8 b PRIL 6C10 OS K ;[}N J A KNJIŽNICA P.8.126 66001 KOPER DNEVNIK Postnimi plačana ? gotovini Abb. postale I gruppc. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 210 (9818) TRST, sobota, 10. septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebufii, od 18. septembra 1944 do I. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi TISKOVNA KONFERENCA 0 VSEBINI PISMA SINDIKATOV ANDREOTTIJU «Devet točk» sindikalne federacije pred skorajšnjim srečanjem z vlado Temeljna zahteva po gospodarskem načrtovanju z jasnimi cilji Federacija CGIL CISL-UIL napoveduje splošni pritisk in stavke KPI SE NE BO VEČ UDELEŽEVALA SESTANKOV ZA ^DELITEV MEST» Izbiro voditetfev javnih ustanov naj navdihne predvsem strokovnost V Saint Vincentu se nadaljuje shod «levice» KD v znaku polemik proti komunističnemu «srednjeročnemu programu« Predstavniki tajništva sindikalne federacije med tiskovno konferenco. RlM — «če bo potrebno, bomo na-.? zahteve podprli s' stavkovnim pri-P*om, čeprav zaenkrat izključuje-možnost splošnih vsedržavnih na-®J°Pov*, je o skorajšnjem srečanju vlado in sindikati dejal sindikalist Macario na tiskovni konferen-•J. ko je časnikarjem in javnosti ^stavil osnovni dokument z de-!®tirni točkami federacije CGIL -/jSl, - UIL. Gre za probleme, podarja Macario, ki so «vsi enako-^ni*, kajti med njimi ni proble-"k>v «prve» in «druge» kategorije. Kar sindikati zahtevajo od vlade Jjso «epizodični konjunkturah ukre (Telefoto ANSA) RIM -- Medtem ko se nadaljuje (in verjetno ne bo nehala do volitev) polemika med KD in KPI o »srednje-ročnem načrtu spreminjanja italijanske družbe* je vodstvo KPI z dokaj stvarno potezo objavilo stališče o vprašanju izbire in imenovanja voditeljev bank, javnih podjetij in | drugih ustanov družbenega interesa, j Dokument je važen tudi zato, ker ! opozarja na to, kakšen naj bo na-j čin pri izbirah, obenem pa dokonč-i no prekinja prakso, ki je še pred ne-! kaj meseci («prvič in zadnjič*, za-i gotavljajo komunisti) privedel do »razdelitve* mest v vodstvu RAI. Vodstvo KPI svoj dokument zače-! nja z analizo napak in posledic, ki j so jih te napake povzročile v tride-I setih letih prevlade KD, ko je na 1 odgovorna mesta postavljala zgolj svoje ljudi, marsikdaj brez prave kompetence in sposobnosti. To se mora nehati, trdi KPI in v ta namen velja poudariti predvsem temeljna kriterij, da mora riti pravi človek na pravo mesto*. V tem smislu morajo pasti vsakršne diskrimi- r» na tradicionalni liniji tržno -pitnega manevriranja, pač pa j lo in nedvoumno programiranje pSpodarstva in posameznih vej pro-j podnje. Zato so sindikati priprav-‘ L^Oi tudi na sodelovanje z vlado, Ji naj omogoči «stičišče» za stalno Svetovanje in vzajemno dogovar lanje. To »stičišče* bi lahko bil ^Vousl.anovijajp.cil^or CIPI (odbor ^ industrijsko programiranje) .Tiskovne konference so se udeleži tudi sindikalisti Garavini in Ma-SSnetti za CGIL, Romei za CISL, Jj^enna, Manfrori in Biittinelli za o dokument, ki so ga sindikati po-pii vladi in na katerega bo An-JJ«otti s svojimi sodelavci moral govoriti na srečanju v ponede-sestavlja devet točk. Po vrsti Sledeče. , Podjetja z državno udeležbo: .'klikati zahtevajo korenito preosno-^ Podjetij z državno soudeležbo in J? bodo dopustili nadaljevanja poli-* »mašenja lukenj*. Izjemo predaja le jeklarstvo. Posebej sin-JL'Ste zanima, kako bo vlada poli; Rto usmerila odnos med bankami ,ladolženimi podjetji. jR Nujni primeri: IRI, ENI, Monte-;p>n. prvi (IRI) naj predstavi čim-Si okviren načrt, katerega naj pdoči tudi sindikatom, za inve-ustvarjanje novih delovnih Jpt in smernice za javno jeklarja (Gioia Tauro in definicijo Ba-JJalija), program za proizvodnjo polhih jekel, kmetijsko - jestvinski L08ram (v okviru UNIDAL) in o-Jjhitev podjetja »Condotte* v jav-V| rokah. Za cMontcdison* naj čimprej ustanovi «finančno J^bo* IRI - ENI in poskrbi za Janje tega kemijskega kolosa. K1 Industrijsko preusmerjanje: siniti zahtevajo takojšnje izvajanje v odobrenega zakona s posebnim parkom na južne pokrajine. Zaposlovanje mladine: vlada Za zaposlovanje mladine poseže Lj lavnih in zasebnih podjetjih, deltah in krajevnih upravah. Pri G sindikalisti pripominjajo, da bo jJndustriji v enem letu odšlo v M 200 tisoč delavcev. Teh de-iJJtih mest podjetja ne smejo uki-■ Pač pa zaposliti mlade delavca osnovi «posebnih seznamov*, iKj1, bo zaradi državnih podpor in mladosti tudi cena njiho- dov t«f s® i V a y ss 5- P ji ODPRTJE TRADICIONALNEGA VELESEJMA V BARIJU Andreotti izrazil zmerno zaupanje v vzpon italijanskega gospodarstva Govor predsednika vlade razočaral socialiste in komuniste BARI — »Lahko rečem, da gojimo zmerno zaupanje v izboljšanje stanja v gospodarstvu, čeprav si ne smemo delati prevelikih utvar: treba bo še trdo delati in pri tem misliti na splošne' koristi celotne družbe*. Tako je mogoče strniti v enem stavku govor, ki ga je. imel pred- Ppd 17 odstotkov. Tudi plačilna bi sednik vlade Giulio Andreotti ob lanca s tujino »e je izboljšala in odprtju tradicionalnega mednarod nega velesejma v Bariju. Ta prva gospodarska prireditev na italijanskem jugu ob vstopu v jesensko ob dobje je tradicionalno bila prilož nosi, ko je predsednik vlade nekako anticipiral ocene, ki jih bo vlada predložila parlamentu pred koncem meseca v zvezi s perspektivami gospodarstva v prihodnjem letu. Glede na zaskrbljenost zadnjih dni, kaj bo ob jesenski obnovi gospodarskih dejavnosti in skeptičnosti v zvezi z naraščanjem brezposelnosti je razumljivo, da bodo stranke in še posebej strokovnjaki ocenjevali Andreottijev govor in smernice, ki jih v njem nakazuje. Predsednik vlade je uvodome sku šal podati pozitiven obračun vladne dejavnosti v zadnjem letu. To je strnil v podatku, da se je inflacija skrčila vsaj za sedem odstotkov, saj je znašala spomladi, ko se je Italija pogajala za posojila mednarodnega denarnega sklada več kot 23 odstotkov, sedaj pa je zdrknila Andreotti goji upanje, da bo ob večji produktivnosti dela (pri tem je seveda pozval delavce, naj manj stavkajo in naj ne izostajajo z de la po, nepotrebnem) ter investicijah, tudi iz tujine, mogoče premostiti sedanje težave. \ Glede Juga je Andreotti zagotovil, da spodbuja Italija tuje investicije in omenil izrecno svoje razgovore z voditelji ZDA in Zahodne Nemčije. Omenil je nato vprašanje zaposlovanja mladine in povedal, da bo vlada v najkrajšem času sklicala predsednike dežel ter sindikaliste in se pogovorila o možnostih zaposlovanja mladih, ki so se vpisali v «posebne sezname*. Prvi so Andreottijev govor v Ba- riju komentirali socialisti. Pozitivno se sliši, pravi Vittorelli v uvodniku za »Avanti*, ko Andreotti poziva stranke, naj ne gledajo na lastne interese, pač pa na koristi celotne družbe, vendar ne verjamemo, da lahko taka vlada (Vittorelli meni, da je »prešibka*) nadzoruje obnovo gospodarstva. Potrebna je skratka vlada v kateri naj vse demokratične sile sodelujejo na enakopravni ravni. Andreottijev govor je razočaral tu- SV_ __________ ____ .. fa dela znatno manjša. il' Pravične stanarine in ljudska lokvanja: sindikati zahtevajo od-C10 spremembo sedanjih zakonskih «'®KOV. ' Kmetijske pogodbe: vlada naj 'bi za čimprejšnje izvajanje za- $ 'iste’ P° Katerem bodo odpravljeni hi spolovinarstva in kolonskega Sindikat agentov javne var-'te ’ v*flda >n parlament morata Vj.^tom javne varnosti priznati pra-do svobodnega ustanavljanja tvjaatov. V tem okviru CGIL -Ji - UIL napoveduje, da bo sre--dišču mesta pred nekaj leti v spomin obiska kraljice Elizabete v Kampali. Eno uro prej so oblasti pozvale prebivalce mesta, naj prisostvujejo eksekuciji. Po nekaterih poročilih so obsojence privezali drevesom. Večja množica je nemo sledila eksekuciji, streli pa so se slišali po vsem mestu. Ugandski predsednik Idi Amin Dada, o katerem so predvčerajš njim sporočili, da je v komi po operaciji, ki jo je moral prestati, pa je nasprotno živ in zdrav, saj je včeraj zapustil bolnišnico v Kampali in odšel na okrevanje na Vik torijino jezero. Bivši minister za zdravstvo Ugande, ki je lani zbežal iz Kampale ter živi sedaj v Londonu, je dejal, da je vest o domnevni komi Amina «zadnja od neumnih šal Kampale, katerim se mejevanju mezdnih poviškov. bo pač treba privaditi*. Po mnenju bivšega ministra naj bi si sam Amin izmislil operacijo, da bi se lahko izgovarjal, da ni mogel pa milostiti na smrt obsojenih, (tm) LONDON - V Blackpoolu se je zaključilo vsakoletno zasedanje britanskih sindikatov, ki so združeni v »Trade Unions*. Najpomembnejši sklep kongresistov je odobritev vladnega predloga o nadaljnjem, čeprav po nekoliko drugačnem ključu, Q- montažnih hiš in dragega materiala prizadetemu območju. O dolgem razgovoru med sodnikom in bivšim komisarjem (trajal je skoraj dve uri) ni bilo mogoče zvedeti ničesar, sodeč po dejstvu, da je bil lombardijski poslanec dokaj utrujen, pa kaže, da ni šlo za prijateljsko kramljanje, pač pa za pravo zasliševanje. Zaman so časnikarji, ki jih je Zamberletti s svojo potezo presenetil, saj je bil njegov prihod napovedan za ponedeljek, silili v namestnika videmskega državnega pravdnika: prijazno vendar o-dločno je mladi sodnik zavrnil vsa vprašanja in se oddaljil ne da bi dejansko črhnil besedico. In tudi bivši podtajnik'' za notranje zadeve ni bil novinarjem v večjo pomoč, saj se je ves čas skliceval na tajnost preiskovalnega postopka. »Rad bi spregovoril — je večkrat ponovil — vendar ne smem. Zame bi bila ta velika priložnost, če bi lahko spregovoril, vendar se ta priložnost ne usklajuje z dolžnostjo politika. Zato moram molčati.* Potem ko je poudaril, da s svojim nepričakovanim prihodom ni hotel presenetiti nikogar (»Rekel' sem že, da bom prišel, čim bo vlada sprejela moj odstop.*) in da še je že pred časom dogovoril s sodnikom za sestanek, je bivši komisar pribil, da si prevzema vso politično, moralno in pravno odgovornost za svoje delo in v isti sapi naglasil, da po njegovem »škandal zaradi Furlanije* dejansko ne obstaja. Pripomnil je še, da sestanek z dr. Toselom ni bil edini cilj njegovega potovanja: »Prišel sem, da i bi izkazal svojo solidarnost vsem tistim, krajevnim upraviteljem, županom, tehnikom, ki so sodelovali z menoj med napornim delom civilne zaščite in v poštenost katerih trdno verjamen*. Pristavil je še, da afera, ki ima vsekakor postranski značaj, ne sme zavreti obnove in dodal, da je odstopil, da bi o-mogočil preiskovalcem hitrejše delo. Zamberletti je na izrecno vprašanje tudi priznal, da se zaradi Bal-bovega ravnanja čuti »izdanega* pripomnil pa je takoj, da si »kot politik ne sme dovoliti ne sovraštva ne zagrenjenosti do nikogar*. »Pričakujem — je še pristavil — da bo savonski sodnik pojasnil vso zadevo.* V tem okviru je Še izjavil, da bo šel v Savono samo na izrecno zahtevo sodnika in dodal, da je preiskava v ligurskem mestu nekaj povsem drugega od preiskave v Vidmu tudi zato, ker je osebno čustveno vezan na Furlanijo. Ob koncu razgovora, ki je bil zaradi prepletajočih se vprašanj prisotnih novinarjev dokaj zmeden, je bivši komisar še pristavil, da je za politika to, kar se je pripetilo njemu, brez dvoma grenko doživetje, poudaril pa je, da ima popolno zaupanje v sodstvo in v vse državne u-stanove. V tem okviru je tudi zavrnil predlog načelnika demokrščan-ske poslanske skupine Piccolija za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije za Furlanijo, kar bi dejansko pomenilo — tega p« seveda on ni rekel — poskus utišanja odmevnosti škandala. Na izrecno vprašanje časnikarjev je bripomnil, da ga je presenetila trditev, da naj VOJMIR TAVČAR (Nadaljevanje na t. strani). V INTERVJUJU ZA RINASCITO Kardelj o socialistični > demokraciji v Jugoslaviji BEOGRAD — Član predsedstev ZKJ in SFRJ Edvard Kardelj je dal intervju za teoretično glasilo KPI »Rinascita*. V pogovoru z direktorjem časopisa Minuccijem in glavnim urednikom Schacherlom je govoril o socialistični demokraciji v Jugoslaviji, zlasti v zvezi z izvajanjem zakona o združenem delu in o nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Kot je sporočil Tanjug, je Kardelj spregovoril tudi o širjenju vpliva novih političnih in družbenih subjektov, predvsem o širokem gibanju množic v zahodni Evropi, o sposobnosti marksizma, da pojasni zapletenost sedanjih družbenih procesov v svetu, in o pogledih jugoslovanskih komunistov na sodelovanje komunistov s socialisti in socialnimi demokrati. Kardelj Je za italijanski partijski časopis »Rinascita* tudi izčrpno razčlenil glavne značilnosti krize sodobnega kapitalizma. V Zagrebu odprt jesenski velesejem ZAGREB — Na jesenskem zagrebškem velesejmu, ki ga je včeraj slovesno odprl predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov, letos sodeluje približno 1300 jugoslovanskih in 5000 tujih razstavljavcev iz 62 držav vsega sveta. Na razstavni površini 285 tisoč kvadratnih metrov prikazujejo nad 300 tisoč izdelkov, ki so najnovejši dosežki v proizvodnji blaga za široko potrošnjo in investicijsko opremo. Branilci zahtevajo dodelitev savonske preiskave Vidmu SAVONA — Medtem ko preiskava v Vidmu počasi napreduje, je savonski sodnik Acquarone, ki vodi preiskavo o domnevnih podkupninah v Maianu, praktično na koncu dolgega napora. Vse kaže, da bo to prihodnji teden poslal akte javnemu tožilcu za zaključne zahteve, preden bo predal vse gradivo v nadaljnji postopek. Včeraj je Acquarone preučil dosedanje izsledke skupno s sodelavci in javnim tožilcem. V tem okviru naj bi razpravljali tudi o »begu* informacij o zadnjem zasliševanju, ki naj bi delno onesposobilo poglobitev preiskave. Banderov zagovornik Petiziol, Id se je včeraj vrnil iz Savone, pa jo medtem potrdil, da bo zahteval dodelitev sodnega postopka Vidmu. To pa naj bi storil šele, ko bo preiskava zaključena. TRŽAŠKI DNEVNIK NA BLIŽNJEM SIMPOZIJU MEDNARODNE ZVEZE ZA ALTERNATIVO PSIHIATRIJI Obračun izkušenj in perspektive za drugačno zdravljenje «norosti» Predviden prihod blizu 2500 operaterjev z vsega sveta . Program dela v razprav ali po tematskih skupinah - Dario Fo v športni palači? Zadnje priprave za mednarodni simpozij o alternativni psihiatriji, ki bo potekal v našem mestu, ali točneje v več krajih naše pokraji ne, od 13. do 18. tega meseca, so naravno v polnem teku. Te dni se je mudila v Trstu tudi delegacija, ki so jo sestavljali pokrajinski upravitelji in Arezza in zdravstveni operaterji tamkajšnje, prav tako kot tržaška, »odprte* umobol niče. Pokrajina Arezzo je namreč, skupaj s tržaško pokrajino in milj-sko občino, pokroviteljica tega srečanja in so se zato njeni predstavniki predvčerajšnjim sestali s krajevnimi upravitelji in strokovnjaki, da se dogovorijo o še zadnjih podrobnostih programa. Vabilu prireditelja, Mednarodne zveze za alternativo psihiatriji, se je odzvalo že veliko število zdravnikov, zdravstvenih delavcev, intelektualcev in družbenih delavcev nasploh, ki si po vsem svetu prizadevajo za osvoboditev »drugačnih*, ki jih družba proglaša za «norce» in jih izloča iz svoje srede s tem, da jih zapira pod nadzor stvom v strukture, ki so mnogokrat bolj podobne ječam kot pa bolnicam. Prav po zaslugi pionirjev »anti-psihiatrije* se pa v zadnjih letih po vsem svetu čedalje bolj širijo primeri najprej odpiranja,/nato pa u-kinjanja umobolnic. V naših krajih, najprej v Gorici, nato pa v Trstu, smo bili priča osvobajanju tradicionalno družbeno zavrženih z novimi zdravstvenimi metodami profesorja Basaglie. osnovanimi na «družbe nem* zdravljenju in ponovnem vključevanju v skupnost, katerih uspehi so kljub začetnim nerazumevanjem in tudi objektivnim težavam sedaj vsem na dlani. Prireditelji pričakujejo, da se bo simpozija udeležilo blizu 2500 ljudi, kar jih postavlja pred nelahke naloge, zlasti kar zadeva prenočeva nje, zaradi česar so zaprosili javnost, da ponudi gostoljubnost tudi v zasebnih stanovanjih. Glavna teža simpozija bo seveda na poglobljeni razpravi o dosedanjih izkušnjah nove psihiatrije po vsem svetu in o smernicah nadalj- (paviljon F), o sistemih psihiatričnega in psihološkega nadzorstva (re kreatorij v Ulici Settefontane 45), o psihiatrizaciji otrok (zavod Palu-tan v Ulici Cantu). Zanimivi tudi za širšo javnost sta v tej skupini razpravi o psihiatrični in psihološki represiji, pri kateri bo sodelovala skupina beguncev iz južnoameriških držav pod fašističnimi diktaturami (v umobolnici pod cirkuškim šotorom) in o «Emarginaciji in narodnostnih manjšinah* (občinska telovadnica v Nabrežini). Isti dan bodo v notranjem gledališču umobolnice razpravljali o »Arhitekturi nadzorstva*, v slovenskem Kulturnem domu v Ulici Petronio pa o vlogi sredstev javnega obveščanja pri uvajanju novega pojmovanja »norosti*. V petek bo v kinu Verdi v Miljah razprava o psihiatriji in javnih ustanovah, v dvorani ENAIP v Istrski ulici 57 bodo obravnavali sindikalne poglede na nove metode zdravljenja po dosedanjih izkušnjah. Študijska skupina »Alternativa* pa bo proučevala stanje in možnosti razvoja drugačnih načinov zdravljenja v «zdravilnih skupnostih* (kino Astra), o problemih otrok (Palu tan), o dosežkih in neuspehih pobud na teritoriju (kino Vittorio Veneto) in o «ženski in norosti, oziroma borbi proti dvojni emarginaciji* (bivši otroški vrtec v umobolnici). Vzporedno z delovnim programom se bodo, kot smo že pisali, odvijale stranske prireditve, med katerimi predstavi gledališča Daria Foja, ki bo nastopil v soboto ob 17. uri pod velikim šotorom v umobolnici, za nedeljsko večerno predstavo pa se je baje zopet odprla možnost, da bo dala občina na razpolago športno palačo na Čarboli. PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA V Tržaški knjigarni na zalogi skoraj vsi obvezni učbeniki Letos ni običajnega navala dijakov, ker so si knjige že prej naročili - Cene učnih tekstov v zadnjem Času zelo poskočile Šolske vesti Tržaška knjigarna v VI. sv. Frančiška je med najvažnejšimi dejavniki našega slovenskega življenja v zamejstvu. Tu lahko človek kupi slovensko knjigo, ploščo, revijo ali časopis. Izbira je velika in zaloga polna. Te dni pa je knjigarna izgubila svojo običajno podobo, saj sq na policah, ki jih navadno prekrivajo leposlovna in drugačna dela, večinoma učbeniki. Navadno je v takih dneh v knjigarni vse živo in prijaznim prodajalcem često zmanjka sape in komajda lahko kupce postrežejo. Kakšen je položaj letos, smo vprašali Vojka Slavca, ki že mnogo let v knjigarni preklada knjige, streže gostom, računa itd. »Letos je obisk šolarjev, kot pač vsako leto, dober in lahko bi rekli pameten — je dejal Slavec — ker so dijaki začeli kupovati šolske knjige že avgusta in dobili smo mnogo re- zervacij, tako da ni običajnega navala. Na rezervacijo knjig tudi računamo, ker tako vemo koliko izvodov moramo naročiti pri raznih založbah. Problem učbenikov je prav ta: založbe nudijo zelo nizke po puste in knjig, ki ostanejo neprodane, ne sprejemajo nazaj in zato so rezervacije s strani dijakov pogoj za dobro poslovanje. Kajti če nihče knjig že vnaprej ne režervi-ra, ne moremo tvegati, da bi na lastno roko naročili učbenik. Ker ni običajnega navala lažje, in boljše postrežemo. Predvidevamo, da bo večja gneča prvi ali drugi dan pouka, zato pa vabimo že sedaj vse šolarje, da si knjige čimprej nabavijo. Na žalost nimamo na razpolago prav vseh učbenikov. Vzroka sta predvsem dva: nekateri naslovi, ki so na šolskem seznamu, so že več GHERSI IN MARTONE NA PREFEKTURI Pristojne oblasti naj zatrejo v kali fašistične provokacije Zagotoviti nemoten potek predvolilne kampanje Predsednik tržaške pokrajine Ghersi in podpredsednik Martone sta obiskala vladnega prefekta dr. Molinarija, kateremu sta izrazila zaskrbljenost spričo porasti fašističnega nasilja in provokacij v našem mestu. Položaj javnega reda je toliko hujši, ker sovpada s pričetkom predvolilne kampanje za obnovo tržaškega občinskega sveta. Na delu so sile, ki hočejo ustvariti vzdušje napetosti in skaliti miren potek volitev, ki so nadvse važne za preverjanje krajevnega in tudi vsedržavnega položaja. Pokrajinska predstavnika sta zato zahtevala od krajevnega vladnega predstavnika, da uredi vse potrebno piri pristojnih oblasteh, da njega razvoja. Udeleženci se bodo zatrejo v kali fašistične provokacije zato razdelili na več delovnih sku- » s tem omogočijo nemoten m orni-pdn, ki bodo obravnavale specifične 1 ^an iP°tek volilne kampanje. Med teme v okviru študijskih grup. j drugim sta Ghersi m Martone dala V četrtek zjutraj bo v okviru po-1mednarodne zveze'za altema-glabljanja sistemov nadzorstva nad ^ psihiatrij0i katerega telj je tržaška pokrajina. Obenem sta zahtevala, da se zajamči bud i prefektu vse informacije o simpo- izrinjanjem in odkloni razprava o p&iliiatrični farmakologiji in-, kirurgiji (v paviljonu M umobolnice pri Sv. lyanu), juridičnih vprašanjih ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV prireja ob 47. obletnici ustrelitve bazoviških junakov SPOMINSKO SVEČANOST ki bo jutri. 11. t.m., ob 16. uri piri spomeniku. Svečanost se bo začela s polaganjem vencev, nato bosta spregovorila Vojko Kocman v slovenščini in Paolo Šema v italijanščini v imenu VZPI—ANPI. Sodeloval bo pevski zbor PD Lip« iz Bazovice. nost in varnost pred morebitnimi provokacijami ob tem važnem simpoziju. Dr. Molinari je zagotovil svojo zavzetost in skrb ob obeh problemih, ki sta mu jih predložila pokrajinska predstavnika. Nastop Ghersija in Martoneja je bil logična posledica vala političnega nasilja, ki je zajelo naše mesto. Kronika je bila polna dogodkov, ki so vznemirili javno mnenje. Kar pa je v bistvu še hujše, je dejstvo, da so ostajali krivci fašističnih izzivanj tudi tokrat nekaznovani, kar jim daje samo potuho za nova izzivanja z očitnim namenom kaliti predvolilno vzdušje v interesu naj-boli reakcionarnih sil v našem mestu. Popoldne ogled Spacalove razstave na univerzi Tržaška letoviščarska in turistična ustanova organizira danes popoldne obisk Spacalove razstave, ki je že več časa v tavli magni» univerze. Obiskovalce bo vodil znani kritik prof. Sergio Molesi, ki bo tudi razložil in orisal pomen razstavljenih del. Naj na tem mestu spomnimo, da se bo antološka razstava našega u-metnika zaključila na univerzi 13. septembra, na Gradu sv. Justa in v Rižarni pa 30. septembra. Spacalova razstava je vzbudila med občinstvom veliko zanimanja, saj si jo je samo na Gradu sv, Justa ogledalo že nad 47.000 ljudi. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Odgovor ministra Tine Anselmi glede zdravniške oskrbe INAM V ponedeljek sestanek na pokrajini glede zaposlitve mlade delovne sile Tajništvo pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL im UIL sporoča. da je od ministra za delo Tine Anselmi prejelo brzojavko, v kateri sporoča, da je opozorila predsedstvo ministrskega sveta na vprašanje zdravstvene oskrbe INAM v tržaški in goriški pokrajini. V pričakovanju dokončne rešitve vprašanja je minister pozvala INAM, naj omeji izvajanje novih zadevnih predpisov samo na trgovinski sektor. Pokrajinska federacija pozitivno ocenjuje doseženi uspeh, čeprav ni dokončen, pri tem pa poudarja, da se bo še nadalje zavzemala za ohranitev dosedanje zdravstvene oskrbe INAM do popolnega izvajanja zdravstvene reforme. Kot smo že poročali, je tajništvo pokrajinske federacije imelo o tem vprašanju razgovor z ministrom Tino Anselmi ob njenem obisku v Tr- HiiiMiiiiimiiMiiiiniiMiiiMiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiitiuifitiiiiiimiiiiitiiiMHiiHiiimiiMiMimiimiiiiiiiMim VČERAJ PONOČI PRED DISKOTEKO V DEVINU S pištolo so obstrelili starega znanca policije Precej nejasnosti v ranjenčevem opisu dogodka Kdo so trije neznanci, ki so izzvali prepir in streljali ? ■liiiMiiiimiiniiiiiiiiiimtmiiiiiiinTiiiiiii»iiiimiimi»‘inn»"»iuiinmiiiiiiiiiiiimiiuiinmiiiMniH*iiiiiHii ALEKSU GREGORIČ ljevalo, tudi omrtvičena prosvetna dejavnost domačega društva bo nemara spet vzcvetela, in tudi za no- -voustanovljeno društvo »Sirena* bo zavela močnejša in ugodnejša sapa. Vsega tega in še marsičesa drugega Aleksi j ne bo več videl, čeprav je bil prav on med tistimi, ki so s trudom, nesebičnostjo in požrtvovalnostjo sejali. Toda vsakdo, ki bo kdajkoli žel iz njegovega potu vzklilo klasje, bo hvaležno o-hranil pred očmi in v srcu njegov svetel lik. Sestri in drugim sorodnikom izrekamo ob tej izgubi globoko sožalje. * * # Sekcija KPI »Marij Matjašič - Mi lan* iz Barkovelj je poslala v objavo sledeče sporočilo: »V starosti 42 let je nenadoma preminul tovariš Aleksij Gregorič, član sekcijskega odbora KPI v Bar-kovljah. Tovariš Gregorič se je rodil v delovni slovenski družini v Barkov-ljah j n se je vzgojil v globokem antifašističnem duhu. Mnogo let je že aktivno deloval v vrstah KPI, bil je prisoten v vseh antifašističnih akcijah in v povojnem gibanju za demokracijo in napredek. Aktivno je deloval tudi v vrstah prosvetnega gibanja in še posebno prosvetnega društva v Barkovljah. Bil je tudi član Partizanskega pevskega zbora. Zelo se je zavzemal za uveljavitev narodnih pravic slovenskega ljudstva. Zaradi njegove dobrosrčnosti in njegove humanosti so ga vsi imeli radi. Sekcija KPI »Marij Matjašič - Milan* iz Barkovelj, v vrstah katere pušča praznino, izraža globoko sožalje vsem sorodnikom. V znak žalosti je sekcija KPI v Barkovljah odložila festival Komunističnega tiska na 16., 17. in 18. september*. » * » Žalovanju ob prerani izgubi priljubljenega aktivista Aleksija Gregoriča se pridružuje tudi tajništvo tržaške federacije komunistične partije. Kdo ni poznal Aleksija Gregoriča iz Barkovelj? Kdo ni poznal človeka, ki si ga lahko srečal na vseh slovenskih in antifašističnih prireditvah, ki je imel za vsakogar prijateljsko besedo, ki mu je bilo sveto vse, kar je lahko naredil za napredne krajevne in druge organizacije, za partijo, za prosvetno društvo, za Kmečko zvezo, za Tržaški partizanski pevski zbor, pa še za marsikatero drugo, v katerih je bil dragocen član. Kdo ni poznal človeka, ki mu življenje sicer ni bilo vselej naklonjeno in pravično • — v njem je bilo rahlo čutiti neko neopredeljivo zagrenjenost, ki mu je včasih narekovala, da je zanemarjal samega sebe, zato pa se je s še večjim zagonom razdajal svojemu bližnjemu. Neskončnih razsežnosti Aleksijevega srca se skratka ne da izmeriti z navadnimi merili. To srce je včeraj nepričakovano prenehalo biti. Še dan prej je .delal s svojo običajno vnemo na dvorišču prosvetnega doma, kjer bi moral biti v teh dneh praznik komunističnega tiska. In z delom bi bil moral nadaljevati včeraj, kot je zagotovil svojim tovarišem. Vendar je namesto njega prišla kruta vest, s katero se je težko sprijazniti. Neizprosna bolezen je nasilno pretrgala njegovo življenje in vsa nje gova stremljenja in upe. Delo v barkovljansld sekciji se bo nada- Včeraj ponoči okrog ene ure so pred diskoteko - kegljiščem v Devinu obstrelili 25-letnega Leonarda A-lagno iz Ul. Boito 7. Kdo ga je in zakaj ni znano. Sam Alagna je policijskim agentom izjavil, da je stal pred diskoteko in kadil cigareto, ko so se mu približali trije mladeniči, ki so se bili pripeljali z avtomo bilom. Nikoli prej jih še ni videl in govorili so v takšnem narečju, da jih ni povsem razumel. Edep od njih ga je vprašal, če mu prižge cigareto, očitno pa je iskal prepir. V določenem trenutku je po krajšem prepiru mladenič potegnil iz žepa majhno pištolo ter ustrelil proti A-lagnu. To je bilo tudi vse, kar je Alagna ki je imel desno stegno preluknjano, povedal agentom. Drugih očividcev tli bilo. Strel pa sta slišala u-službenca diskoteke Lino Bencich iz Križa 571 ter Guido Fuočd iz Marine Julie. Takoj sta stekla iz bara ter zagledala Alagno, ki je stokal ter si z obema rokama stiskal krvaveče stegno. Istočasno sta lahko opazila tudi neki avtomobil, ki se je z vso braino oddaljeval. Agenti so poklicali reševalec Rde čega križa, ki je ranjenca odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurškem oddelku, kjer mu bodo odstranili kroglo. Okreval pa bo v približno dvajsetih dneh. Marsikaj v tej zadevi ni jasno. Predvsem je treba pripomniti, da je Alagha star znanec policije. Agenti so se nadalje čudili dejstvu, da je bilo več krvavih madežev za diskoteko ne pa pred vhodom, kjer naj bi mladeniča obstrelili- In končno — tulca ni bilo nikjer. Kako in zakaj se je vse to pripetilo bo mogoče povedala nadaljnja preiskava. Danes se poročita IRENKA TAUČAR in IGOR KRT Vso srečo v novem življenju želi PD Kraški dom iz Repen-tabra. V Slovenski dijaški dom «SREČKO KOSOVEL* TRST, UL. GINNASTICA 72 Vpisujemo še danes od 8.30 do 13. ure. Za morebitne informacije tele fonirajte na ndšo številko 793-167, stu in jo je tedaj opozorilo na srečanje 26. julija na ministrstvu za delo. Tudi takrat so sindikalni predstavniki poudarili, da nikakor ne morejo sprejeti spremembe dosedanjih predpisov glede odprave ugodnosti zdravniške oskrbe INAM za vse kategorije, kot je določilo ministrstvo za delo. Za zdaj bodo torej obveljali predpisi glede zdravniške oskrbe INAM za vse kategorije, ra- let razprodani, knjige pa. ki jih je izdal do leta 1954 vladni komisariat in knjige, ki jih danes odobri italijanski proveditorat za slovenske šole, se lahko dobe samo v poslopju srednje šole Ivan Cankar pri Sv. Jakobu. V glavnem pa je velika večina učbenikov šolarjem na razpolago, sedaj pričakujemo le še nekaj italijanskih naslovov. Največ je povpraševanje je za učbenike glatmih predmetov in seveda za nove knjige, ki jih določi profesor. Predvsem grejo v promet učbeniki za slovenščino, italijanščino, angleščino in nemščino, pa razni slovarji. Moram pa žal poudariti, da so cene Šolskih knjig izredno poskočile, zato si skušajo dijaki, predvsem .višjih srednjih šol, zagotoviti učbenike iz rdruge roke». Kot primer naj navedem cene knjig za prvi razred učiteljišča: če dijak kupi vse te knjige, mora potrositi v knjigarn it 60.000 lir ne vštevši slovarjev. Poleg tega mora še k Sv. Jakobu, kjer nakupi še sedem učbenikov v znesku 15.000 lir. Povedati pa moram, da so učbeniki za to šolo najdražji, v primerjavi z drugimi šolami pa ni bistvenih razlik. Knjigama ne more nuditi dijaku popusta, ker pač za učbenike ni predviden, poleg tega pa mora kupec ob nakupu takoj plačati, kajti glede tega imamo slabe izkušnje, saj še danes čakamo, da nekateri poravnajo dolgove iz prejšnjih let. Nekatere ugodnosti pa dijaki vendarle imajo. Vse okoliške občine razdelijo nižje šolcem obvezne učbenike brezplačno. Dijaki dobijo tudi državne bone, za nižješolce 10.000 lir, za višješolce pa 15.000 lir. Manj premožni dijaki lahko napravijo tudi prošnjo na posamezne šole. Potem so še boni tržaške občine in do lanskega leta tudi od šolskega patronata. Ugodnosti nudijo tudi nekatera Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 13. septembra v tajništvu šole v Ul. R. , Manna 29, telef. 418-605, vsak dan od 10. do 12. lire razen ob sobotah. Pričetek pouka v četrtek, 15. septembra. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Nabrežini bo 12. t.m., od 17. do 19. ure v šolskih prostorih. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Dolini bo 13. t.m., od 17. do 19. ure v Kulturnem domu v Boljuncu. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice na Proseku bo 13. t.m., od 17. do 19. ure v Soščevi hiši. Prireditve Združenje Union priredi danes in jutri, 10. in 11. t.m. na vrtu pod-lonjerskega kulturnega krožka športni praznik s tekmovanji v namiznem tenisu, kulturnim sporedom, kioski s čevapčiči ter plesom z orkestrom «Bogatec». zen trgovinske stroke, kbt je v svo ji brzojavki sporočila ministrica za j več ja podjetja (llalsider, RAl itd.). delo. Sindikalni predstavniki se zdaj u-kvarjajo s perečim vprašanjem zaposlitve mlade delovne sile. Tako je bil predvčerajšnjim na sedežu trgovinske zbornice sestanek sindikalnih predstavnikov ter predstavnikov združenj trgovcev, obrtnikov ter malih in srednjih industrijcev. Med drugim so govorili tudi o tečajih za poklicno usposabljanje in so se dogovorili, da se bodo ponovno srečali ob koncu meseca. Medtem bo v ponedeljek na pokrajini ob 9.30 sestanek s predstavniki delodajalcev, ob 11'.IV 8' 'pred- stavniki krajevnih uprav, s katerimi naj bi preverili pOsčbne načrte občin in pokrajine za^žšfposlltev mlade delovne sile, oziroma možnosti in razporožljivost podjetnikov. • Danes in jutri prireja KPI dva festivala »Unita* in »Dela* in sicer ob Ljudskem domu »Togliatti* v Naselju sv. Sergija in na vrtu Ljudskega doma v Ulici Madoimina Huda prometna nesreča s štirimi ranjenci na Greti Na rebri na Greti v bližini šole Addobbati, se je včeraj ponoči malo pred eno uro pripetila lriida prometna nesreča. Zaradi prevelike hitrosti se je prevrnil avtomobil fiat 126 s štirimi potniki. Avtomobil je proti mestnemu središču vozila 18-letna Mirella Marini iz Ul. delle Doccie 1/1, poleg nje pa so se pe ljali trije vojaki iz vojašnice v Ul. Rossetti. Vozilo je najprej polzelo navzdol po strehi kakih trideset metrov ter nato trčilo v druga parkirana vozila. Najhuje se je poškodovala Marini-jeva, ki so jo zaradi hudih udarcev v glavo sprejeli na oddelek za o-življanje s strogo pridržano prognozo. Zaradi ran in udarcev so v bolnišnico sprejeli na zdravljenje še 20-letnega Enza Salv ata, 21-letnega Daria Savareseja in 22-letnega Ni coloja Bottonija. VČERAJ POPOLDNE NA TRETJEM POMOLU STAREGA PRISTANIŠČA ' : """ ^ Vročekrvnež iz nepomembnih razlogov z nožem ranil svoja delovna tovariša Od besed prešli k dejanjem - Hudo ranjen tretji delavec, ki je hotel prepirljivca ločiti Poleg Knjig prodajamo tudi Aru ge šolske potrebščine, zvezke, peresa, barvice, radirke, tako da ima dijak pri nas res vse na razpolago. Prav zaradi skorajšnjega začetka novega šolskega leta bo knjigarna poslovala tudi ob ponedeljkih vse do tretjega oktobra. Naša želja je, da bi bile knjige cenejše, da bi se obisk povečal, saj bodo prostori knjigarne drugo leto res prikupni. V naslednjih mesecih, konkretno po božiču, bomo naše prostore namreč razširili. Upamo, da bomo potem lahko še boljše delovali in knjigarna bi morhld! 'nostati pravi mestni center, kjer se ljudje in izobraženci srečujejo tfr pokramljajo o kulturnih ali drugačnih zadevah.» (m. č.) V počastitev Kraljice miru (38. obletnica) bo jutri, 11. septembra, na Katinari sv. maša ob 10. uri. Včeraj-danes Gledališča TEATRO STABJLE': dramska sezona 1977/78, Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju v prodaji od 12. septembra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. Razna obvestila Sekcija ZKMI iz škednja «P. Neruda* organizira festival «La citta futura* z naslednjim programom: sobota, 10. septembra: ob 18. uri otvoritev, ob 19. uri razprava o ške-denjskem okraju, ob 21. uri projekcija film: »Z, 1’orgia del potere* Y. Montand. Nedelja, 11. septembra: ob 10. uri ex tempore za otroke, ob 18. uri otvoritev, ob 19. uri zborovanje, ob 21. uri predstava »Canzoniere triestino*. Pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela obvešča svoje člane, da se bodo 12. septembra, ob 20.30 začele redne pevske vaje. Vabimo vse člane zbora k polni udeležbi. Odbor. ŠZ BOR obvešča starše dečkov od 7. do 11. leta starosti, da so odprta vpisovanja za MINIBASKET za sezono 1977/ 78. Zainteresirani lahko dobijo vsa pojasnila po telefonski št. 421-467 (Bradassi), po 20. uri. Kino MIRAMARSKI PARK: «Lnči in zvoki* Predstavi: ob 20.30 »Miramarskj sen* (v slovenščini); ob 21.45 «** sogno imperiale di Miramare* i italijanščini). Prevoz z motornih čolnom od pomola Audace do 8 Ijanskega portiča (ob 19.20 in 20-5«h Po predstavi iz grljanskega porti(» dva povratka. Ariston 21.30 «Padre padrone* Pa®18 in Vittoria Tavianija. V glavnih vlogah Omero Antonutti in Severio Marconi. Barvni film. Mignon 16.00-22.00 «1 due supen?1*" di quasi piatti*. Terence Hill. ®u Spencer. Barvni film. , , Nazionale 16.30 »Paperino e C. ^ vacanza*. Walt Disneyeva ris«®* Po risanki še «11 levriero piccW* tello*. Grattacielo 16.30 «Tutli defunti traJ»® i morti*. Barvni film) Prepoved811 mladini pod 14. letom. - Excelsior 16.30 »Roulette russa*. Segal, G. Jackson. Barvni film- , Fenice 16.30 »Super vixens». SM/ Eubank, Charles Napier, Shal™1 Kelly. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. .. Eden 16.00 »La baltaglia delle aauu” Maleolm McDowell, ChristoP” Plummer. Barvni film. Rltz 16.00 «La spia che mi ama^ Roger Moore, Barbara Bach, C Jurgens. Barvni film. Cristallo 16.30-21.30 «H colosso Rodi*. Roy Calhoun. Barvni m®' Aurora 17.00 «Mister miliardo*. renče Hill. Barvni film. Capitol 16.00 «Paolo il caldo*. carlo Giannini. Barvni film. Pr®* vedan mladini pod 14. letom-Moderno 16.30 »Due sporche carovL Alain- Delon in Charles Brons Barvni film. 4n1j Filodranimatico 16.00—22.00 «Bel , impero del sesso*. Prepovedan dini pod 18. letom. Barvni fu®' Ideale 16.30 «11 maestro di viol«10' Domenico Modugno. Barvni Iinpero 16.30 «11 marito in coUeS* Enrico Montesano. Barvni fd®' ^ Vittorio Veneto 17.00 »Al rivederla*. Ugo Tognazzi. dan mladini pod 18. letom. ’ film. wi- Astra 16.30—22.00 «Ben Hur*. ton Heston. Barvni film. uj. Volta (Milje) 17.00 »American ti*. Richard Dreyfuss. Barvni » Razstave Danes, SOBOTA, 10. septembra NIKITA Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.27. — Dolžina dneva 12.50. — Luna vzide 3.23 in zatone ob 17.39. Jutri, NEDELJA, 11. septembra MILAN Vreme včeraj: Naj višja temperatura 23,8 stopinje, najnižja 19,4, ob 13. uri 22,4 stopinje, zračni tlak 1012,7 mb rahlo raste, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, veter severni .25 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. septembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 13 ljudi. UMRLI SO: 84-letni Ugo Crovet-ti, 63 letna Bruna Perkii por. Rio-sa, 81-letna Giuseppina Nicoli. 55-letna Lidia Benci, 68-letnd France-sco Fumich, 71-letna Maria Iasbitz vd. Califi, 51-letni Giuseppe Strain, 65-letna Sardon Emma, 71-letni A-lessandro Mozetič, 69 letna Cecilia Selibara vd. Toiusso, 68-letna Danica Sancin vd. Ferracin, 66-letni Umberto Fiare, 89-letni Giuseppe Antanelli. Spacalova antološka razstava se nadaljuje na Gradu sv. Justa (Ba-stione fiorito), v Rižarni in na Univerzi (Piazzale Europa). Danes ob 18. uri bo v Tržaški knjigami otvoritev razstave slik nagrajencev ex tempore KASTA. Razstava bo trajala do 24. septembra. Vljudno vabljenj! „H V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita je do il. t.m. odprta razstava slikarskih in scenskih del tržaškega umetnika J Cesarja. V umetnostni galeriji «11 Mandrac-chio* v Miljah je razstava najnovejših del slikarja Sava Sovreta. V galeriji «Sala (1’arte moderna* v Pasaži Rossoni bosta od 11. do 20. septembra razstavljala svoja dela slikarja Aldo Bressanutti in Giovanni Duiz. V Pokrajinskem muzeju v Kopru je razstava z naslovom «Plastika s | pleteninasto ornamentiko v Slove-! niji*. Razstava bo odprta do 30. septembra. Urnik: od 9. do 13. in I od 18. do 20. ure. | V ponedeljek, 12. septembra, ob 19. uri bono na Gradu sv. Justa ] odprli razstavo o »predzgodovini | Caput Adriae*, ki jo pripravljajo občinski motnost. Prispevki . JU- Namesto cvetja na grob lelev ra, štine Košuta darujejo nečaki Edi in Grozdana 10.000 lir na Du* matico. Prosvetno društvo Barkovlje sorodnikom občuteno sožalje ob b®" dni bridki izgubi svojega člana. ALEKSIJA GREGORIČA Kmečka zveza izraža na^^LjcBke suhozemskemu tovornemu ter-1 lr za namestitev montažnih his, ki >alu pri Fernetičih. Skupni stro- s° Jili občine prejele v dar. To je ki bodo znašali 984.240.260 lir. Vso-! omogočilo postavitev 3.415 montažnih 190 milijonov bo potrebna za iz- hls za s^P™h 343.398 m’ pokritih ffa.i.i----- —.----------------- površin. Nadalje je Tnpani poročal o pogodbah, ki jih je dežela sklenila z dobavnimi podjetji. Dežela je prav tako poskrbela za vzdrževanje teh objektov. Po poročilu se je razvnela živahna razprava, člani komisije so sklenili, poveriti ožji skupini pregled morebitnih pomanjkljivosti glede na stanje montažnih hiš. Ta skupina naj bi pripravila tudi načrt za preventivna dela v pričakovanju zime. V zaključku je komisija dopolnila svoje predsedstvo in izvolila za podpredsednika svetovalca Chinellata (KD) in Volpeja (PSI). Bjdnjo skupne grobnice na pokopa-r*ču pri Sv. Ani. Tržaški glavni T?lnišnici so odobrili načrt za ure-Jitev pritličnih prostorov v skuphem I ®esku 108 milijonov lir. j Goriškem so odobrili celotni ?ačrt (4.250 milijonov lir) in prvi del gradnje infrastruktur (290 milijo-I “°v lir) za goriško industrijsko cono. nekaj dni pa zaseda ožji odbor J^kelne komisije za javna dela, ki poučuje s sodelovanjem nekaterih ?vedencev zakonski osnutek za pri-:eH obnovitvenih del na področ-11 Urbanistike in stanovanj ter za jjvne objekte na območju, ki ga je j "‘*adel potres. Na sejah so pred-j analizirali probleme urbani-! in stanovanjskih gradenj ter Popravljali o odborovih popravkih j J) dopolnilih k prvotnemu zakonske-besedilu. Ožji odbor se bo se-! tudi v sredo, v torek pa bo o pkonskem osnutku razprava v ko-Nji. 1SSJ® bANC^ Dl CREDITO Dl TRIESTE tržaška kreditna banka S. P. A. ,r,ST - ULICA P. r-ILZMO • 'S/ Q1-<3AB TEČAJI VALUT v MILANU DNE 9. 9. 1977 Pariški dolar: debeli ,, drobni .“Rt šterling ®v>carski frank {rancoski frank jogijski frank ^riška marka libijski šiling l;anadski dolar ?°landski florint ,9r>ska krona pedska krona JJorveška krona Ut4hma: debeli v drobni ^ar; debeli drobni 877.— 857.-1539.— / 365,— 177.— 24,10 375.— 53.— 780.— 350.— 135.— 173.— 152.- 19.50 19.50 41.50 41.50 dovoljenj za nastavljanje avtomatičnih razdeljevalcev cigaret. K. V. Tiskovna konferenca sindikatov gradbincev Na sedežu časnikarskega krožka bo v torek, 13. t.m., ob 10.30 tiskovna konferenca, na kateri bodo sindikalni predstavniki deželne federacije gradbinske stroke obrazložili vsebino zahtev, ki so jih že pred več kot dvema mesecema predložili združenjem podjetnikov (obrtnikov malih in srednjih industrijcev itd.) glede dopolnilnih pokrajinskih pogodb. Na tiskovni konferenci bodo tudi obrazložili stališče sindikalnih organizacij glede zakonskega osnutka o obnovi Furlanije ter promemo-rio o kršitvah zakonskih predpisov in delovnih pogodb pri najemanju in izkoriščanju delovne sile v kra- NA POBUDO PARTIZANSKEGA ZDRUŽENJA VZPI V četrtek zvečer sta govorila sen. Silvano Bacicchi in Ladi Dornik V Selcah (občina Ronke) se je v četrtek zvečer pričelo štiridnevno proslavljanje pred 34 leti ustanovljene prve italijanske proletarske brigade. Na našem področju so ob razpadu Italije v septembru 1943 žc delovale slovenske . partizanske čete. Po 8. septembru so se slovenske partizanske- čete močno okrepile, ob podpori slovenskih partizanov so se ustanovile tudi prve italijanske garibaldinske enote. Prvi oddelki tržiških delavcev so se že prve dni po 8. septembru bortli, ramo ob rami s slovenskimi parti zani proti prodirajočim nemškim silam. Dogodki na Goriškem, ki so v slovenskem zgodovinopisju znani kot rgoriška fronta*, se pri Italijanih označujejo kot «la battaglia di Gorizia*. čeprav uokvirijo v ta pojem italijanski zgodovinarji le manjši del bojev na goriški fronti, v glavnem tiste, ki so se odvijali na ozemlju, ki je sedaj v mejah italijanske države. Na petkovi svečanosti v Selcah je govoril sen. Silvano Bacicchi, nekdanji namestnih komisarja 2. bataljona brigade Fontanot. V svojem govoru je dejal, da je proslavljanje odporništva aktualno tudi v današnjem času, ko se moramo z združenimi močmi zoperstavljati tu pa tam porajajočemu se fašizmu. Potrebna je tudi, je dejal Bacicchi, enotnost med Slovenci in Italijani, če , hočemo, da se bodo dosegle tiste pravice, ki jih Slovenci zahtevajo. Govornik je omenil tudi ju-goslovansko-italijanske odnose in dejal, da lahko služijo kot vzgled za reševanje številnih vprašanj. V slovenščini je govoril podpredsednik VZPI Ladi Dornik, ki je dejal, da je pomenila kapitulacija Italije začetek množičnega in oboroženega upora Slovencev na Primorskem. V svojem govoru je Dornik izrazil solidarnost tukajšnjih partizanov koroškim Slovencem v njihovih prizadevanjih za dosledno izvajanje člena 7 avstrijske držav ne pogodbe, ki jo avstrijska vlada ne izvaja. Istočasno je Dornik dejal, da je treba kaznovati vse tiste. ki so omogočili pobeg nacističnega krvnika Kapplerja iz rimskega zapora. V četrtek sta nastopila doberdob-ska godba na pihala «Kras» in Briški oktet. Proslava se nadaljuje danes zvečer, ko se bodo ob 19.30 sestali zastopniki pobratenih občin Ronke in Metlika, Doberdob in Prvačina, Štarancan in Renče, Krmin in Dobrovo. Sledil bo kulturni spored. Jutri pa je na vrsti koncert pevskih zborov. Novi urniki prodajaln tobaka ' Z zakonom št. 556 z dne 8. 8. 1977 je bil uveden novi pravilnik o zapori prodajaln tobaka. Novi pravilnik stopi v veljavo z nedeljo 11. 9. 1977. Novosti so sledeče: prodajalne tobaka in drugih proizvodov, ki so podvrženi monopolu, morajo biti odprte ob delavnikih in zaprte ob prazničnih dneh. Kjer so združene prodajalne tobaka s prodajalnami časopisov in revij, lahko lastniki prodajajo časopise in revije tudi ob prazničnih dneh pod pogojem, da ne prodajajo proizvodov monopola in tobaka. Tobakame v drugih o-bratih (gostilnah, barih, hotelih, itd.), ki imajo dan obveznega tedenskega počitka ob delavnikih in ne ob praznikih, imajo tobakarno zapri« isti dan, kot obrat v katerem se nahajajo. Tobakarne imajo pravico, da zaprejo 20 dni na leto za dopust, vendar jim je to obdobje lahko podaljšano na trideset dni na zahtevo lastnikov. Letne dopuste bodo urejevali okrožni komisariati za monopol, tako, da bo služba vedno zagotovljena. Prodajalne v občinah ki imajo manj kot deset tisoč prebivalcev in tiste, ki se nahajajo na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in ki bi želele imeti zaprte raje ob delavnikih, kot na praznični dan, lahko zaprosijo za ustrezno spremembo pri okrožnem komisariatu za monopol. Manjše spremembe so vnesene tudi v pravilnik za izdajanje novih "••Mll|..V|||||,|||||||||| militi, I ....II.MmiMM PONEDELJEK V KULTURNEM DOMU V TRSTU MENJALNICA vseh tujih valut 3* "tilu,, jih, ki jih je prizadel potres. ......„,.........„......................................... PRVI DEL TEKMOVANJA SEGH1ZZI ZAKLJUČEN Drevi v veliki dvorani UGG nagrajevanje najboljših zborov v polifonskem petju Danes popoldne je na vrsti tekmovanje v narodnih pesmih ■ Akademski zbor iz Kranja - Prijetna novost je goriški Dober vtis je napravil zbor «Ars mušica» Predavanje o posledicah Novega družinskega prava Pobudo Slovenskega gospodarskega združenja bo predaval davčni rVedenec dr. Zotti, ki bo tudi na razpolago za posamezne primere IJjjhda je na četrtkovi seji spre-L'1 vrsto ukrepov davčnega znani hJ?/ Med drugim je določila kri-L Tle in. rok za jesenski del sa-L”°bdavčitve, kjer je določila, da |c morajo samoobdavčiti samo L‘Toplačevalci, ki so plačali več ^ 250.000 lir davka, pa še tu trpine izjeme. Rok sam pa je ,a‘°žen na 30. novembra. Prelo-C, je tudi rak do katerega ho prihodnje leto sestaviti dav-w. .Prijavo in sicer ponovno na 30. lit1' Prav tako je preložen rok K; septembra do katerega so se zakonci odločiti kateri re- jS> ”a-i preložen na 15: januar, kar premoženje. Ta' datum je zmanjšuje aktualnosti vpra-in je zato prav, da bralce da čimprej preučijo (j^e družinsko-premožer.jsko stalil, -da se bodo izognili mrzlične-iskanju nasvetov zadnje dni L' zapadlostjo, kot se je doga V ,Seda-i- namen bi še posebej opo-jt * na predavanje, ki ga za svo-ppjpejata Slovensko eo-CjRrsko združenje in Kmečka 1 ? in ki bo v Kulturnem domu It Tstu v ponedeljek 12 9 1977 ob (rji 9ri. Predavatelj bo znani dav-ir8.;'žvedenec dr. Zotti, ki bo po obrazložitvi posledic novega družinskega’ prava na premoženje zakoncev na razpolago prisotnim za vsa možna pojasnila o njihovem specifičnem problemu. Člani obeh organizacij, ki se bodo odločili za združevanje ali .za ločevanje premoženja. bodo lahko uradnikov svo jega združenja sporočili kateri dan bi želeli svoje stanje urediti z notarskim aktom. Notar bo nekai večerov vsem članom na razpolago v uradih obeh organizacij v Ul. Cicerone 8/b. 103. rojstni dan Jožeta Boncja Drevi ob 20.30 bo v dvorani UGG zaključni nastop najboljših zborov, ki so v četrtek in včeraj tekmovali v polifonskem petju na 10. mednarodnem tekmovanju Seghizzi V Gorici. Tekmovanje v polifoniji se je končalo včeraj pozno zvečer in zaradi pozne ure ne razpolagamo še z rezultatom. Današnji program predvideva tudi, ob 10. uri, v telovadnici v dolini Koma, prijateljsko srečanje vseh pevcev. Ob 12. uri pa bo goriški župan De Simone sprejel na županstvu zastopnike sodelujočih zborov. Danes popoldne, ob 16. uri, se prične tekmovanje v narodnem pe tju. Sodelujejo ženska zbora «Can-tori di Assisi» pod vodstvom Evangelista Nipephjjija,, in «Kammerchor Lienz* pod. vodstvom Arturja Gut-wengerja, * latvijski moški zbor »Dziedcnis* iz Rige, ki ga vodi Ko-kars Imants ter mešani zbori «Ja copo Tomadini* iz S. Vito al Ta-gliamento. «Vinko Jedjut» iz Zagreba, «Echo» iz Lublina (Poljska), «Camerata* iz Jasi (Romunija) in »Akademski komorni zbor» iz Kra n ja. Polifonsko petje je letos privabilo prostorno dvorano veliko ljudi že v četrtek zvečeri Nastopili so razni zbori, med njimi tudi dolinski zbor «Valentin Vodnik*. Nekateri so bili zelo uspešni, drugi pa niso bili kos laku izbranemu tekmovanju. To st jo nadaljevalo včeraj popoldne in zvečer. Že po prvih nastopih je postalo jasno, da bodo tudi letos glavnem zasedli prva mesta vzhodnoevropski zbori. Prvič nastopa na goriškem tekmovanju zbur iz Sovjetske zveze. Ni to ruski, marveč latvijski zbor iz Rige m v svoj program so sovjetski pevci vključili samo latvijske pesmi Zato naj publika ne pričakuje ru skih pesmi, ki so bolj znane. Ni naša naloga kritično ocenjevati na stopajočih, vendarle moramo kot kronisti zabeležiti, da je čast slovenskih in tudi jugoslovanskih zborov na polifonskem tekmovanju rešil le Akademski zbor iz Kranja-Sicer pa prepuščamo kritiku zadnjo besedo. Kot, vedno so bili odlični pevci iz Assisija, prijetno pa je presenetil novi goriški zbor «Ars Pred nekaj dnevi je v Novi Gorici praznoval svoj 103. rojstni dan najstarejši občan Jože Bone. V teku svojega dolgega življenja je i-mel sedem hčerk, od katerih sta ostali le še dve živi. Starejša sedaj živi v Argentini, mlajša pa v Novi Gorici. Jože se je rodil v Krom berku. nato je živel veliko let v Solkanu, na stara leta pa se je preselil k hčerki v Novo Gorico. Po poklicu je bil čevljar, šilo in dreto pa je zapustil šele pri 98. letu starosti. Žena mu je ujnrla ko sta se pripravljala na praznovanje 70-let-nice skupnega življenja, ko je bila stara 91 let. mušica* iz Gorice, ki ga vodi Franc Valentinčič. Še vedno blokirana posojila FRIE Pred dnevi smo poročali o težavnem položaju, v katerem so se znašla nekatera manjša podjetja na Goriškem po blokiranju že odobrenih sredstev iz rotacijskega sklada. Vodstvo Združenja malih industrijcev je v teh dneh prizadevalo, da bi kar se da hitro poiskali izhod iz že skoraj dva meseca trajajočega mrtvila. V okviru teh prizadevanj je razumeti nedavni sestanek s poslancem Dinom Maroccom, ki je za-golpvil takojšnje ppsredovanje pri zakladnem ministrstvu, ki je tudi iz; dalo . omejevalni ukrep, na podlagi katerega so bila blokirana tudi sredstva rotacijskega sklada za goriško in tržaško pokrajino. Na sedežu združenja pa je bil te dni tudj se stanek z bivšim senatorjem Martino, ki zdaj opravlja pomembno funkcijo v deželni finančni družbi. Končno pa se je vodstvo Združenja malih industrijcev sestalo še s predsednikom Goriške hranilnice Barnabo, ki je ponovno potrdi) pripravljenost te ustanove, da pomaga prizadetim podjetjem. Kljub tem različnim posegom, pa so sredstva že odobrenih posojil, v znesku približno sedmih m/ilijard lir. še vedno blokirana. Krivca za tako stanje vidijo v ravnatelju goriške! podružnice Banca dTtalia Valpon j diju, ki naj bi preveč restriktivno I tolmačil navodila osrednjega denar nega zavoda. Vodstvo Združenja malih industrijcev se bo prav zaradi tega najbrž v kratkem ponovno sestalo z ravnateljem omenjene banke. RIMINI MAREBELLO Hotel SANS SOUCI tel. «541/32798 10 m od morja - nagrajen z zlato knjigo - za domačo in mednarodno kuhinjo ^krbijo lastniki ■ od 15. avgusta do 15. novembra posebna ponudba 6.000 lir penzion -' Božič in novo leto ob morju' 50.000 lir za 5 dni. ja' za in plin. prevoze, za elektriko, vodo za upepeljevalnik. ore čiščevanje odnlak- ter za razne druge javne storitve. Na sestanku so se domenili, da bodo v prvi polovici oktobra sklicali javni posvet o tem vprašanju. Jutri pa bodo o tem razpravljali na sestanku pokrajinskih tajnikov strank ustavnega loka. za kat je tudi dala pobudo sindikalna federacija. POMEMBNA PRIDOBITEV ZA KRMIN Temeljni kamen za novo večnamensko telovadnico Uresničuje se nad deset let stara zamisel - Za dograditev več- kot štiristo milijonov lir - Čez dve leti naj bi objekt že služil svojemu namenu KP1 in PSD1 zahtevata volitve Pokrajinski odbor posoške komu nistične federacije zahteva hitro sklicanje pokrajinskih in občinskih volitev v tistih krajih Goriške, kjer je to Načrt za gradnjo večnamenske športne dvorane v Krminu je star že več kot deset let, te dni pa ga bodo končno le začeli uresničevati. Po dolgih,- večkrat tudi zelo ostrih polemikah, včasih pa so bili vmes tudi finančni problemi, bodo danes položili temeljni kamen za nov ob jekt, ki ga bodo dogradili, tako vsaj obljubljajo, v prihodnjih dveh letih. Te dni je občinski upravi uspelo premostiti še zadnje birokratske o vire v zvezi z najetjem posojila v višini 314 milijonov lir. kar bo o-mogočilo začetek izvajanja prve stopnje del. V celoti bo telovadnica veliala nekaj nad 400 milijonov lir. Izdatek bo občina krila s prispevkom dežele, lastnimi sredstvi, najbrž pa bo potrebno najeti še kaj poso jila. Novi športni objekt bodo zgradili nekoliko izven mestnega središča, ob cesti za Bračan, poleg teniških igrišč. V telovadnici bo prostora sestala rajonska skupščina za sve-togorski okraj. Seja, ki se je je u-deletil tudi občinski odbornik za socialno varstvo Moise, je bila v celoti namenjena vprašanjem varstva ostarelih občanov. Moise je članom konzulte obrazložil načrt občine, glede posegov na socialnem področju in ki je bil že predložen deželi v odobritev. to postalo11 potrebno zaradi Jetoš » r=tand^e ta feSTsiSaS^zpolJ V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj v Ul. Angiolina okoli 10.30, se je lažje poškodovala 52-let na Maria Riccetto, Ul. Angiolina 18, ki bo okrevala, v 10 dneh. Vozila sc je proti domu s kolesom, ko jo je podrl, z, avtomobilom 35-letni Clad-dio Zuttioni, Ul. T^via “23. Ob polčetrti uri je v ‘Uk Giu.4ti-niani zavozil s (jeste 37-letni Arman-clo Casarsa. Zaradi lažjega pretresa možgar.ov se bo moral zdraviti 8 dni. kratično izvoljenih svetov. O tem so razpravljali na seji odbora in so obvestili osrednjega referenta za krajevne uprave sen. Cossutto. Po-krajinskd tajništvo KPI namreč u-gotavlja, da smo tik pred rokom, v katerem bi bilo treba sklicati ■ volitve, uradno pa niso bili niti pokrajinski svet niti občinska sveta v Tržiču in Gradežu še razpuščeni. Občinske volitve pa bi morale biti tudi v občinah Ronke. Romans in Vileš. Komunisti menijo, da se delo v občinah lahko razvija le z demokratično izvoljeno upravo, ne pa s komisarji. To posebno v trenutku, ko je bila dana deželam in posredno tudi krajevnim upravam z zakonom 382 širša avtonomija. Prav v zvezi s to večjo avtonomijo je bil izdelan komunistični srednjeročni gospodarski plan. ' Na seji vodstva KPI v Qorici so govorili tudi o krizi, ki je zajela razne veje gospodarstva, posebno še tekstilno industrijo. S tem v zvezi bo jutri ob 9.30, v dvorani pokrajinske uprave v Gorici zborovanje o problemih tekstilne industrije. Zahtevo po takojšnjem sklicanju upravnih volitev na Goriškem je izrazil tudi pokrajinski odbor socialdemokratske stranke, ki se je sestal prejšnji večer v Gorici. Socialdemokrati se namreč čutijo odrezane zaradi komisarskih uprav in bi želeli, da bi njih ljudje prjšli spet na odgovorna mesta v občinah in v pokrajini. • Občinski živftitfOravnik v <$3>od-ujuh sporoča,* šif Jut *4(k'ezn4batep Ijenje psov proti pasji Oteklini na Vrhu danes, 10. t.m.. ob 10.1)0. Lastniki naj živali pripeljejo pred gostilno Devetak. Ijivostjo finačnih sredstev bo ob činska uprava v prihodnjih letili skušala zgraditi še nekatere šport ne objekte. Tako razmišljajo o nogometnem igrišču, atletskem stadionu ter nekaterih manjših objektih. Nova telovadnica bo zadovoljila predvsem igralce nekaterih k-minskih ekip, ki so morale sedaj va diti v Gorici ali pa v neustreznih prbstorih. Popravni izpili na trgovskem zavodu in pri vrtnaricah Na slovenskem trgovskem zavodu so včeraj objavili izide popravnih izpitov. V prvem razredu sta bila zavrnjena kar dva dijaka, izdelali pa so Aleksander Cej, Darko Grilj in Karla Sgubin. V drugem razredu je padel en dijak, izpite pa sta u-spešno opravila Edvard Gergolet in Lučana Pahor. Na popravnih izpitih triletnega tečaja za otroške vzgojiteljice so v prvem razredu izdelale Adrijana Malič, Elizabeta Marušič in Kata rina Cotič. Ena dijakinja je bila zavrnjena. V drugem razredu pa sta se dobro odrezali obe dekleti, Loredana Lavrenčič in Leban. Uspela akcija štandreških obrtnikov Teden dni nas loči od kutaikar-ske revijo prosvetnega društva O. Župančič*, ki bo na ploščad’ doma Andreja Budalu v Štandrožu Da bi revija kar se da dobro uspela se zanimajo tudi štandie-ški obrtniki, ki so z nabiralno akcijo omogočili ureditev razsvetljave na ploščadi. Odzvali sa se skoraj vsi štandreški obrtniki in s 'cm dokazali) da sta jim delo in uspeh mladih kotalkarjev močno uri srcu. Akcija je, po zagotovilu samih obrt nikov dobro uspela, čeprav se tudi na tem področju že kažejo nekateri znaki gospodarske recesije, štandreški obrtniki pa se morajo spoprijemati še s specifičnimi problemi. Na prvem mestu je pomanjkanje ustreznih delovnih pogojev, težave z dodelitvijo in nakupom stavbnih zemljišč pa še kaj. V sklad za postavitev reflektorjev na ploščadi so prispevali Mario Mučič. Livio Antonič, Dario Bensa, podjetje Tec.iomec Rudi Zavadlav, podjetje Lutman in Go-mišček, podjetje Gaiotto in Podgornik. Stana Pavlin. Ivo Devinar. Martin Marvin. Renzo Manservisi, Silvano Bon. Valfrido Oblak. Jan-.ko Lutman, podjetje Edo in Gigi Doljak, Jožef Guliti. pod!etje Ivan Nanut in Oskar Devetak, Bruno Puia. Trije deželni zbori na tekmovanj j v Raveni tekmo- ie Rajonska skupščina v socialnem centru Prejšnjo sredo se je v občinskem socialnem centru v Ul. Carducci (nekdanji hote! Prt troh kronah) Na šestem vsedržavnem vanju polifonskega petja, ki _ , teh dneh v Raveni, sodelujejo tudi • manue a j nejtajerj 2i)0rj jz naše dežele in sicer «1 madrigalisti* iz Gorice, «Illesberg» iz Trsta in »Montever- di* iz Rude. Toča za uvod v trgatev Daljše obdobje suhega in toplega vremena, ki je najbolj prav prišlo vinogradnikom, se je predvčerajšnjim končalo. V noči od četrtka na petek je namreč tudi v naše kraje vdrl hladen zrak s severa, ki je povzročil nenadno poslabšanje vremena. Proti poldnevu se je na Goriškem razbesnela nevihta z močnimi nalivi, ponekod pa je tudi klestila toča. Po prvih podatkih, ki smo jih zbrali je bilo najbolj prizadeto območje okrog Krmina, kjer so ledena zrna pobila preko 10 odstotkov grozdja. Na območju števerjana nevihta ni povzročila občutnejše škode, čeprav je tudi tu za kratek čas padala toča. Podobno poročajo z Osla v ja. Včerajšnje neurje bo marsikaterega vinogradnika prisililo, da se bo lotil trgatve pred predvidenim rokom. Pismo uredništvu Spoštovani g. urednik, v petek. 2. t.m., ste v Primorskem dnevniki; objavili vest. da so pred petdesetimi leti. to je 2.9.1927, fašisti razpustili Akademsko ferial-no društvo «Adri.ja» v Gorici. Kot bivši člani »Adri.je* in obtoženec na procesu pred Posebnim sodiščem v Rimu vem. da «Adri-ja» ni bila razpuščena leta 1927 V sami obtožnici od leta 1930 je j rečeno, da so oblastva društva i razpustila lela 1927 in pozneic, : toda dm&tvo *Adrija», ki so na I tvorili sami Študentje, se ni razvu-I stilo, ker se je zdelo, da se bavi izključno s kulturnimi namenit. Toliko v j»jasnilo! S spoštovanjem! Dr. Avgust Sfiligoj Kino V TRSTU NOV KONCESIONAR OPEL Drevored Raffaello Sanzio 11 — telefon 51400 Ulica Martiri della Libertd 8 — telefon 62160 ^ 2ularalar prodaja avtomobilov — originalni nadomestni deli — servis pri novem koncesionarju OPEL AUT0R0T0R Združevanje za zagotovitev boljših javnih storitev V okviru pobud, ki so jih pred časom dale sindikalne organizacije za bolj smotrno ureditev javnih storitev, na podlagi združevanja v konzorcije, je bilo pred dnevi Gorici srečanje med predsednikom CRIPEL (Comitato regionale im-prese pubbliche enti tocali) Marinom, tajniki pokrajinskih sindikalnih federacij CGIL - CISL . UIT, ter predstavniki sindikata usluž bencev krajevnih ustanov i (FLEL). Na sestanku so pregledali stanje na področju javnih storitev v soriški pokrajini ter možnosti za u-vajanje bolj racionalne politike na podlagi združevanja v konzorcije za omejevanje javnih izdatkov ob istočasnem izboljšanju kvalitete u-slug. Na sestanku so izmenjali mnenja glede .ustanovitve konzorci- Goriški pevski zbor «Ars mušica*, ki se je pod vodstvom dirigenta Valentinčiča odlično predstavil na letošnjem tekmovanju »Seghizzi* ......................i.............................................................m....umu Praznik v Šebreljah Vaščani Šebrelj, na j večje vasi v idrijski občiiji. ki leži na robu pla note nad dolino Idrijce, so v nedeljo prvič praznovali krajevni praznik. Posvečen je bil letošnjim partijskim in Titovim jubilejem, obenem pa so se vaščani spomnili tragičnih dogod kov pred 33 leti. Ker so partizani z obvladujoče šebreljske planote stalno napadali prevoze okupatorjev po cesti ob Idrijci, so Nemci 9. in 10. junija 1944 požgali vas in zverinsko pobili 6 vaščanov. Na nedeljski proslavi, katere se je udeležilo več kot 500 vaščanov in predstavniki družbenopolitičnih organizacij idrijske občine, je govorila delegatka zveznega zbora skupščine SFRJ ing. Ivica Kavčič iz Idrije. Kulturni program so izvedli pripadniki JLA iz Vrhnike, pevski zbor društva šoferjev in avtomehanikov iz Idrije, vaška mladina pa je pripravila zborno recitacijo Še-brelje, ki jo je v prvih letih svobode napisal partizanski pesnik Črtomir Šinkovec. šestim najzaslužnejšim aktivistom in krajevni organizaciji ZSMS so podelili priznanja OF. Krajevni praznik je tudi potrdil enotnost prebivalcev šebreljske planote. ki so kljub težkim materialnim pogojem uspeli elektrificirati vas. Letos poteka v vasi tudi izgradnja vodovoda in akcija za rekonstrukcijo 5 kilometrov ceste Stopnik - Še-brelje. SILVO KOVAČ OB 30-LETNICI PRIKLJUČITVE K JUGOSLAVIJI DANES V NOVI GORICI SVEČANA SEJA NA OBČINI Po seji bodo sprejeli mlade v enote teritorialne obrambe - Otvoritev nove hale Poligalanla v Voleji dragi Ob občinskem prazniku, ki spominja na monžično vstajo primorskega ljudstva v septembru 1943, bo danes v Novi Gorici slavnostna seja občinske skupščine. Na njej bo predsednik Jože šušmelj podal poročilo o opravljenem delu v zšd-njih tridesetih letih, nakar bodo podelili. priznanja občine zaslužnim posameznikom in organizacijam. Seja bo v Novi Gorici ob 9. uri (po jugoslovanskem času). - Po njej bo sprejem mladincev prostovoljcev v enote teritorialne obrambe. Ob 11.30 je na vrsti otvoritev novih poslovnih prostorov OZD «Po-ligalant* v Volčji dragi. O tem več pišemo v današnji posebni prilogi našega lista. Praznovanja ob občinskem prazniku so se pričela že prejšnji teden. Sinoči so imeli v solkanski gledališki dvorani slavnostno premiero »Balade o trobenti in oblaku*, danes zjutraj, ob 8. uri, bo na kotalkališču na Kidričevi ulici mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju. Jutri bo na kegljišču v Novi Gorici tekmovanje športnih društev »Invalid*. Pričelo se bo ob 8. uri. Strelsko tekmovanje za Pokal priključitve pa bo na strelišču v Panovcu ob 9. uri. Polno prireditev je na sporedu tudi naslednji teden. V sredo 14. septembra odprč v Park hotelu meddruštveno mednarodno filatelistično razstavo, v petek bodo odprli galerijo Rika Debenjaka v Kanalu. O-tvoritev bo ob 18. uri, uro kasneje bo tam koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Višek bodo manifestacije dosegle v soboto 17. septembra, ko bodo ob 10. uri otvorili novo cementarno v Anhovem. Praznovanja se bodo na dal je val a z raznimi športnimi prireditvami. Poleg že naštetih pa je še cela vrsta drugih prireditev, o-tvoritev delovnih in poslovnih prostorov v raznih delovnih organizacijah. Ponekod praznujejo tridesetletnico ustanovitve podjetja. t.urica VERDI 17.00—22.00 «La signora ha fatto il pieno*. C. Villani, M. Mac-cine. Prepovedan mladini pod 14. latom. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 »Califomia*. G. Gemma, R. Oarmastorf. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Provi-dence», K. Bogarde. E. Burstyn. Prepovedan mladini pod 14. letom. V1TTORIA 17.00-22.00 «Supervixens». S. Eulank, C. Napier. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film: CENTRALE 17.30-22.00 «La fuga di Nolan*. M. Jork, E. Agutter. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Von Buttiglio-ne Sturmtruppenfiihrer*. ENCELSIOR 18.00-22.00 »Napoli si ribella*. jVova Gorica in okolica SOČA »Mala sirena*, barvna risanka ob 16.00. '»Nepoznani karate*, japonski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Proti vsem zastavam*, a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00 DESKLE Danes zaprto. Jutri »Veter in lev*, ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Irma Lovisoni, Raffa-ele Tomasella in Alessandra Tava-gnutti. SMRTI: 71-letna upokojenka Silvia Pascoletti vd. Bernardo, 27-letna Andreina Buzzi poročena Scanu in 87-letna gospodinja Maria Cotič vd. Vuga. DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ulica Fratelli Rossclli 23, tel. 72-340. 1 PO IMENOVANJU FRANKA JOHNSONA ZA RAVNATELJA FBI Borec za državljanske pravice Na knjižni polici v vodstvu «kačjega gnezda» Sodnik iz Alabame si je s svojim delovanjem v prid integracije vseh oblik javnega življenja pridobil sovraštvo vseh ameriških konservativnih krogov NEW YORK - Federalni sodnik Frank F. Johnson ni imel nikoli do sedaj preveč časa za svoje konjičke, verjetno pa ga bo imel odslej še manj. Ta vitek 60-letni varuh ustavnosti iz Montgo-meryja - Alabama, ki je še živ postal legenda v ameriški bitki, za državljanske pravice, odhaja sedaj v Washington, da bi vrnil čast eni od najslovitejših ameriških u-stanov, katero je HollJrwood že zdavnaj spremenil v mit s številnimi od svojih najbolj gledanih filmov. Neki ameriški javni tožilec je vzkliknil, ko je bilo sporočeno, da bo sodnik Johnson postal ravnatelj federalne policije FBI: »Bog naj sedaj varuje mafijo*. Zadeve pa kljub temu niso tako melodramatično enostavne. V tem trenutku ni nikogar, ki bi se zoperstavil Johnsonovemu imenovanju, toda vsi poudarjajo, da se bo moral ta pošteni sodnik res pošteno zavzeti, da vrne dober glas razvpiti ameriški zvezni policiji. Federalni preiskovalni urad je zadolžen za boj proti 'vsem zločinom s katerimi se kršijo ameriški zvezni zakoni, a še posebno se bori proti tujim obveščevalnim mrežam, vsem vrstam ugrabitev, izsiljevanjem, atentatom na predsednike ali na visoke ameriške federalne funkcionarje. Ta »policija nad policijami* uči in vežba ostale policijske sile v ZDA, nudi laboratorijske in arhivske uslužnostj ter identifikacije prstnih odtisov za vse ZDA. V tem trenutku se s temi številnimi posli ukvarja 19.500 ljudi tod katerih je 8.400 posebnih agentov, slovitih G me-nov) in letos bo potrošil 529 milijonov 454 tisoč dolarjev. spoštovanje ustave važnejše od katere si bodi politične trgovine. Samo tri tedne potem, ko je postal sodnik, je Johnson prepovedal rasno diskriminacijo v avtobusih, kar je predstavljalo na zaslepljenem Jugu v tedanjih časih sklep, ki si ga moremo komaj zamisliti. Tako je zgodovina njegovih sodnijskih bitk istočasno tudi zgodovina ameriške bitke za resnično spoštovanje državljanskih pravic. Vsak nov sklep sodnika Johnsona je izzval še bolj besno gonjo konservativnih krogov. Sodnika so izobčili iz cerkve, ga javno proglašali za lažnika. pokvarjenca, zažigali križ pred njegovo hišo, a pred hišo njegove matere nastavljali bombe, Kljub temu je John son vzdržal pritisk, ki je bil tako močan, da je pokosil njegovega sina edinca, ki je pri svojem 27. 'letu starosti napravil samomor. Sodnik Johnson je izjavil, ko je sprejel Carterjevo ponudbo: »lipam. da bom prav tako dober šef, kot je bil J. Edgard Hoover.* Toda v tej izjavi ni nič drugega, kot samo diplomatska ljubeznivost. Johnsonova osnovna naloga je, da bo delal na tem, da bo čim bolj drugačen in ne čim bolj podoben Hooveru, prvemu ravnatelju FBI, ki je ustanovil to agencijo leta 1924 ter ji načeloval vse do svoje smrti leta 1972. Vseh teh 48 let Hooverjevega vodstva je Holly-wood spremenil v apoteozo plemenitega boja proti kriminalu, toda sedaj ta leta odkrivajo tudi leta Hooverjeve strahovlade pred katero so trepetali ameri$ci .predsedniki in agenti in ne samo vohuni in ugrabitelji. Sedaj ugotavljajo, da je bil to čas, ko so bili neuspehi prav tako pogosti kot u-spehi, a sam federalni urad je večkrat kršil zakone v boju proti nezakonitosti. Danes ameriški časopisi pišejo* da je bil to čas Hooverjeve vsemoči ter nedotakljivosti FBI. Ta legenda se je začela rušiti, ko so razne kongresne komisije odkrile vrsto nevšečnih zadev o • nezakonitih prisluškovanjih, o vlomih, o odpiranju pisarn, o izsiljevanju in političnem spletkarstvu. Federalni preiskovalni urad ni samo nezakonito preiskoval, temveč je tudi nezakonito skušal spremeniti ali uničiti vrsto ameriških manjšinskih združenj. Tako so do-kazani poskusi, da bi se črnske organizacije sprle med seboj, a najdeno je bilo tudi pismo v katerem FBI zahteva od Martina Luthra Kinga, naj napravi samomor. Poleg teptanja ustave in politične igre se je FBI sedaj prikazal tudi kot policija, ki se ne more pohvaliti prav z velikimi u-snehi in s čimbolje vodenimi preiskavami. Namesto, da bi se boril proti poslovnemu kriminalu in organizirani mafiji, je največ časa potrošil v borbi proti tatvinam avtomobilov. Neka analiza dokazuje, da so se od 676 preiskav v zvezi z zaščito države samo štiri končale s sodnijskimi obsodbami. Tako se je ugled FBI nenadoma znašel na zatožni klopi. Medtem ko je še 1965. leta 84 odstotkov ameriških državljanov mislilo, da ta agencija zasluži izrazito visoko oceno, pa jih je leta 1975 bilo samo še 37 odstotkov, ki so ostali istega mnenja. Predsednik Carter je pred časom dejal, da bo eden od njegovih naj važnejših sklepov zadeval prav i menovanje FBI. Ko je prišel v Be lo hišo,, je zahteval preiskavo Predsednik in minister, za pravo sodje sta ustanovila poseben odbor za imenovanje novega ravnatelja, ki je v sedmih mesecih pregledal 230 imen, se razgovarjal z 48 kandidati in potrošil več kot 13 tisoč dolarjev. Na koncu je bil predložen seznam petih imen, toda Carter je odbil vseh pet, ko je zvedel, da bi Johnson, ki je še sedem mesecev prej odklonil imenovanje za ministra za pravosodje ali ravna telja FBI. bil vendar voljan, da sprejme to mesto. Tako se je zgodilo, da se je še ena preiskava v zvezi s FBI končala brez rezultata, toda tp pot na zadovoljstvo vseh. 22 letih Po sklepu, ki je za vedno ukinil rasno diskriminacijo v avtobusih, je Johnson izvedel integracijo vseh oblik javnega življenja, vključiv-ši več od sto okrožij v Alabami. Nadalje je omogočil stvarno izvajan ie načela «en človek - en glas*. Reformiral je davčni sistem, kaznoval politične korupcioniste, od- prl ženskam vstop v sodr.ijske službe ter spremenil razmere v za-pprih in norišnicah. Zaradi tako obsežnega dela, ki ga ameriškim sodnikom dopušča ameriška ustava, so Johnsona imenovali za »pravega guvernerja Alebame*. Martin Luther King pa je svoj čas tako opisal tega sodnika: »To, je človek, ki‘je besedi pravica dal njen pravi pomen*. Sedaj pa Johnson postaja ravnatelj policije, ki je prav Kinga nagovarjala na samomor, prav tedaj ko je bil ta borec za črnske pravice odlikovan z Nobelovo nagrado za mir. To ni več Hooverjev FBI, kjer se je do ravnatelja prišlo težje kot do papeža, toda kjer je Hooverjev duh še vedno zelo močan. Clarence M. Kelley, dosedanji ravnatelj FBI, je izjavjl: »Meni je že preveč vsega tega: kadar koli sem predložil kake spremem be, sem prejel 40 razlogdv, zakaj se ne sme nič spremeniti, niti e-nega pa, ki bi opravičil spremembo*. Vsi, ki Johnsona poznajo, pravijo, da bp on bolj trmast kot Kelley, toda težko pa je reči, če bo ta sodnik v desetih letih vodstva federalnega preiskovalnega urada (to je sedaj najdaljši za- konski rok) utegnil ustvariti še eno novo legendo. Eden od bivših posebnih agentov FBI je tako potožil: «Ta policijska organizacija se je spremenila v birokratsko kačje gnezdo*. Zato ni niti čudno, če je «jekleni Johnson* premišljal sedem mesecev, preden je sprejel predsednikovo ponudbo. Angležem svetujejo naj pijejo viski LONDON — Iz Birminghama poročajo, da stari ljudje pojedo tolikšhe količine zdravil, da niti kompjuter ne bi znal odgovoriti na vprašanje, kaj se dogaja v njihovem organizmu. Velikokrat je bolje, če bi popili kozarček viskija pred spanjem kot pa da* jemlje,jo uspavalne tablete. To je prejšnji teden sporočilo britansko društvo za napredek znanosti, člani tega društva ,so najbolj znani britanski znanstveniki. Omenjeno izjavo je dal dr. VVilliam Mac Lennan, profesor na katedri za geriatrijo na medicinski fakulteti v Southamptonu, ko so imeli vsakoletno zasedanje. HAMOND INNES: Skrivnost zapuščene ladje Če smo Slovenci že kontinenjalci pa to vendar še ne pomeni, da nimamo radi morja. Zgodbe z morskih gladin so bile vedno prijetno branje za naše ljudi„ če pa je ronum o morju dopolnjen s kriminalno zgodbo, če torej govorimo lahko o pomorski kriminalki, potem pa je tako čtivo kot nalašč za prijatelje napetega in zanimivega branja. Roman Skrivnost zapuščene ladje (v slovenskem prevodu Franca Stoparja ga je izdala založba Mladinska knjiga v svoji zbirki uspešnic Krog) je sicer napisal angleški pisatelj in ima njegova kriminalna zgodba pečat klasične kriminalke, ki morda že ni več povsem prepričljiva za naše razmere, vendar pa se celotna zgodba lepo bere in le prepriča. O tem, kako so se pač lastniki stare ladje hoteli okoristiti na račun zavarovalnice in ladjo potopiti, zato pa je to terjalo življenje vrste ljudi, med njimi pa tudi enega od lastnikov ladje. Pisatelj pripoveduje, kako je v temni viharni noči neznana ladja brez luči skoraj potopila njegovo jadrnico. Bila je nerazsvetljena, očitno brez posadke, pa ga je zamikalo, da bi pogledal nanjo. Res je splezal nanjo, našel na njej kapitana. V tem pa je bur-ja preprečila njegovo vrnitev na Ijadico. In tako se začne njegova povezava z usodo zapuščene ladje. S kapitanom sta uspela rešiti ladjo, potem pa je nasedla na kamnitem otočju v bližini franco- ske obale v Rokovskem prelivu, kjer se dogaja celotna zgodba. S čeri so ju rešili. Toda s lem se začne drugi del zgodbe, ki nosi naslov preiskava. In tu nam pisatelj v luči preiskave pred angleškim zavarovalnim sodiščem razkriva po delčkih usodo ladje in njenih ljudi ter natanko, v bistvu preprosto nakano lastnikov, ki so se s staro ladjo hoteli okoristiti in so jo nameravali potopiti. Se prej se seveda vsa stvar v romanu zaplete. Pisatelj in kapitan lad je še enkrat odideta na nasedlo ladjo, ki jo francoski potapljači hočejo rešiti, da bi odkrila še preostale skrivnosti, pri tem pa sta bila oba poškodovana in sta se znašla v bolnišnici. Sodišče pa je stvar dokončno razčistilo. V$a ta v bistvu kriminalna pomorska zgodba o usodi stare, do-služene ladje, je pripovedovana izredno napeto, dinamično, sem pa tja romantično fantastično, kot se spodobi za klasično kriminalno zgodbo. Morda zato za nas zgodba ni povsem prepričljiva. Toda pisatelju končno le verjamemo in knjige ne odložimo prej, preden je ne preberemo do konca in ne zvemo dokončne usode ladje in ljudi. No, in ker takih pomorskih romanov nimamo dosti, pomeni slovenski prevod osvežitev tovrstne literature, posebno še ker Ha-m-ond lnnes, avtor mnogih uspešnic, dobro obvlada svojo pisateljsko obrt in zna zanimivo pripovedovati ter zapletati zgodbe. Sl. Ru. ..............im........mn.......................................min...n...............................»»»•»»"*............mi"""........"...mu..""""""'»"mm... ŠPEKULACIJE NA MEDNARODNEM TRGU Prihodnost nam obeta še višje cene za kavo Dražili ja, ki je ena od na j večjih pridelovalk kave, odkupuje blago na svetovnem trgu Sodnik Johnson je svoje kariere stopil v ameriško po litično zgodovino, še prej kot so ga poklicali, da bi izgnal iz FBI Hooverjev zli duh. Ta pravnik, odlikovani vojni veteran, ki se je zavzemal za predsedniško zmago svojega vojnega poveljnika, je postal javni tožilec v Montgomeryju leta 1953, in sicer zaradi zaslug pri izvolitvi Eisenhoverja za predsednika ZDA. Toda leta 1955, ko LONDON — Tržišče kave na svetu preživlja hudo krizo. Ne zato, ker so cene tega blaga na-dle (vsi občutimo nenehno zvišanje cene tega proizvoda, ki je postal del naših vsakdanjih navad), ampak, kef so na delu sile, ki bi hotele špekulirati s sedanjim položajem. Brazilija, ki .je eden od največjih pridelovalcev kave, je že sklenila, da ne bo znižala cene. Dogaja se celo, da na borzah kave v Londonu in' drugje.^ Brazilija kupuje kavo iz drugih pridelovalnih področij kot na primer iz Afrike. Na londonski borzi potekajo kupčije na zelo živčen način. V »Coffee marketu* v Mark Lane streetu je veliko vrenje. V drugi polovici avgusta so se dogajali taki prizori: indonezijska ponudba — 2750 funtov šterlingov za eno tono. Kupci so takoj protestirali: »Preveč, ustavite* in potem še bolj pobalinski izrazi, ki niso nikoli spadali v okvir uglajene in olikane angleške družbe. Toda trgovina gre naprej in cene se dvigajo. 277CC 2800 in še naprej. Skoraj 200 funtov šterlingov dobička na eno tono. Resnica je. da od • letošnjega julija naprej zmogljivosti kave na svetovnem trgu kar naprej padajo. Brazilija je imela še pred časom v svojih skladiščih 30 milijonov vreč kave, sedaj pa jih ima komaj dva milijona. Toda istočasno Brazilija kupuje afriško kavo. Družba »Inter-bras», ki jo kontrolira brazilska vlada, se opravičuje: mi kupujemo tujo kavo, ker bi sicer naše industrije, ki izdelujejo «raztop-ljivO* kavo, ostale brez dela. Resnica pa .je. da Brazilija odkupuje cenene pa tudi zelo drage kave, kot je vrsta »arabica*, ki se prav gotovo ne uporablja v industrijah te vrste. Vsaj delo ma se ti odkupi na svetovnem trgu vršijo v znamenju špekulacije, ker imajo nekateri finančni krogi interes, da odkupijo čim večje količine tega pridelka, da bi lahko kontrolirali cene. Koliko časa še? Gotovo se bo v prihodnjih letih pridelovanje kave povečalo posebno v afriških državah, toda strokovnjaki pred videvajo, da bo prišlo morda že okoli ieta 1980 do krize na tem področju. Sedaj je pred nami zima in pozimi se potrošnja kave močno poveča Zato ne bi bilo nič čudnega, če bi v kratkem cene tudi poskočilo. Obstajajo tudi že nevarni predznaki. V ZDA že pet let ni prišlo do ropov in tatvin kave. Sedaj so se že pojavili kriminalci za katere je tatvina tega pridel ka postala donosna. Nekaj podobnega se dogaja tudi v Afriki. V Londonu in Antvverpnu so pred kratkim našli 1500 ton kave, ki je prihajala iz Afrike in ki je bila ukradena v nekem skladišču družbe Transocean v Ugandi. Angleške zavarovalnice že nočejo več zavarovati prevozov tega blaga iz Afrike v Evropo. Kljub vsemu temu pa lepi dne vi za špekulacijo še niso mimo. cenijo na več kot milijon dolarjev. Zaprli so pet oseb, za katere sumijo, da so člani mednarodne tolpe tihotapcev mamil. Pri njih so našli viski, uvožen iz Tajske, in razen tega še heroin v vrednosti 17.000 avstralskih dolarjev. RAZVOJ IN USPEHI VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA V SLOVENIJI Lani skoraj trije diplomanti na vsakih tisoč prebivalcev Povečalo se je število'diplomantov ob delu: skoraj vsak četrti - Ženske si utirajo pot v družbeno življenje V Nairobiju največja zbirka fosilov NAIROBI — V glavnem mestu Kenije so odprli najpomembnejšo afriško in morda tudi svetovno razstavo zbirke fosilov, ki pričajo o nastanku človeka. V zbirki so fosili, ki so jih izkopali v vzhodni Afriki in na drugih celinah in ki sodijo v čas od 25 milijonov do 10.000 let pred našim štetjem. Razstavo so organizirali v okviru memorialnega mednarodnega inštituta za riško prazgodovino »Luisa Leake-ya», ki so ga osnovali na. čast strokovnjaka za prazgodovino, ki je trdil, da se zibelka človeštva nahaja v vzhodni Afriki. Inštitut bo 'čez nekaj dni tudi gostitelj osmega panafriškega kongresa o prazgodovini. Prvi takšen kongres jc osnoval prav Luis Leakey pred tridesetimi leti. tudi v Nairobiju. Ekonomisti, sociologi in celotna družba -se vse bolj zavedajo, da je najbolj racionalna investicija, torej investicija ki največ povrne, investicija v človekovo znanje. Znanje je tisti faktor, ki no-staja. kot eden od proizvajalnih dejavnikov, najpomembnejši pri razvoju družbe in njene ustvarjalnosti. Skladno s kopičenjem znanosti pa se tudi povezujejo potrebe, od obveznega osnovno šolskega obiskovanja hrama Uče nosti do fakultet in tret jih' •' stopenj študija in doktoratov. Kako rastejo te zahteve po osnovnem znanju, jasno kažejo novice iz Sovjetske zveze, kjer še razmišljajo o obveznem srednješolskem študiju, znanje pridobljeno na prvi stopnji- postaja preskromno' celo za najbolj enostavna opravila. V Ljubljani je bila univerza u-stanovljena v šolskem letu 1919 -1920 s oopolrvo filozofsko, pravno in teološko fakulteto ter nepopolno tehnično in medicinsko fakulteto. Vojna leta so hudo prizadela študij, saj se Število diplomantov zaradi štiriletne abstinence ni opomoglo do 1949. leta. Nato pa je število diplomantov v Sloveniji rastlo vse do leta 1959, ko je prvič diplomiralo tisoč študentov. Pri opisu razvoja višje in visokošolskega študija večinoma radi uporabljamo število vpisanih študentov, ki pa je precej relativen podatek, zlasti če vemo da je vpis študentov zlasti v prvih dveh letih študija izredno velik. Na drugi strani pa se seveda pojavlja tudi vpraša nje dolžine študija, ki traja v Sloveniji poprečno okoli 6 let. Zato smatramo, da je ravno število diplomantov tisto, ki nam pove dejansko stanje in končne rezultate študija ns-Ta'(m4tetah“*in visokih šolah. Diploma je namreč tisti dokument, ki daje še® VččriSjšBjČmu študentu tudi formalno podlago, s tem pa mu omogoča vstop v življenje in na delovno mesto. Največji skoki števila diplomatov so bili v Sloveniji 1962. in 1972. leta. ko je število diplomiranih študentov poskočilo na 2 tisoč oz. 3 tisoč. V lanskem letu je število porastlo že na 4800. Primerjava s prvim »normalnim* letom do vojni 1949, ko je diplomiralo 260 učencev kaže dejanski razcvet študija K tej rasti diplomiranih študentov pa so zlasti po letu 1960 v bistveni meri prispevali štu- dentje, ki opravljajo svoje študijske obveznosti poleg svojega dela — torej študentje, ob delu Delež študentov in tako tudi diplomantov ob delu se je v zadnjih 15 letih močno povečal. V 1961. letu je bil v Sloveniji le vsak 18. diplomant študija ob delu, v lanskem, letu pa že vsak četrti. Poleg tega premika o strukturi diplomantov pa .je očiten še premik. med spoloma. Enako — torej petnajstletna primerjava kaže da je bil včasih le vsak tretji diplomant ženskega spola, v preteklem letu pa že skoraj vsak drugi. Takšnega napredka, kakor smo ga dosegli v povojnih letih torej ne bi dosegli če *ne—4>i eksponi-rali študija ob delu in odpravili staro miselnost, da zg žensko ni potrebna visoka izobrazba. Seveda pa je ‘tudi podatek o diplo mantih le relativen kazalec, ki kaže kakšna je stopnja formalne ravni izobrazbe prebivalstva. Ob sedanjem hitrem razvoju znanosti znanje pridobljeno na univerzi zastari že v nekaj letih. Če ga človek nato sam ne izpopolnjuje in dograjuje pride kaj hitro v položaj, ko ni več kos zah tevam. ki so postavljene pred strokovnjaka z določeno izobrazbo. Prav zaradi tega pa ie organizirano dopolnilno izobraževanje in geslo permanentnega izobraževanja v lastni stroki, kakor tudi idejne rasti. K. B. Na Islandiji izbruh ognjenika M ?m • «9 je postal federalni sodnik, je večkrat dokazal, da je zanj strogo Uvažali viski skupaj z mamili SYDNEY — Avstralska policija je zaplenila heroin, ki so ga raztovarjali v uvoženem viskiju. Poročilo pravi, da je na takšen način prišla v Avstralijo velika količina mamil, katere vrednost CrisfH-rujlo za DIJAŠKO MA liKI zaslo- DOGO- zadnje SOBOTA, 10. SEPTEMBRA 1977 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.40 Pustolovščine morskega konjička, barvna serija 10.25 Življenje v vaših rokah, serija Sodobna medicina 10.45 Cesta in mi 10.55 Čas, ki živi: Vračanje dolga 11.30 D. Guardamagna: KRIŠTOF KOLUMB, na dalj. 15.40 Cestne motorne -dirke za državno prvenstvo 16.45 Nogomet: BORAC - RTJEKA 18.57 JAKEC IN ČAROVNICA, ri- sanka Japonska filmska industrij* .je izredno močna, ne pri proizvodnji celovečernih ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: Za TV nam 13.30 DNEVNIK 18.15 CIUFFETTINOVE DIVŠČINE, 6. in nadalj. 19.10 Nabožna oddaja 19.20 ZORRO: ZASEDA 20.00 DNEVNIK 20.40 SCUOLA SERALE PER A SPIRANTI ITALIANI Po skečih, ki so obravna- : vali vprašanja «sitnežev», pustolovskih družinskih prigod, 's katerimi se sreča poprečni Italijan, bo današnje nadaljevanje posvečeno vprašanju dela. Na zaslonu se bodo vrstile zgodbe trgovskega pomočnika, ki se je naveličal svoje zahtevne gospodinje, družbenega delavca, ki se sooča z delavci neke tovarne in po tem z velikim aparatom, ki se .je zgradil okoli »priporočil*. Vse to ustvarja precej komične slike v okviru dela. Potem se še govori o nekaterih organizacijskih pomanjkljivostih. 21.35 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE EDGARJA BRIGGSA. film David Jason, ki nastopa kot Edgafd Briggs, je prejel naTogo, da odkrije krivca neke «ovadbe». Agent tajne službe Njegovega britanskega veličanstva ni prav nič vzor angleškega človeka, ki je hladen in ki se zna obvladati, tako kot zahtevajo pravila vohunske službe. Briggs gre pravzaprav od napake do napake ter nastopa večkrat ob nepravem času. McKenna in Laing sta pravzaprav s tem svojim delom dokazala,, da se mednarodni zapleti ja ji rešu jejo z veliko sreče in slučajno, ne pa z zvitostjo. 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Druai kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 17.00 Chiavari: Plavanje Pordenone: Kolesarstvo 18.15 Raimoodo Vianello predstavlja : Sat che ti dico? - glasbena oddaja 19.10 Izžrebanje loterije 19.15 Sobota v športu Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 EDVARD VII., VVALEŠKi PRINC, 10. nadalj. ■Številni neuspehi so spravili Edvarda v hudo duševno potrtost. Ta se stopnjuje posebno v času, ko je zaradi visoke materine sta-- rosti že blizu prestola. V svojem življenju pa se je moral odreči lady Brooko-vi, ker ga je ta silila v socializem. Tudi njegove športne pobude niso žele uspeha. Burska vojna je bila za Anglijo porazna in samo ljubezen Aliče Keppel.jeve mu je bila v uteho. Potem kraljica Viktorija proslavlja svoj diamantni jubilej, a Gladstone umre..! 21.35 IL CARO ESTINTO, film Film je režiral Tony Ri-chardson, v glavnih vlogah: Robert Morse, Jonathan Winters, Anjanette Comer, Dana Andrews. Ob zaključku DNEVNIK 2 -- Zadnje vesti filmov, ampa REYKJAVIK - Predvčerajšnjim okoli 20. ure po našem času je zavel v severovzhodni Islandiji bruhati ognjenik. Ognjena gora se nahaja dva kilometra severno od Leirhnnuka. Bruhanje gre vzdolž velike razpoke. Na eni strani' prijaja iz vulkana pepel, na drugi strani pa lava. Bruhanje je tako močno, da se ga lahko opazi v razdalji kakih 100 km. Geotermična centrala, ki jo gradijo v bližini, to ie pri Krafli, trenutno še ni ogrožena. Gotovo pa je, da bo sedanji izbruh ognjenika še bolj podžgal neštete polemike med poborniki in nasprotniki centrale. Nasprotniki trdijo, da je centrala bila zgrajena na preveč občutljivem zemljišču ter je zato obsojena, da ne bo nikoli začela delovati. Islandija je otok. ki pripada Danski, čeprav uživa veliko avtonomijo. Znano je, da so na njeni površini številni gejzirji (od prtine v površini zemlje iz katerih bruhajo vrelci vroče vode in plini). Sploh je Islandija vulkan sko področje, ki že tako rekoč pripada velikemu »ognjenemu obro-ču», ki obkroža Tihi ocean. - in kratkih tudi risank. T. seveda niso avantgardni tioskusi. iška; n ja novega »likovnega 8,1 animacijskega izraza, ari pak zgolj preproste — Pr°' ste po Disneyu realiziraj znane pravljice. Ena od n.F je Jakec fn čarovnica. * bistvu je to Andersonov8 pravljica, vendar moden”' zirana z vsemi pridobitv8’ mi tehnike. * , )•: 20.30 DNEVNIK 20.50 Zunanjepolitični komentar 21.00 BELE TRAVE, slovenski film . Režija Boštjan Hladnik " 1976), v glavnih vlogah: M8' rina Urbanc. Jože Horvat Barbara Jakopič, Polde p1 bič. Ob Belih travah se je s'9-venska filmska kritika Pre( cej razpisžda, prej slabo kol dobro. Te prve vtise in *8' vračanja je deloma p®>Pr? vil lanski Pulj in sora® merno dober sprejem na f® stivalu jugoslovanskega ma. Kakorkoli, zdaj bob10 imeli na TV priložnost Pr® vrteti film s sodobno teri® tiko, katerega šibka točka je predvsem nedorečen sc®" narij in izrazito slabi č,a’ logi. Tema sama bi utefj1' la biti ob boljši izkorišč®' nosti povsem sprejemljiv?" ob pomanjkanju sodobni8 tem celo dobrodošla, sai J® bil avtorjev očitni mol.1 prav v tem, da nam z |Z sekom iz žive in stvar”® dejavnosti na slovenska® podeželju razkrije resni® o, socialnih dogajanjih *eZ položaju in usodi male-, človeka sredi migracij®*”1 gibanj. 22.35 Moda za vas 22.45 DNEVNIK 23.05 625 pregled sporeda . 23.25 Oh, ti neumni Nizozeri®1" zabavna oddaja Koper 16.25 Nogomet: BORAC -RIJEK* 20.30 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Na zatožni klopi: Mladi Gr®' gory 22.25 RDEČEHLAČNIKI, celo'* černi film Zagreb 15.40 Motorne dirke v Kavadarc 16.30 POROČILA 16.45 Nogomet: BORAC - RIJE*9 18.45 Gledališka predstava 19.45 Zahavno - glasbena oddaj® 21.00 Humoristična oddaja 21.30 OVČAR, film ŠVICA 18.00 V evroviziji iz Ludwigsbur ga: IGRE BREZ MEJA 19.30 CACCIA ALL’INDIZIO. i“n 20.30 DNEVNIK 20.50 Nabožna oddaja 21.05 Kratkočasje, risanka' 22.00 POLETNI ČAS. film RADI° 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00. 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasb®". t d.' prebujanje; 7.20 Tukaj govori •L®! 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in uJ. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00. 19.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč 8*as°*. .»■«« »* 'Vdtoi- je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra; 1(1-25 Nasi orkestri, 11.06pr”-10.05, 11.35 Predpoldanski omni- dvajse in jih izkaže; 12.05 ^ bus: 12.00 Glasba po željah; 13.15 ft ^ok; 13.30 Show down, z | Glasbeni almanah; 14.10 Roman v Glasbeni program; 15.05 Pog063o nadaljevanjih; 14.30 Tekmujte s o energiji: !5.45 Zelena črta, Petrom; 15.35 Poslušajmo spet; Konec tedna, 17.20 -^lata . fj; 17.05 Iz Beethovnovih del; 17.35 J*-05 «Scamandro», radijska »jj Glasbena panorama; 18.05 »Ana U.20. 2U* SLOVENIJA stara petrolka*, radijska 18.45 Vera in naš čas. igra; KOPER 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00, 19.00. 23.00 Poročila; 6.15 Danes za v#- 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobrovi otroci!; 8.20 Beseda na dan.ji(j5 dan; 9.08 Glasbena matineja; ‘ ^ 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21,30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Elizabetine pravljice; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba. in nasveti: 11.15 Orkester Ro- Sedem dni na radiu; 13.10 v, bert Last; 11.30 Lepo poletje: 12.05 v ritmu; 13.30 Kmetijski a® ,4,j0 Glasba po željah: 14.00 Najlepše 13.40 Veseli domači napevi; popevke tedna; 14.35 Plošča LP Zabavna glasba: 14.30 PriP^vjg; tedna; 15.15 Poje grupa Omega; vam. . .; 15.05 Glasbena ,a 5.25 ^ "" on - Pionirski tednik; 10.35 Mladin?| ijj je; 11.40 Turistični napotki; ‘jj .Sedem dni na radiu: 13.10 GO" .1' V. 15.30 Par besed; 15.45 Folk ansam 15.25 S pesmijo in besedo po ‘'“Jo; bel Casadei; 16.15 Glasbeni pro- slavi ji; 16.30 Glasbeni interri® .j. gram; 17.10 Poslušajmo jih sku- 16.45 S knjižnega trga; 17.00 naj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 ljak»; 19.05 Gremo v kin°: „0.20 Ob petih popoldne; 18.30 Primor- Orkester Henryja Mancinija; ski dnčvnik; 18.45 Zabavna glas- Zabavna glasba; 20.35 Lahko ^ ba; 19.00 Vročih 100 kilovatov; otroci!; 20.45 Minute z aPsanLkl>® 13.35 Zapojmo in zaigrajmo; '20.30 Jožeta Kampiča; 21.00 ril_1---; J____I. 09 AA rtloek,>«n nnnn..nmn. 09 ^ Glasbeni week-end; 23.00 Plesna glasba. glasbena panorama; 22.30 ja' za naše izseljence, ............................................................»»».»»»»»».»»».»»."»»»".».n»»»..»..»».».».».».»»tl»",",,,"^i^ t-lVikilJO SUUOIO yvečer In v nedelji, popoldne so kotalkarji ŠD Polet z Opčin priredili kolalkarsko .i ...« ... je'Zelo dobro uspela. Danes bodo openski ■kotalkarji nastopili v Palmanovi na deželni folklorni’ kotalkal"ski reviji. Na sliki dva različna prizora, ki Ju bodo 1'oletOvci predstavili jutri v Palmanovi. revijo, ki OVEN (od 21.3. do 20,4.) Ugodne okoliščine za osebe, ki se u-kvarjajo z umetniško dejavnostjo. Pazite, da ne postanete tudi vi brezdušni, kot oni, ki vas obkrožajo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte utrditi že doseženi uspeh z nadaljnjimi uspehi. Ne izživljajte se čez mero v nekem čustvenem odnosu. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zahvaljujoč neki podpori, boste premagali vse težave. Dobra novica. RAK (od 22.6. do 22.7.) Uspelo vam bo uveljaviti svojo resnično vrednost, kljub spletkam. Ne spre-" jemajte prenagljenih odločitev. Horoskop bolj zaplesti svojo zadevo, j«. iriflnnc. K« liala noik/lllip 20-' LEV (od 23.7. do 22.8.) Pogoji za dober uspeh so ugodni, odločitve naj bodo nagle toda previdne. Prijeten večer v družinskem krogu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan je ugoden za dejavnosti, ki zahtevajo odločen značaj. Odločilen napredek v nekem čustvenem odnosu. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dogodki bodo v vaš prid, toda ne prepustite se na slepo slučaju. U-spelo vam bo uresničiti mirno družinsko vzdušje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. II.) Z naglico utegnete samo še vidnost bo vaše najboljše or jj.) STRELEC (od 23.11. do^jj^j. Ne podcenjujte nekega Pr Ugodne možnosti za uresn vaših čustvenih namenov. j) KOZOROG (od 21.12. do JV Dobri poslovni izgledi za j* t nost. Ne dramatizirajte SP° ljubljeno osebo. V' VODNAR (od 21.1. do zvezi z nekim vašim PreS.fl Iti' vprašanjem, ne bo prišlo »' n* lrno, da tudi ta dvoboj ne bo iz B. R. vDREST HILLS — Teniško prven-‘s ^DA se počasi bliža koncu, ^•hoških so se v polfinale uvr-■, Darazzutti, Connors (premagal n^antesa s 6:2, 6:4, 6:3), Vilas (ffrotnon. h'inaListke pri ženskah pa so: i^ert, g. Stove, M. Navratilova X' Turnbull. I, soslovanka Jaušovčeva je izpa v detrtlinalu, kjer jo je prema-> ^ehoslovakinja Navratilova s V finalu moških dvojic se bodo spoprijeli Gottfried - Ramirez in Hevvitt - McMillan. RIM — Italijanska odbojkarska reprezentanca se je včeraj zbrala v Modeni, kjer bo na skupnih pripravah za EP do 13. septembra. Po prvotnih načrtih bi se morali igralci zbrati v Cortini, vendar so kraj spremenili, ker bo v istih dneh v Modeni trenirala sovjetska vseučiliška reprezentanca, s katero bodo «az-zurri* odigrali vrsto prijateljskih trening tekem. OBVESTILA ZAČETNIŠKI TEČAJ ZA UMETNOSTNO KOTALKANJE V ponedeljek, 12. septembra, se bo ob 10. uri začel tečaj za umetnostno kotalkanje. Prijavijo se lahko otroci obeh spolov od sedmega leta starosti. Vpis eno uro pred začetkom tečaja na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Dosedanje udeležence začetniškega tečaja obveščamo, da se bo drugi del tečaja začel prav tako v ponedeljek, 12. t.m., ob 9. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. • • • SPK ČUPA IZ SESUANA sporoča, da bo jesenska društvena regata v nedeljo, IS. septembra, v Scsljanskem zalivu. Start ob 10. uri. Vpisovanje od 8. do 9. ure pri vpisni mizi, na društvenem prostoru v Scsljanu. * • • AO Bora in AK Levstik obveščata, da se morajo za deželno prvenstvo v troboju, ki bo v Gorici, zbrati za odhod: DEKLICE - danes do 12.45 pri vbodu na glavno železniško postajo in DEČKI - jutri do 6.45 prav tako pri vhodu na glavno železniško postajo v Trstu. ŠD SOKOL obvešča, da sc treningi za košarkarje letnikov 1965-1970 pričnejo v ponedeljek ob 17. uri, na odprtem igrišču v Nabrežini. Obenem obvešča vse dečke teh letnikov, ki bi radi gojili košarko, da se javijo ob isti uri na igrišču, ali pa telefonsko na št. 200-186 (Savo Ušaj). ŠD PRIMORJE prireja danes, 10. in jutri, 11. t.m. na vrtu za društvenim sedežem ZABAVNI VEČER Igral bo ansambel The Ix>rds. Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in domačo kapljico. ali pa v obrambi. Zato navijači Primorca danes upajo, da napadalci (z Maurom Kraljem na čelu) ne bodo odpovedali in bodo solidno kljubova-sicer solidni enajsterici Portua-leja. Vsi se namreč zavedajo, da so Tržačani favoriti za zmago, s katero bi osvojili že drugo trofejo Puntarjevega memoriala, upoštevajoč dejstvo, da so Tržačani že lansko leto zmagali na tem turnirju. Pravilnik namreč predvideva, da si trofejo zagotovi ekipa, ki osvoji turnir vsaj dvakrat. Prvo trofejo si je namreč že zagotovila Vesna, ki je zmagala na prvem leta 1973 in drugem turnirju leta 1974. Bo torej Portuale odnesel drugo trofejo, ali mu bodo Trebenci prekrižali pot? Odgovor na to bomo dobili drevi na proseškem igrišču, ko se bosta Portuale in Primorec potegovala za prvo mesto. B. R. ATLETIKA NA BALKANSKIH IGRAH Savič in Kuzmaiiovic osvojila zlati kolajni ANKARA — Včeraj se je v tem kraju pričelo balkansko atletsko prvenstvo. Prvi dan tekmovanja je bil za Jugoslavijo zelo uspešen, saj je na ekipni lestvici med moškimi na prvem mestu, med ženskami pa na tretjem. Plavi so zmagali v dveh discipl! nah: Milovan Savič na 800 m s časom 1’49"2 in Kuzmanovič na 10.000 m. kjer je Janičijevič osvojil še srebrno kolajno. Srebro si je priboril tudi Zarič na 100 m, kjer je s časom 10”32 izboljšal državni rekord. V skoku v višino je Komnenič o-svojil bronasto kolajno, enako odličje sta osvojili še Pavličičeva in Sokačeva, ki sta na 100 m dosegli enaki čas. KOŠARKA Italija — Hurlingham 98:67 V sinočnji košarkarski tekmi v tržaški športni palači je italijanska državna reprezentanca premagala peterko Hurlinghama z 98:67 (48:33). Med «azzurri» je bil najboljši strelec Bariviera (16), pri Tržačanih pa Zorzenon (17). Primorčeva nogometna enajsterica bo danes in jutri zelo zaposlena, saj bi morala nastopiti kar na treh tekmah. Na sliki: trebenski nogometaši med tekmo z devinskim S. Marcom NOGOMET PRED ZAČETKOM PRVENSTVA V 3. AE Široko začrtane priprave Sovodenj na novo sezono Članska ekipa bo n danes in jutri sodelovala na turnirju v Šempasu Nova sezona se je začela tudi za sovodenjske nogometaše, saj so že začeli s treningi, poleg tega pa se je tudi že začelo naraščajniško prvenstvo. Društvo se je letos znašlo nekoliko v težavah, ker ga je zapustil dosedanji trener Gianni Marson, katerega je bilo težko nadomestiti. Toda odbor je premagal tudi to zapreko in tako vodita zdaj mladince Egon Petejan in Edi Tomšič, tretjekate-gorniško ekipo pa Bruno Marson. Obe ekipi že nekaj čaša trenirata, zlasti mladinci, ki bodo že v nedeljo (ob 9.30) igrali v Sovodnjah proti Morani. KOLESARSTVO DIRKA PO FURLANIJI Bitossi in Paolini • V' • /* • g najvecja favorita Nastopila bo vrsta znanih kolesarjev PORDENON — Danes bo v kraju Fomi di Sopra, start letošnje kolesarske dirke po Furlaniji, na kateri bo nastopila vrsta znanih tekmovalcev. Tako bodo med drugimi nastopali tudi Bitossi, ki je na SP v Venezueli osvojil bronasto kolajno in je lani zmagal na tej dirki, italijanski prvak Paolini, Baronche! li, Boifava, Borgognoni, Poggiali, lanski olimpijski prvak Johansson, Zandegu, Mugnaini, Bertoglio, Bas so in drugi. Nastopiti bi moral tudi Moser, vendar je zaradi svojih inozemskih obveznosti odpovedal svoje sodelovanje. Glavni favorit današnje dirke je Bitossi, ki je trenutno v odlični formi. Kolikor pa bi tekmovalci pri- Danes se poročita GIANNA in DARIJ KOŠUTA Člani in simpatizerji ŠD Vesna jima telijo obilo sreče v zakonskem življenju. speli do cilja v večji skupini ima določene možnosi tudi sprinter Paolini. Cilj dirke bo v Pordenonu. Pro ga je pretežno ravninska, edini resnejši vzpon pa bodo morali tekmovalci opraviti 13 km pred ciljem, pri Bornassu, na Monte Cavallu. KOLESARSTVO BOLOGNA — Dne 4. oktobra bo v tem kraju start kolesarske krožne dirke po Emiliji, katere so bo udeležil tudi svetovni prvak Moser. Proga bo merila 236,400 km in se bo zaključila v Bologni. « * • AOSTA — Silvano Contini je zmagal v četrti etapi kolesarske krožne dirke po Aosti za amaterje. Na skujh ni lestvici pa vodi Ennio Vanotti, ki ima 46” prednosti pred Fatatom. • » • ANDORRA LA VIE.IA - španski kolesar Jase Cima je zmagal v drugi etapi krožne dirke po Kataloniji in s tem odvzel prvo mesto na skupni lestvici Belgijcu Freddyju Maertensu. Poudariti moramo, da imajo mladinci letos res zahtevno in težko prvenstvo. Igrati bodo morali kar proti štirinajstim ekipam, in sicer bodo to: Audax, Corno, Juventina, Lu-cinico, Mariano, Medea, Moraro, Mossa, Tomana, Natisone, Piedi-monte, Pro Romans, Villesse in S. Marco. Upajmo, da se bodo mladinci v tem prvenstvu odrezali čim bolje. Več časa trenira tudi ekipa, ki bo ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE sklicuje v sredo, 14. septembra 1977, ob 20.30 v so vedenjskem Kulturnem domu redni letni OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Izvolitev predsednika občne-nega zbora 3. Poročila: a) predsedniško b) tajniško , c) blagajniško 4. Pozdravi in diskusija o poročilih ...................v>' it 5. ' Razrešnica staremu odboru 6. Izvolitev novega odbora 7. Razno Vodstvo ŠD Sovodnje vabi na občni zbor svoje člane in vse ljubitelje športa iz te občine. sodelovale še enajsterice Vodic, Mladosti in Vozil. Sovodnje bodo danes ob 15. uri igrale proti Vodicam. Domenili so se tudi za sodelovanje na turnirju v Mimu, kjer bodo 24. in 25. t.m. sodelovale še ekipe Mladosti, Bohinja in Mirna. Vmes bo na sporedu še nekaj prijateljskih trening tekem, 2. oktobra pa se bo že začelo prvenstvo. Ob tej priložnosti bodo tudi odprli nov kiosk ob igrišču, katerega v teh dneh s prostovoljnim delom dokončujejo odborniki in člani društva. AVTOMOBILIZEM V PLAVANJE ITALIJANSKO DP Drugi dan brez rekordov CHIAVARI — V tem kraju se je včeraj nadaljevalo državno prvenstvo v plavanju. Podelili so osem državnih naslovov, novi prvaki so? Ženske 200 m prosto: Pandini 2'09”47 200 m metuljček: Rampazzo 2T8”84 100 m prsno: Coriani 1T7”78 400 m mešano: Rampazzo 5'09"73 Moški 200 m prosto: Guarducci 200 m metuljček: Griffith 100 m prsno: Lalle 400 m mešano: Divano V MONZI nastopala v 3. amaterski ligi. Odbor namerava to moštvo nekoliko okrepiti in bo zato nabavil nekaj novih igralcev. Sovodnje bodo nastopile tudi na nekaj prijateljskih tekmah. Danes in jutri se bodo udeležile nogometnega turnirja v Šempasu, kjer bodo Atalanta - Perugia 1 Fiorentina - Milan 1 Genoa - Lazio X Inter - Bologna 1 Juventus - Eoggia 1 Pescara - Napol! X Roma - Torino 1 Verona - Vicenza X Avcllino - Ascnli 1 Cesena - Catanzaro X Lccce - Cagliari 2 Palermo - Sampdoria X Temami - Cremonese 1 X 2 Ferrariji najhitrejši na poskusnih vožnjah MONZA — V prvem dnevu poskusnih voženj za VN, JTalije, so ferj-a-riji potrdili svojo TTenittjtfJ* premoč. Oba pilota, ki tekmujeta za italijansko tvrdko, sta doVdgla ’ rlajbrtljša časa, za njima pa se je uvrstil še tretji dirkalnik, ki ga poganja motor italijanske proizvodnje, to je brabham alfa romeo. V prvem dnevu se je preizkusilo 33 pilotov, najboljši časi pa so: 1. N. Lauda (Av. - ferrari) 1’38”97 s poprečno hitrostjo 210,973 km/h 2. Revtemann (Argentina - ferrari) 1'39"18 3. Watson (Vel. Britanija - brabham alfa) 1’39”21 4. Andretti (ZDA - lotus) 1’39”54 5. Stuck (ZRN - brabham alfa) 1’39”61 6. S:heckter (Južna Afrika - wolf) 1’39”61 7. Hunt (VB - melaren) 1’39”87 8. Jabouille (Fr. - renault) 1'40”06 9. Depailler (Fr. - tyrrell) 1'40”12 10. Lafitte (Fr. - ligier ma- tra) 1'40”14 11. Tambay (Fr. - ensign) 1’40”19 12. Brambilla (It. - surtees) 1’40”22 13. Peterson (Švedska - tyr- rell) 1’40”50 14. Giacomelli (Italija - mc laren) r40”59 15. Jones (Avstralija - sha- dow) 1'40”63 16. Regazzoni (Švi. - ensign) 1’40”70 17. Mass (ZRN - mclačen) 1'40”77 18. Scheckter J. (Juž. Afri-' ka - march) 1’40”00 19. Jarrier (Fr. - penske) 1’41"16 20. Nilsson (Šved. - lotus) 1'41”22 1’52”80 2’06”34 1’07”27 4’43”33 KOŠARKA VIDEM — Dva ameriška košarkarja bosta ojačila videmski Mo-biam, ki bo drevi odigral prijateljsko tekmo proti italijanski državni reprezentanci. To sta center Clayde Mayers (2,06 m) in krilo Tony Han-sen (1,97 m). DOMAČI ŠPORT DAM KS SOBOTA, 10. septembra 1977 NOGOMET FINALE PUNTARJEVEGA MEMORIALA 20.00 na Proseku Primorec - Portuale * * * MEDNARODNI TURNIR 15.00 v Šempasu Vodice - Sovodnje ATLETIKA DEŽ. PRVENSTVO V TROBOJU DEKLICE 14 30 v Got ici Nastopata tudi Bor in Levstik JUTRI NEDELJA. 11. septembra 1977 ATLETIKA DEŽ. PRVENSTVO V TROBOJU DEČKI 8.30 v Gorici Nastopata tudi Bor in Levstik NOGOMET MLADINCI PR1JATEIJSKA TEKMA 9.30 v Sovodnjah Sovodnje - Mnraro • * • FINALE POKALA ALTIPIANO 11.00 na Opčinah Primorje - Primorec * # * PRIJATELJSKA TEKMA 10.00 v Repnu Kras - Komen L — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 X 2 1 1 X 2 1 2 1 2 X Prisppvnjlp za DIJAŠKO MATICO ODBOJKA TEČAJ PRI BANIH Trenerji bi potrebovali predhodno izpopolnjevanje Pogovor z Igorjem Miličem in Nadjo Rupefj Nadja Rupelj in Igor Milič sta v trenerskih izkušnjah že vešča, saj že več časa trenirata pri matičnih društvih Kontovelu in Krasu. Pri Banih sta torej edina trenerja, ki praktično nadaljujeta že začeto delo s svojimi odbojkarji. Vprašali smo ju, če se jima zdi, da je tečaj u-spel in kako ocenjujeta zamisel, da vodijo treninge domači trenerji. Igor Milič je mnenja, da je popolnoma pravilno če igralce trenirajo «domačini». Naši trenerji svoje od bojkarje poznajo, vedo za njihove napake, katere skušajo odpraviti, vedo pa tudi, kaj bodo v bodočnosti od njih zahtevali. Poleg tega bodo v desetih dneh, na primer, prej spoznali otroka. V običajnih pogojih u-gotoviš tako telesne kot tudi duševne značilnosti in sposobnosti mladega športnika šele po dveh ali treh mesecih, na takih tečajih pa praktično že po desetih dneh. Kar pa se tiče tujega trenerja se Milič z njegovo prisotnostjo ne strinja preveč. Raje vidi, da strokovnjak pred ali po treningu s svojimi nasveti pomaga domačim trenerjem. Nadja Rupelj: «Tečaj pri Banih je več kot pozitiven, zdi se mi pa, da imamo mi trenerji vse premalo izkušenj. O sebi lahko rečem, da skušam popraviti napake, ki sem jih storila, novega pa znamo premalo. Vse preveč pogrešam strokovne tečaje za trenerje, kot bi moral, na primer, biti letos poleti v Ljubljani. Drugače sem s svojo, izkušnjo zadovoljna. Dekleta rada vadijo, o čemer dovolj zgovorno priča že to, da so vsak dan prihajala k Banom.» Na vprašanje, če bi tak tečaj še ponovila nam je Rupljeva na vse pritrdilno odgovorila in rekla, da nima nobene pritožbe na račun letošnjega poteka tečaja samega. Milič pa je dejal: «V prihodnosti bi morali predhodno organizirati trenerski tečaj, na katerem bi nam predavatelji opisali specifično delo z začetniki in pa vodenje takih desetdnevnih intenzivnih priprav.* Ob koncu bi omenili še gospe Albino, Ido in Marijo, to je kuharice, ki so skrbele, da so se naši tečajniki kar najbolje počutili. Povedale so nam, da jih je delo za tako skupino veselilo. Tako tečajniki, kot trenerji so se o njihovi kuhinji nadvse pozitivno izrazili. 2. Kitajski dnevnik s 60% alkohola, ki je nekaj posebnega — nekateri so rekli imenitnega, drugi so se namrgodili, ko so označevali okus — iskreno nazdravljali in, moram priznati, kar pošteno uživali. Govorili smo o programu našega potovanja, ki bo, kot pravijp poznavalci, zelo zanimivo. Videli bomo pokrajine, ki jih naši gostitelji še niso. Običajno je tako. Ko sem bil v tujini, so mi domačini čestokrat zavidali, ker sem videl več kot oni. Prednost gostov. Beseda .je nanesla tudi na politiko. «’Bando štirih’ moramo še naprej razkrinkavati,» so govorili, «da bomo lahko napredovali. Zdaj i- v Zvečer smo povabljeni na kitajsko veleposlaništvo. Dva-V* sem že bil tam. Obakrat je bilo srečanje, vsaj. zame, % adno- vl)udno' prijateljsko naklonjeno in hladno od-i ^ieno obenem. Obakrat sem prosil kitajsko ambasado 4, b^u Dela za vizum za našega novinarja Mirana Šuštar-‘ ^0sPremili so me v sprejemnico. Tam sem sedel nekaj % sam, nato je prišel vljuden, smehljajoč se diplomat, ponudil arašide in coca-colo in me poslušal. Rekel ni (J &^mo prijazno me je gledal, kimal in se smehljal. Vi-a nismo dobili. 5 ^°krat je bilo podobno in drugače. Vsi so bili iskre-^iudni, lahko bi rekli, topli. Smehljali so se ves čas, O ne narejeno. Videti je bilo naravno, iskreno. Pogo-smo se o vsem mogočem. Večinoma vljudnostno, \ * brez globljega pomena. Večerja je bila neponovljiva, pl o sicer, da bo na Kitajskem še boljše. Ne vem, ali % ^ngoče. Dober kitajski kuhar zna baje pripraviti štiri jedi, povprečen dva tisoč. Mi sicer nismo jedli ne Ti *> JJUVJJICGCII » M. ~ L* tisoč ne dva tisoč jedi, toda bilo jih je veliko, z redih izbranim okusom. Pili smo mao tai, močno žganjfl KITAJSKI ZID — Edino delo človeških rok, ki so ga astronavti videli s prostim očesom iz vesoljske ladje Foto: M. G. mamo štiri naloge. Poleg razkrinkavanja bande moramo obnoviti partijo, povezati ljudstvo z njo, modernizirati proizvodnjo. Banda je govorila, da ni potrebno nagrajevanje po delu. To je nesmisel. Nagrajevanje po delu bo potrebno in nagrajevanje po potrebah ga bo zamenjalo šele takrat, ko bomo povsem odpravili razlike med umskim in fizičnim delom, med delavcem in kmetom, med mestom in vasjo. Zdaj tega še nismo dosegli, zdaj še nismo tako bogati, da bi delili po potrebah. To je govorila samo 'banda štirih’, ki je tako dobesedno uničevala našo deželo.* Z veliko žara so nam pripovedovali vse to. Bilo je zanimivo. Zdelo se je, vselej seveda v interpretaciji, ki jo omogoča naš miselni svet, da poslušamo skrajno leve radikalne teze. Vendar so nam ves čas govorili, da je »banda štirih* desničarska klika. Najbrž se bom moral čimprej navaditi na .to, da vse reči tudi ali pa šer posebej na Kitajskem niso vselej a priori logičpe in razumljive kar na prvi pogled. Tokrat nisem vpraševal. Le poslušal sem in se tudi sam iskreno, naklonjeno in vljudno smehljal. Bil je gostoljuben in prijeten večer, večer med prijatelji. 3. MAREC Ogromen mavzolej Mao Ce-tungu sredi Trga nebeškega miru Zjutraj smo na letališču. Nekoliko smo Vznemirjeni, kot pred vsako potjo. Srečamo kitajske diplomate. Prišlo jih je veliko, da nas pospremijo na pot. Potovanje do Moskve je minilo brez posebnih doživetij. Po enem letu sem spet v Moskvi, ki nas sprejme nekoliko hladna. Rahlo sneži. Zopet 9rečam prijatelje. Nemudoma obiščem najbližjo berjosko. Svetovali so mi, naj si kupim nekaj za na glavo. Lahko da bo na Kitajskem še mraz in ruske kučme so vendarle najboljše. Sem v trgovini, polni tujcev, ki vsevprek kupujejo kože, različne ruske domače izdelke. Plačujemo seveda v dolarjih. Nekako v svetu zase smo. Ne kupujem rad v takšnih trgovinah, vendar se jih človek navadi. Najbrž so se nanje navadili tudi domačini, čeprav se mi vedno zdi, da bi jim morale biti zoprne. Skupaj se potem odpravimo na Rdeči trg. Sneži, ko hodimo po tem prostranem trgu, ki me je vselej navdajal z mešanimi občutki. Zdi se mi intimno lep in hkrati topel, pa zopet nekoliko kičast, pa pompozno hladen. Toda naj bo tako ali drugače, od svojega prvega srečanja z njim se rad sprehajam po njem. Poln je ljudi. Vsi čakajo na menjavo straže pred Leninovim mavzolejem. Tokrat ni množice ljudi, ki stojijo v dolgi vrsti, da bi videli Lenina, ker je že pozno popoldne in je mavzolej zaprt. Tako trg nima svoje najoolj tipične značilnosti, kače obiskovalcev, ki z mistično navdihnjenimi obrazi čakajo ure in ure, da bi videli velikega — in resnično nesmrtnega Lenina. V mazvoleju se mi je sicer vselej zdel prav močno mrtev in prav nič nesmrten. Toda ne morem se znebiti občutka, da je Lenin tako velik duh, da bi bil tudi brez mavzoleja ali še predvsem brez mavzoleja mnogo bolj nesmrten. Takšne misli so se mi motale po glavi ne le zaradi posebnega razpoloženja, ki ga ustvarja najbrž v vsakem človeku že sam Rdeči trg. Predvsem sem se z njim ukvarjal zato, ker sem vedel, da bom v Pekingu videl gradnjo novega mavzoleja. Kitajci gradijo ogromen mavzolej Mao Ce tungu sredi Trga nebeškega miru. Ogled gradbišča naj bi bil za tujce prepovedan. Ga bomo kljub temu videli? Toda zakaj naj bi ga pravzaprav videl? Raje bi začutil Mao Ce-tunga v Kitajcih, kot pa videl njegov mavzolej. Morda pa je mavzolej neogiben zaradi svojega političnega in moralnega sporočila. Vendar mi je kljub vsemu ljubša ču En-lajeva želja, da ga zažgo in pepel raztrosijo po Jangcekian-gu. Zdi se mi, da bo ravno zato še toliko bolj nesmrten. Ali pa tudi ne, kdo ve. Urtdniitvo, uprava, oglasni oddalak, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 45 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tal 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 tir — vnaprej plačana celotne 25.000 lir. Letna naročnine za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ čtevilka 2.50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350 00 din, za organizacij in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK la SFRJ Oglati Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiske, Trst 11-5374 Stran 6 10. septembra 1977 2iro račun 50101-603-45361 «ADI1» . DZS • 61000 Ljubija^-Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob lavnikih 13 000, ob praznikih 15 000 Finančno-upravm 500 legalni 500 osmrtnice ir so?al|a 250 Ur za mm viš'n# v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda IVA 14% Oglasi za tržaško goriško pokraimc se naročaje ori oglasnem odojku r ookrajin Italije pri SPI. Član italijanske zveze ' "~‘k Odgovorni urednik Gorazd Vesel in oih Izdaja in liska H ZTT Trst zveze Časopisnih založnikov FIEG ZBOROVANJE DEŽELNIH ŽUPANOV V VIDMU Vsestransko okrepiti krajevne uprave da bodo lahko kos težavnim nalogam Mrka senca dvomov in sumničenj ne sme ustaviti decentralizacije, ker bi to pomenilo zavreti obnovo prizadetih območij ■ Napad na časnikarje Jacques Cusleau v Otrantu V 0RBETELLU (GR0SSET0) GOVORE CELO ŽE 0 MALAR'11 VIDEM — Nepričakovan prihod bivšega izrednega vladnega komisarja Giuseppa Zamberlettija je vsaj delno zasenčil srečanje vseh deželnih županov v Vidmu, kar so vsi še v četrtek prikazovali kot ključni petkov dogodek. Časnikarji, ki so prisotni v glavnem mestu Furlanije v velikem številu, sp posvetili svojo pozornost predvsem bivšemu podtajniku za notranje zadeve, kljub temu pa je imelo tudi srečanje deželnih krajevnih u-praviteljev precejšen odmev, /lasti od kar so župani in odborniki zagrozili z množičnim odstopom, «če ne bo konec nezasluženi obrekoval ni kampanji*. Snočnje srečanje je pokazalo, da te grožnje ne gre .jemati resno in da je bila bol.i posledica več ali manj upravičene iagrenjenosti, kot pa dejanski Sklep. Kajti, in tega so se občinski upravitelji dobro zavedali, ob množičnem odstopu, ki bi povzro- javnosti, bi se izjalovil ves dosedanji boj za decentralizacijo in za priznanje večjih pristojnosti krajevnim ustanovam. Zato so prisotni župani soglasno sklenili, da «na-daljujejo svoj boj na prvem okopu*, obenem pa so imenovali de legacijo. ki bo v kratkem odpotovala v Rim, da pojasni vsem pristojnim državnim telesom njihovo stališče in zahteve. Če je v tem smislu včerajšnje srečanje brez .dvoma pozitivno, ne gre pa prezreti tudi nesimpatične značilnosti, da je večina govornikov ostro in največkrat neutemeljeno napadla časnikarje, kot da bi bili odgovorni za škandal, ki je izbruhnil na prizadetem območju. Res je sicer — kot so poudarili zlasti župani, ki vodijo levičarske občinske uprave — da so nekateri novinarji, predvsem uredniki vse državnih listov v marsičem zgrešili in podlegli skušnjavi posploševanja, vendar pa je prav tako čil daljšo paralizo vse upravne de- ................................................ ČEZ DESET DNI GRE DAJAN V NEW YORK Predrzna igra Izraela pred pogovori v ZDA Beginova vlada zavzema čedalje bolj nepopustljiva stališča - Carter potrdil nasprotovanje novim naselbinam na zasedenem ozemlju v Cisjordaniji WASHINGTON -r- Ameriški predsednik Carter je včeraj ponovil, da smatra nove izraelske naselbine v zasedeni Cisjordaniji kot «protizako-nite* ter je dodal, da »ustvarjajo nepotrebne probleme na poti iskanja sporazumne rešitve arabsko .izraelskega spora*. Šef Bde hiše je v razgovoru s časnikarji potrdil, da je bilo to venomer stališče washing-tonske vlade in da bo to stališče ponovil tudi izraelskemu zunanjemu ministru Dajanu, ko bo ta čez deset dni prišel v New York na zasedanje generalne skupščine OZN. Vest, da so Izraelci ustvarili nove naselbine v Cisjordaniji, je predvčerajšnjim sporočil minister za kmetijstvo Ariel Sharon, ki je obenem predsednik vladne komisije za naselbine. Isti Sharon pa je včeraj izjavil, da namerava izraelska vlada naseliti na zasedenem ozemlju dva rpilijona Židov in da je za Izrael važnejše, da si zagotovi pravico do naselitve Cisjo-danije, kot pa, da doseže mir z Arabci. Minister je sicer priznal, da tudi mnenje zavezniških držav nekaj šteje, še poseb no pa mnenje ZDA, «ki so morda edini pravi prijatelj Izraela*, kot je dejal Sharon, dodal pa je, da ima vlada pravico postaviti nove naselbine kjerkoli želi in da nima smisla o tem dvigati toliko hrupa. Da bi bila mera polna, pa se je Sharon še izrekel proti umiku izraelskih čet z golanskih planot na meji s Sirijo. kar je celo v nasprotju z dosedanjim stališčem Beginove desničarske vlade. Opazovalci ugotavljajo, da so Sha-ronove izjave, ki jih premier Begin ni demantiral, čeprav bi to lahko storil, prišle ob najbolj nepravem času, ko se minister Dajan pripravlja na potovanje v ZDA, kamor bodo proti koncu septembra prišli tudi arabski zunanji ministri. Postavitev novih naselbin bi namreč u-tegnilo kvarno vplivati na odnose z ZDA prav v odločilnih trenutkih, ko gre za vprašanje, ali bodo sploh lahko obnovili ženevsko mirovno konferenco. Po drugi strani pa se nekateri sprašujejo, ali ni to premišljena taktika izraelske vlade, ki zavzema pred newyorškimi pogovori nepopustljiva stališča, tako da bi lahko šele na srečanju med Dajanom in Carterjem popustila glede naselbin in glede Golana in se s tem postavila. da resnično želi mir, medtem ko bi v bistvu ne zavzela bolj miroljubnega stališča, ampak bi samo privolila v to, kar je že privolila v preteklosti in kar sedaj preklicuje. Jasno pa je, da prav tovrstna taktika nikakor ne koristi stvari miru, ampak da kvečjemu lahko povzroči novo zaostritev stališč tudi na drugi strani, (tm) KIJUB PREKINITVI ODNOSOV Živahni stiki med SZ in Izraelom TEL AVTV — Kot poroča dnevnik »Maariv*, bo izraelska vladna delegacija prihodnji mesec obiskala Sovjetsko zvezo, da bi se udeležila mednarodne konference o problemih zaščite okolja in ekološke vzgoje. Konferenco, ki bo v Tbilisiju od 14. do 26. oktobra, sicer organizira UNE SCO, ne pa sovjetska vlada, vendar pa je obisk izraelskih predstavnikov vreden pozornosti glede na dejstvo, da gre za prvo uradno izraelsko delegacijo, ki potuje v Sovjetsko zvezo po prekinitvi diplomatskih odnosov med obema državama izpred desetih let, za časa »šestdnevne vojne*. Po pisanju »Maariva* bo delega-cijo vodil generalni ravnatelj izraelskega notranjega ministrstva, v, njej pa bodo tudi visoki funkcionarji zu nanjega ministrstva in ministrstva za kulturo. Prav včeraj pa je odpotovala iz Tel Aviva v Moskvo druga izraelska delegaeija, ki jo sestavljajo vo ditelji dveh poldržsvnttr* TigmijSmi industrij. Delegacija nima uradne- ga znaeaia, v njej pa sta tudKdva bivša načelnika generalnega štaba izraelske vojske, generala Mordekai Maklef in Zvi Tzur. V sovjetskem glavnem mestu se bo udeležila zasedanja gospodarske komisije OZN. Končno pa je treba zabeležiti, da se v teh dneh mudi v Moskvi večja skupina izraelskih založnikov ob priliki tamkajšnje knjižne razstave. res. da ne gre prezreti pozitivne vloge tiska v razkrivanju tega in drugih škandalov, ki so v povoj nih letili zastrupili italijansko no litično in družbeno življenje. So vražno razpoloženje do časnikarjev je pospešila tudi ponesrečena vinjeta, ki jo je objavil neki milan siri tednik, kljub temu oa je ihta županov težko razumljiva, kajti na zatožno klop gre postaviti tiste. ki so morebiti goljufali in kradli, ne pa časnikarjev, ki so o temu poročali. In to dejstvo, kot že I v deželnem svetu, so znova poudarili predvsem voditelji levičarskih občinskih uprav. I če prezrčmo to nesimpatično noto, pa je bilo včerajšnje srečanje i pozitivno, saj je prikazalo nekatera dejstva v pravi luči. Zlasti gre tu za vprašanje razširitve pristojnosti krajevnih uprav, brez tvornega prispevka katerih ie obnova prizadetih območij obsojena na no uspeh. Vendar tudi v tem primeru so potrebna stvarna dejstva — so poudarili zbrani župani — in nc zgolj prazne besede. Občinskim u-pravam je treba zajamčiti strokov no pomoč, usposobiti jih je treba za veiike naloge, ki jih čakajo in ne zlorabiti sedanjo kampanjo za izjalovitev decentralizacije in ponovno uveljavljanje centralistične uprave. Pozitivna vloga krajevnih uprav in demokratičnega nadzorstva — so naglasili «-■ je prišla do izraza tudi ob izbruhu škandalov, saj je ravno sklep občinskega sveta v Maianu, da prekliče pogodbo s savonsko tvrdko «Precasa*, ker so bile njene montažne hiše nekakovostne, dal no vod za rodno preiskavo, v okviru katere sta bila aretirana bivši župan Girotamo Bandera in Zamber lettijev tajnik Giuseppe Balbo. V tej zvezi so župani tudi zah tevali, naj gre sodstvo vcei zadevi do dna brez kakršnega koli popuščanja in naj v najhitrejšem času zaključi preiskavo o škandalih, da s svojo jasno besedo razblini mrK oblak Sumničenj in dvomov, ki lebdi nad prizadetim ob-)- lTKkjjeoi. Kdor je zgrešil, naj bo ir 'ekfetipfoi ično kaznovan — so še ..pribili — nedopustno pa bi bilo rjlakpfeijiti pri preverjanju odlokov in upravnih aktov, ko so krajevne uprave delale v izrednih in nemogočih pogojih. Skratka: ka- znovati je treba morebitne sleparje, tate m goljufe, ni pa movoče zahtevati od županov, da podajo natančen obračun o razdeljenih, ode jah, oddanih ležiščih, o izposojenih šotorih. V.T. Nevarna psihoza zaradi širjenja kužnih bolezni Pomoč vsedržavnih zvez občinskih podjetij za javne storitve in javno čistočo Caltanissetti in drugim krajem jbujS® Sloviti francoski znanstvenik Jacgues Cnsteau je v Otrantu, kamor je priplul z ladjo za oceanografske raz,!--skave «Calypso» in v spremstvu 25 sodelavcev. Po naročilu 17 sredozemskih držav proučuje stopnjo onesnaženja Sredozemlja (kot najhuje prizadeta območja v tem smislu je med drugimi navedel Marseille, Nico. Barcelono, Neapelj, Genovo, Benetke, Trst in Reko); v tem okviru sc bo lotil tudi kočljivega vprašanja dokončne odstranitve 400 sodčkov s strupenim svinčenim tetraetilom in tetram etilom s potopljene jugoslovanske ladje «Cavtat» na dnu Jonskega morja. Na sliki Custeau z otrautskim sodnikom Maniatijem. (Telgfoto ANSA) CREMONA — Število tifusnih in drugih kužnih obolenj se od dne do dne nevarno stopnjuje. Žal treba tej zvezi omeniti smrt komaj 32-letne Mariangele Bossi in Pizzi ghettoneja, ki je skoraj gotovo podlegla jetrnemu vnetju. Pristojne oblasti so odredile obdukcijo, ki naj dokončno razprši vsak dvom. Žrtvin mož Pietro Carini je zdravnikom j pojasnil, da je Mariangela med le-| iovanjem ob morju v prvi polovici I avgusta zaužila nekaj morskih sa-! dežev, točneje španskih školjk; po ■ njegovi sodbi so bile okužene, od | lod razvoj hude bolezni, ki je bil j naravnost bliskovit. Vest o ženskini smrti je povzročila v mestu precej panike, ki jo zdravstveni dejavniki vsekakor o-značujejo kot nesmiselno in pripominjajo, da ne more biti govor o kakšni epidemiji v pravem smislu, V tukajšnji bolnici leži zaradi hepatitisa 6 ali 7 oseb. Po «ncspornih» ocenah Pretorie Walvis Bay nikakor ne sodi k Namibiji BLOEMFONTEIN - V skladu z vsemi načeli mednarodnega sodelovanja in dogovarjanja je južnoafriški premier Vorsted~na javnerh zborovanju v mestu Blosmfontein »prijateljsko opozoril* zahodne velesile, da se njegova vlada nikakor ne namerava z njimi pogovarjati o usodi Namibije oz. Jugozdhridrie Afrike, kakor .jo rasistični režim rajši imenuje, če se ho varnostni svet OZN prrolivil aneksiji pristanišča VValvis Bay z manjšim zaledjem k Južno afriški republiki. Zgodovina zadnjih sto let tega po-m-mbnrga zahcclnnafi iškega pristanišča je zelo razgibana, a za avtohtono prebivalstvo dokaj grenka. Prehajalo je izpad neposrednega britanskega nadzorstva k posrednemu, nato pod direktno up avo južnoafriškega Cape To\vna, nikoli pa ni sodila tja kamor spada — k Namibiji: ’ ' Prvega septembra je pretorijski rasistični režim p-novno sp renti-1 ni 1 «pravni status* VValvis Baya in. u-pravljanje pristanišča dodelil glavnemu južnoafriškemu nrrstu. Vorster pa je bil pred dvema dnevoma še ostrejši, kajti kategorično je izjavil, da je VValvis Bay južnoafriško ozemlje in vsako naknadno medparodn'0 razpravljanje bi bilo zaman, vendar pa to ni nikakršna novost. L OBMEJNA VOJNA V OGADENU PRERAŠČA V NEVARNO MEDNARODNO ZARISCE Zavezništvo Kenije in Etiopije proti «somaiski nevarnosti» V načrt o «veliki Somaliji* sodi namreč tudi petina kenijskega ozemlja, na katerem prebivajo, kakor na ogatienski planoti, nomadska plemena somalskega izvora V Caltanissetti, ki je naJn žarišče kužnih obolenj, so po PU: včerajšnjih treh zaznamovali vc ■ nov primer titusa. Gre za »j v sestrico dečka, ki je bil sprejej., bolnišnico pred nekaj dnevi za iste bolezni. .. Dva meseca po izbruhu en^j.;č skega bolezenskega pojava razveseljiva vest. Predsednik ^ državne zveze javnostoritvenih javnikov pri krajevnih ustan ‘ (CISPEL) Armando Starti m PLjj sednik vsedržavne zveze P1** za javno čistočo (FISPIU) Al Dc Seneen sta v dogovoru z zaPjS. nom oz. občinsko upravo Lj0 sette sprožila solidarnostno P° zj s prizadetim prebivalstvom. L pošljeta na Sicilijo (pozneje , drugam v državi, kjer imajo °y,^. ka s kužnimi boleznimi) spec' ^ rano osebje in sredstva za 08 zevanje. 0|j, Kot bi vsega tega ne bilo °(,e|.e posebno še spričo primera * w,., _ !_„■ _ Maremme sedaj o malariji. m-je dolečen tisk z dokajšnjim P som zapisal, da se je pojav.11 8f betellu (Grosseto) malarični K ^ NAIROBI ..... V afriškem logu se stališča nevarno kristafizirajo. Po uradni prekinitvi diplomatskih odnosov med Adis Abcbo in Mogadi šem, kar bi lahko privedlo do proglasitve vojnega stroja med sosednjima državama, do sedaj namreč sla se. vsaj uradno in kljub zelo obsežjiim in srditim bojem, vojsko vale etiopske in odporniške sile zahodne Somalije, se je Kenija odločno postavila ob stran Etiopiji, pa čeprav ta duhiva Miško,,pornič iž SZ. Odločitvi kenijsko vlade so ootro-v;.li razlogi tako načelnega značaja, Nairobi namreč zagovarja tezo Organizacije afriške enotnosti o spoštovanju državnih mej, ki so jih svobodne afriške države podedovale od kolonialističnih sil, Kot tudi čisto «otipljive* narave. V sever nem delu Kenije, kjer država moji na Somalijo in Etiopijo, tudi pre- ............................................ PRI ASYUTU OB NILU OB ŽIVLJENJE NAJMANJ 41 OSEB, RANJENIH PA JE BILO 153 Železniški nesreči v Egiptu in Španiji Obračun strašnega trčenja blizu/Valencie ni še znan, govore pa o visokem številu žrtev KAIRO, VALENCIA - Včeraj sta se pripetili v Egiptu in Španiji strahotni železniški nesreči, ki sta zahtevali skupno najmanj kakih 50 smrtnih žrtev in veliko ranjenih. Pri prvi naj bi bilo po začasnih uradnih podatkih ubitih 41 oseb (po neuradnih virih celo okoli 70), pri drugi pa števila še ni bilo mogoče ugotoviti, ker je prišlo do nje proti večeru in so sinoči potegnili iz razbitin šele pet trupel — domnevajo vsekakor, da je žrtev mnogo več. Prizorišče tragedije, ki je globoko presunila egiptovsko javnost, je v bližini mesta Asyut 350 km južno od Kaira ob Nilu. Potniški vlak, ki je vozil na progi Kairo - Asuan, je na ovinku z blazno hitrostjo zavozil s tirov, pri čemer se je osem voz prevrnilo. Poleg žrtev so reševalci našteli 153 laže in huje ranjenih potnikov. Začetna preiskava je pokazala, da je kompozicija vozila z brzino 120 km na uro tudi na nevarnem ovinku, kjer morajo strojevodje hitrost obvezno omejiti. Strojevodja Ragab Abdel Hamid Nasr, ki si je pri nesreči zlomil hrbtenico, je v bolnišnici pojasnil preiskovalcem, da mu zavore niso pravilno, delovale. Ne samo, o tem je med vožnjo obvestil zaporedoma postajenačelništvi dveh mestec ob Nilu, odvrnili pa sta mu, naj kar vozi naprej. Nesreča v Španiji je bila po videzu grozljivejša. Brzovlak «Talgo», ki je privozil iz Barcelone, je v neposredni bližini železniške postaje Las Cadenas nedaleč od Valencie silovito trčil v krajevni električni delavski vlak, ki ga upravlja neko zasebno podjetje. Do trka je prišlo prav na stičišču državne in zasebne proge, ki je ozkotirna, in to, kakor je sporočila tiskovna agencija CIF RA, zelo verjetno zaradi nepravilnega delovanja signalnih naprav. Takoj je bilo jasno, da je ne sreča povzročila visoko število mrtvih, toda, kakor rečeno, so reševalne ekipe lahko sinoči potegnile iz razbitin le pet trupel ter še okoli 20 ranjenih. Gre za deveto železniško nesrečo letos v Španiji. Pri dosedanjih je bilo ob življenje vsega 43 potnikov, a 255 je bilo ranjenih, (dg) m Prizorišče nesreče Asyutu v Egiptu bivajo nomadska plemena somalskega izvora, ki bi po načrtih o »veliki Somaliji*,, prav tako kot o gadenska, sodila vanjo. Dodati je treba, da na vlado v Nairobiju, že v preteklosti niso letele hude obtožbe ti zatiralski politiki do somalskih nomadov kakor na etiopski vojaški revolucionarni svet. Mogadiš je namreč kemjski vladi, dasi je bila le ta veliko bolj zasidrana v zahodnem svetu, pri pisoval epreudarno postopanji'* s prebivalci obmejnega področja, ki «jih* je zato uspešno asimilirala*. Pred nekaj dnevi pa je vidnejši predstavnik socialistične revolucij Parne Stranke, ki jc v Somaliji na vladi, izjavil dopisniku italijanske tiskovne agene:.ie. da sc (odprta vprašanja s Kenijo da rešiti za pogajalno mizo*. Očitno pa taki miroljubni načrti Kenijcev niso- pom: ili, ki so se rajši z etiopskim vojaškim svetom, s katerim zadnje čase niso bili v najboljših odnosih, pogodili za trdnejšo zvezd, ki naj bi v prvi vrsti za-vr’a prcsorhalsko gibanje na celotnem področju afriškega roga. Uresničitev »velike Somalije* bi namreč Keniji odvzela celo petino njenega sedanjega ozemlja in zavest nad to nevarnostjo, koliko jc osnovana je nam težko oceniti, je premagala kenijsko zadržanost do nove usmeritve Etiopije. Pred vojaškim uda-om v Adis A-bebi je namreč Keniio in takratno etiopsko cesarstvo že združevalo protisomalsko zavezništvo, vendar se je medsebojna vez zaradi približanja Adis Abebc Sovjetski zvezi precej ohladila. Sličnost v svetovnih nazorih pa ni zmeraj in povsod odločilna (Adis Abeba in Mo-gadiš sodita oba v socialistični tabor), če je lahko včeraj po nekaj dnevnem obisku v Etiopiji kenijski odposlanik Michael Njenga izjavil, da je «etiopska zmaga nad sovražnikom (Somalijo) tudi kenijska zmaga*. Vojna v Ogadenu, ki lahko preraste v hud mednarodni spopad, je razgalila stare in nove afriške hibe. Zavojevalci so afriško celino razkosali izključno glede na lastne koristi, svobodne afriške države pa še ne znajo ali ne morejo preudarno in sporazumno razrešiti starih napak in krivic. Verjetno pa bi se veliko prej dogovorile, ko ne bi bile llllltllllUIIHIIUIIIIIHIURmillllllltlllllllllllIMMIIIIIfllItHIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIHIIIIIIIIIIlMIllillllllllltllllllHiMMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIimrilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIII OB PRVI OBLETNICI SMRTI VELIKEGA PARTIJSKEGA IN DRŽAVNEGA VODITELJA Kitajci so se poklonili Maocetungovemu spominu Vprašanje pa je, v kolikšni meri novo, zmernejše vodstvo uresničuje Maove zamisli PEKING — «Za vedno si zapisan v naših srcih*, tako je pisalo na številnih raznobarvnih transparentih, ki so jih skupaj z neštetimi šopi lepo pisanih papirnatih rož nosile delegacije kmetov, delavcev in vojakov na uradni svečanosti ob prvi obletnici smrti ustanovitelja nove ki-tajskp republike Maocetunga. Na brezmejnem trgu Tien An Men se je včeraj zgodaj popoldne (zjutraj po italijanskem času) zbralo približno deset tisoč oseb, ki so zastopale okoli osemsto milijonov Kitajcev, da bi prisostvovali slovesnemu odprtju veličastnega mavzoleja, ki ga je svojemu «velikemu učitelju* v razmeroma kratkem času s prostovoljnim delom zgradilo okoli sedemsto tisoč Kitajcev. Svojemu predhodniku in soborcu v spomin je spregovoril Hua Kuo-feng, spremljali pa so ga vsi štirje podpredsedniki vlade in partije obenem, ki so jih izvolili na zadnjem partijskem kongresu. • ”, V imenu novega vodstva kitajske komunistične partije in vlade je Hug Kuo-feng Maovemu neutrudnemu in prostovoljnemu delu pripisal vse zasluge za zmage, ki jih je dosegla kitajska revolucija. Vendar pa je tudi v kratkem svečanem govoru kitajski predsednik omenil »veliko nevarnost protirevolucionarnih krogov, ki so jih uspešno premagali, kljub odsotnosti velikega krmarja*. Namig na »šanghajsko tolpo* je več kot očiten, posebno, ker je takoj nato Hua zatrdil, da «lahko sedaj Ma-ovo zamisel celovito izpeljujejo na vseh frontah*. Marsikdo pa se je že ob masovnih pripravah na veličastno proslav- ljanje prve obletnice Maove smrti spraševal, v koliki meri novi kitajski voditelji nameravajo uresničevati »pravoverni maoizem*. Nedvomno smo mi o resničnih nasprotjih oz. o drugačnih gledanjih znotraj partije, deloma tudi zaradi omejene kitajske odprtosti navzven, bolj malo poučeni. Težko torej presojamo o odklonih z «Maove linije*, tudi zato, ker so zadnja leta njegove misli zelo posredno prihajale v svet. Vendar pa lahko zasledimo, da je z njegovo smrtjo, mogoče že celo nekaj let prej, ko se je zaradi bolezni zelo malo pojavljal v javnosti, v kitajskih vodilnih krogih začela prevladovati nestrpnost nad spontano dejavnostjo političnih kadrov (vključevala se je v »kulturno revolucijo*), ki je poleg nedvomne labilnosti po ložaja, prinašala več življenjskosti in nenehnega iskanja alternativ. Vendar pa mora prostrana in raznolika Kitajska poleg svojega notranjega resničnega demokratičnega u-stroja zgraditi tudi močno gospodarsko strukturo, čemur je novo, zmernejše vodstvo dalo prednost. Tega, ob intenzivnem razvijanju sodobne tehnologije in ob modernizaciji o-brambnih sil, pa nikakor ni mogoče izvesti brez trdnega notranjega sta-1 nja. ki ga neutrudno idejno vrenje nenehno ogroža. Zavzetost, delavnost in disciplina so vodila Kitajske po Mau, ki naj bi tako končno zado-bila, po Hua Kuo-fengovi oceni, doma in v svetu, tisto lice, ki ji ga je zarisal »večni svetilnik kitajske revolucije, naš veliki Maocetung*. (bp) odvisne od tuje pomoči, ki ne zahteva plačila izključno v denarju. (bp) Zaradi umora sodnika Occorsia Florentinska sodnika Corrieri in Vigna zaslišala Hiandiija RIM — Florentinska preiskovalca Corrieri in Vigna, ki skušata razčistiti ozadje umora sodnika, Vitto-ria Occoisia 10. julija lani, sta včeraj zaslišala v zaporih Regina Coe-li fašista Paola Bignchija. Le ta se mora v družbi zloglasnega Luigija Concutellija, domnevnega Occorsio-vega ubijalca, in drugih 13 skrajno desničai škili obtožencev zagovarjati pred četrto sekcijo tukajšnjega sodišča zaradi obnavljanja fašistične stranke (obravnava je bila, kot znano, odložena do 16. septembra). Bianchi, ki so ga po 7-mesečnem iskanju aretirali pretekli teden v O-stii, velja za vezni člen med Con-cutellijevo tolpo in Vallanzascovo banditsko skupino, ki je bila tesno povezana z novofašisti. v Milanu (gre, kot znano. za ki veljajo za prcn--- „ poVZrtali strokovnjaki korenito Prere's0rto močvirno ozemlje s posebno ov. DDT, ki ne' bi smel imeti nih učinkov v higienskem s jaV-Pozneje je župan naslovil na,ereifl nosi; posebno sporočilo, v ko r je rečeno, da ni bil dos’e,i zaZ1L liven noben primer morebitnem_. v kuženja in da tudi ni ne v ar n tem smislu, (dg) Kolera se širi A MAN Ministrstvo za stvo je 'sporočilo, da so odkm1' ^ji pn i in ičn i i m V «JOl* „»• Fašistični morilec Pietro Allatta bi rad k psihiatru RIM — Branilca Pietra Allatte, ki je obtožen, da je 28. maja lani med volilnim shodom misovcev (no-vofašistov), na katerem je spregovoril Sandro Saccucci, ustrelil komunističnega mladinca Luigija De Roso, sta predložila višjemu sodnemu svetu in generalnemu pravdni-štvu na prizivnem sodišču v Latini pritožbo zoper preiskovalnega sodnika Ottavia Archidiacona. Odvetnika Cambi in Zappacosta mu o-čitata, da je kljub privoljenju javnega tožilca zavrnil prošnjo obtoženca, da se podvrže psihiatričnemu pregledu zunaj jetnišnice. Zagovornika pripominjata, da boleha prizadeti tudi za sladkorno boleznijo. Cambi in Zappacosta sta obenem vložila priziv proti sklepu, da se Allatti ne dovoli začasna izpustitev iz zapora. Zamberletti (Nadaljevanje s 1. strani) bi Balbo zahteval podkupnino za federacijo KD v Vareseju, dodal pa je, da o tem noče govoriti, ker da je preiskava v izključni pristojnosti sodstva. Medtem ko je znojen in utrujen Zamberletti v spremstvu prefekta zapuščal palačo vladnega komisariata in se odpravil na obisk k nekaterim prijateljem, je počila nova «bomba», ki meče mrko senco na celotno furlansko , afero. Po pisanju tednika »Famiglia Cristiana* naj bi namreč Zamberletti v prihodnjih dneh dobil nalogo, da reorganizira italijansko obveščevalno službo Ob izbruhu škandala je bivši podtajnik za notranje zadeve vsaj trenutno «pogorel». Vprašanje pa je — pripominja razširjeni tednik — če ni kdo za kulisami umetno napihnil škandal, da bi preprečil, da bi lom-bardijskemu poslancu poverili to nalogo. V tem trenutku je seveda vsakršno ugibanje še preuranjeno, o-čitno pa je, da je treba tudi to plat afere raziskati in pojasniti. raj in predvčerajšnjim v ŠV^er 42 rtovih primerov kolere, s cgr se se je skupno število teh, odk je strašna bolezen pojavite. gjrj. žavi po. izbruhu epidemije v ji, povzpelo na 100. i t ANCHORAGE — Med letom dv«- Lliamen proti Anchorageu j-motorno letalo ((podjetja za navtsko industrijo Aljaske* ,aro glavilo na 3.200 m visok0 Lliamen, Vseh 13 potnikov &. 0je. mož posadke je izgubilo W ■ je Prizorišče nesreče, c’o o', prišlo iz še nepojasnjenih raZ oJ se nahaja 350 km jugovzhod* Anchoragea. «Avtonomisti» stopnjujejo svoje zahteve BOLOGNA — «Avtonon'‘st{*j ki se bodo konec meseca z eV. dni zbrali v Bologni na trl eSiji* nem «srečanju proti i'e_Pr ju zaostrujejo svoja stališč • mejijo žfe na pravo izsiUe jn bolonjske občinske upr^rr()kra* drugih krajevnih oblasti- 1 ,e0t-je namreč bolonjsko *št sko gibanje* izdalo sp°r ^eft\ ki zveni kot ultimat, saj V. pp)-poudarjajo, da »nimajo nljstvu»i ti bolonjskemu prebival vendar pa zahtevajo, zati-oblasti takoj odgovorijo n .g5t teve in dajo na razpolag ,^a, mestnih parkov za šot j,e, tri mestne gledališke vse rajonske dvorane, -V p^-palačo in tri mestne ^r®Jjblit' leg tega zahtevajo, naj v te-po desettisočem udeležen ^liga srečanja zagotovi.!0 matične cene* (tisoč lir) z -j, j-e no in pijačo v vseh nieat stavracijah in gostilnah. * v5e-tega pa še na razp°iaK:nsl!e učiliške, bolnišniške, 00 in tovarniške menze. ,s[j» Kar zadeva tisk «avt*!n?,!rii \ trdijo, da bodo orga|llz „cjjsk! središču mesta «inforr0 center*, kamor bodo cah lahko šli po gradivo, ce ^gi-ne bo držal tega PraV1 a’nj i” banje* ne odgovarja u za njegove stvari* . • • at» »Uh1.1 1,0- V tem tonu se nato nadaljuje z znanimi °cena ]ioh1' ko «režim zgodovinskeg jnj5- promisa* zatira «dru{!at promisa* zatira leče* itd. Toliko o zahtevah «aV.?j da stov»/Velja še zabe!eZitov0d ta shod, ki lahko Porne1^ čeSi k večjim nasiljem in tUlnCjda<1' hujšega (pomislimo na tjslc* te v Milanu ob festivalu jsta KP1 in zborovanju sin va(ju-Lame, včeraj dopoldne J^jn ja zaskrbljenost tudi v .^gn-političnih krogih. Rep ,• ^ifli' ski poslanci so že Pos akaj fl0) stru Cossigi vprašanje, g0j0gni merava storiti, da se v zagotovi javni red. (st- ’____/ Občinski praznik občine NOVA GORICA - Občinski praznik občine NOVA GORICA - Občinski pra V NOVI GORICI PRAZNUJEJO OB 30-LETNICI PRIKLJUČITVE^ K JUGOSLAVIJI Mlado mesto z mladim prebivalstvom je v 30 letih ustvarilo izreden razvoj Na področju občine, ki šteje 54.532 prebivalcev, je 24.239 zaposlenih - Uspešno delujejo številna industrijska podjetja - Prizadevanja za čim boljše odnose ob meji » V pisarni predsednika novogoriške občinske skupščine Jožeta šušmelja visi na steni oljnata •lika Toneta Kralja iz leta 1950, ta kateri sta naslikani dve od testih večnadstropnih in podolgovatih stanovanjskih hiš, ki so jih V Novi Gorici zgradili v pryih dveh letih po priključitvi Primorata Jugoslaviji. V te hiše, ki da-nes estetsko morda ne spadajo Več v lepo urejeno središče No-v« Gorice, so se vselili prvi stanovalci pred tridesetimi leti u-•tenovljenega mesta. Žgradili so Jih na obeh straneh magistrale, 'ia proti Panovcu, blizu starih . aitonadstropnih kmečkih hiš, ki *o stale ob cesti, ki je s Kapele Peljala proti Kromberku in nedaleč od stare in velike opekarna, ki je stala na koncu takratne Gabrijelove, danes Erjavčeve U-lice. Ob magistrali, ki so jo že nete j mesecev po priključitvi za-tele graditi mladinske brigade, ki 80 semkaj prišle iz vse Jugoslavije, so v tistih letih zgradili tudi htogočno palačo, kjer je danes nhčinska skupščina in ki je središče mestnega dogajanja. Pred •tapščino se razprostira obširen *rien travnik, na drugi strani so te pred leti zgradili nebotičnik, Pnav v bližini se sedaj gradi note stavba. Nekako v načrtih je, d® bi na vzhodnem delu tega 'tevnika zgradili v bodoče kul-tefne prostore, gledališče, kulturni dom, ki jih v Novi Gorici zelo P°grešajo. Pred zgradbo občinske skupščl-te pa bi ostal ta travnik, ki bi teominjal, če ga ne bocjo prekrili s kamnitimi ploščami ali a-*teltom, na starodavni Travnik ,redi stare Gorice, ki ima toliko Jtapnega z zgodovino goriških "tevencev. Čeprav v Novi Gorici manjka te marsikaj, in to je tudi razumete, so n .jeni upravljavci in vse Prebivalstvo zadovoljni z dosež-k' zadnjih tridesetih let, nam je dejal predsednik občinske skupine Jože šušmelj. Mlad socio-teg. domačin, s precejšnjimi iz-.tešnjami v gospodarstvu, je Su-"talj slika današnje novogoriške tealnosti. Mlado mesto z mladim "tebivalstvom si je znalo skoro ® niča ustvariti tak gospodarski tetvoj, ki prinaša blagostanje in k* daje že danes, po komaj treh desetletjih intenzivnih investicij d gospodarstvo, možnost vlagali® v takozvane družbene potre-te, kot so šole, vrtci, zdravstve-"e in kulturne ustanove, ceste. Taka vlaganja bodo v nasledkih letih tudi možna, saj so prav d Zadnjem času vložili veliko dejala v noVe industrijske struk-Za vnaprej ne bodo več tete investicije potrebne, ker so te področju novogoriške občine d^egli polno zaposlitev. Potreb-' te Pa bodo v tovarnah take obutve, ki bodo privedle k avtorizaciji industrije, faradi tega bo družba lahko Jtecej več kot do sedaj vlagala v I'ribone potrebe. Že čez nekaj te se bo zaključila akcija za do-dteditev šempetrske bolnišnice, .teku je akcija gradnje šol in »teev, za kar so občani sami po .tabelj S samoprispevkom. V te- v -v SKUPŠČINA OBČINE DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM OB PRAZNIKU NOVE GORICE Pogled na Novo Gorico s Kekca. V ospredju novo stanovanjsko naselje na Ledinah so druge akcije kot n.pr. gradite vodovodov tudi v odročne (teje. Treba pa bo rešiti, in to jte'brej; vprašanje cestnih zvez Jteebno še v zvezi * izvajanjem ^'•takega sporazuma. Poleg ob-Jtagp obmejnega postajališča JV Prehodu Vrtojba - štandrež bo zgraditi tudi povezavo Vega J/tejališča z obstoječim cestnim JTžjem in seveda tudi rešiti utešanje povezave med postajajta! in Novo Gorico. (, 0 izjavah Cestne skupnosti l|**iiije, nam je dejal predsed-Šušmelj, se prične še letos t?teiti obmejno postajališče. Z ) ! bodo pospešeno nadaljevali u '«tu 1978 in predvideno je, da latern do lete 1980 zgradili po-jT tega postajališča tudi prva kilometra avtoceste s pri-'"Gom na novo 'cestno pove-' med Šempetrom in Rožno $3"°. Nova cesta tjaj bi obšla i^Peter, ki bi se tako rešil go prometa, ki ob konicah do ^na blokira za manjše potreti "rejeno središče tega kraja tj Gozj tunel in po nadvozu bi u ""vezala z že obstoječo cesto, taVeže Novo Gorico s tunelom n Panovcem z Rožno dolino. ^ te ta dela naj bi bila konča L?° leta 1980 in tako bi se ta ^ večina mednarodnega pro-odvijala po novem mejnem (h°riu. Seveda pa ostaja odpr-vhrašanje modernejše cestne povezave med Novo Gorico ih osrčjem Slovenije. Večjemu obmejnemu prometu in zelo razširjeni osebni motorizacija na Primorskem in v Sloveniji na splošno bo treba že v bližnji prihodnosti dodati povečan promet tovornja kov, ki bodo prevažali cement iz cerrientarne Anhovo v osrednjo Slovenijo, čeprav bodo veliko cementa prevažali po železnici, bo vseeno zelo veliko novega prometa po cesti. Že sedaj se promet odvija s težavo po cesti skozi Vipavsko dolino, Po načrtih naj bi najprej zgradili krak od obmejnega prehoda Vrtojba do Sela, zatem krak od Razdrtega do Vipave. Sladil naj bi vmesni del med Vipavo in Selom. Računajo, da bodo .prve dele avtocestnega priključka pričeli graditi po letu 1980. Pogovor o avtocesti in o obmejnem postajališču pri Vrtojbi je seveda bil povezan z jugoslovansko - italijanskimi odnosi, posebno po podpisu osimskega sporazuma. Tako Gorica kot Nova 'Gorica precej pričakujete od tega sporazuma in predsednik Novogoriške skupščine nam je to pričakovanje še bolj poudaril. Kar se tiče odprtja mejnega prehoda na Erjavčevi - Škabrijelovi cesti nam je povedal, da so projekti že izdelani in da se še v septembru sestane mešane tehnična kg-misija, ki naj uskladi projekta. Konec leta naj bi pričeli z gradnjo. Zanimivo pri tem mejnem prehodu bo, da bo na cesti le ena strešnica tako za jugoslovanske kot italijanske policijske in carinske organe. To bo prv^ primer skupnega življenja «pod isto streho* varnostnih organov sosednih držav. Sicer pa bo vsak imel na razpolago svoje pisarne. V teku so tudi pogovqpi o izvedbi načrta briške ceste pod Sabotinom, prav tako so v teku pogovori o ureditvi Soče na solkan-sko-pevmskem odseku. Želimo si še več sodelovanja ob meji, zlasti še na gospodarskem področju. Tu je bilo morda doslej najmanj storjenega, nam je dejal predsednik novogoriške občinske skupščine, čeprav so že bili dani razni predlogi. Sodelovanje pa je precejšnje in zelo odprto ter prijateljsko z vsemi občinami ob meji. Nekaka krona tega sodelovanja so pobratenja med krajevnimi skupnostmi na jugoslovanski strani (Prvači-. na, Dobrovo, Renče) in občinami na italijanski (Doberdob, Krmin, Štarancan). Tesno je že več let sodelovanje z občino Gorica in v vseh važnejših vprašanjih, ki za nimajo obe strani, si izmenjujejo mnenja. Čuti se na obeh straneh prijateljski odnos, je dejal šušmelj. Predsednik pa ni Pri tem poza bil na povezavo- s Slovenci v zamejstvu, ki se kaže vsak dan s stiki na politični, kulturni in športni ravni. Ti stiki niso več nekaj občasnega, prišli so v vsak danjo prakso in so danes neločljiv del življenja novogoriškega prebivalstva. Seveda smo hoteli ob prazniku 30 letnice priključitve in občinskega praznika izvedeti še marsi- kaj zanimivega o življenju na tem področju. V jugoslovanski koncepciji upravljanja je nekje zapisano, naj bodo občine sestavljene • teko, da tvorijo homogeno enoto gospodarske realnosti. Zato se občine ozemeljsko ne omejujejo na mestece ali vas z zaselki, marveč zajemajo večje področje, ki ima sicer svoje središče, nf pa nujno,, da je vse strnjeno v tem središču. Zatfl postaja tudi razumljivo, da zajema novogoriška občina precej ozemlja, da so v tej občini vsa Brda, spodnji del Soške doline še preko Kanala, področje Nove Gorice, Banjška in Trnovska planote, spodnji del Vipavske doline in del Krasa. Industrijskih centrov je danes tu več, saj ni bilo umestno graditi vse tovarne v enem samem kraju. Na področju občine Nova Go- rica živi danes 54.532 prebivalcev. Po teh podatkih, ki 'so od letošnjega junija, je tudi razvidno, da je v samem mestu Nova Gorica živelo 17.359 ljudi, v širšem mestnem območju, v katerega so zajeti tudi Vrtojba, Šempeter, Rožna dolina z Ajševico, Solkan in Kromberk, pa 22.280 prebivalcev. Zaposlenih v industriji, trgovini, javnih storitvah, kmetijstvu, je bilo v letošnjem juniju 24.239. TO je zelo veliko, se pa da razumeti š tem, da jfe prebivalstvo razmeroma mlado. Kot smo že Omenili delovne sile primanjkuje irt v prej navedenem številu zaposlenih je okrog tri tisoč delavcev iz drugih jugoslovanskih republik. Nosilci gospodarskega razvoja so večja podjetja kot so Salonit. Meblo, Iskra, Vozila, Gostol, Splošno gradbeno podjetje, Ciciban, Primorje, kmetijska podjetja v Brdih in v Vipavski dolini, Poli-galant, Cimos, Opekarne itd. Tudi trgovina je moderno razvite in čeprav se marsikomu zdi, da je tu preveč trgovin, jih v resnici še vedno primanjkuje. V tridesetih letih je naše področje docela menjalo svojo podobo, nam je dejal predsednik Jože šušmelj. V letu 1947 je bilo kar 6() odstotkov prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu: ' Danes se s kmetijstvom ukvarja le še enajst odstotkov prebivalstva. Kmetijo pa imajo seveda tudi zaposleni v industriji ati v trgovini in mehanizacija jim je omogočila, da se v prostem času ukvarjajo tudi s tem, danes postranskim 'delom MARKO WALTRITSCH (Nadaljevanje na 10. strani) /O ljubljanska banka podružnica Nova gorica čestita ob občinskem prazniku vsem občanom novogoriške občine Hitreje v korak s časom s tekočim računom Ljubljanske banke, podružnice Nova Gorica. POMEMBNA PRIDOBITEV 261-ČLANSKEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA V VOLČJI DRAGI V POLIGALANTU odpirajo nove poslovno prostore Iz majhne delavnice je v 20 letih zrasla velika tovarnas ki zalaga s svojimi izdelki jugoslovanski trg - Veliko tudi izvažajo - Ni več brezposelnih na Goriškem V spodnji Vipavski dolini lete 1997, ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji, ni bilo tovarniških obratov. Izjemo so tvorile opekarne v Biljah ter tovarne usnja in čevljev v Mirnu. Poleg teh so bile tu mizarske delavnice, vendar je šlo v tem primeru za manjše ali večje obrtne obrate. Trideset let kasneje imamo na tem področju celo vrsto tovarn, v katerih proizvajajo najrazličnejše artikle. Gre za manjše in večje tovarne, ki so dobesedno zasedle področje med Šempetrom, Mirnom in Volčjo drago. V njih je našlo zaposlitev nekaj tisoč delavk in delavcev iz obmejnega področja in danes se v delavskih svetih sprašujejo, kam po delovno silo, ko bo prišlo do nujnega nadaljnjega razvoja tovarn. S tem vprašanjem se sprašujejo tudi v tovarni za predelavo plastičnih mas POLIGALANT v Volčji dragi, kjer otvarjajo danes novo proizvodno halo. Nujno so jo potrebovali, zato so se za novo investicijo odločili po temeljitem preudarku. Nova investicijska naložba znaša nad 15 milijonov novih dinarjev, finansirali so jo pretežno iz lastnih sred-štev. V POLIGALANTU je danes zaposlenih 261 proizvodnih in režijskih delavcev, nam je dejal direktor podjetja Benjamin Besednjak, in kljub temu. da so izplačani osebni dohodki za prvih sedem mesecev tega leta razmeroma zadovoljivi', saj znaša njih povprečje 4.707 novih dinarjev, imamo velike težave z zaposlitvijo, predvsem moške delovne sile. V zadnjih mesecih dokaj aktivno poteka akcija o uresničevanju zakona o združenem delu, predvsem v pogledu organiziranja treh TOZD po tehnologijah, predelave plastičnih mas in iskanja najprimernejših meril o izvajanju vrednotenja individualnega prispevka delavca. Pomembno je omeniti tudi, nam je dejal direktor, da se v letošnjem letu iz plačani osebni dohodki gibljejo v skladu z reso lucijo o izvajanju planskih nalog v Sloveniji’. Velja tudi omeniti, da deluje v tovarni menza, v kateri dobijo uslužbeni popolno kosilo (ne samo enolončnic^), za borno vsoto štirih dinarjev in pol. Večji del stroška gre v breme podjetja, ki porabi približno 300 dinarjev mesečno na zaposlenega. Delavci imajo tudi plačan prevoz na delo. Če so iz krajev, ki so povezani z avtobusi, dobijo povrnjeno ceno avtobusne vozovnice. Če pa v njih. vas ne prihaja avtobus ali vlak, dobijo povrnjeno ceno vožnje z osebnim avtomobilom. Drugo oblilfo nevidne plače pomeni tudi možnost letovanja v osmih prikolicah’, ki so last podjetja in ki so jih v tem poletju imeli v Poreču, Rovinju, Medveji in v Bohinju. Tedenska najemnina za prikolico, v kateri ,... Nova hala Poligalanta v Ovčji dragi je lahko letovala cela družina, je bila le 60 dinarjev. Prikolice so kupili lani ob potresu. Sedaj jih pa uporabljajo kot počitniške hišice. Ker se je pobuda obnesla jih bodo v prihodnje kupili še nekaj. Delavci in delavke se torej v tovarni POLIGALANT dobro počutijo. Tovarna deluje v Volčji dragi dvajset let. Konec lete 1956 je bilo ustanovljeno manjše obrtno podjetje za izdelovanje pro'-izvodov iz polivinila. Pričelo je poslovati v najemnih prostorih zasebne hiše z gostilno. Ustanovitelj je bil takratni občinski ljudski odbor Šempeter, ki je 'dodelil 62.00 takratnih dinarjev posojila za osnovna in obratna sredstva. Tri lete je trajalo obdobje učenja, iskanja stikov s proizvajalci surovin in izdelovanje razne plastične galanterije, med ostalimi tudi ročno izdelovanje polietilenskih vrečk. V naslednjih treh letih se je začelo z izdelovanjem ventilacijskih naprav, oblaganjem galvanskih kadi, vse iz trdega PVC, kot tudi s proizvodnjo umetnih akriiatnih zob za • zobno protektivo. Prišlo je tudi do nekaterih težav in v prvi polovici lete 1962 so bile potrebne določene kadrovske dopolnitve v vodstvu podjetja. Organizacijske spremembe so prinašale v naslednjih letih dopolnitve v predmetu poslovanja in utrditve strukture podjetja. V tem obdobju smo prerasli v industrijsko podjetje, nam je dejal direktor Besednjak. V letu 1965 je realizacija znašala nad osem milijonov dinarjev, v tovarni je delalo 168 ljudi. Odprli so tudi manjši obrat za proizvodnjo akriiatnih zob v Novi Gorici. Sledile so večje naložbe v opremo in skrbno gospodarjenje 180-članskega kolektiva je pripomoglo k intenzivnejši organski rasti, saj je bila odločitev za izgradnjo večje proizvodne hale nov izpit mladega kolektiva v razširitev proizvodnega programa. Povečani proizvodni prostori so že v preteklih letih pripomogli k nadaljnjemu vlaganju v strojno opremo in premestitev zobnega obrate iz Nove Gorice v Volčjo drago. Znali m tudi uspešno izogniti se gospodarski krizi, ki je v letu 1976 presenetila marsikatero temeljno organizacijo združenega dela. Z dobro organiziranim delom so prebrodili težave. Lani so realizirali 82 milijonov novih dinarjev celotnega dohodka, letos bo celotna realizacija presegla 100 milijonov. Danes upravljajo delavci POLIGALANTA tovarno z nad 50 milijoni vrednosti družbenih sredstev. Razpolagajo z nad 7.000 kvadratnimi metri pokritih prostora na površini, ki presega 25.000 'kv. m. Pomanjkanje strokovnih kadrov se je v zadnjem obdobju bistveno dopolnilo, saj imajo danes vsi zaposleni na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih višjo ali srednjo izobrazbo. Na šolanju imajo tudi 19 štipendistov, ob delu pa se izobražuje še 22 delavcev. Prej smo omenili ugodnosti, ki jih u-živajo zaposleni v tem podjetju. Dodajmo še, da so kupili za potrebe svojih delavcev večje število stanovanj, tretjini zaposlenih pa so dali posojila za stanovanjsko izgradnjo ali adaptacijo starih hiš. V POLIGALANTU imajo danes štiri delovne e-note. To so: proizvodnja raznovrstnih čmbalažrtih vrečk (polietilen, polipropilen) s tiskom in brez tiska: teh proizvedejo na dan sedem ton; brizgani izdelki za široko potrošnjo in kooperacijo z industrijo; proizvodnja umetnih akriiatnih zob v več oblikah in barvnih odtenkih; proizvodnja PVC trdih profilov kot so rolete, stenske obloge, pregradne stene itd. Podjetje POLIGALANT ni edino te vrste v Jugoslaviji, vendarle gredo njegovi izdelki zaradi visoke kvalitete takoj v prodajo. Nimajo zalog in tudi to je dokaz njih uspešnega dela. Precej proizvodov tudi izvažajo. Z akrilatnimi zobmi zalagajo precejšen del avstrijskega trga. Izvažajo pa tudi v druge vzhodne države. Ko listamo po njihovem bogatem barvno ilustriranem katalogu in ugotovimo, da tu izdelujejo razne plastične krožnike, kozarce in drug pribor, košarice za kruh, otroške igrače, obcestne smernike, plastične rolete, police, vrečke, vse kar praktično danes uporabljamo v vsakdanjem življenju, u-gotovimo, da so znale pridne in delovne roke prebivalcev Volčje drage, Bukovice, Vogrskega, Pr-vačine, Renč, Dornberka, Šempetra in še (lrugih bližnjih krajev napraviti vse to. Za vedno pa so iz teh krajev odpravili brezposelnost, ki je svoj čas bila teko razširjena, da so morali ljudje teh krajev po iskanju za delo tudi v prekomorske dežele. v Argentino. Egipt, Ameriko. Današnja otvoritev novih poslopij, proizvodnih in skladiščnih prostorov ni le pomemben dosežek prizadevnega delovnega kolektiva POLIGALANT, marveč dosežek vsega prebivalstva teh krajev. r Občinski praznik občine NOVA GORICA - Občinski praznik občine NOVA GORICA - Občinski pra i ....-.....-...'""""""."n - - ■***-*.* - . *■* ■ ■ -i.ju * ...•>>< "ClKoi 750 metrov v letu 1921, 1.500 metrov v letu 1901, 3.000 metrov v letu 1977, To so dolžine naprav cementarne v Anhovem, ki so zabeležene na platnici zanimive in okusno opremljene revije, ki jo je izdala in založila delovna organizacija SALONIT ANHOVO ob o-tvoritvi nove cementarne, ki bo v Anhovem v soboto, 17. septembra 1977. če k tem številkam dodamo še naslednje, ki nam povedo kolikšna -je bila produkcija v preteklosti in kolikšna bo po o-tvoritvi novega objekta, potem zares dobimo jasno sliko o zmogljivosti orjaka, ki so ga zgradili v »adnjih letih vzdolž Soče med De-Bklami in Kanalom. V letu 1921, ko je tovarna pričela obratovati, so proizvedli 18.000 ton cementa, v letu 1940. ko je Italija že stopi-, la v vojno, 90.000 ton, v letu 1971 400.000 ton. Prihodnje leto So cementarna, katere novi del bo še v poskusni fazi, dala nad 900.000 ton. v letu 1981 pa bodo v njej proizvedli že nad 1.300.000 ton cementa. To so zares velike številke, na katere ni nihče mislil pred petdesetimi ali tridesetimi in niti pred desetimi leti. Orjaške naprave, ki jih prav v teh dneh dokončujejo, da bodo nared za otvoritev, vzbujajo spoštovanje v potniku, ki gre po cesti skozi Soško dolino na levem bregu Soče. Le nekaj sto metrov oddaljene o-jaške naprave na drugem bregu Soče se zde laiku kot naprave, ki jih je večkrat gledal na televizijskem zaslonu in ki so služile astronavtom, da so poleteli na Luno. Prekucniki, buldožerji in druga vozila, ki opravljajo zadnja dela okrog tovarniških naprav se potniku na cesti zdijo, kljub le dvestometrski razdalji, kot igračke, s katerimi se i-grajo naši najmlajši. Ne more biti drugače če vemo, da je rotirna peč visoka 82 metrov, da je dimnik visok 75 metrov, da je izmenjevalec toplote visok prav tako 75 metrov. Da je v novi cementarni, če‘ostanemo pri številkah, bilo postavljenih 270.000 kubičnih metrov nosilnih podpornih odrov, da so bili fasadni odri postavljeni na 100.000 kvadratnih metrih, da so izkopali 500.000 kubikov zemlje in da so napravili novih nasipov za 400.000 kvadratnih metrov, da so porabili 150.000 kubikov betona, 11.500 ton armatur. In še, v novi cementarni imajo 4.200 metrov železni-šk: i tirov, 27 kretnic, preko 3.200 metrov energetskih kanalov. Se in še bi lahko naštevali,'saj so vse številke, s kateregakoli področja zares impozantne. Seveda ni moč pustiti ob strani stroške tako velike investicije. V gradnjo nove cementarne so vložili 2.112.905.000 dinarjev. Novih .seveda. To je največja investicija zadnjih let na Primorskem in ena največjih v Sloveniji sploh. Ni lepše in konkretnejše proslave tridesetletnega življenja ljudi s tega področja v mejah Slovenije, v mejah socialistične in samoupravne Jugoslavije. Gospodarske težave povojnih let, ki so terjale obnovo v vojni porušenih domačij, tovarn, cest in železnic, so že zdavnaj pozabljene in SALONIT ANHOVO, novi gigant, «orjak ob Soči», je neizpodbitni dokaz nove realnosti. Prva tovarna v letu 1921 V 19. stoletju je veda o cementu prodrla tudi v naše dežele. Kako se cement veže z vodo v trden gradbeni material; kako je lapor najhvaležnejša surovina za pridobivanje cementa; kako je mogoče izboljšati postopke, da se bo pridobilo več cementa. Od tod do odkritja, da je davno uplahnjeno morje zapustilo prav pri Anhovem zajetne sloje apnenih peščenjakov, breč, fliša, najčistejšega belega laporja in drugih za cementar-stvo ustreznih kamenin, je bil kratek korak. Premerila sta ga —■ dasi z različnimi cilji — anhovski domačin, gradbeni mojster Ivan Nibrant in splitski podjetnik-Emil Stock. Medtem ko je prvega gnala izumiteljska vnema, da bi se dokopal do čim boljših gradbenih materialov, je drugega vodil predvsem pridobitniški pohlep. Stock je pokupil veliko zemljišč v Rodežu in okolici ter začel leta 1919, torej pred 58 leti, postavljati v Anhovem tovarno cementa in azbestcementa. Ta je svoje prve izdelke dala že v letu 1921. Ljudje iz bližnjih in oddaljenejših krajev Soške doline, gora, Brd in iz Gorice so se zaposlili v novi tovarni, ki je pomenila v takratnih hudih časih, ko ni bilo drugje dela, ko borne kmetije niso mogle več preživljati družin, ko so iz drugih predelov Primorske mnogi morali iskati delo preko velike luže, enega izmed maloštevilnih virov skromnega zaslužka. Cementi Isonzo, Banco di Roma, IRI, Eternit in še drugi italijanski finančni mogotci so sproti investirali v ta obrat, da bi od njega dobili čimveč profita. Rodeški lapor so spreminjali v milijone takratnih lir. Zaslužek pa ni ostal v tem kraju. Z njim so gradili drugod tovarne in palače. Slovenski delavec, ki je moral služiti tu ' jemu gospodarju, je moral le garati, da si' je prislužil skromen košček kruha.. Obsoški delavski rodovi pa so vztrajali in v letih narodnoosvobodilnega boja so se anhovski delavci znašli v partizanskih vrstah v naših gorah in gozdovih, v ilegali v splošnem osvobodilnem gibanju skupno s kmeti in intelektualci. skupno z vsemi Slovenci na Primorskem. Ob podpori tuje oborožene poli- Samo upravi jan je med prvimi Leta 1949, ko so v Jugoslaviji pričeli govoriti o samoupravljanju, je bila anhovska tovarna med prvimi 200 jugoslovanskimi podjetji, kjer so uvedli poskusno samoupravljanje. To jim je dalo še večjega zagona. Z e prvi delavski svet cementarne je dal pobudo obsežne prenovitve in širjenja tovarne in res, leta 1952 so že pričeli graditi novo halo za klinker, kar je pomenilo prvi korak k večji samostojnosti v projzv.odnji cementa. Leta 1955. deset let po vojni in osem po priključitvi, so v tovarni proizvedli že 110.000 ton cementa. Več kol v najboljšem letu pred vojno! Produktivnost se je povečala kar za sto odstotkov. Uspeh je bil na dlani, čeprav ni bilo več «nenadomestljivih» tujih strokovnjakov. Potrebe po cementu so bile vsak dan večje. V Jugoslaviji je bila že mimo povojna obnova, na dnevnem redu je bila gospodarska rast države. Vendar ni šlo vse tako, kot bi si ljudje želeli. Denarja za investicije je bilo malo, na mlado in neodvisno državo so kislo gledali taka na Zahodu kot na Vzhodu, Jug >slovani so si pač mo- padih. Povečati je kazalo zlasti proizvodnjo izdelkov iz azbestcementa, izpopolniti postopke avto-klaviranja, da bedo anhovske cevi, strnjene pod visokim pritiskom v pari, dosegle zahtevno obstojnost, kjerkoli jih bodo ugrajeva-li v kanale ter vodovodne in namakalne sisteme, čeprav ob najslabših talnih razmerah. Ti načrti so tudi pomenili, da je treba zagotoviti večjo proizvodnjo osnovnih produktov — klinkerja in cementa. Z veliko sredstvi, iznajdljivostjo in napori so nabavili nove stroje in izvedli temeljite rekonstrukcije. V letu 1970 so proizvedi' 300.000 ton cementa, 115.000 ton azbest-nocementnih plošč, 41.000 ton cevi. V naslednjih letih se je proizvodnja še nekoliko povečala, vendar jih je, pestil uvoz klinkerja, ker ga sanhi doma niso proizvedli dovolj. Res je, da so ga sami mleli in pakirali ter naprej prodajali, vendar je uvoz približno tretjine potrebnega klinkerja zahteval letnih tri do pet milijonov dolarjev. Preokret v letu 1970 Leto 1970 pomeni preokret v SALONITU ANHOVO. Delavski svet in strokovnjaki so že leta Sledila so srečanja z gradbeniki, investitorji, dobavitelji strojev iz Jugoslavije in tujine. Dela je bilo na pretek. V treh letih je bilo vse to delo uspešno opravljeno in pričele so se priprave na gradnjo nove cementarne. 15. septembra 1974, na dan 27. obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji, je sekretar IK predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc ugradil temeljni kamen nove cementarne. Takoj za tem so buldožerji in veležljičarji zarigovali v obsoška polja, ruvali skale, drevesa, grmovje ter podirali hiše in prekucniki so odvažali vse, kar je bilo odveč. Tri leta je trajala obsežna gradnja in sedaj je uspeh na dlani. V soboto, 17. septembra 1977, ob trideseti obletnici priključitve k matični domovini, bodo z otvoritvijo novega SALONITA ANHOVO, slavili ne le delavci zaposleni v, tej tovarni, marveč vsa primorska, slovenska, jugoslovanska skupnost. * * # Nova tovarna ni le gigant v svoji zunanji podobi. SALONIT ANHOVO je gigant tudi če ga primerjamo s podobnimi tovarnami doma in v svetu še v letu 1970 so mislili, da bodo zgradili peč za tisočtonsko dnevno proizvodnjo klinkerja, ko so bili načrti gotovi' so se odločili kar za dvetisočton-sko. Ugotovili so, da bodo svoje Sekretar IK predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc je 15. septembra 1974 vgradil temeljni katn* nove cementarne kot šest odstotkov sedanje .jugoslovanske proizvodnje cementa. Ta je lani znašala 7.46G.OOO ton. Ko bo proizvodnja v novem obratu stekla, bo samo nova cementarna soudeležena v jugoslovanski proizvodnji s trinajstimi odstotki. In to bo dejanska udeležba, brez prejšnjega uvoza klinkerja. Računajoč tudi na staro anhovsko cementarno in na ono v Trbovljah, bo Slovenija dajala 23 odstotkov sedanje jugoslovanske proizvodnje cementa. V drugih republikah sicer ne mirujejo, ker potrebe naraščajo iz dneva v dan povsod. Zato so že v teku gradnje novih tovarn. Zato upravičeno menijo, da bo Slovenija jutri, ob povečani proizvodnji cementa povsod, dajala od 15 do 17 odstotkov doma proizve- Pogled na zgradb« nove cementarne med gradbenimi deli. Nov tovarniški kompleks je dolg kilometer in pol cije so lastniki odnesli leta 1947, pred novo razmejitvijo, na tuje vse kar se je dalo odnesti. Zaradi pomanjkanja tehničnih potrebščin se je zdelo, da bo proizvodnja za daljši čas onemogočena. Ko bi se delavci ne bili odločno postavili po robu, bi jim odpeljali tudi najpomembnejše stroje. Ta revolucionarni delavski nastop v časy pred priključitvijo je bil pač prvi izpit v veliki maturi, ki 'jo je morala opraviti njihova prebujena kolektivna lastninska zavest. Mnogi so škodoželjno gledali ne le na tovarno v Anhovem, marveč na vso Primorsko in Jugoslavijo in upali, da se bodo ztlali domači delavfci izvleči iz težav in zaostalosti. Pa so se pošteno u-šteli. Že v letu 1948 so anhovski delavci podvojili proizvodnjo prejšnjega leta. Cement, ki je prihajal iz tovarne, je bil zelo dragocen v času obnove med vojno porušene domovine. rali pomagati sami, kot so vedeli in znali. Zaradi tega niso mogli investirati tako kot so želeli. V letu 1961 je namesto zaželjene petsto-tonske bila postavljena le tristo-petdesettonska peč za pečenje klinkerja. Nekaj let, tja do gospodarske reforme, se je kolektiv pospe šeno trudil, da bi obvladal novo tehnologijo, še posebno proizvodnjo avtoklavi ranih cevi. V novih obratih je bilo treba opraviti tudi cel kup izboljšav, da bi dosegli večjo storilnost in kvaliteto. Gospodarska in družbena reforma od leta 1965 je dala novega zagona tudi anhovskim cementar-jem. Razpolagali so lahko z znatnim delom svojega dohodka. Dobili so možnost prodiranja na tuja tržišča brez posrednikov. Sami so lahko spoznali konkurenco na svetovnem tržišču in naglo sprevideli, kaj morajo storiti, če ‘se hočejo obdržati v svetovnih spo- prej ugotavljali, govorili, študirali, da je treba nekaj novega, večjega napraviti. 13. avgusta 1970 je generalni direktor Milan Vižintin apeliral na člane delavskega sveta in na ves kolektiv, da se zavestno odloči za veliko investicijo: «Cementarno je treba zgraditi takoj*, je dejal, «ker se je z razširitvijo kapacitet v obratih azbest-nocementnih izdelkov povečala in se bo še bolj povečala potreba po cementu, zlasti po najkvalitetnejših vrstah. Vedno večje je povpraševanje po cementu doma in v tujini. Razen tega je to edina pot, da se 'zboljša življenjski standard naših delavcev in njihovih družin.* Delavski svet je brez omahovanja načelno sklenil, da je program sprejet in da se sklenejo z bankami in drugimi poslovnimi partnerji ustrezni kreditni aranžmaji. Istočasno so izdelovali podrobne načrte za gradnjo nove tovarne. SALON IT ANHOVO izdelke brez težav prodajali doma in v tujino. Raziskave kažejo, da se v Jugoslaviji veča povpraševanje po cementu za 10 odstotkov vsako leto. Še pri tako veliki proizvodnji je np Rodežu vsaj za sto let surovin. Drugod po svetu sicer gradijo1 tudi večje ' cementarne. Japonci imajo celo takšno, ki proizvaja 9.000 ton klinkerja dnevno. Več je tudi v Evropi tritisočtonskih. Za evropske razmere bo nova cementarna v samem vrhu, saj sodi po opremi med deset najmodernejših. Samo nova tovarna bo v letu 1981 proizvajala nad milijon ton cementa, skupno s staro tovarno torej skoro 1.300.01X1 ton. Kaj nam'pomenijo te številke. V letu 1951 je vsa Jugoslavija proizvedla manj cementa, kot ga bo v letu 1981 proizvedel SALONIT ANHOVO. Vsak zaposleni v povojnih cementarnah je proizvedel povprečno letno 200 ton cementa, jutrišnji anhovski cementar bo presegel 2.500 ton. V novi tovarni, v katero so vložili nad dve milijardi novih dinarjev, bo delalo le 380 ljudi. Delo bo v njej izredno avtomatizirano. Potrebni kadri so prišli oziroma prihajajo iz obstoječe stare cementarne, nekaj pa so kadrovali novih delavcev. V novi tovarni bodo zaposlili štirideset ljudi z visoko in višjo izobrazbo, 47 s srednjo izobrazbo, 177 bo kvalificiranih delavcev, 109 pol kvalificiranih. Le sedem delavcev v novi tovarni bo brez kvalifikacije. Anhovska proizvodnja je leta 1976 s 423.000 tonami, ob grenki in dragi kaplji 180.000 ton uvoženega klinkerja, pomenila manj denega cementa. SALONIT ANHOVO bo s svojimi 1.300.000 tonami cementa letno v samem vrhu jugoslovanskih proizvajalcev, kot so Beočin, Popovac in dalmatinski Prvoborac. Potrebe jugoslovanskega gradbeništva bodo v sredini osemdesetih let kljub hitro naraščajočim kapacitetam prehitevale domačo ponudbo. Kar zadeva izvoz pa ima SALONIT ANHOVO prednost za- r«Hi hnpfatp> izhirp izHpIknv M. s\- zbestcementa in zaradi izpopolnjenega avtoklaviranja cevi. * * * Z izdelki SALONITA ANHOVO gradijo tudi največje in najbolj zahtevne objekte v domovini. Viadukti na avtocesti so zgrajeni iz anhovskega cementa. Masivne bloke jedrske elektrarne Krško veže anhovski cement. In seveda ga najdemo tudi na gradbišču eno-stanovanjskih kmečkih in delavskih hiš v Posočju, na Krasu, v Brdih in v Vipavski dolini. Ob lanskem potresu je marsikatero težavo na Kobariškem odpravil prav anhovski cement. Izdelki Salonita v vso Jugoslavijo Ob zaključku gradnje tega orjaka in začetku nove proizvodnje, ki bo stekla takoj po otvoritvi, pa se odpirajo še nova vprašanja, ki niso več samo stvar anhovskih ce-mentarjev, marveč zanimajo vso slovensko in jugoslovansko družbo. Cement je treba iz Anhovega tudi odpeljati v širni slovenski in jugoslovanski prostor. Če bi ves cement odvažali iz Anhovega fj cestnimi tovornjaki, bi prišel, pet dni v tednu, vsake tri minute na cesto po en kamion. Seveda bi zavil proti Solkanu in Novi Gorici ter nato na vzhod po cesti, ki mimo Ajdovščine pelje do Razdrtega in Postojne. To bi bila pretežka obremenitev za sedanjo cesto ki veže Novo Gorico z Ljubljano, ki je že sedaj preobremenjena z vsem prometom ki gre tudi preko državne meje. Veliko cementa bo šlo iz Anhovega v širni svet z železnico. V raznih krajih Slovenije nameravajo urediti ob železnici skladišča, kjer bi potrošniki našli blago, tako rekoč pred hišnim pragom. Kljub temu pa bodo veliko cementa prevažali s tovornjaki po cesti. Uspeh samoupravnega investicijskega sporazuma Ob zaključku tega članka velja omeniti še nekaj številk. Za gradbena dela so porabili 743.820.000 dinarjev. To je pomenilo 35,2 odstotka investicije. Za dbmačo o-premo in montažo so porabili 499.835.000 dinarjčv, za uvozno o-premo in montažo pa 509.665.(XX) dinarjev. Carine in drugih stroškov $o plačali nad 105 milijonov dinarjev. Dodajmo še obvezno posojilo za energetiko, obratna sredstva in ostale stroške, pa dobimo strošek investicije, ki znaša 2 milijardi 112.905.000 dinarjev. Vsa ta sredstva je bilo seveda treba najti na ustreznih mestih. Kolektiv je sam zbral in investiral 282.198.000 dinarjev, to je več kot 13 odstotkov potrebne vsote. V tej vsoti so vključene mnoge žrtve eementarjev in salonitarjev, mnoge odpovedi pri osebnem in družbenem standardru, v njej tiči med drugim 85 odstotkov o-stanka: dohodka Melovne organizacije, tako kot določa samoupravni sporazum. Več kot 340 milijonov dinarjev je v gradnjo nove tovarne vložilo nad petdeset slovenskih uporabnikov anhovskega cementa. 116 miliinnm/ HinuriAv nnmpniin k/v lzmen je valeč toplote v novi cementarni. Teža jeklene konstrukcije te naprave je 700 ton, stolp je visok 75 metrov mercialni krediti domačih tovadt ki so postavile svoje stroje v 0 vo tovarno.' Njih naprave jim tu do odplačane postopoma. Ena so ravnale- tuje tovarne, ki prispevale opremo in stroje ■ skoro. 390 milijonov dinarjev, n. daljnjih 216 milijonov pa je P-9 šlo bančnih kreditov iz tujine. * jc neizpodbitni dokaz, da uš* SALONIT ANHOVO pri tujih P° slovnih partnerjih ugled in 2 upanje. Levji delež kreditov pa je Pl.'( spevala Ljubljanska banka, ki J tako še enkrat dokazala, da st pa po poti jugoslovanske ušla'’ preobrazbe, ki kliče denarne 2 vode naj dejansko postanejo & vis združenemu delu. Iz zdru2 nih sredstev osrednje Ljubljani banke je priteklo v sklad za čF® njo nove cementarne 513 n00*, nov, iz sredstev podružnice Lju ljanske banke v Novi Gorici ™ nadaljnjih 208.768.(XX) dinarjev. * w » Med domačimi dobavitelji oP1^. me je na prvem mestu ljubil® ski Litostroj s 104.000.000 d>n®J. jev vrednosti. Sledi še oprema n, slednjih tovarn; IMP - TOZD lektromontaža. Ljubljana; Stj > na tovarna Trbovije: samot - * mogradnja, Arandjelovac: T°v., na stikalnih naprav. Maribor; rt,. Ten je - Sever, Subotica; Kovrt ska, Krško; Djuro Djakovič.. *’ venski Brod; EnergoinvesL crnh. če; Ventilator - Slupnik, Zagr® ' Splošno kovinsko podjetje, Al0^. "A'e i« - Leo'. ščina; Union lnvest. Sarajev;ii ŽG, nabavni servis, Ljubi jan®' še mnogo drugih. Med tujimi dobavitelji strojev ' opreme so na prvih mestih c«® slovaki in zahodni Nemci. Iz v škoslovaškc so uvozili oprem® vrednosti 193 milijonov dm®r^J iz Zvezne republike. Nemčije. r 166 milijonov. Sledijo še ■ ltabJf.., 32 miliioni, Francija z 20 011 L ni, Belgija z 19 in prav s to0* mi ZDA, Nemška demokrat)® republika s 16 milijoni. ,j Prav je, da se imenujejo tuji dobavitelji. To so Prerori • strojimy, Prerov, ČSSR: D® montaže, Ostrava, ČSSR; ren Brezno, Brezno, ČSSR; B00 Bovery U. Cie, AG, Mann0®,. ZR Nemčija; Claudius Peter^, g, Hamburg, ZR Nemčija; MT* . Blatton, Saarioius, ZR Nemj^O CAR, Bergamo, Italija; Pi0^«,. Marseille, Francija: Elex AG. F,-, rich, Švica; VEB CTK Fuerjrt,. walde, Fuerstenwalde, DR J1 čija; Carl Schenck GmbH, D8*)., stadt, ZR Nemčija; Fonderies goteaux SA, Liege, Belgija! t.r-Industrie, Milan, Italija; Ga rt, pillar Overseas SA, ženeva, * , ca; RUD Kettenfagrick, Aal®*^, Unterkochen, ZR Nemčija! gfl lor - Emag AG, Ratinge0’ p. Nemčija; Hauhinco, Co. KG, sen, ZR Nemčija; Solyvent -tec, Pariz, Francija; Ingersol Milan, Italija; Ari Ecublens, L. ca; Hoganas AB, Hoganas. p ska; Atlas Copco AB, Stock® -p. Švedska; Veb. S.M. KiroW, zig, DR Nemčija; SACE S-jU Bergamo, Italija; Lincoln GmbH, Heidelberg. ZR Frenzelit Asbestwerke, Fra0*0 ^ ZR Nemčija; Netzsch Geraetertj. Selb/Bayern, ZR Nemčija: $ werk, Boxdorf, Nuemberg, ^ Nemčija; Herzog, Osnabrueck' Nemčija; Mfedata AB, Stookh®; Švedska; Varian AG, Zug, s' ril W.C. Heraeus GmbH, Hanau, j,-Nemčija; Toftindustrie Prl,eI^jt< nik, Gradec, Avstrija; E. GmbH. Wetzlar, ŽR Ne»»®g. Mettler Instrumente AG, rrtgs-fensee, Švica; Alpina AG. T „j-burg, ZR Nemčija. To so .11®* nejši, sledi še vrsta manjš'0. Pri uvozu naprav so s0^°ddtl' naslednje organizacije: P, izvest, Praga, ČSSR; H^nschei ^ port GmbH, Duesseldorf, ZR čija; Intermerkur AG, "Tflef' Švica: AHB lnvest - E.vport’ jy-lin, DR Nemčija, Maschine0 port, Berlin, DR Nemčija 01 talka, Ljubljana. Večino transporta je izve®*® terevropa iz Kopra. Za Pf°j\ j* so poskrbeli Sloverlija Pr°-ievieK' Ljubljane, IMP Ljubljana ; s -tromontaža in IMP - Ljubu® g«-Projekt montaža. Za gradbe0® ji la so poskrbeli SGP Prir0?1* -Ajdovščine, Gradis Ljublj80 jjj-Tozd Jesenice; SGP Gorica ve Gorice, ŽG - Gradbeno je iz Ljubljane. * * * j pf Dela na gradbišču so tor®* pfi-koncu. Ko bodo čez nekaj tisnili na gumb v sodobni .e\t matizirani tovarni, se bo P jjii-novo obdobje življenja i0 D® di. ki živijo ob Soči. v Bi-din' Banjški in Trnovski planoti- ORJAK OB SOC1! ZMAGA SAMOUPRAVLJANJA ANHOVSKIH CEMENTARJEV *nik občine NOVA GORICA - Občinski praznik občine NOVA GORICA - Občinski praznik občine USPESNO POSLUJEJO TUDI V LETU 1977 Ljubljanska banka - podružnica Nova Gorica je povezana z gospodarstvom celotne regije Po novem zakonu bodo banke imele še važnejšo funkcijo - Vse-i stransko zanimanje za razvoj štirih občin severne Primorske |¥' jugoslovanskem bančnem ter ¥°šn<> gospodarskem svetu in tu-!?v tisku poteka že več mesecev jkhna sazprava o novem zako-11 o temeljih kreditnega in bančna sistema. Obstoječe bančne Ionizacije so postavljene pred >go, da se stvari uredijo v ro-^enega leta oči uveljavitve no-zakona. Vse vsebinske in or-Jjtizacijske spremembe, ki se bo-? uveljavile, so del procesa u-^ne preobrazbe družbenoeko-J^hskili odnosov na področju de-!J)hegq in kreditnega sistema, ki Pjtlji na sprejeti ustavi in za-/Ju o združenem delu. Proces 2®wne preobrazbe bančništva po-že nekaj let, vendar pa podijo sedanje spremembe velik I? korenit poseg v bančni sistem. 're namreč ne le za formalne ^•nembe, temveč predvsem za r®*g v vsebino novih odnosov na ?yočju kreditnega in bančnega ^ma. (Prav gotovo bo uveljavitev no-i’ funkcije banke v pogledu zdru- vanja dela in sredstev in vzpo-Jv‘tev nove organiziranosti ban-? Proces, ki bo zahteval daljše 7|s°vno razdobje. V okvim tega Jtesa je uskladitev obstoječe or-iaizacije sedanjih bank z dolo-5 novega zakona le ena izmed J5°g, pa čeprav pomembna in [lahka. Treba bo nadalje spremiti odnose med združenim deli) in banko, da bi po tej po-, lahko in banko, da bi po tej „ ,hko kar najbolj smotrno or-|J)lairali in uveljavili interese ce-združenega dela v gospo-^j^nju z denarjem. J® tem vprašanjem se bavijo tu-ih.v Novi Gorici, kjer uspešno de- mS- Ljubljanska banka - POTNICA NOVA GORICA. Ob-uiajo pogoji, da se po teritorial-? principu v severni Primorski Splovi iz dosedanje novogoriške Južniče Ljubljanske banke rio-h, temeljna banka z imenom ^Bljanska BANKA TE-fUNA BANKA NOVA GORICA. m Novi Gorici menijo, da so da-,vsi pogoji za ustanovitev temine banke, ki naj bo poveza-k. 1 gospodarstvom celotne re-! *• Vsestranski in prepleteni in-ne morejo biti omejeni le k Področje posamezne občine, yyeč se lahko uresničujejo v 3} regiji, da se tako po tej v? zagotovi smotrnejši plasma L^nki združenih ^redstev druž-3* reprodukcije. S prikazano epuizacijo temeljne banke pa bi «?8li izpolnitev tudi drugih do-k.1* zakona o temeljih kreditne-£. 'h- bančnega sistema, še pose-določil o planiranju, o upo-prostih sredstev hranilnih glede na plane družbenopo-thih skupnosti območij, kjer so bila ta sredstva zbrana in podobno. Na področju severnoprimorske regije ima LJUBLJANSKA BAN KA - PODRUŽNICA NOVA GORICA sedemnajst poslovalnic. Poslovanje teh enot in centrale je potekalo v prvem polletju letošnjega leta v pogojih intenzivnih priprav za preobrazbo banke v smislu zgorai omenjenih zakonskih določil. > Če pogledamo delovanje banke v prvem letošnjem polletju lahko ugotovimo, da je bilančna vsota novogoriške podružnice. LB znašala 6.092 milijonov dinarjev in se je povečala v šestmesečnem razdobju za 315 milijonov, ali za pet odstotkov. Bilančna vsota kljub povečanju ni dosegla predvidenega plana. Skladno z gibanji sredstev so se gibali tudi plasmaji podružnice. Dolgoročni plasmaji so večji za 9 odstotkov, kratkoročne naložbe za dva odstotka, krediti za stanovanjsko komunalno dejavnost za 17 odstotkov, najbolj pa so se povečali krediti prebivalstvu in sicer za 38 odstotkov. Sredstva prebivalstva se giblje jo po planskih predvidevanjih, saj je letni plan povečanja do konca junija bil realiziran v višini 53 odstotkov. Ob koncu junija so občani imeli na svojih računih pri novogoriški podružnici Ljubljanske banke skupaj 1.370 milijonov dinarjev sredstev. Tudi sredstva za stanovanjsko komunalno dejavnost se gibljejo v mejah planskih predvidevanj. Ob koncu junija so znašala 698 milijonov dinarjev in so se povečala od začetka leta za 109 milijonov dinarjev. I^etni plan povečanja je bil realiziran v višini 51 odstotkov. Gibanje dolgoročnih kreditov pri bankah je v tem letu odvisno predvsem od črpanja potrošniških kreditov oškodovancev po potresu. Stanje teh kreditov se je povečalo od 179 milijonov dinarjev ob začetku leta na 241 milijonov dinarjev ob koncu junija. V tem letu so torej oškodovanci koristili preko 61 milijonov dinarjev tovrstnih kreditov. Na področju investicijskega kreditiranja si je podružnica prizadevala čim več prispevati k realizaciji smernic, nalog in ciljev gospodarskega razvoja opredeljenih v občinskih družbenih planih in v družbenem planu Socialistične republike Slovenije. V tem okviru je podružnicam morala zagotoviti sredstva za dokončanje nekaterih investicijskih objektov, posebno prioriteto pa je dajala kreditnim zahtevkom, ki odpravljajo posledice potresa in ki prispevajo k hitrejšemu razvoju občine Tolmin ter tistim, ki nadomeščajo izpad gospodarske dejavnosti Rudnika živega srebra v Idriji. Za realizacijo teh planov so bila potrebna velika sredstva, ki presegajo kreditne sposobnosti podružnice. Na področju dokončanja investicijskih objektov je LJUBLJANSKA BANKA - PODRUŽNICA NOVA GORICA do 30. junija odobrila Salonitu Anhovo za novo cementarno 260 milijonov dinarjev premostitvenega kredita, od tega 50 odstotkov iz sredstev centrale. Meblu Nova Gorica je odobrila za pokritje zagonskih stroškov tovarne iverk 17 milijonov dinarjev, Goriškim opekarnam za tovarno Keramix pa dodatnih 14 milijonov dinarjev. Na področju odpravljanja posledic potresa in hitrejšega razvoja občine Tolmin so bili odobreni krediti TOZD Planika Kobarid, TOZD TKK Srpenica, SGG Tolmin in Elektro Tolmin. S temi krediti se je samo delno začelo z reševanjem te težke problematike. Pri vseh teh investicijskih objektih in pri programih, ki so še v izdelavi in bodo predloženi podružnici v naslednjih mesecih, pa je še vedno ostalo nerešeno vprašanje kreditiranja gospodarske škode v Posočju v ocenjeni višini 250 milijonov dinarjev. V tem polletju se je pristopilo k realizaciji investicijskih programov v zvezi z nadomeščanjem izpada Rudnika. Odobreni so krediti za obrat Gostola v Idriji, TOZD Iskra Spodnja Idrija in Komunalnemu podjetju Idrija za delno izgradnjo infrastrukture v Godoviču. Napovedanih pa je več investicijskih programov, ki so v izdelavi in ki bodo prav tako predloženi podružnici v naslednjih mesecih. Znano pa je, da ne morejo sredstev za realizacijo razvojnih programov v občinah Tolmin in I-drija zagotoviti sami in zato so v nenehnem iskanju možnosti za finansiranje teh programov. V poslovanju s prebivalstvom si podružnica prizadeva vključiti v organizirano obliko varčevanja vse potencialne varčevalce. V prvem polletju je bil vključen še en del preostalih organizacij združenega dela, ki niso bile zajete v izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice. V drugi polovici leta se bo'akeij* nadaljevala tudi na področja is^rlačila pokojnin v razna varčevanja pri banki. Prav tako bodo delovali na preusmerjanju izplačevanja osebnih dohodkov s hranilnih knjižic na tekoče račune. Število hranilnih računov se je v prvem polletju povečalo za 10.261 računov, tako da je po stanju 30. junija bilo odprtih skupaj že 129 tisoč 434 hranilnih računov, od tega pretežni del računov na vpo- "''••uiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiinniiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimHiiiHinniiiiiiiiiiiiiiniiii« SLUŽBI POTROŠNIKOV SEVERNE PRIMORSKA Trideset let lepih uspehov lvovskega podjetja Primorje Tudi v prihodnje bodo razširili mrežo poslovalnic ni^uiorje Gorica je delovna or-f^acija, ki nosi to ime približke leti in pol. S tem imenom afela poslovati, ko so sc odlo-. 2a združitev 1974. leta trgov-- Podjetje Grosist Gorica, de-Ca organizacija Primorje ex-V, In delovna organizacija Živi-^°met, da bodo svoje delo o-y bale skupno in pod isto fir-‘ Od tedaj dalje se je izvrši-j sprememb. ' l. tek delovne organizacije se-.frieset let nazaj. Že pred pri-kijo Primorske k Jugosla-so v Ajdovščini ustanovili Okrajna ma- 1947) (D.a! N »k,lvati prebivalstvo ffiHi artikli. Takrf **“•»<. leta, pitnimi usta v£>- Njuna naloga je bila pre z živili in i:—j urami. Takratna ponud-Lb ®ga je z današnjo neprimer-v/ Izbira blaga je bila zelo ^ilt ®, zato niso mogli nuditi °> kolikor lahko nudimo da-\J**Sim potrošnikom. Dejavnost %fkga magazina je bila detaj-vendar se je kmalu po u-'i^ltvi razširila tudi na grosi- Vlazdobju do 1974. leta so se podjetja razcepila na samostdjna trgovska pod-ki.so se po letu 1962 ponov- hjPItevala. ’v,.es delovna organizacija po-Sie sedem TOZD in sicer: Alp-Tolmin, Goriško, Kurivo, ''rti-Ajdovščina, Gostinstvo Rož-^ •Jelina, Gamex in Brda. Vse posluje v treh primor V^činah: Nova Gorica, Aj-V | ha in Tolmin. V6tu 1977 so se pri delovni or-jiifkiji Primorje Gorica orga-Hti,, TOZD Alpkomerc Tolmin, in Hubelj Ajdovščina. Na-1* G^ovr|e organizacije Primor-Ua10® v sklopu SOZD Frukta Vi^šno razvijati grosistično in »i!lst-ično trgovsko dejavnost 'va. Tako danes delovna or- ganizacija povezuje sedem TOZD, katerih poslovanje je pretežno de-tajlistično in grosistično z nekaj storitvami in gostinstvom. KAJ SMO DO DANES NAREDILI? Kot je bil težak začetek podjetja, ravno tako so bili težki pogoji dela za delavca. Zato je bila prva skrb izboljšati delovne pogoje delavcem, da bi lepše in bolje preživeli čas, ko niso na svojih delovnih mestih. Veliko sredstev so namenili za stanovanja delavcem in jim odobrili kredite za gradnjo stanovanj. Glede na hitro rast podjetja qz. delovne organizacije, so naleteli .. .. na težave zaradi pomanjkanja u-streznih kadrov. Tako so sred-' stva usmerili tudi v štipendije. Vendar kljub temu je problem kadra še vedno prisoten. Poudarek dajejo tudi samoupravljanju v delovni organizaciji. Velika pozornost je usmerjena v u-sklajenost dela med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb kot tudi med samimi TOZD, ter na u-spešno in pravilno izvrševanje ,e-notno sprejetih sklepov v delovni organizaciji. BODOČA POT DELOVNE ORGANIZACIJE Načrti delovne organizacije za bodoče so vezani na vsebino samoupravnega sporazuma o združitvi v delbvno organizacijo. Izdelani petletni program TOZD in delovne organizacije kot celo- te je dogovor TOZD o novih investicijah, ki so potrebne za preskrbo prebivalstva v občinah: Ajdovščina. Tolmin in Nova Gorica. Vendar zaradi zastoja v zadnjih petih letih, se je nabralo veliko potreb, ki jih bodo postopoma reševali. Del programa za letošnje leto so že začeli uresničevati. Sred stva, ki jih potrebujejo za reali zacijo programa, so jih zbrali pomočjo banke in drugih virov Tako so zagotovljena vsa potreb na sredstva za gradnjo blagovni ce v Tolminu, skladišča in trgo vine za industrijsko blago ter po hištvo v Ajdovščini, za blagovni co Chemometal v Novi Gorici, market v Kanalu in Kostanjevici ter sredstva za adaptacijo in u reditev nekaterih trgovin po vaseh Vendar ob vsem tem ne pozabljajo, da je njihova osnovna naloga, skrb za potrošnika. Potrošnikom je treba poleg urejenih trgovskih prostorov nuditi tudi zaželen asortiment artiklov s primernim načinom postrežbe. Glede na zahteven razvojni program dela, bodo morali biti v poslovni politiki zelo enotni in dosledni. Spremljati jih bo morala dobra volja in pripravljenost, da bodo skupno reševali probleme ter drug drugemu pomagali, kolikor bo to potrebno. Z uspehi, ki so jih dosegli v teh tridesetih letih, so delavci delovne organizacije Primorje Gorica ob svojem jubileju zadovoljni. Zavedajo se, da jih v prihodnosti čaka še veliko nalog in obvez na področju svoje dejavnosti. Da bodo uspešno delali tudi v bodoče so poroki uspehi, ki so jih delavci imeli do danes. Spričo doseženega delovnemu kolektivu in vodstvu delovne organizacije Primorje Gorica iskreno čestitamo k 30-letnemu jubileju in želimo še naprej uspešno poslovanje. ZDENKA ŠTAKUL gled. Sredstva prebivalstva so se do konca junija gibala iznad planskih predvidevanj. Letni plan neto povečanja je realiziran v višini 72 odstotkov. Na vseli računih občanov je bilo po tem stanju skupno 1.370 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je prebivalstvo prihranilo v tem letu nadaljnjih 156 milijonov dinarjev. V prvem polletju so se tudi povečala za 19 odstotkov sredstva za stanovanjsko komunalno dejavnost, stanje je konec junija znašalo 731 milijonov dinarjev. Iz bežnega prikaza teh številk je razvidno da LJUBLJANSKA BANKA - PODRUŽNICA NOVA GORICA vrši zelo važno vlogo v občinah Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija. Še večja bo njena vloga po organizacijski spremembi, kd jo določa novi zakon. v \ l /| 7 sam] pionka / renče nova gorica ČESTITAMO OBČANOM NOVOGORIŠKE OBČINE OB NJIHOVEM PRAZNIKU Cestno podjetje NOVA GORICA ČESTITA DELOVNIM LJUDEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU ■iiiiiiiiiiiiiiiiiirmuimiiiiiiiiiimiimiiiimmmtiitfiimfiiiiiiiiiMUiimfiHNfiimiiiimiitmiimiiiimimiiin niimiiiimiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiinititMtmii SEDANJA PROIZVODNJA DOSEGA 300 MILIJONOV KILOVATNIH UR Soča in pritoki bi lahko dajali več elektrike kot je dajejo danes še letos pričetek del na elektrarni Solkan - Pripravljajo gradnjo 380 kV daljnovoda med Jugoslavijo in Italijo V kratkem se prično na Soči, približno kilometer severno od Solkana, pripravljalna dela za gradnjo elektrarne, ki bo poimenovana po Solkanu in ki bo pričela obratovati v letu 1981. Govora o tej hidroelektrarni je bilo že precej, posebno v zadnjem času, po podpisu osimskih sporazumov, ker bo ureditev voda v tem delu Soče v soglasju med Jugoslavijo in Italijo. Osimski sporazum sicer določa, da bi iz jezera te elektrarne spuščali vodo tudi za potrebe namakanja krminsko - gradiščan- “ < govrffm ^WWbWjaki ogrevajo za -grrtdnjtftileČeBega jezu, nekje severno od pevmskega mosta. Ta- ’ ko bi bile potrebe namakanja ne-' odvisne od potreb nove hidroelektrarne. Iz hidroelektrarne Solkan bodo lahko pridobivali 110 milijonov kilovatnih ur električne energije letno. To je kar precej, nekako za potrebe mesta Nova Gorica, posebno še če vemo, da dajeta sedanji dve elektrarni, na Soči, Doblar in Plave, 260 milijonov kilovatnih ur in da daje drugih osem manjših elektrarn na pritokih Soče nadaljnjih 30 milijonov kilovatnih ur e-nergije letno. Še en podatek je morda zanimiv, da razumemo važnost solkanske elektrarne. Današnja proizvodnja električne energije na Soči je manjša od 300 milijonov kilovatnih ur na leto, potrebe celotne Primorske, od Tolmina do Nove Gorice, tja do Kopra pa gor na severovzhod do Postojne in I-lirske Bistrice, znašajo pa 600 milijonov kilovatnih ur letno. Seveda bodo potrebe čez štiri leta večje od današnjih, solkanska elektrarna pa bo takrat še bolj potrebna kot danes. Danes izkoriščajo ob toku Soče in njenih pritokov le četrtino elektrike, ki jo je moč tu proizvajati^ Težave so seveda tudi v finančnih sredstvih. Za gradnjo jezu in vseli ostalih naprav solkanske elektrarne bodo upoštevajoč viške cen, tja do leta 1981 porabili 890 milijonov dinarjev. Gla- dina Soče se bo dvignila za dvajset metrov pri jezu, jezero pa bo dolgo približno deset kilometrov, tja do Plavij. V podjetju Soške elektrarne pa naj skrbijo za proizvajanje samo električne energije. Podjetje u-pravlja celotno prenosno mrežo na območju Primorske, daljnovode za 380, 220 in 110 kV. V teku je večja gradnja na mreži 380 kV. Gradijo namreč daljnovod Ljubljana - Divača hrvaška meja, ki je dolg 118 km in razdeli na postajo 3(10 kV. v Divači. V ta namen bo do’p«*rabi!i '600 rrriHjonov dinarjev. I*v*l9jo se tudi pripratdjftlns delž žat-380 kV. daljnovod »ned-Di-vačo - državno mejo z Italijo (prestop bo pri mejnem prehodu Devetaki) in Redipuglio. S tem daljnovodom bo jugoslovanska mreža povezana z zahodnoevropsko po Italiji še tesnejše kot je sedaj, ko imajo samo povezavo 220 kV. S tem bodo možne večje izmenjave v moči in energiji. Že sedaj prihaja do viškov proizvodnje na eni ali drugi strani v določenih trenutkih in zaradi tega je medsebojna kupoprodajna izmenjava zelo koristna. Daljnovod naj bi bil zgrajen do konca leta 1980. Ko bo zgrajena atomska elektrarna v Krškem, bo imela Slovenija precej električne energije na razpolago in jo bodo lahko u-spešno prodajali tudi na tujem. V režiji podjetja Soške elektrarne se vršijo tudi druga dela na izgradnji 110 kV. mrežtrza potrebe oskrbe potroSf “ ju Primorske, tf Primorska danes Izvzete so le nekatere posamezne hiše v najbolj zakotnih krajih v gorah, kar pa se dogaja "povsod jx> svetu. Treba pa je vedeti, da so v zadnjih tridesetih letih veliko napravili pri elektrifikaciji podeželja, kajti veliko vasi je bilo še leta 1947 brez povezave z električno distribucijsko mrežo. grafično podjetje SOČA NOVA GORICA 65290 Šempeter pri Gorici Poštni predal 1 Tel.: h.c. 23-615 2iro račun 52000-601-10201 pri SDK Nova Gorica Tiskarna SOČA Šempeter Knjigarne NASA KNJIGA v Novi Gorici, A|dovščini, Šempetru In Vipavi ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU! KMETIJSKI KOMBINAT 65290 ŠEMPETER PRI GORICI PRIPOROČA SVOJE PROIZVODE: Prvovrstna vina Meso. in mesne izdelke Mleko in mlečne izdelke Sadje in zelenjavo Okrasno rastlinje, lončnice in rezano cvetje ČESTITA PREBIVALCEM NOVE GORICE OB OBČINSKEM PRAZNIKU DELOVNA ORGANIZACIJA GORIŠKI VODOVODI NOVA GORICA ČESTITA POTROŠNIKOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU NOVE GORICE rv: OB PRAZNIKU OBČINE NOVA GORICA VSEM OBČANOM NASE ISKRENE ČESTITKE ravtopromet gorica TOZD GORICA, Potniški promet in turistična agencija TOZD TOVORNI PROMET TOZD AVTOREMONT TOZD AVTOPRODAJA TOZD LOKVE, Gostinstvo In žičnice Gradnja novih trgovskih prostorov na Ledinah r Novi Gorici DEŠ - TOZD ELEKTRO GORICA ČESTITA ODJEMALCEM ELEKTRIČNE ENERGIJE IN POSLOVNIM PRIJATELJEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU Občinski praznik občine NOVA GORICA - Občinski praznik občine NOVA GORICA - Občinski pra SEST ABONMAJSKIH PREDSTAV V v PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V NOVI SEZONI 1977-1978 Sinoči je bila v dvorani PDG v Solkanu slavnostna premiera «Balada o trobenti in oblaku» v počastitev občinskega praznika Gledališko sezono 1977-78 pričenja Primorsko dramsko gledališče predvsem s hotenjem obdržati in celo razširiti število svojih stglnih obiskovalcev (3000 v sa-mem mestu ter 1000 v bližnjih krajih, kjer v celoti zapolnjuje gledališko življenje), kar pomeni nadaljevati in oplemenititi repertoarni prerez prejšnje sezone. Istočasno m mogoče prezreti misli na nadaljnje kontakte s sosednjimi ali bolj oddaljenimi gledališkimi prostori, kjer velja na prvem mestu omeniti sodelovanje s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu, dolgoročno zamišljene izmenjave z Narodnim kazalištem *lvan Zajc* z Reke ter že definirana gostovanja predvsem v o-srcdnjih ljubljanskih gledališčih (SNG Drama, Mestno gledališče ljubljansko), ki pomenijo skorajda obvezno predstavitev v centralnem slovenskem prostoru. Na la način naj bi Primorsko dramsko gledališče v še večji 'meri poglobilo odprt značaj svojega delovanja ter izhajajoč iz prostora, v katerem živi, segalo tudi čim dlje navzven. Repertoarni načrt ima zato vsaj 3’ značilnosti, ki naj realizirajo obstoječe smernice: 1. ohraniti aktualno in pregledno umetniško komunikacijo; 2. na podlagi prejšnje, pretežno «fcla-sične» sezone okrepiti sodobnejši, zanimivejši gledališki izraz — od tod zaupanje v gledališke priredbe posameznih tem ter 3. s prepletanjem dveh dramskih in treh različnih komedijskih postavk u-stvariti uravnoteženo pahljačo gledaliških načinov izražanja. Ciril Kosmač - Janez Povše: BALADA O TROBENTI IN OBLAKU — Izrazito gledališka priredba tega izvrstnega dela nove slovenske literature naj oživi temeljne' človeške opredelitve slovenskega človeka ter na sodoben gledališki način realizira literarno predlogo v prodorno vsebinsko in o-blikovno sintezo. S tem projektom bo gledališče tudi proslavilo letošnje Titove jubileje. Miloš Mikeln: MANDRAGOL -Tudi to delo je slovenska noviteta, z njo pa je v smislu razmišljajoče komedije Miloš Mikeln igrivo razpredel vprašanje, kako bi se klasična Mandragola odvijala danes, v tem trenutku. Na vsak način delo, ki omogoča učinkovite komedijske prijeme kakor tudi priložnost razmisleka za vse tiste, ki si želijo od komedij še kaj več od razigranega smeha. Fernando Arrabab PISMO GENERALU FRANCU - To je gotovo ena od osrednjih postavk letošnje sezone v PDG, saj gledališko oživlja pretresljivo pismo znanega avtorja ■ nekdanjemu španskemu diktatorju. Pismo razčlenjuje metode in strukturo diktatorske vladavine. Predstava naj bi realizirala kolektivni upor zoper vse diktatorske režime ter z ostrim obratom na občinstvo kar najbolj direktno predstavila moč človečnosti, ki se v takšnih trenutkih stiske kaže toliko bolj celovito in brezkompromisno. F. M. Dostojevski - M. Milora-dovič: O TUJI ŽENSKI IN MOŽU POD POSTELJO - Delo sodi v zvrst klasične komedije, ki se odlikuje S presenetljivo dvojnostjo lastno tako velikemu ustvarjalcu, kot je bil Dostojevski. Zapleti ljubosumnega moža, ki v mogočih in nemogočih situacijah zasleduje radoživo ženo, bi bili naravnost burkasti, ko jih ne bi avtor oplemenitil s svojo znano globinsko psihologijo. Ta v na videz še tako norčavih trenutkih vendar pripoveduje zgodbo o ljudeh iz mesa in krvi, torej resnico v krohotajoči preobleki. Novak Novak: STOL, KI SE MAJE — Za konec sezone bo PDG postreglo občinstvu z radoživo in lahkotno komedijo, ki pa ji nikakor ne gre odrekati kvalitet. Avtor je namreč znan■ TV komediograf, ki naravnost mojstrsko obvlada zaplete in razplete na videz neizrazite vsakdanjosti. Kolikor gre za situacijo, v kateri se mož spremeni v pestunjo in gospodinjo, medtem ko žena postane družbeno najbolj aktivni član družine, pa je že mogoče govoriti o več aspektih komičnosti in zabavnosti. Omenjena dela, ki se vsa prvič pojavljajo v slovenskem gledališkem prostoru, bodo skupaj s predstavo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu sestavljala abonma za sezono 1977-78. Primorsko dramsko gledališče bo seveda pripravilo tudi predstavo za najmlajše, ŠKARJICE Mirjane Stefanovič - Faruka Sokolo-viča, monodramo CENTRALA Fa- dila Hadžiča in eksperimentalno predstavo Miroslava Slane PODLASICA IN DRUGI JAZ, slej ko prej pa v lem trenutku ostaja odprto obdobje abonmajskega vpisa, ki naj bi že do 20. septembra zbralo vse zainteresirane. Povezalo avditorij vsaj tako kot zadnji dve sezoni in okrepilo gledališki utrip v matičnem prostoru, kot tudi v vseh drugih prostorih, ki bodo želela sodelovati v tej sezoni. J. P. BO-letnica lovskih družin na Primorskem V počastitev 30-letnice lovskih družin na Primorskem, 70-letnice slovenske lovske organizacije ter jubilejev predsednika Tita, priredi Zveza lovskih družin «Gorica» iz Nove Gorice, v dneh od 11. do 18. septembra letos veliko lovsko praznovanje z razstavo v prostorih hotela Argonavti v Novi Gorici. V okviru praznovanja bo v nedeljo, 18. septembra, v Ajbi pri Kanalu strelsko tekmovanje ekip lovskih družin. Po vseh šolah in večjih središčih občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin pa bodo v teh dneh predvajali filme o življenju divjadi v naravi. Gradnja nove posebne šole -os:v V lanskem majskem potresu je bila precej poškodovana tudi stara stavba v Solkanu, v kateri je bila nastanjena posebna osnovna šola za manj razvite otroke. V njej ni bil več možen pouk, v letošnjem šolskemu letu pa se je moral pouk za te otroke nadaljevati. Šola pa je bila razkropljena v raznih krajih, ker ni balo moč tako hitro dobiti nove primerne stavbe. Narodi Jugoslavije pa so priskočili na pomoč prizadetemu Posočju in posamezne republike in pokrajine so se obvezale predvsem zgraditi na svoje stroške šolska poslopja. Glavna pomoč je seveda šla na Tolminsko, ki je bila najbolj prizadeta. Republika Bosna in Hercegovina pa je prevzela nase skrb zgraditi novo šolo za manj razvite otroke. V Sarajevu so izdelali načrte, dobili od novogoriške občine lokacijo za gradnjo nove šole in jo pred nekaj meseci tudi pričeli graditi. Gradbišče je na koncu Kidričeve ulice, tik pred Panov-cem in v neposredni bližini Doma za upokojence. Delavci bo-sankega podjeja Šipad marljivo delajo, ne poznajo prostih sobot in nedelj in obljubljajo, da bo stavba vseljiva že za konec letošnjega leta. Kot lahko vidimo na naši sliki so z deli že precej napredovali. Z novo zgradbo bo Nova Gorica pridobila še eno važno inštitucijo. V NOVI GORICI PRAZNUJEJO OB 30-LETNICI PRIKLJUČITVE K JUGOSLAVIJI Mlado mesto z mladim prebivalstvom je v 30 letih ustvarilo izreden razvoj (Nadaljevanje s 7. strani) njihovega zaslužka. Skrbijo pa tudi za dvig gospodarstva v odročnih in goratih predelih občine. Kmetom, ki želijo ustvariti tržne kmetije, precej pomagajo. Na drugi strani pa hočejo ustaviti izseljevanje v dolino in gradijo manjše tovarne, v glavnem podružnice večjih obratov, v odročnih krajih. Take obrate se že odprli ali jih bodo v Kalu nad Kanalom, v Cerovem v Brdih, na Trnovem, v Čepovanu, na Ligu, v Lokovcu. Prebivalstvo teh krajev se lahko zaposli doma, istočasno pa ostaja na domači zem lji, skrbi za kmetijo, ima tu hi šo. Takšna politika ne povzroča drugih zapletljajev v »nižini«, kjer bi morali za priseljeno maso ljudi skrbeti za nova stanovanja, šole, druge infrastrukture, ki že obstajajo v starih vaseh. Pokrajina tako ostaja živa, ne umre. Pomanjkanje delovne sile pa zahteva čimvečjo avtomatizacijo in s tem v zvezi tudi čimbolj izšolane kadre. Z intelektualci nekoč sorazmerno revno področje jih ima danes še kar precej. Nad 1.600 zaposlenih ima diplomo fakultete ali visoke šole. Na univer- zi in visokih šolah študira okrog 600 mladih ljudi. V glavnem se vsi po končanem študiju vračajo v domač kraj in tako' s svojim znanjem pomagajo pri njegovem nadaljnjem .-razvoju. Pogovor seveda ni mogel mimo vprašanj stanovanjske gradnje. Žerjavov je sredi Nove Gorice vse polno, ob bežnem pohajkovanju po tem mestu vidimo kako se nenehno razvija in tudi prej omenjeni podatek o preko sedem- •MiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiMdiiiiiHtiimiHiiMiinMianiiimftiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiMiiiiniKiiiHiiHiitiiBmiiiiiiisiiit Grad Kromberk obnavljajo Na gradu Kromberk, kjer je sedež Goriškega muzeja, potekajo e več mesecev obsežna obnovitvena dela. Prekrit je večji del strehe, ovo podobo pa je dobila tudi južna fasada in oba stolpa ob njej. >o predhodni utrditvi od potresa razrahljanih sten z železnimi vezmi i s cementnimi injekcijami je grad deloma že dobil nov svetlo to-iran omet, oglajen na star način z zidarsko Žlico, na obeh stolpih a so vogale poslikali s t.i. šivanimi robovi, ki posnemajo prave amnite šivane robove. Na fotografiji vidimo jugovzhodni stolp gradu, iakršen se nam kaže v novi preobleki. Foto: Goriški muzej. HOTELSKO GOSTINSKO PODJETJE «GORICA» NOVA GORICA n.sol.o. TOZD Gostinstvo »GORICA« n.sub.o. PE HOTEL »PARK« Nova Gorica, tel. 21442 (065) ■ kongresna dvorana ■ restavracija ■ banketni salon ■ aperitiv bar ■ kavarna ■ letni vrt ■ nočni bar PE GOSTIŠČE «MARK» Šempeter pri Gorici tel. 31103 ■ restavracija ■ letni vrt PE KAVARNA »SOČA« Solkan - Nova Gorica, tel. 21305 PE GOSTILNA «PRI HRASTU« Nova Gorica, tel. 21064 TOZD »POSOČJE« MOST NA SOČI n.sub.o PE HOTEL »SOČA« Most na Soči, tel. 87010 (065) ■ restavracija ■ kavarna ■ letni vrt ■ športna dvorana PE BIFE »PRI MOSTU« PE GOSTILNA »VUGA« PE SMUČARSKI DOM »LIVEK« na Livku tel. 85090 PE GOSTILNA »KOTLAR« Kobarid tel. 85060 Nudimo priznane jedi in pijače. Organiziramo bankete, slavnostne večerje, izlete, piknike, ribolov itd. Prodajna služba HGP «GORICA» Nova Gorica, tel. 21-442 int. 6 SE PRIPOROČAMO! najst tisoč prebivalcih nam daje misliti. Na nekdanjih njivah in travnikih med Gorico, Kromberkom in Solkanom so zrasle stanovanjske in poslovne hiše, tovarne in delavnice. Na steni pisarne predsednika skupščine visi ae-rofotografija mesta, a je te stara, čeprav je bila napravljena v letu 1972. Na njej so Ledine še »deviške«. Na tem kraju pa je danes, komaj pet let pozneje, zgrajenih nekaj sto stanovanj in prav v teh dneh je bila odprta povezava novega naselja z Vojkovo cesto. Na Ledinah gradijo tudi prvo trgovino, potrebne pa bodo še druge. Sedanje območje mesta je že skoro v celoti nasičeno, zato sedaj gradijo tu pa tam na praznih parcelah. Vendarle bi bila večja gradnja na tem področju morda neprimerna, kajti Nova Gorica mora ohraniti podobo zelenega mesta, ki je nekako prikazana tudi v mestnem grbu, rdeči roži. V bodoče bodo stanovanjske hiše gradili severno od Vojkove ceste, na njivah in travnikih med Solkanom in Kromberkom. Tu je še precej prostora in nove hiše se bodo dvigale v pobočja Kekčevega hriba. Ni moč pozabiti na kulturo, posebno če pomislimo, da ima Goriška tako močno tradicijo v slovenski kulturni zgodovini. Denarja bo odslej več na razpolago tudi za te dejavnosti. Najbrž že letos se bo pričela gradnja večnamenske stavbe, ki bo služila tako kinopredstavam kot drugim kulturnim nastopom. Na vidiku pa je seveda gradnja Kulturnega doma o čemer pa bodo govorili v bližnji prihodnosti. Čas pogovora je prehitro minil. Dobili smo najosnovnejše podatke o življenju v obmejnem mestu in njegovi okolici, v mestu, ki je nastalo šele pred tridesetimi leti, ko je Primorska zadihala svobodno, brez nacionalne in socialne more, v socialistični Jugoslaviji. Kar se je v letu 1947, v tedanjih težkih gospodarskih pogojih, zdelo nemogoče, je danes realnost. Dežela skoro brez industrije, navezana na patriarhalno in revno kmetijstvo, na mah odrezana od svojega večstoletnega trgovskega in upravnega središča, je v treh desetletjih docela spremenila svojo podobo. Ljudje se ne izseljuje več, delo se jim ponuja takorekoč pred domačim pragom. Ljudje so zadovoljili svojo najnujnejšo življenjsko potrebo, sedaj pa si lahko privoščijo tudi marsikaj tega, kar se jim pred tridesetimi leti niti sanjalo ni. Urnik mejnih prehodov na Goriškem MIRNIK: od 6. do 20.00. JENKOVO: od 6. do 21. (ob nedeljah od 6. do 22.) PLEŠIVO: od 6. do 21. (ob nedeljah od 6. do 22.) VIPOLŽE: od 7. do 20.30. (ob nedeljah od 7. do 21.) ŠTEVERJAN: od 7. do 20.30 (ob nedeljah od 7. do 21.) PODSABOTIN: od 7. do 19.30 (ob nedeljah od 7. do 20.00) SOLKAN 1 od 6. do 21. RAFUT: «/> do 20.00 (ob nedeljah od 5.30 do 21.00) ŠEMPETER: od 6. do 21. (ob nedeljah od 7. do 21.) MIREN: cJ 6. do 20.30 (ob nedeljah od 7. do 21.) .. DEVETAKI: od 6. do 20. (ob nedeljah od 6. do 21.) JAMLJE: od 6.15 do 21. (ob nedeljah od 7. do 21.) V petek v Kanalu otvoritev galerije Rika Debenjaka Kulturni delavci Goriške pripravljajo ob občinskem prazniku Nove Gorice otvoritev galerije Rika Debenjaka s stalno zbirko u-met.niških del, ki jih je kanalski rojak poklonil svojemu rojstnemu kraju. Ob otvoritvi galerije, ki bo v petek, 16. septembra, ob 18. uri, bo na trgu pred galerijo v Kanalu simfonični koncert orkestra slovenske filharmonije iz Ljubljane, ki ga vodi kanalski rojak Anton Nanut. Izvajali bodo «Belo krajino« Marjana Kozine in «4. simfonijo« P. I. Čajkovskega. Istega dne popoldne ob 14. uri bo v prostorih hotela Neptun v Kanalu prvo srečanje primorskih kulturnih delavcev. POLIGALANT Industrija za predelavo plastičnih mas «POLIGALANT» p.o. 65293 VOLČJA DRAGA PRI NOVI GORICI TELEFON: H.C. 53-013, DIREKTOR 53-050, KOMERCIALA 53-041 TELEX: YU POLING 34-338 PROIZVAJAMO: POLIETILENSKO IN IN BREZ TISKA ♦ ♦ '♦ POLIPROPILENSKO EMBALAŽO S TISKOM KOOPERACIJO BRIZGANE ARTIKLE ZA ŠIROKO POTROŠNJO IN AKRILATNE ZOBE «POL!DENT» CROSS-LIKEND PVC ROLETE, PROFILE ZA PREDALE, OBLOGE STEN IN PREGRADNE STENE MEBLO Industrija pohištva in notranje opreme NOVA GORICA PROIZVODNI PROGRAM: • Pohištvo za vse bivalne prostore razen kuhinj • Jogi vzmetnice, Jogi postelje, Jogi vzglavniki • Oblazinjeno sedežno pohištvo • Svetlobna telesa in deli kopalniške opreme iz pleksiglasa • Oprema iz plemenitih plastičnih materialov • Oprema za predšolsko in šolsko mladino • Prešite odeje, posteljna pregrinjala in druga posteljnina • Iveme plošče • Cestno prometna signalizacija in interna signalizacija • Industrijska vata in vata iz sintetičnih vlaken • Predelava hlodovine in masivnega lesa ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU NOVE GORICE goriške strojne tovarne in livarne gostol n. sol. o. NOVA GORICA ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE NOVA GORICA Zaključna dela v gradbeništvu NOVA GORICA Industrijska cona v Kromberku Telefoni: 21-263, 21-237, 23-731, 23-755 Telegram: FINALE - GORICA Opravlja: gradbena, slikopleskarska, parketarska, elektro in vodoinstalaterska, mizarska in steklarska dela OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAMO OBČANOM OBČINE NOVA GORICA IN POZDRAVLJAMO ZAMEJSKE SLOVENCE IS? zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST NOVA GORICA ČESTITA VSEM ZAVAROVANCEM IN OBČANOM NOVE GORICE OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA TER ZELI VELIKO POSLOVNEGA SODELOVANJ* Eif* ciciban Tovarna obutve in otroških potre bŠč,n MIREN pri GORICI P.O. SE S SVOJIMI IZDELKI PRIPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM