri katerem je •m v rvke $200.000. Trije mladi možje se napotijo v fMi ur: re*en< xloeii ake^ra človeka v A^tein yli osmem nadstropju kake velike hi-<»re hladne krvi iuo/.a t»*r pobegnejo sreeno z bogastvom, dona tiscn e ljudi mudi i«to.-aano v doti,nem poslopju. Mlad l1?"'"^ \H,kf fail' iiapoii i* urada banke v *-~»UOOUO prenosljivih bondov. Trije /iioije ' m I prt* jo \ rata i»*»k*ua stanovanja v l.ekt-m hotelu na Ti- i.ies Square ter skuwajo oropali stall ova lee. nekoliko izpretneni porortiee. rita te, kako so mladi ljudje ak lirkje *ia /upadu ter oiln»Mi *»kro < n unison dolarjev, ve« ! i mi portM-ili pa iiaj«J»'t»* za t »H o ie manjša porodila. I« na •liM'stc državljanov v New Vorku in ('hii-airn ustre-• ropanih v svitu električnih obloenie. •im si je policija Neki p«»d jet.-n ropar je opleuil par bistra jen v neposredni i- ij-kega iflavneira stana. Temu se polagoma privadite, a vendar pričnete i/praše\ati. kake M^te zloeiuei morajo Mu M oropali v Med temi kako je I, I jenih in mela oei. I.iiiinj po keueuo s« to biti. — Bil je neko«" <>as. ko je ponarejevalee denarja porabit več mesecev za ixdeianje pin«-, katere je bilo le težko razločiti od resničnih ki so spravljene v /akladniskeifi depart nientu v Wasliingtonu. V duiiašiijili dneh je manj ponarejale?* denarja. Ljudje si nočejo vzeti časa. Semptttaiu e njem o. da so s» pokazali ponarejeni liaukovei po dvajset ali petdeset dolarjev. Informira se nas. da kroži ponarejen srebrni denar. Ponarejen kovani dei«ar pa je stvar preteklosti. Ljudje so postali dandanes bolj previdni, ostrejšega vida in bolj pazlji-Ai. Ponarejen kovani denar zaslede 7. največjo ročnostjo. Vsled tega je dandanes skoro nemogoče spraviti* v promet piSnarejen kovani denar v katerikoli večji množini. Razventefra pa morate spraviti v če lioeete napraviti primeren lohieek. Hiziko je prevelik ter v nobenem razmerju z dobičkom. Stari ponarejevalci denarja so izginili. Prospevali s« v času. ko so hodili razpečevale i ponarejenih bankovcev po deželi ter sknbili fenuei^'. Farmer pa se je ». Nevarno pa je zaupati tako skrivnost velikemu številu ljudi. Kakorhitro je kak agent ponareje-jvnlea "jet 7. blagom, pride skoro vedno do tega. da se zajame cflo ■ tolpa in kazni, katere deli vlada v takem slučaju, so vse preje kot William J. Burn na »voj posel. Ce go. .ri 011 o zločinu in zločincih, potem govori z avtoriteto in to vsled svoje dolge zvezt s takimi zadevami in osebami ter radi ohikirnepa študija običajev vsakovrstnih zločinov. — Zločinci i t prejšnjih «'-nsov bi bili dandanes izgubljeni. — je ... 11.-. / 1 .rade. \ sled tejra je opaziti dandanes med zlocinei veliko manj zdni- iia*-ehiik zniUie«;a detektivskega urada, poz-' • , , ... .. .... ... * 1 n.anja za ponarejanje bankovcev. Zločinec hoče hitro opraviti svoje delo. prav tako kot pošten človek. — Kot sem že rokel. je postal zločin veliko bolj tehničen. Moderni zločinec igra približno isto isrro kot posten človek, 7. izjemo, da j«» iirra na nepostaven način. Ali me razumete? Pripravil se bo, draguljarja. Oblekel se bo po najno- I ... _ klubu, uradu ali 11a domu sled- preso no«-s. >c sttnminjam se. koli-' - . , .. . ,7 . " TS ^T* - n 1 11 .U'. Sedanji surovi napadi so mimoidoči ter bodo izumili Rictro- ko )e rnasala najvei-ia svota, ki je padla starim roparjem v roke, »I . , , .. 1 , • «<-« u'"» ia^uou. oimtu . : . 1 . 1 .»i \ • e i ti 1 umnost se bo Imrila z bistroumnostjo. Moderni zločince se izoeiba gotovo >«-»te, da je ored par dnevi oplenilo 11.'kaj fantov pošto na1 ----- , , . .... Jv 1 " .„ , , . •,:■ it- 1. 1 - i - nižjih družb ter beznic. ce je le mogoče. ✓ , 11.1 po/a'u občinstvo preko no<-s. >e si»ominjam se. koli-' . . . v. ,• - >. - , ir.je. Sedanji surovi napadi so mimoidoči Ijali svoje posle cela leta. l>anes bi jih brez dvoma ujeli pri njih pr-\etn -fioskusu. če bi delali tako kot so. Napredovali smo in napredoval je tudi zločinec. Ko koraka ei ne.vrjamem, da sorazmerno raste, jlnenja sem. da drži korak s časom in razmerami. Jaz govorim sedaj o iioruialili časih ter ne vključujem teira zločinskega vala. o katerem sem že rekel, da je mimoidoč Ailiz .rija naprej, sc !" vsled tega veejili dobičkov. Razventega pa so oni stari fantje ži pnjii/cn, dolire obb-. n mlad človek, ki si zna pridobiti zaupanje 7.;,- - -t, • , .. , . , 1 V . • •• - ' .. Ik . , . ... . ,- J. - - T t easin. ko je bilo treba zelo rntlo. da se ustvari senzacijo 111 čn ljudi. s>elo ropa sledi 111 vršijo ga mladi ljudje, ki nimajo niti malo ----- J ™ upanja, da bi postali kdaj slavni, kot bi ne postal slaven v današnjih dneh Robin Hood. — Ali je danes več zločinov ? — je vprašal poročevalec. - Seveda je danes več zločina kot ga je bilo kdaj preje in sicer 1/ vzroka, kot je danes več denarja, več ljudi, več indu-slrije in več vsake stvari, z izjemo mini. — je odvrnil Burns. — Težko je pečati s«- z obstoječim zločinskim položajem in sicer radi nena-\adnih razmer, ki *o posledica vojne in ki se vmešavajo v normalni zločinski položaj, če rc smem izraziti tako. Kriminologi. d ušesi ovci, psihiatri in tudi navadni polirist vam bodo zatrjevali, da je sedanje prevladovanje zločina povsem naravno kot ena izmeti posledic veliki vojne. Težko pa je reči. koliko je treba pripisovati vojni iu kak-wti bi bil položaj, če bi ne bilo vojne. —r Nenadno oproičenje milijonov vojakov, ki niso prišli preje l ikar 7. doma, ki so v naučili posla postavega ubijanja, ki so izgubili >tari reTpekt do človeškega življenja ter privatne lastnine, je motalo proizvesti stanje, katero lahko imenujemo val zločina. Taki vali so se vedno pojavi'i po vojni in veliki^ nesrečah. Izpustite po sve-tr, veliko število ljudi, ki so vajeni zadajati in doživljati nesreč in lahko se pripravite i.a neobičajno število nesrccnih dogodljajev. — ( loveštvo je ftdkrito v svojih reakcijah. Vojna je vrgla moralne standarde sveta na smetišče. Treba bo poiskati jih in zopet uveljaviti. Množina zločincev, ki se potika danes po svetu, oBseg§ vse vi»ste,

»i£°i2: ko poriroil resne bcleilne, toda SEYERA'S COLD AND GRIP TABLETS (Severov* Tableti proti prehlada iti griftl so zmesyivi za odponuč pri prehladu r kratkem 6un. odvajajo re>ue posledice la pre preti Jo rrlpo ali influeooo. Po vseh lekarnah. Cena 30c. v 1 opominjam vse one. ki nti kaj dtdgujejo. ""da mi p«»š!jejo v kratkem, ker jaz liatueravaui potovati » staro domovino. — Anton "OiigUu, 6. Akron, ilieh. t Kad bi izvedel za naslov mojega prijatelja JOHNA K1NKKLA, doma iz Jelšan na Primorskem. l*isal sem imt že par pis»'m v Taeoma. Wash., pa nimam nič odgovora. Prosim ga. da sesiui oglasi, imam mu nekaj važnega poročati. — John Frol, R. F. D. No. 4. Box 11-5. Monongab. W. Va. (11-12—1) itAzna^ilo in zahvala. _____________ Tu žn i m sri-em naznanjam vsem ' sorodnikom in zuancem žalostno Rad bi »«v«del. kje se nahaja JO-vest, ,ie naša pisarna odprta vsako ne delje od 9. do 12. ure dopoldne. Frank Sakser. Lepa hvala Mr. in Mrs. Kukovic ter Mr. in Mrs. Pajk za krasne vence, ki so jih položili na njegovo krsto. Kom. kateru so me tMaxili in no- ro jakom žalostno vest, da je moja' Q„0i; ^ .. i „i _ • - ,J J magan v času bolezni in smrti mo- le tako presenetljive po špan^ko-ameriški vojni, a to je bila le majhna vojna. Veliko hujše pa no bile razmere po državljanski vojni, kot nam pripovedujejo stari ljudje. Kriminalni val ni bil takrat tako visok kot je sedaj, a državljanski vojni je tudi manjkalo obsega, o-krutnosti in množine prelite krvi kot se je je prtlilo tekom zadnje monopolizira lesni trg in narekujejo cene. Iz arhangelske guber-nije moramo eksportirati vse klade lesa. ki so jih nabavile angleške družbe za časa angleSke oku- svetovne vojne. Tudi po revolucijsk; vojni ni bila Amerika nikak ar-,PaciJe Murmana. Čeprav ne mo-kadijski pašnik, kajt: kolonije so bile izčrpane in zločinci so imeli lahko delo. Pelo vojna z Mehiko je imela za posledico val zločina. Nato pa pride dušeslovee ter nam »pripoveduje, da izvršuje mladi prejšnji vojak veliko teh zločinov in da smo bili neznanstveni v svoji metodi, kako postopati z njimi koncem kojev. Ce bi se postopalo z njimi na tak ali tak znanstveni način, bi ne norel sedaj ter kazal svoje izvežbanosti s strelnim orožjem nad občinstvom, ki se ne more braniti. Ta dušeslovee pa pozablja, da so kaotične razmere. sledeče vojni, poslabšale moralo ne le vojaka, temveč tudi vsakega poaamemega člana naroda za par stopinj. — f^danji zločinski val je obsežen a ni nevaren. Lahko ga bo lagati. Polieija se bo kmalu postavila zopet na svoje noge. — :*ago je pričel z ofenzivo iti zločinci so bili kmalu v defenzivi. — Slične odredbe bodo uspešne tudi v New Yorku. Nemogoče je dokazati da s^ zločinski val širi, čeprav se lahko domneVa. da je stvar taka. Svet je večji, več ljudi je v njem. — I je imajo več denarja in tudi btevilo zločincev je večje. Na raz-igo pa je tudi več policistov, ki preganjajo zločince. V^e je le ivno.* remo priznali kontraktov. ki so se glede tega bili takrat sklenili, bomo morali skrbeti za Ljih likvidacijo. Z Anglijo smo sklenili pogodbo, da v 18 mesecih dobavimo en milijon železniških tračnic za kar nam Anglija dobavi stroje sladkor in tobak. Od nas so se zahtevale mritoge koncesije, vendar smo sklenili le začasne pogodbe. Večina angleških družb zahteva dolgodobne koncesije zlasti glede pa eksplotacijo gozdov na severu {Rusije. Mi smo sklenili pogodbe, da po preteku polovice dobe. za katero je bil kontrakt sklenjen, koncesijo lahko odkupimo. Ko pi. kontrakt preteče, zapade kon-j — cesija z vso lastnino državi. Kar jaz poginemo pri izvrševanju te naloge, toda mladi, ki »slede 5ta na- lni, bodo dokončali paš delo in , . . . „„ , doživeli radostni dan. ko bo nr.- \l 1921 v starosti 39 let. n\esto Zveze narodov en sam na-Pzrok smrtl je b,la Posrečena rod: človeštvo, očiščeno vsled bo- °1>ei'a<*Jja- Rau-'ka Je bila članica ltstnih izkušenj, ki jih mi doživ-,KSKJ- društva sv- Družuie št. 5 ljamo. soproga oziroma mati FRANCES STAJIC, roj. Oros, previdena s sv. zakramenti za u-'mu bo svobodna mirajoče, v Gospodu zaspala dne Ijica! Žalujoča ostala: Marija Simnovec, sr»j>roga. jega moža. Naj v miru počiva in lahka naj ameriška zem- |v Ija Salle, 111.. Pogreb se je vršil dna 4. januarja, katerega so se vdeležili tsi tukajšnji rojaki in Cena ameriški moki ▼ Trstu tudi iz Granville, znaša za št. 0 samo 12 K 80 vin. Zahvaljujem se vsem sosedom, S: takimi cenami jugoslovanski ki me tolažili in pomagali za pridelki ne morejo tekmovati, če ča*3- ie ranjka na mrtva-nočejo delati ir lastno škodo. jškem t>drtt. Hvala tudi Ai>tf»nu __IMustarju in Josipu Ovnu iz Caribou IIil 1. iskrena hvala Mariji Governer Coolidge lahk* \>omi-^'Inperl, ki je nabrala med tukaj-je doma toliko posode kot jo ho-,gRjimi rojaki za krasen venec' Za" čc^ a gotovo je, da ne bo nikdar hvalim * vsem tukaJ in v n:bgel vprizoriti epidemije pomi-| vanja med drugimi m ozkim i White Valley, Pa., 7. jan. 1921. (11-13—1) Kroji obleke se izpreminjajo. Jezik, katerega se peslužujemo, se tiče skandinavskih držav, bi treminja. Metode postopanja se izpreminjajo. Izpremembe pa rcde svojo industrijo emancipira-' * davnem v interesu mpesnosti. Z drugimi besedami iščemo ^ Anglije in od nas zato zah-. Doseči hočemo dva rezultata v času. v katerem smo preje tevajo živil, vprašujejo nas pa, le enega. Iz tega vzroka se tudi poslužuje današnji iloeinec i*1* 3ih more dobavljati, direktnih poti. On hoče hitro dobiti svoj nepostavni plen. On w ugodnosti, so pa naj-i, _ ______ boljše angleške ponudbe. S^NTAL MmY r ville. Nepozabno soprogo priporočam v btag spomin in molitev. Naj ji bo lahka žemljica, v miru naj po Ozdravi katmr,^™! mehurja in od- Žalujoči ostali: strani vse ▼ 241 John Stare,, soprog. John^ sin. France*,^ hčerka. Mary Modic, sestra. Standard. Tli., 5. jan. 1921. SIMhi Slovensko -A meri kanski Koledar za leto 1921 se dobi pri sledečih zastopnikih: CLEVELAND, O. Poddruinica Frank Sckser 6104 St. Ctair Avenue. Jakob Resnik. 3599 E. 81 Street. Charles Karlinger. 108'j Addison Rd. LORAIN, O-John Kumse. 1735 E. 33 Str«et. Louis Ba ant. Bok 106, Pearl St. BARBERTON. O. Albin Poljanec. 188 Melvin Street. Frank Poje. 807 W. Tu3Mr.» as Ave WEST NEWTO.V. PA. Jos. Jovan. R. F. D. 2. 101. GBEENSBUR3. PA. Frank Novak. n. R. 7. FOREST CI rv, PA. MatMa.Krmin. WILLOCK PA. Jos. Peterrfl. sr-iithview. pa. Frank Strainer. A M BRIDGE, PA. Frank Jakshe 112 Washinqtor. St. BROUGHTON, PA. Anton Ipavec. BESSEMER. PA. Louis Hribar. DUNLO, PA. A. Oshaben. JOHNSTOWN. PA. John Polanc. 346 Woodland Ave. PITTSBURGH. PA. Zvonko JLakie. Ignac Magister. Jos. Pogačar. 6307 Berlin Alley. EXPORT. PA. Jurij Previč. FARRELL. PA. J. Okoren 11C8 Beech Street. CONEMAUGH. PA. v. Rovansek. 347 Grt^ve Street. CLARIDGE. PA. Anton Yerina. STE ELTON, PA. Anton Hren, 252 Main Street. IMPERIAL, PA. ✓ al. Peternel. UNITY STA.. PA. Frank Schifrar. AURORA. ILL. Jernej Verbič. 635 Aurora Ave. NORTH CHICAGO. ILL. Math. Ogrln, 10 — 10 Street. JOLIET. ILL. Frank Laurich. 624 Summit St. Frank Bambich. 745 Summit St. CHICAGO. ILL. Joseph Blish. 1944 W. 22 Place. SPRINGFIELD. ILL. Mat, Barborich. 1504 S. 15 Street. SHEBOYGAN. WIS. H. Svetlin 1016 St. Clair Avenue. WEST ALLIS. WIS. Frank Skok, 485 — 52 Avenue. INDIANAPOLIS, IND. Louis Rudman, 737 N- Holmes Ave. CLINTON. IND. L. Bolskar. 318 N. 9 Street. PUEBLO, COLO. Peter Čulig. 1245 So. S. Fee Ave. "rank Janesh. 1212 oohmen Ave. John Germ, 734 Mofrat Avenue. ROCK SPRINGS WYO. Snton . Justin. GOWANDA, N. Y. Karl Strnisha. 114 Miller Street. LITTLE FALLS, N. Y. Frank Masi«. 39 Danube Street. ST. LOUIS. MO. M. Gabri jan, 2834 Lyon Street. .GILBERT, MINN. _cuis Vessel. ELY, MINN. Jos. Peshel. VIRGINIA. MINN. Frank Hrovatich. EAST HELENA. MONT. Frank Hrella. KLEIN, MONT. Geo. Zobec. FRANKLIN. KANS. Frank Leskovec. SAN FRANCISCO CAL. „ J. Lausin. 5M San Brunno Ave« Cena 40 centov. SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK ■aha 108 Bakewell BUfc. Pittsbcrgfa, P». ▼ogal Diamond and GVmnt SUu (nasproti Coorta). Ixdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene izjave in prošnje za dobavo svojcev i« starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemljiSC tu in v starem krajo, posreduje v tožbenlh zadevah med strankam! tu in v domovini, izdeluje prevode ia slovenščine na angleški Jezik, ali obratno, tolmači na-sodnijl ali pri kotnpezacijskib razpravah in daje vsakovrstne informacije zastonj. Gane nizke, dela točno in pravilno. I aru. ./-v Varajte se pcaaradb. ZAJCA J BI NAJ PIL NA BOŽIČ VODt)? Mi prodajamo SUHO GROZDJE po znižani ceni. ZlnfSncM kallf.100 funt. za t27.00 Barbcre kalifornijski 100 furvoj lastni račun, sem srečal Lztirjevalea davkov v okraju, ki je hodil od vasi do vasi ter polnil mošnjo za njegovo kraljevo velieatt- »vo. Dokler je bilo treba pobrati le še en srebrnik davka, smo ga verno spremljali in ko sem videl, kako je otekala njegova malha, v »r« v* resnici občutil poželjenje, da stopim na stran kralja. Dogodki l»a -.o se zmešali na naravnost peklenski način. Slabo razpoloženje ] roti M a/a rimi. tožbe, katere smo tuli vsepovsod proti vojvodi iz F.pernona, — vse to nas je dovedlo do tega, da smo pričeli razmišljati. Mislili smo, da bi bilo veliko uobrega pri stvari princa in, pri moji veri, zavzeli smo se zanjof Davkar je končal svoje potovanje pri osamljen* hišici, katero vidite tam spodaj, skrito med drevjem. — To je hiša Nan on, — je mrinial plemenit as. — Da, vidim jo. — Čakali *ino nanj v zasedi in ko je prišel ven, smo mu sledili, kar smo delali že pet dni. Nato smo šli z njim malo pod Saint Michel preko reke Dordogne. Ko srno bili sredi reke. smo ga obvestili o na-m m političnem izpreobrnenju ter ga naprosili z vso dvorijivostjo. latere smo zmožni, naj nam izroči denar, katerega je imel pri sebi. Ali morete vrjeti, gospod moj. da se je branil? Moji tovariši so ^ jfe~ i-kuli nato njepove /epe in ker je tako kru-al, da bi lahko nastal iz tijra škandal. je zmislil moj poročnik, zelo talentiran dečko, katerega vidite tam spodaj držati moj plašč in mojega konja, se je zmislil, vam pravim, da ujame voda vse cračne toke in s tem tudi Mr jen je zvoka. To je navaden nauk fizike, katerega sem jaz v svoji lastnosti ko » zdravnik razumel ter odobril. Oni torej, ki je stavil predlog, je potisnil glavo odpornega proti reki ter ga držal za en čevelj pod vodo, ne več "Pobiralec davkov ni več kričal ali bolje rečeno, nič več ni bilo čuti njegovega kričanja. Vsled tega smo se v imenu princa lahko polastili vsega denarja, kar ga je imel pri sebi in tudi v-e korespondence, katero so mu izročili ljudje. Denar sem dal zsvojim vojakom, ki ga, kot ste zelo pravilno pripomnili, nujno potrebujejo, da se nanovo opremijo in jaz sem obdržal listine, med temi tudi topUmo. Vse kaže. da je služil davkar gospodični de Laf-, tigues kot galantni »el. — Res. — je mrmral stari plemenita«. — bil je, če se ne motim, kreatura Nanon. In kaj je postalo iz tega lopova? — Videli bo*te, če smo storili prav, ko smo tega lopova, kot pravite vi, potihnili v vodo. Drugače bi gotovo spravil na noge celi svet. Le pomislite, ko smo ga potegnili iz reke, je umrl od besnosti, čeprav je bil koinaj «"etrt ure v vodi. — Vi ste ga brez dvoma zopet potisnili v \cdo? — Kot pravite. . , — Kaj pa, če je bil utopljen t — Jaz nisem rekel, da je bil utopljen. — Ne prepirajva se glede besed. Oe je sel mrtev... — Kar se tega tiče, moram reči da. — Potem ni mogel biti gospod de Canolles obveščen ter ne bo vsled tega priafl na sestanek? -— O, le počakajte, jaz vodim vojno proti silam, ne pa proti privatnim ljudem, Gospod de Canolles je dobil duplikat, ki mu je na-]»ovedoval sestanek. Mislil sem le, da bi imel lastni rokopis kako vrednost in vsled tega sem ga pridržal. — Kaj si bo mislil, če ne bo spoznal pisave? — Oseba, ki ga želi videti, se je radi večje- varnosti poslužila pomoči tuje roke. Tujec je občudoval Cauvignaea z neke vrste občudovanjem, katero je občutil napram taki nesramnosti, združeni s tako prisotnostjo duha. Hotel je videti, če ni nobenega sredstva, da ustrahuje drznega igralca. — Kaj pa vlada, kaj pa preiskave? — je rekel. — Ali kedaj mislite na to? — Preiskave? — je odvrnil mladi mož ter se na široko zasmejal. — Da, da gospod Epernon ima vse drugočne posle, da bi se pe-i"j»1 z raziskavami. Razventega pa sem vam vendar rekel, da sem storil to, kar se je zgodilo, v namenu, da si pridobim njegovo naklonjenost. Eeio hvaležen bi bil, če bi mi ne bil naklonjen. — Ne razumem popolnoma. — je odvrnil stari gospod ironično. — Kako je vam, ki ste soglasno z vašo lastno izjavo stopili na stran princa, prišla misel, da napravite uslugo gospodu de Epernon f — — To je najbolj enostavna stvar na svetu. Pregled listin, katere wm našel pri davkarju. me je prepričal o čistosti namenov kralja. Njegovo veličanstvo je popolonma opravičeno v mojih očeh in gospod vojvoda ima tisočkrat prav proti onim, ki stoje pod njegovo upravo. Tukaj je torej dobra stvar in vsled tega sem se zavzel za dobro stvar. — To je ropar, katerega bom dal obesiti, kakorliitro pade v moje roke, — je mrmra! stari plemenitaš ter vlekel pri tem za kocine svojih brk. — Kaj pravite? — je vprašal Caurigmac, ki je pomežikaval pod svojo krinko z očmi. ,— Ničesar. Le še eno vprašanje. Kaj boste napravili s tem blan-k« toni, katerega zchtevaU, od mene? — Vrag naj me na mestu vzame, če sem že prišel do kakega oklepa glede tega. Zahteval sem blanket, ker je najbolj udobna, najbolj prenosna in najbolj elastična stvar na svetu. Najbrž ga bom prihranili za kako izvanredno okoliščino. Mogoče ga bom vrgel proč « '» prvi najboljši priliki, kot mi bo pač švignilo v glavo. Mogoče ga vam predložim še pred koncem tega tedna. Mogoče pa je tudi, da bo prišel šele v treh ali štirih mesecih v vaše roke z ducatom indo-s, ntov, kot menica, katero se vrže na trg. Bodite pa brez skrbi, ne bom zlorabil za nobeno stvar, radi katere bi bilo treba meni ali vam zardeti. Olovek je konečno vendar plemenitaš. — Vi ste plemenitaš? — Da gospod, in sicer eden najboljših. — Potem ga dam nategniti na kolo, — je mrmral neznani. — Toliko mu bo koristil blanket. — AM »te ae odločili dati mi blanket f — je vprašal Canvignae. — Pač moram, — je odvrnil atari plemenitaš. — silim vas, da me razumete. Enostavna zamena je, ki vam jo predlagam. Ohranite vi svoj papir in jaz ohranim svojega. je eno roko, v kateri je držal pismo, d očim je z — Le pustite pri luiru svojo pištolo, — je rekel tujee ter razgrnil svoj plašč. — Tudi jaz imam pištole in sieer prav tako napete. — Tukaj je vas«? pismo. Zamena listov se je zavrsila na pošten način in vsaka izmed prizadetih strank je molče storila to, kar je dobila v roko. — No, gospod moj, r— je vprašal Cauvignac, — katero pot boste ubrali? — Jaz moram na desni breg, — je odvrnil Cauvignae. — Kako hočemo to storiti? .\ftji ljudje so na oni strani, kamor hočete vi' in vaši na oni, kamor hočem jaz. — Nobena stvar na svetu ni lažja. Pošljite moje ljudi v vašem čolnu k meni in jaz vam pošljem vaše ljudi v svojem. — Bil sem rojen za vojskovodjo. — Saj ste tudi. — To je res, — je rekel mladi mož. — Sem že skoro pozabil na to. Tujec je dal vozniku znamenje, naj odveze svoj čoln ter ga odvede na nasprotni breg, v smeri nekega grmovja, ki se je stezalo prav oo ceste. Mladi mož je mogoče pričakdval kako izdajstvo ter se napol dvignil da mu sledi z očmi pri čemur je yedno držal za ročaj pištole. pripravljen, da pri prvi sumljivi kretnji strelja na tujca. Slednji pa ni hotel niti zapaziti nezaupanja, kojega predmet je bJ, temveč cbrnil mlademu možu brezskrbno hrbet ter se potopil v čitanje pisma. (Dalje prihodnjič.) žagi Heldorfovega posestva na Bi-rlei v Rožu vse slovenske delavce. kateri so jim znani, da so volili Jugoslavijo, vrženi so tudi i stanovanja. Zima je. dela ni 111 tudi stanovanja ni dobiti. Kaj za četi.* Trije *eli revčkov, vsi trije družinski očetje, so šli prosit z delno na Humperško žago v Svet i:i vasi, tam so jih sprejeli in ob ljubili stanovanja; eden teh revčkov se je takoj s svojo dfeuživio tja preselil. Tretji dan. ko so bili pri delu, pride "Platzmejjger". seveda nemčur. In jim zapove. da naj gredo v pisarno, kjer bodo plačani. Tam jih izplačajo in odpove se jim delo in stanovanje z besedami: Ker ste volili Jugoslavijo, ste odpušesni in se imate tekom treh dni izseliti. Torej kam naj se obrnejo ti nesrečneži? Pri Slovencih je vse prenapolnjeno s takimi reveži, dočim imajo Nemci in nemčurji prazna stanovanja, ker mečejo Slovence na ce-što. Blaznikova Pratika najprvo začeli divjati naši nemčurji na veleposestvih Holenburg in Heldorf. ni stotine ljudi so od- Zaščita manjšine. V Dobri i vasi se je oddalo na pustili od dela in njih družine vr-;požto pisma s slovenskim naslo- vom. pa je bilo od postne uprave vrnjeno s pripombo v nemškem jeziku: **Nismo več v -Jugoslaviji. Cena je 15 centov. Posebno izdajo za Ameriko prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj poš je takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mu jo bomo Slovenic Publishing Co., 62 Cortlandt St., New York, N. Y. V Clevelandu, O., se jih dobi v caši podružnici: 6104 St. Clair Ave. IŠČEM SLOV. KUHARICO, ki je zmožna delati v restavran-tu. Katero veseli, naj se oglasi pri Mrs. Theresia Uršič. 1704 East 28th Sr.. Lorain. Ohio. .. coi " T." t /--. j LEOPOLDI NA Box oHl, rorest C itv. Pa. 5 febr. — Cherbourg 5 febr. — Havre 8 febr. — Cherbourg 9. febr. — Trst 12 febr. — Cherbourq Boulcqn«; FRANCE gli iz stanovanja na eesto, pri katerih se je le količkaj dokaza-1 za- lo, da so glasovali za Jugoslavijo. Cibi *ina Najemnike preganjajo, od njih se ten>več v Nemški Avstriji." PLv Kotmaravas. najlepšega konja %- zahteva, da ne smejo svoje po-jmo je bilo službeno, toda poštna vrednosti 30.000 kron. V noči od spravljene krme prodati, komur uprava je označbo ''uradna zade-i. na 2. novembra je druhal za- sami hočejo, rmpak jo morajo od- va*T prečrtala in je moral pošilja-žgala skedenj slovenskemu gostil- j stopiti navedenim nemčurjem ali telj plačati radi tega kazen. — l-ičarju p. d. Tomažu na Bistrici Nemcem. Ce se pa kateri isto pro-|^a župni urad v Kazazah je bilo odposlano pismo krajnega šolskega sveta z naslednjo A*sebino v nemškem jeziku: **Krajni šolski svet je v seji dne 28. novembra soglasno sklenil, izključiti vas (koga? župni urad H od poučevanja krščanskega natika v Raza-zali iu sicer radi vašega zadržanja za časa jugoslovanske zasedbe. Alojzij Kuc-hling." Pismo je bilo inspirirano od znanega nein-.vkntarskega učitelja Janeza Flei-sa. ta pa od 11'Heimatsdiensta\\ ki zapoveduje in dela na Koroškem, kar se mu zljubi. On nastavlja in odstavlja duhovnike, kakor se mu zljubi. Po njegovi iniciativi je bil skliean shod "katoličanov" v Celovcu, na katerem se je sklepalo o tem. kateri slovenski duhov nik da sme ostati na Koroškem Poziv na ta shod je objavil tudi "Kiirntner Tagblatt", ki ima ožje stike s knezotškofijskim o rdi nariatom krškim. — Značilno za ne vzdržne razmere za Slovence na Koroškem je, da je razpisanih 24 slovenskih župnij, za zamenjavo ali kompetenco je pa prostih 26. Rok za kompetence je nenavadno kratek. Razpisane so župnije: Hodiše, Skofiče, Apače, Št. Andraž pri Jezerskem, Galicija, Vid v Podjuni. Golšovo, Kot-maraves. Podljubelj, Bilčovs, Slovenski Plajbeck, Borlje, Skoči-dol, Kostanje, Št. Miklavž ob Dravi, Pokive, Slov. Šmihel, La-bud, Ukre, Brnca, Štnarjeta pri Velikovcu, Gorenče in Vovbre. Rad bi izvedel za naslov sto jih f dveh sester, doma iz vasi Gore-' pri Postojni. Zadnji naslov je bil nekje Beach St., New York, l e kdo izmed rojakov ve. naj mi naznani, ali naj se sami javita svojemu bratu: Andy Križman. Box 815, Emporium. Pa. (11-12—1) 12 febr. 16 febr. — Cherbourg 16 febr. — Havre 17 febr. — Havre i Glede cen za vozne listke 'n vsa druga Dojasnlla. obrnite ae na .»rd^o. FRANK SAK8ER «2 r-ortandt St.. New York LLOYD SA8AUD0 3 S»nte Street New T-rk Prihodnji od plutje 1* N. T. »arnlS IU 2 vijak n PESARO — 12. Jan. REGINA D* ITALIA — 20. ]an. [Hlnjnju ne direktni voza! UaUi Ao Klavnih m»»t v Ju|tost»vtJI Br*zpla£no vino potnikom I. ima v Rožu, v katerem je imel nesreč-'tivi oddati, pa dobi dekret od Hei-než spravljeno vso krmo in žito. |n>atsdien$ta. Ta slučaj se je pri-kakor tudi mnogo orodja. Škode,godil med najemniki Heldorfove-iira več kot 200.000 kron, zavaro-'g? veleposestva v Butali, občina van je bil samo za nekaj tisoč Bistrica v Rožu. Na ta način so kron. Na surov način so pobijali odvzeli Nemci trem slovenskim pred kratkim v Celovcu na glav-jnajemnikom skozi celo leto pride-rem trgu slovenskega župana. ka-;lano krmi. Vsak čas pričakujejo teri je šel tja po raznih opravkih.!ubogi revčki, da se jih vrže iz sta-G lav no besedo nad nami ima novanja. Torej kam iti, zima je Heimatsdiensti bodisi pri odstav-jkam z živino, krma jim je odvze-ljeiiju duhovnikov, županov, pri t;;. Mi zavedfti slovenski kmetje odpustitvi od dela ali službe raz- jim tudi ne moremo veliko poma-nih zavednih Slovencev pri razno- <_ati, ker je takih in enakjh slu vrstnih podjetjih ali pri izgonih čajev več in vsem ne moremo u-naših ljudi iz stanovanj. Tako so streči. Samo tf.ko so odpustili na CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St Poučne knjige. Angleščina brez učitelja $ .60 Hitri računar Nemški abcednik Nemško-angleški tolmač Pravilo dostojnosti Slovensko-nemški slovar • (Janežič Bartol) Slovensko-nemški slovarček Voščilni listi Poljedelstvo Umni kmetovalec .50 .35 .60 .30 4.00 1.00 .30 .60 .50 Zabavne in razne drnge knjige. Amerika in Amerikan- ci 5.00 Andrej Hofer .30 Avstrijska-Srbska-Ruska vojna .35 Avstrijski junaki 1.25 Čas je zlato .30 Cvetina Borograjska .60 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov .30 Dama s kamel jami 1.50 Fra Diavolo .40 .iočevski katekizem .30 Gozdevnik, 2 zvezka 1.00 General Laudan .30 tJreh in smeh .80 Hipnotizem .35 Krvna osveta .30 Knjiga za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Mala sanjska knjiga .25 Marjetica .80 Materina žrtev .60 ^f i ki ova Zala .60 Marija hci pol kova .30 Musolino .45 Prokleta, 6 knjig 340 Pro klet a, trdo v platno vezano 4.00 New York Marijina otroka .45 Princ Evgenij Savojski .30 Prvič med Indijanci .45 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Požigalec .30 Petrosini znani N. Y. detektiv .45 Sveta Genovefa .30 S prestola na morišče .30 Tiun-Ling, morski razbojnik .30 V gorskem zakotju .30 Vohun 1.00 Vrtomirov prstan ,30 Zlatokopf .45 Doli z orožjem .50 Zbrani spisi Jakob AleŠovec Kako sem se jaz l|ka1. Prvi del Drugi del Tretji del Ljubljanske slike. Četrti in peti del Ne v Ameriko. Šesti del ^ Gledališke Igre. Revček Andrejček Ne kliči vraga Zemljevidi. Združenih držav Celega sveta Kranjske deželo Zemljevidi: New York, 111., Kans., Colo., Mont. Pa., $ii»n., Wis., Wyo.r W. Va„ Alaska vsaki po 1.25 1.25 1.00 1.50 1.25 .50 .40 .25 .25 .10 .25 Newyorske, ducat po Slovenske narodna, nosa P® ducat .24 .04 .35 J® t gotovini, abpoitnfli J« Pri Iščem JOŽEFA STTKELJ. doma iz Berstovea. fara Semič, Dolenjsko. Pred 10. leti je bil nekje v Califoiniji. Prosim, če kdo ve kaj o njem. naj mi spo-roči. ali se naj sam zglasi. ee še živi. ker mu ima m sporočiti nekaj važnega. — Martin Stukel. 718-12. St. X.. Virginia. Minn. (11-12—1) Iščem svojega prijatelja FRANKA DEJAK, podomaee Pustov iz Dolenje vasi pri Ribnici na Dolenjskem. Pred 6. leti je delal v premogorovu v Winter-quarters, Utah. Prosim cenjene eitatelje. ako kateri ve za njegov naslov, da mi naznani, ako-pa sam bere. je pa bolje, da se sam oglasi na naslov: laidwig Mihelich, Box 23, Clear Creek, Utah.- (11-12—1) MPORTIRANE BftMJEVE JA600F • Najboljie vrste -Vrača. JM funtov $18 — K naroOln priJottte Money Order. rn. atj Han A Nw twki N« wiiiiiiiiikh Pozor rojaki in rojakinje! Od Vam zrastejo kraaal lasje t 6tih tednih. Od Alpeapomade zrastejo ▼ etm tednih modrim kras brke ln brada- Bermatlaem ali kostlbol ae oadravi popolsoma r Otfli dneh. Od Brustlnttnktare Vam postanejo sivi ■uje popolnoma na turni kakor so bUt v mladosti- Zdravilo aa rane, opekline kraste, bule, trnove, m kurje brsdoTice, potne nor, o—bllne, rane letodCne bolesnl m adrarljo hitro ln poeeiL Pifite takoj po realk id French Line c0mfa6nie generale transatuntique V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LA TOUPIAINE FRANCE ....... LA SAVOIE ____ LORRAINE ..... . 18. januarja 20. januarl* 29. januarja . fc. feL. uirja Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Peno Ave. Pittsburgh, Pa. r>T. Kol«r J« naf-•tarejif aloTenakJ sdravnlk. Ip*e-;a-H®t r Plttahurshu. ki Ima 2 »-le too oraksu ▼ adravl]* nju \aak modklk kolesni. Kastracij«nj« kr vi sdra^l ■ sls,-sorltem «0«. ki sa je lsumei