255. številka Ljubljana, v sredo 7. novembra. XVI. leto, 1883. Inhaja vsak dan by-Ser, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejernan za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 g\d., ua pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jeden mesec t gld ') kr. — Za Ljubljano br«z pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeoaii mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele tolik" več, kolikor poštnina cuasa Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. OopiBi naj se izvole frank i rat i. - Rokopisi ue ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hiSi »Gledališka stolba". U pravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. & administnttivoe stvari. Celjski porotniki. IV. Videli smo zadnjič, kHko je sestavljen porot-niški imenik. Ako pregledujemo imena, usiljuje se nam prepričanje, da mej 558 porotniki jih gotovo niti 100 ni, katere bi smeli brojiti mej slovenske narodnjake. Najmanje 460 do 500 teh porotnikov so nadi politični nasprotniki. 14 dnij pred vsako porotniško perijodo položi se vseh 558 imen v za to namenjeno carico ter se vzdigne 3G imen. (Tukaj odločuje torej slučaj.) Iz teh 3G mož obstoji poslovni imenik; teh 36 (glavnih) porotnikov mora v Celje, kajti oni so porotniki v dotičnej perljodi. Razumljivo je, da le malo zavednih Slovencev zadene slučaj ter jih pozove kot porotnike y Celje. Iz teh 3G porotnikov se sestavi pred glavno obravnavo „porotniška klop", obstoječa iz 12 mož. Vsi ostali se odvržejo, in sicer jih polovjeo odstrani to-žitelj, polovico pa toženi*). Tako ne ostane pri ko ličkaj političnem deliktu kot porotnik niti jeden Slovenec ! Le pri teh razmerah je možno, da imajo zastopniki take plaidovers, kakor smo čitali, da ga je imel ob svojem (asu dr. pl. Schrev pri obravnavi proti „SiiIsteirische Post" in zadnjič dr. G]*.ntscb:.igg pri obravnavi proti „Slov. Gospodarju". Dr. Schrev govoril je, da je bil žaljen „ein deutseher Munn", ter kako grozno se Nemci pritiskajo na Kranjskem ob tlu; itd. dr. Glantschnigg pa, da slovenski listi grdo napadajo nemško stranko; da dobi žaljeno nemško ime iti žaljen nemški narod zadoščenje, morajo se slovenski listi ugonobiti. Ali se s tacimi govori apeluje na pravni Čut, ali le na p o 1 i t i č n o strast porotnikov? — S tacimi govori ti možje ri usirajo, ter dosežejo celo jednoglasno obsodbo! — *) § 308. kaa. postopnika: „Von der Zahl der Go-sclnvornen, B0Welt sic zwolf iiberstoigt, kann der Ankliigor dio eine, der Angeklagte die andere Hiilt'to ablehnon.....u Naši politični nasprotniki vedo prav dobro centi to za uas neugodno sestavo porotniškega imenik«. Navstalo je med njimi gasio: Uničimo „Slov. Gospodarja" ; tožimo ga, porotniki ga bodo že obsodili." Kar trepečejo, da bi iztaknili kogar, ki bi rekel, da ga je „Slov. Gosp." ra^žalil. — Jedva je prva obravnava minila, pa ste se že dve novi tožbi proti „Slov. Gosp." začele. Radovedni čakamo mi, radovedni Čakajo nasprotniki, bodo jim li porotniki spolnih njihove upe? — Toliko pa sinemo naše nasprotnike že sedaj zagotoviti: doBegli ne bodo, česar žele! Dosegli bodo k vetjemu, da se potreono ukrene, da „Slov. Gospodarja" ne bodo zanuprei sodili v Celji! — Ta sestava porotoiškega imenika daje na^irn političnim nasprotnikom veliko zaupanje, velik pogum. Nikdar še ni bilo njihovo vedenje tako nesramno in surovo! Kdor je imel priliko, da je vzel v roke in pregledal večino listov, ki izhajajo v Avstriji, v -del je, da ga morebiti ni lista, ki bi ti I tako 8U rovo in podlo p san, kakor je v Celji izhajajoč listič, evaugelje Dafilh nemčuijev - „Deutsche Wacht." — Neverjetuo je, koliko laži j, obrekovauj, podlih napadov proti vsemu, kar je slovenskega v obče, in proti nekaterim narodnjakom, ki so našim nemskutarjem trn v peti, posebe, ta listič nakopiči v svoja predala ! Človek, ne poznajoč razmer, bi strmel, kako da tega lističa nikdo ne sprav' pred porotnike! — Marsikdo je morebiti čital napade omikanega (?), v „uemškej" kulturi rojenega in vzgojenega, „nemško" kulturo, „nemški" hrast na slovenskih tleh branečega Celjskega advokata, dr. (ilantsch-nigg-a, — napade, v katerih bi ga, kar se surovosti in podlosti tire, težko kak drvar prekosil, na č. g. dr. Gregorca v Mariboru, kateri je naš-m nemčurjem že veliko skrbi zadal, in če Bog da, še bode zadajal. Kdor je te napade čital, čudil se je morebiti, kako pogumen je ta Celjski gospod; mislil je, gotovo im.t toliko gradiva v rokah, da kar /drobi go-p. dra. Gregorca. Ali kdor pozna razmere vedel je, da je obnašanje Celjskega doktorja, kakor onega pobalina, ki onkraj reke psuje, češ, saj ne morejo do mene, da me primejo za ušesa. Tako dr. Glantschnigg. Obnašanje njegovo napolnuje vsakega mislečega, razmere poznajočega človeka le z največjim studom in zaničevanjem ! Ker so razmere take, razumljivo je, kako težaven je naš političen položaj. Kdor hoče pri nas biti narodnjak ter dejansko pokazati, da mu srce bije za našega naroda obstanek in napredek, ta mora imeti pogum pravega mučenika. Njegovo polteno ime se bo teptalo v blato ; črnili ga bodo in obrekovali, da bi njegovo veljavo spodkopali pri vseh poštenih ljudeh, a!i pa ga prisilili, da se odpove javnemu delovanju. —Da se vkljub temu krog delavnih rodoljubov vedno množi, da se naše vrste vedno Egoldujejo, je pač najsijajnejši dokaz, da je ideja, katero zastopamo in branimo, v resnici čista, poltena in vzvišena! Ker je nafie stanje tako težavno, bi smeli pač nekoliko več podpore pričakovati od naših bratov ua Kranjskem, nego je, zal, dobivamo! Ne bodemo opisovali, kako nemilo nas je zadela neka v deželnem zboru nepremišljeno »zrečena beseda; a tegi pa ne moremo zamolčati, da so kranjski državni poslanci že do sedaj vse preveč kazali, da so res le zastopniki kranjskega narodi, da jim na Se razmere neso posebno pri Brci. Ako res ne morejo za nas ničesar doseći, naj vsaj govore za nas. Laglje bodemo prenašali krivice in preganjanj.«, kakor pa če vidimo, da smo zapuščeni od vseh, če vidimo, da so celo naši biatje zaradi malenkostnih konee-ij pozabili na nas!_I. 1) Deželni zbor kranjski. (XV. (zadnja) seja dne 20, oktobra 1883.) (Daljo.) Poslanec dr. Zamik: „Jaz bi le nekoliko besedij g. Dežmanu omenil, ki je danes tako teorijo LISTEK. Dubrovski. (Povest A. S. PuSkina, poslovenil J. P.) Četrto poglavje. (Dalje.) Ta čas sedel je bolnik v spalnici pri oknu. Spoznal je Kirilo Petroviča — strašen nemir pokazal se je na njegovem obrazu: škrlatasta rudečica Bpodrinila je navadno bledost, oči so se mu zabli-Rkale in mrmral je nerazumljive glasove. Sin, sedeč tu za gospodarskimi knjigami, privzdignil je glavo ter prestrašil se je take silne premembe. Bolnik pokazal je s prstom na dvorišče z izrazom strahu in jeze. Hitel je privzdigovati krila svoje ponočne suknje, skušajoč ustati z naslonjača, vzdignil se je — in pri tej priči je pal. Sin skočil je k njemu; starec je ležal brez čuvstev, brez dihanja; zadel ga je mrtvoud. „Hitro, hitro v mesto po zdravnika!" kričal je Vladimir. — „Kirila Petrovič hoče govoriti z vami", rekel je prišedši sluga. Vladimir ga je strašno pogledal. „Povej Kirili Petrovi« u, da naj se hitro pobere od tod, če ne, dam ga vreči z dvo rišča . . . pojdi!" Sluga je vesel tekel izpolniti povelje svojega gospoda. Jegorovna sklenila je roki. „Ljubi naš gospod," rekla je z ihtečim glasom: „ti bo3 pogubil samega sebe! Kirila Petrovič nas bo po-dušil." „Molći varuhinja," rekel je Vladimir. „litro pošlji po zdravnika v mesto." Jegorovna šla je veu. V predsobi ni bilo nikogar: vsi ljudje zbežali so na dvorišče gledat Kirilo Petroviča. Stopili so na stopnice in zaslišali odgovor sluge v imenu mladega gospoda. Kirila Petrovič poslušal ga je sedeč na vozu; njegov obraz bil je temnejši kakor noč; s preziranjem se je zasmehljal, grozno pogledal posle in odpeljal se je počasi h dvorišča. Ozrl se je tudi v okno, kjer je pred jedno minuto sedel Andrej Gavri-lovič, kjer ga pa že zdaj ni bilo. Varuhinja stala je na stopnicah, pozabivši povelje gospodovo. Posli so se glasno pogovarjali o tem dogodku. Pri tej priči javil se je Vladimir mej ljudmi in rekel je kratko: nni treba zdravnika — oče je umrl". Nastala je zmešujava. Ljudje planiti so v sobo starega gospoda. Ležal je ua naslonjači, na kate- rega ga je prenesel Vladimir; de.sna roka mu je visela do tal, glava bila je povešena na prsi — nika-kega znamenja življenja ni bilo več v vsem telesu, ki se še ni bilo ohladilo, a bilo je spačeno od smrti. Jegorovna je tulila, sluge so obstopili mrliča, izročenega v njih oskrb — umili so ga, preoblekli v Uniformo, narejeno še 1797. leta, in položi'i so ga na ravno t slo mizo, pri katerej so tolikokrat stregli svojemu gospodu. Peto poglavje. Tretji dan bil je pogreb. Telo ubogega starca ležalo je na rakvi, pokrito z mrtvaškim prtom in obstavljeno s svečami. Obednica bila je polna poslov, ki so se pripravljali, da ga odneso. Vladimir in sluge vzdignili so rakvo. Duhovnik je šel naprej, cerkovnik za njim, pojoč mrtvaške molitve. Gospodar Kistenjovke prestopil je poslednjikrat prag svoje hiše. R"kvo nesli so skozi gozd — cerkev stala je ouostran gozda. Dan je bil jasen in mrzel, jesensko listje padalo je z dreves. Pr.šedši iz gozda, zagledali so KistenjovSko cerkev in pokopaPšče, obsen-čeno s starimi lipami. Tam je počivalo truplo Via- razvijal proti mitnicam. Meni se jako čudno zdi, da se g. Dežman takrat, ko se je izdelala postava za mitnico na Reškej cesti in ko je bil dr. Schrev referent, ni za besedo oglasil in da ni takrat njemu to očital, kakor poprej g. dru. Dolencu. Ali on je bil poprej druzega mnenja zato, ker je dr. Schrev g. Dežmana pristaš. (Dežman kliče: Ni res!) Ali ni res? G. dr Schrev je gotovo vaš pristaš. (Smeh.) Gosp. dr. Schrev je takrat to postavo izdelal in g. Dežman ni proti tej postavi niti besedice črhnil. In tako vidimo danes g. Dežmana zopet na proti v-nej strani. Njemu je tedaj jedna mitnica na Notranjskem čisto kaj druzega, nego druga mitnica tudi na Notraujskem; Reška mitniea je za g. Dežmana čisto nekaj druzega, kakor mitnice, o katerih je danes razgovor. V tej teoriji, katero je danes razvijal, ni nobene konsekveuce, in to bo, če se le malo v stvar zamisli, sam priznal, akoravno mi z glavo migu, da nemam prav. (Smeh.) Danes po teh cestah, o katerih je govor, 8 Hrvatskega, iz Prezida in iz Čabarskega okraja dovažajo les, a uičesar ne plačujejo, ničesar za te ceste ne doprinašajo. Mitnice pa bodo imele tudi to dobro, da bodo tudi hrvatski vozniki plačevali pristojbine. Kar se govori o podpori za deželno cesto, katero je g. Luck-mann priporočal, je stvar taka, da bi kdo iz Kranjske Gore rekel: kako mi pridemo do tega, da mo ramo ceste vzdrževati v Logaškem in Ložkem okraji in kako sploh do tega, da podpiramo te kraje? Tako bi se tudi mnogi drugi okraji lahko oglasili. Ako so mitnice slabe, zakaj pa država mitnice vzdržuje? Mora pač dober uspeh biti z njimi, da jih je še zmiiom toliko. Ne daleč od Ljubljane, pri Črnuškem mostu, v Smanji so mitnice, povsod tudi po drugih krajih so še državne mitnice in ako ima država ko rist od mitnic, potem ne zapopadem, zakaj bi ga tudi dežela ne imela, posebno takrat, ako jih prebivalci sami žele. Ki»r je g. Dežman pravil o nekem okrajnem predstojniku, ki je sam tako lepe ceste delal, temu ne oporekam; mogoče je, da je res, al; g. Dežman bi moral vedeti, da je Midhath paša v Bolgariji tudi najlepše ceste napravil, ali njegova dela vender neso posntmauja vredna. Mej turškimi provincija mi so v Bolgariji v podunavskem vilajetu najbolje ceste, /.aradi tega, ker je slavni Midhath paša ljudi gonil in vlačil na delo. Mogoče, da je takrat bilo v Avstriji tudi kaj takih paš«likov, mogoče, da bo nekateri okrajni predstojniki bili paše v mah obliki — saj je nekoliko tacih v predobrem spominu. Napravile so se c^ste, to je res, in ravno taka cesta je v Gerkuiški okolici, ki je bila napravljena iz Begunj v Cerknico, ali treba je tudi vedeti, koliko ljudij je ta cesta ua heraško palico spravila. Od takrat je že preteklo 25 let, in se ve da, o tem nihče več besede ne črhue, a resnica pa je vender, da je ravno naprava te ceste veliko ljudij spravila na berasko palico, ker so se ubogi poljedelci po paševski po okrajnih predstojnikih gonili k temu delu, kakor nekdaj po turškem paši v Bolgariji. Kar je moj prečastiti predgovornik g. Pakiž o deželni podpori govoril, ne verjamem, da bi s to podporo njegovi sosedje in prijatelji v njegovem okraji tako zadovoljni bili kakor je on, posebno ko se bo reklo: ntoliko in toliko podpore — če tudi 12.000 gl. — bo treba, toliko pride od te podpore na ta okraj, toliko pa na drugi, ostalo pa, kar manjka, boste vi sami doprinašali". Sicer jaz ne vem, bi se li ljudstvo s tem zadovoljilo; le toliko vem, ko se govori o deželnem fondu, da naš kmet misli, Bog ve kaj je to; on misli, da je to kasa, v katero on ne plačuje ; ali ko se mu reče: „Ti boš toliko in toliko plačal za ceste", potem še le začne misliti, in pride gotovo na to, da so boljše mitnice, ker za mitnice plača le tisti, kateri jih rabi, za deželne ceste pa mora vsak plačevati." (Dobro! Dobro!) Poslanec Luckmann pravi, da se je z mitnico na Reškej cesti napravila le poskušnja, katera pa se je jako slabo obnesla, kajti ko se je dala mitnica v najem, bil bi najemnik mitnice skoraj tožil zaradi prikrajšanja nad polov:co. Deželni predsednik baron Winkler pripomni, da so stroški za to cesto res izredni, kakor za nobeno drugo cesto v deželi. Cesta ta je gozdna cesta (Waldstrasse) in rabijo isto le vozniki, malo pa prebivalci dotičnih občin, katere morajo vzdržavati cesto. V obče pa pravi deželni predsednik, da se v imenu vlade ne more obvezilno izjaviti, ali se bode pritrdilo postavnemu načrtu. Poročevalec poslanec D e t e 1 a, zagovarjale predlog odsekov, pove, da je bilo zaradi vzdržavanja te ceste zadnji Čas 160 mobilarnih eksekucij in da ni čuda, ako prebivalci pri takih razmerah ne morejo veseli biti ceste, katero vzdržavajo za druge. Predlog g. Luckrnanna se potem zavrže in vzprejme se postavni ničrt za napravo mituic nespremenjeno tudi v tretjem branji. Poslanec dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka glede vzdrževanja ceste od Grosupljega na Krko. Poročevalec nasvetuje : Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Deželni odbor se pooblaščuje, okrajno-eest-nim odborom Novomeškemu, Metliškemu in Črnomaljskemu dovoliti primerne podpore iz deželnega zaklada, da deloma poplačajo stroške za izvršitev dotičnih tehničnih opera tov. 2. Nova cesta od Grosupljega do Krke ostane tudi leta 1884. v neposredni oskrbi deželnega odbora, kateri se pooblasti, da dotične stroške po dozdanjem načinu plačuje iz deželnega zaklada. Se vzprejme. Finančni odsek nasvetuje, naj se pobira od točenja žganja od 1. 1884 počenši 50 °/0 doklade na državni davek in naj se deželuemu odboru naroči, da preskrbi Najvišje potrjenje temu sklepu. Poslanec Murnik se protivi temu nasvetu, češ, da je že v finančnem odseku ugovarjal, ker stvar ni dovolj premišljena, in naj se tedaj izroči deželnemu odboru, da prihodnje leto o njej poroča. Tudi ni izrečeno, za kaj se bode rabil dohodek te priklade. Poslanec Luckmann pa pritrjuje nasvetu finančnega odseka. On da bode glasoval za vse, kar bode le količkaj omejilo žganjetočje in pitje žganja. Poslanec dr. Samec pravi, da ni treba dosti povpraševati, čemu bode denar. Kot fond za hiralne namene. Če bode davek na točenje žganja višji, bode to zadelo branjevca, pri katerem ravno tiče žganjarji. Dr. vitez Bleiwei8-Trsteniški opomni, da bode denar prav dobro godil deželi za napravo dol, hiralnic in blaznic. Dr. Poki u kar reče, ua se bode s to pri-klado dobljeni denar prav dobro rabil za poplačilo stroškov za deželno slavnost. Pri glasovanji se zavrže Murnikov predlog in vzprejme se predlog finančnega odseka, potem se na predlog Dežmana seja ob l/i '•'>■ un popoiudne začasno sklene. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. novembra. Budgetoi odsek avstrijske delegacije je predvčeraj obravnaval ordinarij vo j skine potrebščine. Od vlade so bili prt seji navzočni ministra Kal no ky in B y I a n d t-H h e i d t, in podad-miral baron Pock. Grof Cor on ini je poročal o naslovu „mornarstvo", pri katerem so je črtalo 23.500 gld. Pri proračunu državnega vojnega mini-sterstva je minister B v 1 a u d t-R h e i d t izjavil, da se namerava pomnožiti poljsko topničarstvo, kakor tudi trdnjavsko. O nemških liberalcih piše „Oesterr. Corr." naslednje: „Iz Češke prihaja;o vesela poročila, da »skrajni*' elementi nemško-liberalne stranke vedno bolj zgubljajo svoj upliv in torej se pojavlja večja pomirljivost in spmvljivost. Od posameznih kri c a če v izhajajoče demonstracije za administrativno delitev Češke in abstinenčno politiko ne dopadajo vehkej vt-čini one stranke, in celo liberalna „Bohe-mia" imenuje te skrajneže „brezumne pustolovce, ki se ne smejo resno jemati". Nemci v Českej so se razdvojili in razboritejši element: t« stranke se obračajo k politiki oportunitete, računajočej z nahajajo-čimi se podatki, ter se odločevajo od skrajnih elementov. Upliv tega razdvoja se bode gotovo čutil v prihodnjem državnem zboru." V ponedeljek začele so se v Zagrebu dopolnilne volitve v mestni zastop. Postavljeni kandi-datje so skoro brez izjeme vzeti iz opozicije. V tretjem razredu prvega volilnega okraja so bili z ogromno večino glasov izvoljeni opozicijonalci M razo vi ć, Folnegovič in Zahar. V drugem razredu se kandiduje mej drugimi tudi Vladimir Ma-žuranić, sin bivšega bana hrvatskega, kateri naj bi baje postal župan namesto zdanjega, Hofmanna. V na nji e (iir/ave. Iz srbske prestolnice se poroča: V kraljevem ukazu, razveljavivšem tiskovni zakon in svobodo združenja in shajanja po členih 38 in 56 državne dimirjeve matere, tam poleg njene gomile bila je že prejšnji večer izkopana sveža jatna. Cerkev bila je napolnena s Kistenjovškimi kmeti, prišedšimi oddat poslednji pozdrav svojemu gospodu. Mladi Dubrov-ski postavil se je ua kor; on ni plakal, pa tudi ni molil; pa njegov pogled bil je strašen. Žalostni obred se je končal. Vladimir je prvi šel poslovit se s telesom, za njim pa vsa družina; prinesli so pokrov in zabili rakvo. Babe so glasno tulile, moški so si pa z rokami brisali solze. Vladimir in trije sluge nesli so rakvo na pokopališče, spremljevani od vse vasi. Rakvo so spustili v grob — vsak navzočnih vrgel je pest prsti v jamo, zasuli so ga, poklonili se in razšli. Vladimir je urno odšel, vse je prehitel in zginil je v Kisteujovški gozdič. Jegorovna povabila je v njegovem imenu popa in vse črkovno služabništvo na sedmino, objavivši, da se je mladi gospod ne misli udeležiti. In tako odpravili so se peš oče Anisin, popita Fedotovna in crkovnik v gospodsko hišo, razgovarjajoč se z Jegorovno o krepostih pokojnega in o tem, kaj čaka njegovega naslednika. (Prihod Trojekurova in njemu skazani sprejem bila sta že znana vsej oko- lici, in tamošnji politiki prerokovali so temu važne posledice.) — Kar bo, to bo, rekla je popića: a škoda je, če ne bo Vladimir Petrovič naš gospodar. Dober človek je, ničesar se mu ne more reči. — Kdo bi bil pa naš gospodar, če ne on V pretrgala jej je besedo Jegorovna; zastonj prizadeva se Kirila Petrovič — ni zadel na nobenega bojaz-Ijivca, moj sokolič se bo že znal braniti, iu tudi Bog ga ne bo zapustil. Pa jako predrzen je Kirila Petrovič. Ko ga zagledaš, strese te strah in groza, a hrbet se ti kar tako zvije, takole . . . — Vse je ničemurno! rekel je duhovnik: in Kirili Petroviču bodo tudi odpeli mrtvaški zvonovi, kakor so danes Andreju Gavriloviču: samo pogreb bo bogatejši, in več gostov bo povabljenih — ali mari pri Bogu ni to vse jednako ? — Oh, gospod oče! tudi mi smo hoteli sklicati vso vas, pa Vladimir Andrejevič ni hotel. Če tudi je pri nas vsega dovolj, je s čim pogostiti ... a kaj se hoče? Pa vsaj vas hočem dobro pogostiti, dragi gosti, ko ni drugih ljudij. Prijazno oletanje in upanje najti slasten kolač pospešilo je korake cele druščine, in srečno prišli so v gospodsko hišo, kjer je že bila pogrnena miza in pripravljena vodka. V tem se je Vladimir uglobil v goščo dreves, z gibanjem in trudnostjo hotel je zadušiti duševni nemir. Šel je, ne zmeneč bo za pot; veje so ga vedno teple in praskale, noge so se mu udirale v močvirje — videl ni ničesar. Nazadnje prišel je do neke dolinice, od vseh strani j obdane z lesom ; potoček se je molče vil mej drevjem, ki je že bilo pol golo od jeseni: Vladimir je obstal, sedel je na hladuo trato, in mračne misli tlačile bo mu dušo . . . Silno je občutil svojo samijo, bodočnost so mu zakrivali temni oblaki. Sovraštvo s Trojekurovim na-znanjevalo mu je nove nesreče. Njegovo malo imenje utegnilo bi priti v tuje roke; v takem slučaji čakalo ga je siromaštvo. Dolgo je mirno sedel na jednem mestu, zreč v tihi tek potoka, nesočega nekaj porumenelih listov, in živo 86 mu je predstavljala predpodoba življenja — predpodoba tako verna in navadna. Nazaduje je zapazil, da Be je začelo mračiti; ustal je in šel iskat pota domov, in dolgo je brodil po neznanemu gozdu, predno je ustave, navajajo se kot uzroki te naredbe: zloraba tiskovne svobode, katera da se je rabila kot sredstvo za raz£irjevanje državi pogubnih nazorov ; potem ozir na državi nevarne razmere, ki bi vsled tega znale navstati. Upeljala se je preventivna cenzura tako, da se mora za vsako številko časopisa in sploh za vsako tiskovino, predno izide, dobiti uradnega privoljenja. Z razveljavo društvenega zakona se je ustavilo delovanje vsem strankarskim odsekom in političnim društvom. — General Ni ko lić, poveljnik vojske v upornih okrajih, je poročal v Beli-grad, da se mu bode kmalu posrečilo zopet uvesti redno razmerje. Ruska in Bolgarska. Iz Sredca se poroča „Pol. Corr.", da se ondu vsaki čas pričakuje prihod krilovnega pobočnika carja Aleksandra III., polkovnika barona Kaulbarsa. Za temelj sporazuma o vojskinem vprašanji bodo služile neposredne obravnave kneza Aleksandra in podpolkovnika Kaulbarsa. S prva je bila generalu Lesovo j u izročena naloga, pogajati se o „modus vivendi"; ta je imel carju izročiti ročno pismo kneževo o bolgarskej vojski, dočim je minister Balabanov nesel drugo pismo kneževo carju Aleksandru v Peterburg. Vsled znanih dogodkov pa je poslednji najbrž iz lastnega nagiba pričel pogajanja v Peterburgu. — Iz dvornih krogov kneza Aleksandra prihaja zatrdilo, da se z zadnjimi odredbami glede vojnega ministerstva bolgarskega nikakor ni nameravalo izzivati, ker da se je podpolkovnik Rediger odslovil zaradi nespodobnega vedenja proti knezu in ker je ravnal nasproti njegovim poveljem. Definitivno nameščenje vojnega ministra se bode še le zgodilo in sicer z osobo, ki bode carju in knezu ugajala. Kar zadeva od poklican ja v Rusiji služečih Bolgarov, dobili so slednji le ukaz, da naj bodo v slučaji, da dobe drug telegram, gotovi na odhod; na domestitev pa se je moralo misliti, ako bi se bili ruski oficirji pozvali iz Bol g&rske. Konečno se označuje poročilo „Ag. £Uvasu da se je bilo sklenilo odsloviti ruske oficirje iz bol garske vojske, neresnično. V bolgarskih krogih se za trdno veruje, da se bode vojskino vprašanje rešilo ugodno Rusiji kakor tudi Bolgarskej. Dopisi. flz Hudolfovega 5. nov. [Izv. dop.] nedeljo, 4. t. m., priredil je g. Ivan Fišer, kape nik tukajšne meščauske godbe, v kazinski dvorani koncert k slovesu, ki je bd mnogobrojno obiskan od Novomeške gospode. Kako lepo je donel slovenski glas tudi v dvorani, kjer se navadno šopiri puhla nemščina in kjrr so se laj prvič čitalnični pevci stopili na oder in divue slovenske pesni zapeli! Gospod kapelnik je izprevidel, da je nemščina že večinoma v Rudollbvem prišla ob kredit, in zategadelj je pri redil popolnem slovensk koucert. — Vrlo dobro so peli čitalnični pevci slovenske pesni. Pozdrav. — Moj dom. — Mornarska. — Osobito odlikoval se je g. Fr. s svojim lepim glasom. — Da, še celo nekaterim nemčurčekom, kateri so bili ravno pri koncertu navzočni, ae je slovensko petje dopadalo. Krasno je z vršil tudi g. kapelnik svojo nalogo. Njegovo sviranje na gosli in flavto in spreraljevanje g. R. na glasovirji je proizvalo mnogo priznanja. Da, marsikatere rahločutne gospe so b le ganjene, da mora tako vrl igralec na gosli in sploh strokov- njak tako naglo zapustiti Rudolfovo. V resnici, gospodje „purgarji* Novomeški ne delajo možato, ker svoje kapelnike tako brez usmiljenja odpuščajo, čim izvrstniši je, tem preje ga odpuste. V dokaz temu je sedanji g. kapelnik, kateri je okoli sv. ReSnjega Telesa prišel v Rudolfovo, a sedaj je že dobil od „purgarjev" tako zvani „consilium abeundiH. Ker tako s svojimi kapelniki ravnajo, ni tedaj čudo, da so v par letih imeli štiri kapelnike! — Iz Ribnice 4. novembra. [Izv. dop.] Nu! — po preteku jednih kvater zopet nekaj iz doline „loncev in viterl" To je vsaj nekaj čudnega I Ne mislite pa, da vam bodem povedal le o blatu, katerega je po Ribniškem trgu več kot preveč; — povedati vam hočem, zakaj da se naš trg sploh „Ribnica" imenuje. To je več ali manj važna stvar, že zaradi tega, ker je v njej skrito več nego je treba — resnice! — Stara — nepremagljiva bistroumnost »Ribniške krote" — in modrost Ribniških mož ponaša se s tem, da sredi trga na najlepšem prostoru skrbi za stalen kinč — črno-rujavkasto lužo, kjer se redi leto in dan vsakovrstna gomazen — kakor tudi ribe, izjemno po letu pa tudi žabe in kukci in jednake dvoživke, tako da nekateri na pr. ribe s trnkom kar skozi okno lebko love, — žabe za vado so pa tudi blizu! — Sedaj pa naj kdo reče, da to ni bistroumnost Ribniških mož — ki stoje na vrhuncu občinske oblasti!!! — Pa ne mislite, da je ta ribnjak le pred hišo „purgarja", ki se v petek recimo rad posti, marveč celo slavno županstvo si je v takem poslopji svojo pisarno izvoliio, okoli katerega je toliko blata in luž, — da bi res moral vsakateri, kdor ima pri županstvu kaj opraviti, vedno s Faraonovo palico preskrbeti se, če ne bi hotel sredi pota pogrezniti se ali celo utoniti! — Sedaj pa pomislite ob jednem, kako varno je hoditi po tem lepem trgu — „metropoli doline loncev in reščet", katera ima tudi še to senčnato stran, da je nje črna tema razsvitljena po noči — s celimi sedmimi svetilnicami, ki svetijo — če ne celo noč, pa vsaj do polujednajste ure v noč, potem pak si sme vsaki skozi trg gredoč s palico kazati cesto dalje. — Če bi bil pa kdo tako predrzen in bi o. pr. gosp. K.....na vprašal, zakaj da v takej temnej noči sv» tilne ne gorijo do časa, ko se jame daniti, — bi dobil gotovo moder odgovor: „1, vsaj je polna luna v pratiki!" (Tako ni samo pri vas, nego tudi drugej. Ur^dn ) — Torej vi tržki „purgarji" in možje, ki vam je dana tu in tam odločilna beseda, zdramite se iz dolzega in modrega spanja, in ne dajte se smešiti po hudobnem svetu zaradi blata in svetilnic, kajti irugače bodo začeli vam in vašim otrokom — večno slavo peti — nesrečni kukci in pupči, — katerim e vaša previdnost odkazala — najlepši prostor, — sredi trga — v nesrečnih lužah! — —i—a—. prišel na stezico, katera ga je pripeljala naravnost pred vrata njegove hiše. Dubrovskemu naproti prišel je pop s svojim služabništvom. Misel, da je to nevarno predznamenje, prišla mu je na um. Nehote se je obrnil in skril se za drevjem. Oni ga neso zapazili in živo razgo-varjali bo se mej seboj: »Ogibaj se slabega in delaj dobro", rekel je pop popici. „Tu nemarno nič čakati; saj ni tvoja nesreča, kakor koli naj se že konča stvar". Popica je nekaj odgovorila, pa Vladimir je ni mogel slišati. Približavši se k hiši zagledal je mnogo ljudij: kmetje in posli so se gnjetli po gosposkem dvorišči. Iz daljave zaslišal je Vladimir nenavaden hrup in šepetanje. Pri žitnici stala sta dva voza, v vsakega bili so upreženi trije konji. Na stopnicah stalo je nekaj neznanih ljudij v uniformah, kakor bi nekaj govorili mej seboj. „Kaj to pomenja?" vprašal je on srdito Antona, kateri mu je pritekel naproti: „kdo so tukaj in kaj hočejo?" — „0h, ljubi gospod Andrejič", odgovoril je težko sopeč: „sodišče je prišlo. Nas bodo dali Trojekurovu, in odvzeli bodo nas vašej milosti! ..." (Dalje prib.) Domače stvari. — (Darilo cesarjevo.) Mestni tesarski mojster g. Anton G vaje poklonil je cesarju prelep album cvetlic. Presvetli cesar vzprejel je poklonitev ter g. Gvajcu podaril 15 cekinov. — (Ljubljanski mestni odborniki) gg. Alojzij Bajer, Ivan Hribar, Anton Klein in Alfred Ledenik odidejo danes v Gradec, da tam pregledajo upravo mestne hranilnice in užitnin-skega zakupa. Graski magistrat je v jako prijaznem pi.-mu do Ljubljanskega magistrata naznanil, da odposlancem mestnega zbora Ljubljanskega v vsakej zadevi radovoljno služi z raznimi pojasnili. V družbi z gospodi mestnimi odborniki odpotuje tudi gospod Ivan Vilhar, kateri prevzame z novim letom vodstvo mestnega užitninakega zakupa. — (Dober do v ti p.) Ko so se pri banketu o priliki tridesetletnega službovanja velezaslužnega in obče priljubljenega ravnatelja in nadzornika gosp. Jak. Smoleja čitali čestitajoči telegrami iz Ru-dolfovega, iz Kranja in od drugod, a iz Kočevja ni bilo niti sluha ne duha, rekel je stari, a še vedno dobro razpoloženi Konšek: „Also bis nach Gottschee scheint die Kunde noch uicht gelangt zu seia!" — (Nemški „Schul verein") 8e jako skrbno ozira na Kranjsko. V zadojej odborovej seji dovolil se je šoli v Poljanah kredit za nakup knjig in učil, dijaškej blagajnici na gimnaziji v Kočevji precejšnja vsota za podporo nemških učencev in naposled za vso kronovioo kranjsko kredit za poučevanje glasbe na ljudskih šolah. Zadnja točka utegnila bi se komu zdeti jako nedolžna. A baš glasba je jako nevarno sredstvo za germanizacijo, ako se samo to pomisli, da se bode nemški poučevalo in nemški pelo, ter da se bodo uporablja.i izključno nemški, lokavo izbrani teksti. — (Slavnost blagoslovljenja zastave) BSavinjskega Sokola" vršila se bode zanesljivo prihodnje leto o Binkoštih v Mozirji. — Slavni odbor društva „Narodni dom" je vsled te slavnosti blagovolil radovoljno prepustiti „Savinjakemu Sokolu" navedene praznike na razpolaganje ter v svojej zadnji seji sklenil prirediti slavnost na korist „Narodnomu domu" v Ljubljani še le na Binkošti 1885. leta. — (»čegava je dobrohotna roka), kije galvanizovala znani listič, da nazaj hodi" V vpraša nas več naročnikov. Odgovor: Več nemčurjev nabralo je nekoliko prostovoljnih doneskov ter z na- brano vsoto podprlo jetično podjetje. Gosp. L......., znan kot velik govornik v nemem skih vrstah, dal je sam 15 gold., drugi nemčurji pa so naročili po 1—4 izvode rekoč: „Tak list, ki tako narodnjake napada, ne sme poginiti!" In tako je za dve številki obstanek zagotovljen z nemčurskimi novci, pa zagotovljen tudi lističa program in mer. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko „Slovenca1* zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo. — („Preki sud".) Poročali smo, da so je včeraj v Osjeku začela konečna obravnava proti Antonu Sekuli zaradi poskušenega ropa in zavistnega umora. Poizvedeli smo v tej zadevi naslednje podrobnosti: Anton Sekula bil je še pred kratkim jako spoštovan meščan v mestu K. na Dolenjskem. Po obrti črevljar imel je lep zaslužek, kupil si hišo in vzel za ženo hčer nekega davkarja. A hrepenenje popeti se kvišku napotilo ga je, da je popustil prvotno obrt ter začel trgovino z vinom in se spuščal v razna podjetja. Ker je bil jako nadarjen in gibčen, postal je občinski odbornik in celo poveljnik meščanske garde. A trgovina z vinom in druga podjetja mu neso donesla zaželjenega uspeha, zapazil je v dolgove in, ker so upniki začeli pritiskati, poslal je soprogo k njenim starišem, zapustil mesto K. ter se podal mej svet iskat sreče. Prisodil v Osjek, iskal je zaslužka pri trgovini z lesom, a spodletelo mu je in navstala je beda. V stiski vzel je nekoliko mavčnih kipov v komisijo in s tem blagom odrinil j ua deželo. Več nego verjetno je, da z mavčnimi kipi v Slavoniji tudi ni bilo posebne kupčije, in ker „najhujša vseh je bolečin — v nesreči srečnih dnij spomin", sme se sklepati, da t>o Čudne misli mu rojile po glavi. Ko tedaj tako potujoč zazre v nekem gozdiči „karijolo", porodi se v nesrečnej glavi sklep in zločin je bil storjen, ali bolje rečeno, le poskusen, ker se mu ni popolnem posrečil niti umor niti rop in so ga takoj skoro na lici mesta zasačili. Podrobneje poročilo o obravnavi in obsodbi pričakujemo. — („Vrteett, časopis 8 podobami za slovensko mladino) je prinesel za mesec november naslednjo sestavke: 1. Spomin, Cpesen) zlož. F. Krek; 5 Sirota, (pesen) zl. J o s. Rosa; :{. Trije bratje, (povest) s štirimi podobami; 4. Lep solnčni zahod (povest); 5. Na grobu, (pesen) s podobo; (!. Zakaj sovražijo psi lisico, mačko in zajca (basen), sp. Koza Kosova; 7. Zlati listi, (izreki iz poljskega); 8. Pes prepeličar (s podobo); !>. 1'tice; 10. Drobtine; kratkočasnice; računske naloge; uganke; slovstvene novice. — To „Vrtčevo" število je posebno zanimivo zaradi lepih in iničnih slik; priporočamo zatorej „ Vrtec" v obilo naročevauje. — („Sbornik statej po sla v j a uo v ed e-nijuu), sestavljen in izdan po učencih V. J. La-manskega povodom 25 letnice njegove profesorske delavnosti (Peterburg 1883, str. XX. -f 495), ima mej drugimi zanimljivimi članki tudi jeduega z ua- slovom: „Valentin Vodnik, oCerk iz istorij slovinskoj literaturi". Članek spisal je G. A. Voskresenskij, docent v Moskvi. Čast mi je objaviti narodu slovenskemu, da je dotiskana prva knjiga mojih skladeb v jako ukusnem izdanji, obnezajoča I. samospeve, II. moške zbore, III. mešane zbore in IV. skladbe za glasovir. Knjiga ima v velikem formatu 92 stranij in stane pri meni dva goldinarja in pripadajočo poštarino. Knjiga bode se tudi dobivala v knjigarnah, koje bodem kasneje v novioab naznač'l; naročnikom, predplatiteljem in poverjenikom pošljem jo tekoče dni. Ker sem mnogo truda in troška uloži!, da kolikor lepše opravim iu svojemu narodu v roke podadem prvo zbirko svojih glasbotvorov, nadejam se živo, da me bode celi narod slovenski in hrvatski z mnogobrojnimi naročili odlikoval; temveč se tega nadam, ker sem o/iroma velicega obsega knjigi odločil iako malo ceno. Uljudno prosim uredništva vseh slovenskih novin, da hi izvolila v svojih listih ponatisniti ovo objavo. V Karlovci (Hrvatska) 5. novembra 1883 F. S. Vilhar. TiUci: dne 6. novembra. Evropa: Sc> \varz iz Zagreba. — Majer iz Slapa. — Laval iz Budimpešte. Pri >l**ll __ o 8 — 00 — OS — 58 j •t i U4 ir» — 17 6 ? 87 1 60 4 41) dne 7. novembra t. i. (Izvirne telegriifično poročilo.'; Papirnu renta..........78 gld. 65 k. Srebrna renta .... .....79 „ 65 ,, Zl ita routa........ . . JH , 00 „ 5°,,, marčna renta.........93 » 40 „ Akcije narodno banke.......839 „ — „ Kreditno akcije........ 279 , 40 r London.......... 120 „ 40 „ Srebro ... ........— , — „ Napol............ 9 „ 56'/, . C. kr. cekini........ . . 5 „ 71 „ Nemške marke...... 59 n 10 „ Izdatelj iu odgovorni urednik Makso Armič. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 gld. 50 169 , — kr. „ papirna renta 5n/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. Brečke 5°/u • • 100 ffld. Zemlj. obč. avstr. 4,/Jn/0 zlati zast. listi . Prior, ordig. Elizabetine zapad, železnice Prr>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfovo srečke .... 10 „ Akcije anglo avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 98 119 86 85 101 114 119 103 U)4 16M 19 t (.-6 218 65 70 60 20 75 25 75 75 25 20 Hiša ;v Hotlikl fari blizu železniške postaje Litija, v katerej se je že 10 let kra ni* rilo, daje se z jako ucodnimi pogoji v ■ ■ < j<-m. odroma se proda. Nataočn« fin pojasnila d»je o tem Ivan Wa-konigg v Litiji. (720—1) Čevljarji Zahvala. so vzprejemajo ter dobe trajnega dela v D. H. POLLAK-ovi tovarni Čevljarskega blaga (721 — 1) Za toplo sočutje mej boleznijo in o smrti ne-pozabljivega soproga in očeta, gospoda FRAN-a REMEC-a, c. kr. brzojavnega uradnika, potem za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu in za darovane lepe vence, shdnjič gospodom pevcem za milo nagrobnico, izreka presrčno zahvalo (722) žalujoča rodbina. Raziskava. Novejši čas je več znanih sodnijskih kemikov, profesor (JodetVov na Dunaji (dr. Bischoff v Bcrolinu iu profesor Michaud vOenfu) temeljito raziskovalo lekarnarja R. Hrandt-a „.Švicarske svalkc", katere so prvi zdravniški veljaki Evrope jako ugodno ocenjavali in katere p. n. občinstvo tako rado zauživa. Pri tej raziskavi se je našlo, da se te pastile izdelujejo vedno jednako po označenem načinu ter da nemajo nobenih tvarin, ki bi telesu škodovale ali prenaglo delovale. To raziskave se ponavljajo odslej vsako leto dvakrat; imenovani g. kemiki vzenio li. lirandt-ove „Švicarske svalke" iz raznih lekaren, ter se bode rezultat teli raziskav redno objavljal. Pristni „Švicarski svalki" lekarnarja R. Brandt-a, ki tako uspešno pomagajo o slabem prebavljenji in reji (o bolečinah v želodci, jetrah iu na žoleu), dobivajo se po 70 kr. škatljica skoro v vsaki lekarni Avstro Ogerske ter imajo vedno kot znamko bel križ v rudečem polji iu podpis R. 11 ram 11 a. (658) Vrelec kronprincesinje ie Krondorfske slatine. Od zdravniških kapacitet za svojo izredno zdravilno moč pri boleznih v želodcu, na plačah in v grlu pripoznan kot najboljša slatina na kontinentu. V velicih Bordauz-steklenicah, po 24 kr. prodaje samo G*. PICCOLI, lekarnar „pri angelji", na Dunajskej cesti, v Ljuhljaui. (277-9) Slika pesnika S. Gregorčiča, khkerčna je bila v 12.—14. številki „Skrata", dobiva se na fin in moren papir tiskana v ,,Narod-nej tiskarni *. — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. V „Narodnem domu" v Ptuj i (prejšnji „Hotel Stadt Wien") daje se v n.ajexxj. s 1. m. cx j e xrx 1884. letet restavracija s kavarno in drugimi prostori. (7io—i) | Vse drugo poi/vo se pri gospo (hlode) od 18" naprej, , nvorjeve na od 15" naprej. Plačujem jih dobro. Prodajalci naj se mi naznanijo pod adreso (698—17) Kari Hoibauer, fournierfatirika v Tržiču na Gorenj okom lepa, prostorna, z 2 nadstropjema, ležeča na j«'8<> poSH 86 iatvrŠttfejo točno in po poštnem povzetji. (291—3) ■HEB Lastnina iu tisk -Narodne Tiskarne". 9L^^AU