4. številka.
Ljubljana, v petek 5. jaimvarja.
XVI. leto, 1883.
Izhaja vsak dan iveier, izim&i nedeljo in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 >c 1 < 1 , za pni leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, pe 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po     kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hi&i »Gledališka stolba". D pravni fctvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
•v izide prihodnji  Ust v
1883.
V LJubljani« 5. januvarja. Zadnji dnevi starega in prvi dnevi novega leta nakopičili &o na političnem polji mnogo in opasnih oblakov. Ni še polegla osupnenost in razburjenost, prouzročena po senzačnem objavljenji nemško-avstrijske zveze, kar nam telegraf poroča vele-važno vest o smrti Gambette in o samomoru avstrijskega poslanika grofa Wimph*ena. Pri vseh teh dogodkih vpraša se diplomatiČni svet z nekako bojaznijo, kak jim je pomen /a bližnjo bodočnost, kaj pomenijo ta znamenja na razburjenem političnem nebu. —
Objavljenje nemško-avstrijske zveze in tragična smrt poslanika WimpflVna daje nekaterim listom povod, spominati se zgodovinskega momenta, ki naj bi zlasti sedaj nad odprtim grobom Gambette služil v Avstriji v svarilo. V 19. dan marca 1867 iznenadili so namreč pruski vladni listi z jednakim objavljenjem jako podobne pogodbe politični svet, pogodbe, ki je bila v največjej tajnosti sklenena v 22. dan avgusta 186G, tedaj malo časa po bitki pri Sadovi, mej Prusko, Bavarsko, Virtemberško, Baden sko in Hessensko in v katere prvem odstavku bilo je zaključeno, da pogojniki sklenejo zvezo za brambo in napad in da drug drugemu jamčijo za nedotakljivost svojih dežel, obljubujoč si za slučaj vojne vso vojskino moč.
Takrat bil je Beust minister vnanjih zadev, nesrečni grof VVimpffen pa naš poslanik v Berolinu in ves osupnen, ko je pruski „Staatsanzeiger" nenadoma priobčil omenjeno senzačno pogodbo, katera ju mirovno pogodbo mej Avstrijo in Prusijo raztrgala, predno je bila podpisana. Ne bodemo ugibali, je li sedanje objavljenje nemško-avstrijske zveze tudi tako osupljivo uplivalo ua poslanika Wimptfena in postalo tako souzrokom njegovega samomora, a ne moremo si
kaj, da bi se ne spominali depeše, katero je tedaj grof Beust poslal omenjenemu poslaniku v Berolin. Depeša slove:
„Alijanca sklenena mej dvema državama, katerih jedna je slaba, druga pa silna, alijanca, ki nema določenega smotra, temveč je za vsako dobo, za vsaki možni slučaj vojne veljavna — ta alijanca ni taka, da bi se se dalje moglo verovati v mejnarodno nezavisno eksistenco slabe j še države." V brzem teku treh let zvršile so se silne dogodbe ua evropskem zapadu, ki so potrdile navedeni izrek. Vse južno-nemške državice, zavezane železnemu kancelarju za napad in za obrambo v vsakem slučaji, morale so v Versailles-u upogniti glavo in pripoznati vrhovno oblast nemškega cesarja in s tem kolikor toliko odreči se svojej mejnarodnej nezavisnej eksistenci. To bil je plod alijance dveh nejednakih faktorjev.
Analogija teh zgodovinskih dogodkov z de-našnjo avstrijsko-nemško zvezo je očividna in kaže se, kakor bi naši državniki kaj tacega slutili in pričeli premišljati, kako izogniti se jednakej nezgodi, in da v to svrho skušajo uvesti prijateljske razmere Rusiji nasproti, za katero je v naših visokih in najvišjih krogih mnogo simpatij. Tako nagibanje proti Rusiji pa razdira Bismarckov račun, ki je mislil, da ima že plen v mreži. Zato bil je tolik vriš in piš v nemških časopisih, zato poudaija se tako osten-tativuo zveza dveh cesarjev, zato je baje Bismarck ruskemu ministru vnanjih zadev v Varzinu rekel, da v tej zvezi za nobenega tretjega ni prostora, kar daje ruskim listom povod, pretresajoč možnost vojne mej Rusijo in Nemčijo, pisati, da ako se prične ta boj, ne bode končan v jednej vojni, ampak bode dolgo trajajoč, bode nov stoleten boj, kakeršen je bil mej Angleško in Francosko, a še strašneji in grozoviteji. To bode plemenski boj in končan bode stoprav tedaj, kadar bode jeden izmej bojevnikov popolnem uničen.
Politični razgled.
\ofr«tuj. «l«r/elc.
V Ljubljani 5. januvarja.
Dnevni red prihodnjej seji dr/ivnrga 'bora, ki ima biti 15. t. m., se je tako le določil: 1. Prvo čitanje postave, zadevajoče koman-ditue družbe na delnice in delniške družbe. '2. Prvo čitanje predloga dr. Roserja zaradi izdanja postave o živežu. 3. Prvo Čitanje Mengerjevega predloga glede izdanja postav o obdačenji premakljivih zalog in razprodaj in o kroHrijarskej dohodninskej pristojbini. 4. Prvo čitanje dr R\nerjevega nasveta, tika-jočega se postave o varstvu patentov, obrazcev in znamk. 5. Prvo čitanje pl. Paeherjevega predloga o postavnih določbah proti zapeljevanju uživajočega občinstva z rednm goljufnim pomanjšujem množine mnogovrstnih obrtnih izdelkov.
Po Ko*i>«>»fi4«\| zbornici izvoljeni posebni komisijon za novo obravnavanje šolske novele nastavil je v to pododbor, in ta imel je v sredo v navzočnosti naučnega ministra in deželnega nadzornika dr. UUricha štiriurno sejo. Posamezni členi tega pododbora podajah so svoja izkuvstva o ljudskem šolstvu in nasvete, kako bi se naj popra vile dosedanje naredbe. Posebno bil je §. 1. novele, govoreč o versko Dravoej odgoji, povod t»'meljitej razpravi, katere se je udeleževal tudi naučni minister. Konečno pa je vzprejel pododbor ta v prvot-nej obliki; z drugimi paragrafi novele se bode nadaljevalo prihodnje dni.
V zadevi ustanovitve c*<>Mk€» m<k<liclii*lie r.-tliiiH«**«* zboroval je v sredo pod predsestvom ministrskega sovetnika Langerja enketni komisijon. Po vsestranskem ogledu vs-h prostorov občne bolnice in s teoretičnimi stolicami spojenih zavodov razgovavjalo se je delj rasa, kako naj se namestijo klinike in znanstveni zavodi češke medicinske fakultete. Ta enketu nadaljevala bo svoja posvetovanja in njihov resultat priobčila komisijonu, zbranemu pri c. kr. namestniku, katerega se bodo udeležili tudi profesorji nemško medicinske fakultete; državni poslanci ne bodo vabljeni.
ViijiiiJ«* «lraave.
Zopet se čuje iz II i mm o napadu na našega poslanika grofa Paara. Včeraj je baje 'Jti letni tiskar
LISTEK.
Strel.
(Ruski spisal A. Puškin, poslovenil I. P.)
II.
(Konec.)
Prihod bogatih sosedov bil je jako važen dogodek na deželi. Seljaki govorili so o tem dva meseca poprej ia tri leta pozneje. Kar se mene tiče, priznati moram, da me je jako razveselil pribod mlade sosedke. Težko sem čakal, da b; jo videl; prvo nedeljo po obedu podal sem se v grad, da se seznanim s svojimi novimi sosedi.
Strežaj peljal me je v grofovo prednjo sobo, potem pa sel naznanit moj pribod. Soba bila je prostorna in ozaljšana z raznovrstnim lišpom. Pri stenah bile so omare za knjige, na vsakej bila je ena podoba iz brona. Nad kaminom viselo je veliko zrkalo. Tla bila so pokrita z velikim suknom, čez bile so preprežene perzijske preproge. V svojej revnej hišici bil sem se čisto odvadil  vseh lepotij,
zato me je pogled tega bogastva tako prevzel, da se me je polotil nekak strah, in tresel sem se, kakor kak prosilec iz dežele, kadar se ima predstaviti ministru, ko sem pričakoval grofa.
Vrata se odpre in mlad mož, kakih dva in trideset let, pride v sobo. Grof me je prijazno sprejel. Hotel sem objaviti, kaj me je navelo, da sem prišel ju obiskat, ali grof me je prehitel. Prijazno me je pozdravil kakor svojega soseda. Usedla sva se. Pri najinem pripiostem pogovoru polegla se je moja prejšnja bojazen; bil sem zopet miren, kakor po navadi, kar prde gospodinja, in bil sem zopet v zadregi kakor še nikdar. Bila je jako lepa ženska. Grof me je njej predstavil. Hotel sem ostat* miren; ali bolj ko sem se prizadeval, nemirnejši sem postajal. Da bi ja-i imel čas pomiriti se, začela sta moja nova znanca mej sabo razgovarjati se. Ravnala sta z menoj brez vseh formalnostij, kakor z dobrim starim znancem.
Mej tem .sem jaz ustal, in hodil sem po sobi gori in doli ter ogledaval knjige in slike. Jaz ne razumem dosti o slikah pa vender ^ein se v eno ves zagledal. Bil je obraz iz švicarskih planin. Mene!
nij zanimala slika sama,  a to,  da je bila dvakrat prestreljena, luknji bili ste ravno druga nad drugo. „I/.vrsten strel", opomnil sem in pogledal na
grofa.
,,ltes, jako odličen strel14, rekel je. „Ali znate vi tudi dobro streljati V"
„ Precej dobro", odgovoril sem mu ves srečen, da se je pogovor obrnil na stvar, o katerej bom mogel tudi jaz govoriti. „Jaz mislim, da bi zadel kvarto na trideset korakov — se ve da a samokresom, ki ga že poznam."
„Ali res?u dejala je grolinja, in videlo se je, da jo to jako zanima. „In ti moj ljubi, ali bi ti tudi zadel kvarto na trideset korakov V"
„linčeva jedenkrat poskusiti", ogovoril je grof. „Nekdaj nisem bil slab strelec, ali zdaj pa že več let nisem imel samokresa v roki.*'
„0!u opomnil sem, „potem pa stavim, da ne zadenete niti na dvajset korakov. Kdor hoče dobro streljati s samokresom, mora se vaditi vsak dan. Jaz vem to iz skušnje. Bil sem najboljši strelec v našem polku. Jedenkrat pa cel mesec nisem imel samokresa v roci,  posla?  sem   bil vse svoje samo-
Rigat i eri iz Reggie izpalil iz revolverja štiri strele proti benečanski palači, kjer je nastanjeno avstro-ogrsko poslanstvo pri Vatikanu. Poškodovan ni bil nihče. Prijeto človeče pravi, da ne pripada nobenej političnej družbi — Vlada si mo^no prizadeva inozemstvu prikriti vse demonstracije; svojim prefektom je ostro zaukazala zaprečevati javne izjave vsake vrste ter dela njih same odgovorne za to. S kakim uspehom, pokazala bode bodočnost. S »daj se vedno Čuje o irredentistnih prednjih; tako je dobil urednik p atrij otii-nega lista v Trstu že štiri pisma, v katerih se mu žuna s smrtjo. — Matteo Renato Imbriani, znani šef irredente, pozval je na dvoboj prof- sorja Torracca, urednika lista „Rassegna" zaradi Avstriji prijaznega vedenja. Imenuje ga „viteza avstrijskega cesarja" in njega „Rassegno" „avstrijski list v Rimu".
Povodom predstojeće podonavske konference v Londonu poslala bode srbska vlada tja svojega agenta, ki naj bode sledil posvetovanjem in ofkijozno varoval interese Srbije, dasi je sicer uže imenovan stal n zastopnik Srbije na angleškem dvoru, namreč dr. Kristić, a ni še določen čas, kedaj ima pričeti svoje delovanje. Dr. Kristić predal bo prihodnje dni v Rimu pisma svojega odpoklica. — Skupščina vzprcjela je jednoglasno budget. Ustanovitev trgovskega ministarstva, katerega je skupščina zahtevala, je kralj potrdil.
lluli;jir«lti list „Marica" prinaša to poročilo: „Budget Bolgarije dobil bo kmalu nov izdatek z ustanovljenjem diploma ti Sneg a zastopstva v Petrogradu. Ministerski, kakor tudi najvišji sovet sta jednih mislij, da s'j mora v stolici naših osvoboditeljev ustanoviti posebni zastop; do sedaj manjka samo se potr j en j a od sobranja. Ta naprava se po našem mnenji ne sme več odlašati, ker bode gotovo h stveno pripomogla k temu, da se ojačijo prijateljski odnoŠaji mej osvoboditelji in osvobojenci. Sicer so bili ti odnošaji vedno prijatelj Bki in tudi ostanejo; a vendar se je doslej nekatere krati dogodilo, da so kriva poročila o naših razmerah dala v Petrogradu povod raznim ncpovoljnostim mej obema vlada iim. Upamo, da bode ljudsko sobranje to vladino naredbo radovoljno vzprijolo".
Dopisi.
lx 14» umik a 2. januvarja.   [Izvirni dop| (Variatio delectat!) — Že se več ne spomi-namo večera Silvestrovega v našem narodnem hramu. A skoro povsodi na Slovenskem in še bolj drugod praznujejo zaduji dan leta z jedno ali drugo priliko in radi, zvlasti inteligentni svet, pričakajo v složni družbi zadnjih udarcev dvanajste ure toliko pomenljive za vsakterega v noči mej starini in novim letom. Za nas Kamničane ta večer, katerega smo v veseli družbi zbrani  preživeli  pol v lanskem pol v letošnjem letu v narodnoj nam Čitalnici, tudi nima prc malo pomena .'  Ko je sredi zadiiječasne Silvestrove naše veselice bila ura dvanajsta,  videli  smo, kako je končalo zadnje svoje korake staro leto na našem odru in potem  izginilo  v  veke,  ali  poprej  se še jedenkrat pomenljivo ozrlo na nas doli, češ: ozrimo se tudi mi še jedenkrat v minulo nam leto in ua
kratko preglejmo, koliko smo tam doživeli in koliko prt-stal i.
Da, ko se vrnemo s spominom v minolost jednega leta, najdemo ondi veliko, veliko, kar je v marsičem prevelike važnosti za posamnika, a tudi za celo občestvo naše.
Ako samo opomnimo, koliko se je spremenilo v minulem letu v prid našega mesteca, — da smo dobili v tem letu krasno novo šolsko poslopje, da se nam je znižal toliko let nas mučeči klanec, da 1 se je olepšalo vse mestece povprek izdatno mimo druzih let, da se je vrhu tega osnovala prepotrebna požarna bramba — smeli smo s hvaležnim srcem ločiti se od starega leta, a potem še hvaležniši voščiti srečno novo leto vrlemu nam županu g. dr. Samcu, ki nam je v minulem letu postavil tako krasne spo- 1 mine za vse dobe našega obČanstva.
Ali kako bi se ne spominali danes še nečesa 1 veseljem, kar se je dogodilo v minulem letu v našem Kamniku? Ne pozabimo, da se nam je ustanovilo lepo pevsko društvo „L i r a!", — katero nas je nekaterikrat že zabavalo s svojim milim petjem, in od katerega društva pričakujemo še nekoliko veselih ur v prihodnje. Kako lepo je videti naše „Li-raše", ko stoje polni mladostnega in pevskega ognja na odru in done lepe pesni z njihovih grl po dvorani, — a koliko krasnoje je videti in čutiti jih, ako se njim pridružijo zale „Lirasinje", mile kraso-tiče našega mesteca? Srce ss nam je topilo, videvšim ta mikaven napredek ua Silvestrovi večer v lepem mešanem zboru „Lipa." Pel se je tako lepo, da si nismo mogli kaj, da ne bi prosili z burnim ploškom dvospolne „Lireu, da nam pesen ponovi, kar se je zgodilo. Na tem mestu zotorej voščimo Liri in njenemu neutrudljivemu pevovodji g. Franu S t e 1 e t u hvaležnim čutom veselo novo leto!
Tako tedaj smemo opravičeni za lansko nastopiti letošnje leto z željo; da bi nam to še lepše sadove obrodilo v vsakaterem obziru. Mnogovrstna zadaja veselica v lanskem letu odlikovala se je še v marsičem od dimih. Iznenadil nas je zlasti Vil-ha rjev „Mornar", katerega je g. P. Štele jako izvrstno izpeljal; kaj taceg* še nismo čuli!
Po polunoči dopale so nam izborne žive podobe v „polunočnem prizoru", ki so predstavljale novo leto, štiri letne čase, katere je blagoslovljala boginja sreće. Tu smo opazili, koliko požrtvovalne so naše gospice vselej, kadar gre dati lepo ime našej Čitalnici; kajti vse lepe obleke v teh podobah oskrbele so si same ! Hvalo jim !
Prepričali smo se tedaj, da je Silvestrov večer jako lepa prilika napravljati v narodnem zbirališči veselice in da ni bilo prav, ko stno jih prejšnja leta se ogibali; prepričali smo se, ko smo veselja in plesa trudni vračali se domov o belem dnevi na novega leta dan, da ima stari pregovor najboljšo veljavo — variatio delectat!
Domače stvari.
— (Čitalnica ljubljanska.) Novi odbor se je 3. t. m. naslednje konstituiral: predsedništvo : g. dr. Karol BleJweis-Trsteniški, predsednik, g. dr. Jarnej Zupanec, podpredsednik; g. Franjo Kadilnik, blagajnik; g. Fr. Drenik, tajnik; prof. Fran Šuklje, knjižničar. — Gospodarski odsek: gosp. M. PakiČ, prvomestnik in gg. Kadilnik in dr. Zupanec. — Veselični odsek: g. dr. Štor, prvomestnik; gg. Iv. Hribar, dr. Papež, M. Sos, dr. Tavčar, I. VVoifling, potem Srečko Nolli, V. Valenta, Vizjak Cenko. Poslednji gospodje odborniki so tudi zastopniki pevskega zbora. — Predpustne plesne veselice bodo 13. 20. januvarja in 3. februvarja. — Čitalnica pristopila je kot član društvu „rudećega križa". — Za restavracijo v Čitalnici treba bo druzega najemnika, ker se o sv. Jurji sedanji gostilničar preseli v svojo lastno hišo. — Po odborevem sklepu vzpre-jemali se bodo oglasi za resta< do 1. marca t 1. Prav želeti je, da se za p jnjeno restavracijo (h katerej pripada tudi kavarna) oglase \a)6u( in materijalno zmožni podjetniki. V Ljubljani je malo tako ugodnih prilik za gostilniško obrt, ko ravno Čitalnica, kajti narodno občinstvo potrebuje dobre gostilne, in taka se tudi izplača. Mnoge veselice, katere prirejajo narodna in razna druga društva v čitalničnih prostorih, dajo lepo priložnost pridobiti stalnih gostov. Dobra gostilna v Čitaluici ima biti zbirališče narodnega občinstva, in glavni sestanek iz dežele prišlim domoljubom. — V sled dogovora s hišnim gospodarjem g. F. Souva-nom zagotovljeno je, da ostane Čitalnica v sedanjih prostorih, dokler seae preseli v — ,,Narodni Doin". — Novi gostilničar bo torej še precej časa krčmaril v sedanjih prostorih. Kadar koli pa se bode Čitalnica preselila v „Narodni Dom", pozvan bode čitalnični krčmar prvi, da gre ž njo.
— (Svarilo) Čudom začudil sem se bravši v cenj. včerajšnjem listu Vašem, da je tudi letos razpisan kurs pri telegraf ne m vodstvu t Trstu za kandidate telegrafske. Zadnji kurs razpisan je bil leta 1873 in dotične skušnje končane 31 julija istega leta. Z dobrim, t. j. s takim uspehom, da se more čakati z mirno vestjo na službo, prestalo je skušnjo 30 kandidatov. Toda, če vprašaš, koliko izmed njih je po preteku skoro devetih let uslužbenih, dobil boš od kandidata tedanjega kursa žalosten odgovor, da imajo samo trije službe pri c. k. telegrafu, drugi pa so postali v tem dolgem časi c. k. uradniki v kakej dni-gej branži, ohcirji, feldvvebelni, nnanearji, diumisti ali privatni pisarji, kakor je bila temu ali onemu sreča mila. Kaj misli si. c. k. telegrafsko vodstvo v Trstu z nameravanim razpisom novega kursa, bode menda uganka vsakemu mislečemu čitatelju in vsa-
Dalje v prilogi.
krese popravljat. Ko &em zopet jel streljati, še na dvajset korakov nisem zadel steklenice. Naš stotnik, dober in vesel mož, bil je zraven ter mi je rekel: „Kaj tovariš, ali še ne moreš ubiti jedne steklenice V** — Verjemite mi, gospod grof, treba se je ves Čas vaditi, če ne, ne gre. Najboljši strelec, kar sem jih kedaj poznal, vadil se je vsak dt?n, vsaj trikrat je ustrelil vselej pred obedom. Tega ravno tako ni nikdar opustil, kakor tudi ne pred ooedom piti vodke."
Grofu in groriuji bilo je všeč, da sem postal tako zgovoren.
„No kakšen pa je bil ta strelec V" vprašal je
grof.
„Ako je videl muho na steni — vi se smejete gospa grofinja. ali b.lo je res tako — ako je tedaj videl muho na steni, zaklical je: Hej Kuska, podaj mi samokres !u Kuska prinesel je nabit samokres. „Poku, iu muha bila je mrtva."
wOj, kakšna izurjenost!'* rekel je grof. „Kako mu je bilo ime V
„Silvijo," gospod grof.
„Silvijo!" zaklical je grof. „Vi ste tedaj Siluj a poznali?"
„Da, poznal sem ga ! Bila sva najboljša prijatelja, častniki našega polka imeli smo ga za svojega, ali celih pet let še nisem nič slišal o njem : Gospod grof, ali ste ga vi tudi poznali VH
„Da, poznal sem ga, prav dobro sem ga poznal. Ali je vam kedaj povedal neko čudno do-g od bo V"
„Mislite morda zaušnico, ki mu jo je bil ua nekem plesu priložil nepridiprav?"
„Ali vam ni nič povedal o življenji tega malopridneža V"
„Ne ... ali gospod grof" zaklical sem, ko se mi je jelo dozdevati,  da je grof najbrže oni . . „prosim ne zamerite, jaz nisem vedel, morda ste vi tisti!"
„Da, jaz eern," odgovoril je grof jako nemi ren, „ta prestreljena slika je spomin najinega po slednjega svidenja."
„Oj, prosim moj ljubi!" rekla je grottnja, „ne govori o tem. Mene je groza, ko to slišim."
„Ne," odgovoril je grof, „temu gospodu moram Vse povedati. On ve, kako sem razžalil njegovega prijatelja, spodobi se, da tudi izve, kako se je Silvijo maščeval nad mano."
Grof primaknil mi je stol in povedal mi sledečo dogodbo :
„Pred petimi leti sem se oženil.  Prvi mosec, tako imenovane medene tedne, preživel sem na svojem posestvu.  Na to hišo veže me spomin na najsrečnejše in najbridkejše trenutke mojega življenja.* „Nekega večera jezdil sem na Bprehod. Konj moje žene postal je trmast, ona se je bala, šla je raz konja in prosila meje, peljati tudi njenega konja domov. Pred vrati stal je koleselj. Povedali so mi, da me čaka  nek gospod v   mojej  prednjej sobi ki ni hotel   imenovati  svojega   imena;   dejal je, da  ima  z  manoj  nekaj   važnega   se dogovoriti. Šel  sem  v  sobo  in  zagledal sem   v   temoti v kotu stati  bradatega in prašnega človeka. ŠjI sem k njemu in sem premišljeval, kje sem že videl tega človeka."
„AH me več ne poznaš grof?" rekel je tresočim se glasom.
„Silvijo!" zavpil sem.
In priznati moram, da so se mi ježili lasje.
„Da, jaz sem," odgovoril je. „Ostal sem še en strel na dolgu. Prišel sem, da izstrelim ta strel. Ali si pripravljen?"
slučajno v hiši Perue tov* j, pravi, tla ga je kar strah in groza, če se spomina, koje na klic: Polono Prelesnik je sin ubil, stopil iz hiše. „Kri in sapa je puhtela iz velike rane presekanega hrbta in Polona Prelesnik je ležala sredi ceste. Vsi pričujoči so se ga bali, tako zdivjan je bil."
Oče zatoženca, 60 letni jako pošteni kmet Jože Prelesnik, nastopi tuli kot pri;'a. Ko mu predsednik sodišča g. Grčar pove,  da  ima po zakonu pravico, odreči se izpovedni, ivjavi, da se te postavne dobrote ne bode poslužil in da bode  povedal,   kar je res. Ravno tako store tudi sestre in brat zatoženca. Stari Prelesnik, vprašan po prvojedniku, koliko ima dece, odgovori: Štiri dekleta in jednega fanta, in ko ua predsednik vpraša za zatoženca,  pogleda slednjega zaničljivo in po malem prestanku reče: „Pa tegale tle!u Oča pove, da ga ni bilo doma, bil je v Kam niku, nazaj grede pa mu je nekdo povedal, da je njegov sin Jože mater razsekal.  Hitel je domov in našel žalostno i %?o.   Sin Jože bil je že poprej na ta „nerodno strti.  , kar pa je prišel  od vojakov, j sosebno pa drugikrat iz Bosne, ni ga bilo vet: ugnati. Sezidal je bil v porazumljenji  z umorjeno  materjo ■ kovačnico in to prav za Jože., katerega  je bil dal učit se kovaškega in kateremu bi jo bil tudi izročil, ko bi bil priden človek, ko bi bil hodil v cerkev in bi hranil zaslužene novce in ne zapil vsega. Mater je zatoženec zmirom zmirjal z izrazi, da ga je sram ponavljati je.   Nekaj časa ga je svaril  in prosi)., a ko je videl, da je vse govorjenje in svarenje „hob v steno", ni rekel ničesa več in molčal. Njega (očeta) se je bal nekoliko,  a tudi ne mnogo.   Na žagi je vprašal zatoženi jedenkrat brata,  mu li bode oče izročil kovačnico in ko je brat to zanikal, začel ga je dušiti in komaj se je rešil, njega (očeta) pa je hotel pobiti pri žagi s cepinom. Če je bil rzatoženec pijan, pravi oče, ni bil človek, ampak živina.
Sestra Mica Prelesnik tudi ni bila doma, ko je zatoženi napadel mater. Že prej ni bilo miru. „Ti moraš crkniti ali pa jaz" je rekel materi, zmerjajoč jo s k ... o. Mati pa, dasiravno so ga mnogokrat svarili, imeli so le skrb za njega in mu skrivno hranili kosilo ali pa večerjo. Rekli so ranjka mati, da mu dado takoj kovačnico, če hoče oridno delati in si kupi lepo obleko, da ne bo hodil raztrgan na sramoto vse hiše in si prihrani za obrt kakih 30 gl. Lahko bi bil, ko bi hotel, kajti če bi bil delal, tri goldinarje na dan bi bil zaslužil. Pred dvema leti je mater pretepel, na tla vrgel, vse pobil in upil, da mora inati „crkuiti."
Druga sestra Neža Prelesnik pove, da je upil prihajajo k hiši že pred dvema leti: „Zdaj hudič gre!" in ko je neki dan spal nad izbo in ga je mati klicala, rekel je: „Hudič me doli spravlja, ti bom že dal ti stara k ... a, tebe se ni hudič vzel in tudi mene ne bo!"
Brat Andrej Prelesnik pripoveduje, kako je zatoženi mater tepel ter njega in očeta hotel s cepinom pobiti.
Priča Katarina Gregorec pove, da je neki dan, ko je zatoženec sedel na jablani, upil: „Stara k ... a jaz jabelke jem, ti boš kmalo crknila ne boš dolgo pri biči!"
Porotniki (načelnik g. Križaj) so njim stavi j no vprašanje na umor jednoglasno potrdili in Jože Pre lesnik bil je obsojen zaradi   hudodelstva   umora n i vislice.
Ko so oče, brat in sestri po končfm-j obravnavi šli memo njega v sodniške dvorane, grozil jim je Jož* Prelesnik še s pestjo.
M rt eo io 1 ogic no poroči i o.
A. V LJubljani:
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm«	Temperatura	Vetrovi	Neha	Mo-krina v mm.
d 'Z	7. zjutraj 2. pop.' S). zvečer	7;{9-08mm. 73891 mm. 7 9-08 mm.	+ 4-2° •: 4- 8*0UC -f 7-8° (J	si. j z. BI, jz, ■L j z.	obl. obl. obl.	0*90 mm. dežja.
d ~? 9*	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739T>5mai. 738-f>0mra. 73<5 90 mm.	+ 3 0° C + 101° C -f 8-4° C	al. bur. si. jz. al. jz.	obl. obl. ob,.	000 mm. dežja.
a es •■—i co	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-07 mm. 7")2r>.'Jmm. 734-27 mm.	-f 71°C -f- 8'4U(J + 6&°C	si. jz. bresv. si. vzh.	obl. obl. d. jas.	000 mm. dežja.
d 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 1	73r>-41 mm. 730 '99 mm. 739-f)2nim. |	+ 2'6°C -r- 6-8° C 4- 20°0	hrezv. si. gor. s), sev.	obl. obl. obl. i	0 00 mm. dežja. 1
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritik, prejšnje dni presoj visok, je ostal ve-činoma skoro nespremenjen; razdelitev ni bila posebno jednakomerna: razloček mej maksimom na zahodu in mej
'minimum na severu je znašal 8 unn. Vetrovi so postali nekoliko slabotnejši; prevladovali so skoro izkljueljivo južni. Temperatura jo ostala nespremenjena in stala .še vedno močno nad normalom; razloček mej maksimom na jugu in mej minimum na vzhodu je znašal 19° C. Nebo je bilo Še vedno skoro povsod večinoma popolnem oblačno, le včasih doloma jasno; vreme na zahodu in severozahodu močno deževno, drugod pa S«i precej stanovitno.
XDTJL2^L^j3l2:a, borza
dne 5, januvarja. (Izvirno telegrafiono poročilo.'
Papirna renta.......... 76 gld. 85
Srebrna reuta .... ..... 77 „ 155
Zlata renta.......... 95 , 95
5°/0 marčna renta......... 91 „ 65
Akcije narodne banke . ..... 834 „ —
Kreditne akcije........ 283 „ 80
London   . ........ 119 B 30
Napol........... 9 , 48
0. kr. eekini. ......                                  .   . 5 „ 64
Nemške marke ..... 58 „ BO
4°/0 državne srečke iz I. 1854    250 <4d. 118 „ 50
Državne srečke iz 1. 1864          100   „ 167 „ —
4°/0 a v str. ziata renta, davka prosta , 95 „ 80
Ogrska zlata lonta 6°/0...... 118 „ 25
•     *♦/•...... »S 65
„      papirna reuta 5°/0    .   .       .   . 85 „ 05
5°/tt štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 „ —
Dunava reg. srečke 5«/(,    .   .    100 ierld. 113 75
Zemlj. obč. avstr. 41/,°/0 zlati zast. listi  . 118 „ 75
Prior, oblig Elizabetino zapad, železnice 98 „ 25
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico 105 „ 40
Kreditne srečke.....100 gld. 170 „ 50
Rudolfove srečke.....                       10   „ 19 „
Akcije anglo-avntr. banke .   .    120   r 116 n —
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. , 215 . —
kr
Prista\Ijam še,  de ne mine dneva, ko  bi ne prišel kede k meni po sklenico te čudovite esence, katero imam vedno za svojo in družine rabo pri rokah. Fianona (Istra), v oktobru 1882.
Anton VlHMAfrli, župnik-kauonik.
Od Vhs dobljenih 12 stekleni-  Fraacove  03or.es je
proti mojej dolgotrajnej bolečini v želodcu, in tudi gospej Mariji Sašelj, pekariei v Mokronogu proti zapretji jako dobro pomagalo, za kar se Vam uajtopleje zahvalim.
Tudi še   opomnim,   da  bom  Vašo  dobro FrancOVO esenco v teh krajih kar se bo dalo razširjal.
Z odličnim spoštovanjem (694—10) .Miha Tre tla It.
užituinski agent.
Mokronog, v lebruvarji 1882.
Francova esenca, ki jo izdeluje      Piccoll, lekar
,,pri angolji" v Ljubljani, na Dunajske) cesti je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, kre, božjast, trebušno in premen javno mrzlico, zabsisaoje, hemorojide, zlatenieo itd. ki so vso nevarne, čo se v pravem času ne ozdravijo. I steklenica 10 kr.
Deželno gledališče v Liubljuni. V soboto 6. januarija.   (Sv. treh kraljev.)
Nasledki skrivnostne prisege.
Igrokaz v 4 dejanjih.   Nemški „Der Goldbauer", spisala Charlotte liirch-Pteiter, poslovenil Jos. (ieeelj
Prvo dejanje: Neznana ljubica pri Savici. — Drugo dejanje:   Sokol-Tone, požigalec — Tretje dejanje: Žrtev očetove jeze. —- Četrto dejanje: Nasledki skrivnostne prisege.
U s topni na: Parter in lože 40 kr. — Fauteuil v parterji 70 kr. —Sedež v parterji 60 kr. — Sedež ua galeriji 40 kr. — Galerija 20 kr. — C-Sarnisonski in dijaški biljet 80 kr. — Sedeži se dobivajo v soboto dopoludno od 11. do 12. ure in zvtčer od ure naprej pri gledališki kasi.
Vabilo na naročbo.
Preverjeni, da nam je ilustrovan šaljiv list živa potreba in uvažuje razne, po odličnih rodoljubih ponavljane želje, začeli bodemo počenši od novega leta 1883 izdajati Eabavuti'ZbadljI* in »uljiv lini
AT
ki bode izhajal za sedaj dvakrat na mesec in prinašal razen lepih, v Pragi izdelanih slik in kratkih šaljivih povestij raznovrstno zabavno gradivo, razpravljajoč vsakdanja politična in socijalna vprašanja v kolikor možno mikavnej obliki, ozirajoč se pri tem ne samo na Ljubljano, ampak na vse slovenske pokrajine. Za to podjetje zagotovilo nam je sicer užo nekaj v Ljubljani bivajoči h rodoljubov svojo duševno pripombo, a da bode list dovolj mnogovrsten, obračamo se zaupno do vseh rodoljubov, katerim je pri naših sedanjih razmerah ostalo še kaj humora in dovtipa, da blagovoljno pomnože kolo nadih sodelavcev.
Ker ima pa vsako podjetje tudi BVOJO gmotno stran, prosimo rodoljube, da nas z obilno naročbo podpirajo v našem, zlasti v začetku težavnem početji. (796— 7)
Cena listu bode:
Za vso leto    ....    S gld. — kr. „   pol letii     ....     1   „   RO „ ii  četrt leta  ....   —   „   ft*0 „
IiiK<»i*iiti vzprijeniajo se za primerno eono in naj sc, kakor novci, pošiljajo upravništvu.
Uredništvo in upravništvo šaljivega lista
v Ljubljani, v „Narodnoj Tiskarni14.
Poslano.
(jospodu «». Plccoliju, lekarnarju v Ljubljani.
Veliko let uže zdra\ im mnogo bolezmj z gonilnimi leki in skoro vedno z najboljšim vspehotu.
Mej drugim ordinujem Vaio Francovo esenco, ki ima to posebnost, da prouzroča obilno izjirainenja, ne da bi dražila želodec in erova, čeprav se rabi dlje časa.
Trst, v oktobru 1882. »r. 1'ardo,
praktičen zdravnik.
Podpisani s tem potrjujem, da se Francova esenca, ki jo nareja lekarnar G. IMccoli v Ljubljani, zaradi svojega točnega in čudovitega učinka po mnogih bolnikih moje tare in okolice v raznih boleznih rabi, vedno s posebnim vspe-hom; zato izrečem omenjenemu g. lekarnarju to zaslužieno javno zahvalo.
Poslovljenje.
Razstajoč so z rajem prelepe slovensko zemlje, omiljenim mi Ormožkim krajem kličem vsem vrlim prohivalcem in zvestim prijateljem: „Srečni, srečni ostanite!" — sosedni braci, junačkim Horvatom, s katerimi sem vseudil v prijaznej dotiki bil: „Z Bogom! Z d r a v s t v u j to !" — mojim neprijateljem, nezaupuičanom, ki se bajo mojega odhoda vesele, merodajno besede: „Oče, odpusti j itn," — priporoetijoč „lastne pomote — človeško slabosti* v pretres.
Ormož dne 29. dec. 1882.
Franjo Macun,
sodnijski pristav.
Št. 17820.
Razglas
(12-1)
Visoka c. kr. deželna vlada je z dopisom dto. 18. novembra t. 1. St. 9847 določila, da »e bodo ■3, dan f.inuvar|a 1993 pregledovali domači žrebci iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti,
To se lastnikom žrebeev iz omenjenih političnih okrajev naznanja z dostavkom, da se pregled v določeni dan ob 9. uri dopoludne v tukaj sn jej živi-nozdravilniei na Poljanskej cesti prične, in da se dotične tiskovine za zapisnike in izkaze kakor dosih-mal dobivajo v tukajšnje j  ti-kar ni  Klein & Kovač.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 22. decembra 1882.
St. 55.
Razglas.
Pobiranje pasjega davka za leto 1883 se je v 1. dan januvarija t. 1. pričelo in sicer je davek plačati od vsaeega psa v okrožji ljubljanskega mesta, iziinši samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si ■i.* n«lal i<' <l«» SO. IVbruariJa t. I. pri mestni blagajni proti plačilu takse 4 gld. (štirih goldinarjev) preskrbe letošnje marke.
Z ozirom na 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, naj 0 pravem času uplačajo takso, ker od 20. dne prihodnjega meseca naprej bode konjač lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne murke.
Mestni magistrat v Ljubljani.
dne 1. januvarja 1883.
Župan: Grasselli.
Fos
»e Icgubil 3. t. m. v Šiški, prav velik, črn, kodrast, bel ped vratom tNeufundliinder), „Jazon" imenovan, l'rosim o^riabitelja in dru^e, ki zmij vedo, proti nagradi mi o njem poročiti, oziroma
izn,čitL Dr: Slane,
9) niška (Cadežova hiša).
Zemljišče
I vsemi kmetijskimi poslopji vred, vso v dobrem stanji iu pa 1K oralov zemlje prodaje prostovoljno osamela udova Magdalena Ložar iz Nad gorice lud. štev. 11, fsro Črnuške. — Natančneje pogodbe izvedo st- pri prodajalki samej. (1T>—1)
Magaein
pri  < ; ii v. j i   v     i-.lv i da gc  takoj   v  ii«ij«mh in
s širokimi kolesi sta iiit ]>i-o<ltij po nizkej ceni. Več ravno tam pri
Viiilvii \*»% ali-ii.
(3-2) trgovcu.
6305
6391
najnovejše vesti.
Danes zjutraj ustrelil je v Rimu 26 lelni tiskar Rigatieri iz Reggia z revolverjem štirikrat proti beneškej palači, v katerej je avstro-ogersko poslaništvo. Ranjen nihče. Zločinca so prijeli. Rekel je, da ne pripada nobenemu političnem društvu.
Uradni list objavlja, da je ministerstvo prefektom ponovilo strogi ukaz, naj preprečijo vsak javni pojav, ki bi utegnil motiti vnanje razmere. Prefekti zo za varnost vnanjih zastopnikov osobno odgovorni.
Žrebanje tržaških (razstavinih) srečk (po 50 kr.) odloženo je do 18. februvarja t. 1.
i l JiU^A „UIU11J1ISKIW1U Hiarmill" m. 4. 6. Jftfltivarja lHS!i.
keniu, ki bi ga obhajale misli, udeležiti se tega kursp, je resno svetovati, naj se ne da zapeljati vabljivemu pozivu! Koliko nekdanjih kandidatov iz nesrečnega kursa 1. 1873 je uže proklelo svojo pot v Trst!
— (Nov štipendij zaslovenskedijake.) Zdravnik gospod dr. P. Wa raun založil je štipendij za dva gimnazijalca po 80 goldinarjev in jeden štipendij letnih 320 gld. za slušatelja medicine na dunajskem vseučilišči. Uživat te stipendije poklicani so zlasti študentje iz kmetskega rodu, najprvo domačini škocijanske župnije, za temi kdor pripada okr. glavarstvu krškem u, in slednjič študentje iz vojvodine Kranjske sploh. Slušatelj medicine ima biti slovenščine učen v besedi in v pismu in dosegši doktorat mora se zavezati, da hoče naj-menj pet let zviševati zdravniško prakso v deželi kranjski, a izven glavnega mesta Ljubljane. Lju-domila ta ustanova zadobila je ravnokar dovoljenje od ministra naukov in stopi torej z le-tem šolskim letom v veljavo.
— (Narodnjaki v Ljutomeru) naročili so jednajst iztisov „Miratt in jih prepustili deset koroškim Slovencem. Vrlo dobro!
— (Kruh i/, Gradca za Ljubljano.) Neverjetna ali popolnem resnična je vest, katero poročamo v tej zadevi. Akoravno je v Ljubljani 33 čitaj: tri in trideset pekov, vender nobeden izmej njih ni bil vredn^i spo/.nan, da bi pekel kruh /a gospode kaznence na Gradu, temveč ta kruh peče se v Karlau v Gradci in vsaki ljubi dan dovaža se 400 hlebov v Ljubljano. Imeli smo priliko pokusi ti ta kruh, tu zagotoviti moramo, da je bil kruh, kateri je pekla popiej Perinetova pekarija, dosti boljši in tečnejši. Ljubljanskim mi tnikom, ki peko za revne in za bogataše popolnem povoljen kruh, gotovo ne more biti po volji, da se kruh iz druzih dežel vozi v Ljubljano. Kakor čujemo, bodo ljub ljanski peki uložili zaradi tega pritožbo pri pravosodnem miuisterstvu.
— (Ljubljanski  veterani)  prirede ple sni venček   13. t. m. v stekl« nem salonu kazinske restavracije na korist bolniškega zaklada. Svirala bode tukajšnjo vojaška godba.
— („OKrajčevi Narodni Biblijoteki") smo zvedtli, da prvi snopič Slovencem prinese dela iz „Kranjske Čebelice.
UST a zdrat-v-je!
Podpisani odbor opozoruje člane „Sokola" na
čč. gg.
občni zbor,
kateri bode jutri soboto dne 6. jan. t. I. ob Val L uri zjutraj v društve-nej telovadnici.
V obilo udeležbo vabi p. n. gg. oruštvenike najuljudneje odbor „Sokola".
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 27. decembra. Morilec svoje matere.
Jako odurna oseba je, ki sedi danes na klopi zatožencev; 281etni posestnikov sin Jože Prelesnik iz Stahovice, kamniškega okraja, zatožen je umora svoje lastne matere.
16. oktobra 1. 1. šla je Polona Prelesnik iz Stahovice v bližnje stanovanje njene omožene hčere Polone Gradiškove, da bi za njo in njenega moža, ker sta bila oba z doma, pripravila kosilo. Tamkaj našla je svojega sina Joža Prelesnika, kateri je od nje zahteval, naj mu skuha kave. Polona Prelesnik mu odgovori, da nema kave in ide v kuhinjo svoje hiše, v katerej takrat nobenega ni bilo. V kratkem pride nje sin Jože Prelesnik za njo in zahteva še jedenkrat od nje z ostrimi besedami kave in, ker mu mati zopet reče, da je nema, jej zažuga z besedami: „ Hudič, kar crknila boš, meni je vse glin!" Zagrabi sekiro, katera je bila v kuhinji in vseka ž njo mater, katera je hotela ravno iti s škafom v svinjak, na glavo, zadene jo pa le na desno roko, katero je v bran vzdignila.
Na to hiti Polona Prelesnik iz hiše, Jože Prelesnik gre pa za njo in jo pred hišo z veliko močjo s sekiro v herbet vseka, potegne sekiro zopet iz rane in jo vrže za Polono Prelesnik, ki je bežala proti hiši Janeza Perneta, ter jo rani še jedenkrat na hrbtu. Ko prileti Polona Prelesnik do hiše Janeza Perneta, se zgrudi na tla. Komaj pa se je zbralo okolu nje nekoliko ljudij, ki so hoteli na pomoč, stopi ?e sin Jože k njej z besedami: „Zdaj vero, da bodete umrli, roko mi dajte, če ne vas bom še!-' jej roko poda in odide.
To dejanje je deloma po zapriseženej izpo vedbi Polone Prelesnik, deloma po izpovedbah prič dokazano. Ko so 17. oktobra 1. 1. Polono Prelesnik sodniški zdravniki pregledali, našli  so sledeče poškodbe ntt njej:
1. Na srednjem prsti deime roke 3 ctm. dolgo gladko robato in ostrokotno kožno rano.
2. Zadaj na robu desnega senca 7. ctm. dolgo
-
1
gladkorobato in ostrokotno rt.no. S sondo prišlo se je do kostne razpoke.
3. Od spodnjega kota desnega plečeta se je ravnočrtno z obokom reber proti rami raztezala 9 ctm. dolga, 2 ctm. široka, gladkorobata, ostrokotna rana.
4. Za dva prsta širokosti od omenjene ran« od spodnjega kota plečeta razprostirala se je ravno-črtna 28 ctm. dolga gladkorobata in ostrokotna rana. Ta bila je 5 ctm. široka in ven so moleli prerezani konci reber in dela pluč.
Dne 11. novembra 1. 1. umrla je Polona Prelesnik in pri raztelesenji dva dni pozneje našli so sledeče. A. Pri vnanjem ogledu videlo se je, da so bile prve tri prej omenjene poškodbe zaceljene, a velika rana na hrbtu kazala je 28 ctm. dolgo in 2 do 3 ctm. široko zevajočo razpoko, katera je bila z gnojem napolnena. B. Pri znotranjem ogledu, ko se je glavna koža odstranila, našli so zdravniki, da je bilo na robu desne senčne kosti pri rani zunajna plošča črepinje v dva dela razbita. Desna pluča bila so deloma v svojo mreno prirašeua, v vreči plučne mrene našlo se je 500 gramov sirnatega gnoja in pluča so bila v smradljiv gnoj spremenjena. Konci prerezanih reber so bili ostri, premakljivi in gnojni. Glede na to so zdravniški izvedenci izjavili, da je Polona Prelesnik silovite smrti umrla, prouzročene s tem, da se jej je gnoj v desnej pr-enej votlini nabral in da se je pluč črni prisad prijel, da je to pouzročila poškodba na hrbtu, iz katere je morala nastopiti smrt, in da je bila smrtna poškodba s sekiro in po jako močnem udarcu pri-zadjana.
Zatoženec je po izpovedbi mnogih prič svojej materi že pred 16. oktobrom večkrat z ubojem za-žugal, tudi jo je jedenkrat pretepal. Jezen pa je bil na svojega očeta in mater zato, ker mu nista hotela izročiti kovačnico in porabil je za umor čas, ko ni bilo nobenega druzega, doma ko mater.
Zatoženec sicer ne taji dejanja, pa pravi, da ni imel namena mater umoriti. Sam ne ve, kako mu je prišla sekira v roke. Da bi bil materi s smrtjo že mnogokrat preje grozil, to taji; tudi, da bi jo bil nazivljal k ... o. On da je bil s svojimi ljudmi dober, če so ga v miru pustili; če so ga pa karali, da ne dela in zapiva ves zaslužek, bil je osoren. Da bi bil mater že pred dvema leti na Velikega Šmarna dan tepel, v kot tiščal, jim populil mnogo las iz glave, jih na tla vrgel, škaf v nje vrgel in z žlajdro vse v hiši potolkel, to taji odločno.
Priča Alenka Perme trdi, da je mati zatoženca, ko je bežala iz hiše preko ceste k njenej hiši, upila: „Pomagajte! če je kak Človek v hiši!" Za njo pritekel je zatoženec s sekiro v roki in, ko so ga ljudje ki so vkupe pritekli kregali, zarohnil je nad njimi: „Tiho bodite!" Vsi so se ga bali. K materi je stopil iu zahteval, ker bodo umrli, naj mu dajo roko. Priča Andrej Vrhovnik, 62 let star  mož,  ki je bil
nlz žepa molil mu je samokres. Jaz odmeril sem dvanajst korakov, in prosil ga hitro ustreliti, dokler ne pride moja soproga. On se je pa obotavljal in zahteval luči.u
.Zaprl sem duri in velel, nikogar pustiti notri, potem sem pa zopet zahteval, da naj ustreli. Vzdignil je samokres in pomeril . . . Jaz sem že štel sekunde. Mislil sem na njo . . . bil je strašen trenutek. Silvijo pobesil je orožje."
„Prav žal mi je," rekel je, „ali moj samokres ni nabit češpljevimi peškami . . . temveč s svin-čenko ... ali domislil sem se, to ni podobno dvoboju, bil bi umor. Jaz nisem vajen streljati ua ne-oboroženega človeka. Začniva od začetka, srečkajva kdo naj prvi strelja."
„V glavi se mi je vrtelo ... jaz mislim, da sem zavrnil ta predlog ... ali konečuo bil je nabit drug samokres Zvila sva dva listka m ju položila v kapo, katero sem bil nekdaj prestrelil. Poseg«! Bem v kapo in dobil sem."
„Ti imaš prokleto srečo, grof!" rekel je smeje se, tega nikdar ne pozabim."
nJuz ne vem, kaj se je potem z mano zgo
ddo i u kako me je prisilil streljati. — Ustrelil sem in zadel sem to le sliko.''
Grof je pokazal na prestreljeno sliko. Njegov obraz bil je rudeč kakor ogenj. Grofinja bila je ble-dejša kakor nje robec. Le s silo sem se premagal, da se nijsem zjokal.
„Ustrelil sem tedaj," uadaljeval je grof. „Bogu bodi hvala, da ga nisem zadel . . . potem pomerd je Silvijo ... V tem trenutku bil je strašen. Kar se odpro vrata. Maša prišla je notri in se me oklenila okrog vratu. Njena navzočnost dala mi je zopet pogum."
„Draga moja." rekel sem, „uli ne vidiš, da se šaliva? Kako si prestrašena! Pojdi, pojdi in izpij kozarec vode, potem se pa vrni ... in predstavil ti bom starega prijatelja in tovariša."
„Maša je Še vedno dvomila."
„ Povejte mi, ali je to res, kar govori moj mož?" rekla je in se obrnila k strašnemu Slviju. „Ali je res, da se samo šalite?"
„Oo se vedno šali,u odgovoril je Silvijo. »Nekega due je iz šale meni priložil zaušnico, iz šale prestrelil mi je kapo, iz šale je ravnokar mimo mene ustrelil ..."
„Po teh besedah pomeril je na mene — vpričo moje soproge."
„Maša padla je predenj na kolena."
„Ustani Maša, ali te ni sram," zaupil sem ves razjarjen. „In vi gospod, ali boste še dolgo mučili ubogo žensko ? Ali hočete streljati ali ne ?"
„Ne bom streljal," odgovoril je Silvijo. „Do-segel sem, kar sem hotel. Želel sem te samo prestrašenega videti. Prisilil sem te na me streljuti, dobil Bem zadostenje. Ti se boš mene spominal, prepuščam te svojej vesti."
„Šel je proti vratim; na pragu se je obrnil, pogledal na prestreljeno sliko in izstrelil, ne da bi bil meril, svoj samokres."
»Moja sopiuga zgrudila se je v nezavesti. Sluge se niso upali ga ustavljati, boječ so ga gledali. Šel je ven v svoj koleselj in poklical svojega kočijaža. Predno sem se zavedel, bil je u?e odšel."
Grof je umolknil.
Tako zvedel sem konec dogodbe, ki me je v začetku tako zanimala. Junaka te povesti pozneje nisem več videl. Pravili so, da je v ustaji pod Aleksandrom Ypsilautom vodil oddelek Heteristov ~ pal v bitvi pri Skuleni.
V Mi k i tlm
v pekariji Ivana Foederla v Lingarjevih ulicah.
Vsaki četrtek in nedeljo (10—2)
presen Grahamov kruh.
„ _   V najem se daje
gostilna in kavarna
v ljubljanski Čitalnici
B steklenim salonom, vrtom, kegliščem, stanovanjem in dr.
od sv. Jurija 1883.
Oglase b prejema odbor do 1. marca t. 1.
Plačilni pogoji in vse razmere so za gostilničuo obrt in kavarno prav ugodni. (16—1)
Na prodaj!
Prnctm* 7'a 8tliv0e> ou ceBt' Pr* P»«*nom mlinu,
■ llJolUr blizu novo cerkve Jezusovega Srca in nove vojašnico, mori 1000 štirjaških sežnjev ter se da razdeliti za tri stavbe.
Pncoefun   ntt Jež,cl» obstoječe s hišo, hrama, hleva,
■ UbtJolVU, dveh snp in poda; tik hišo sadni vrt, poleg njega njive in senožoti. Vso vkup meri od 12 do 15 oralov tor se prostovoljno takoj prodaje.
Na ljubljanskem močvirji, pri Kožuhu, jo več kosov 8 proste roke ua prodaj.
U vseun tem zve se natanjčneje pismeno ali ustno v Kravji Dolini it. O. (800-8)
V soboto in nedeljo ob 3. popoludne
produciral se bodo list SŽia.Tojelsz-u. v „ItviEa.xiiii.eiaQ. lEopallžil"
morski potapljalec,
gojenec svetovnoznanega g. Uauer a, kateri je vzdignil v Bodenako jezero pogrezneni parnik „Ludwig". Opravljen bode s takim aparatom, kakeršen se rabi pri potapljanji na morji. — On zamore bivati 8 do 4 uro 101) čevljev globoko pod vodo, obtežen s IGO funtmi ter opravljati ondi razna « ela, ki so v navadi pri vzdigovanji ladij; najmanjšo stvari, ki se vržejo v vodo, bodo znal prinesti na svitlo. Aparat se bode razlagal pred začetkom predstave.
I MtopniiiH 15 kr., z it otroke 5 kr.
K tej zanimljivoj predstavi vabi najuljiidneje
(r>) 31. Iloeh.
!F». ii -
Udano podpisani dozvoljujem si naznanjati, da sem v Ljubljani otvoril
knjigoveznico
(na Kongresnem trgu št. 14, nasproti nunskej cerkvi)
ter sprejemam vsakeršna knjigovezniška in galanterijska dela v malih in večjih naročilih. Posebno se iisojain priporočati čestitoj p. n. duhovščini, gg. učiteljem, Čitalnicam in dragim narodnim društvom. Naročila sprejemam tudi po pošti ter je naglo izvršujem.
Prepričan sem, da bodo p. n. občinstvo zadovoljno z mojim dolom, ker sem v svojoj obrtuiji popolnem .izkušen, delujoč več let po večjih delalnicali v Nemčiji, Švici, ua Francoskem in Laškem.
Z odličnim spoštovanjem
Franjo Dežman,
(801—3) knjigovez.
Kreditno društvo
L- TT.
ra •
i c e
mm ara
v Ljubljani
računi svojim družbenikom obresti od posojil na menjice
za 3 mesece za 6 mesecev 612°0
Prošnje za pristop k društvu sprejemajo se v uradu kranjske lh hranilnice.
v
raz
Srečkanje nepreklicljivo
a
1. Slavni đotitel: v gotovem 50.000 gld. ali 8800 cekinov.
2. flla	vui ftohitet:
3. gla	m iolitet:
Štirje dobitki: Kin6 cd zlata z briljanti in biseri v vrednosti po 5000 gld.
Pet dobitkov: Različne stvari za kin& v vrednosti po 3000 gld. (U) 987  dobitkov v vrednosti po 1000, 500, 300,  200, 100,  50  in  25 goldinarjev.
t iooo dobitkov X • v vrednosti •
J gld. 213.550. I ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Loz
kr.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
$ IOOO dobitkov t
fv vrednosti • gld. 213.550. f ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na
"X!mgrž». loterijski oddelek tržaške razstave ...T^.^
1*. (»rniltle
Nujna prošnja!
Povodom konečnega letnega obračunanja pro-sim naj 111 i 11 < 1 t l - je  vse tiste |»rlvt»tne Mtrnnkc,
pri katerih se nahajajo še prazne
siphon-steklenice,
da mi jih blagovolijo tako) ini/.iij |iom1hM.
Častiti gospodje krciiinrj i, kateri jemljejo sinhon |ii'i meni, tiaj bodo blagohotno pripravljeni s Ml|ihoii-Ntt'kl<aiii<*aiiil in kakimi Nlplioii-Mkiml ^lutiiiiiiii ia bodočo revizijo« katero bodem v kratkem opravljal. (11—1)
Z odličnim spoštovanjem
Zdravilstveno
parfumerijsko blago.
Anatherinova ustna voda ti 60 kr., Zotoni prašek a
10 kr. »inznanu kot najboljša sredstva za čistenje ust. — Pudra za dame, "bela in rožna, izdelana iz najfinejše rižne moke, prav neškodljiva za kozo, v zavitkih a 10 kr. in v škatljieah a 40 kr. Eaprit do Essboucruot, Holiotropo. Reseda, Violette za parfumo* vanje perila robcev itd., v elegantnih niiniator-tlnio-n i 11 s kovinskim zaporom a 40 kr. za komad. 01y-cerin-Creme, posebno vspešna pri razpokandi ustDab in praskah po roki, 1 flacon 80 kr. Ka&ilni papir, \žgan v sobi razširja prijeten duh, I zavitek 10 kr. Toaletno medeno-glicerinsko milo od Šarita, 1 kos SO kr. Mandeljnovi otrobi, rabljeni mesto mila, store kožo nežno, lino in mehko, 1 zavitek 10 kr. — v»e to pro-(tii)5    11) daje m razpošilja
im.   1*14*401 j.
lekarnar .,pri angelji" v bjuldjani nu dunajskej cesti.
n iJkIm v ne j>i Ii     r.il ra> nUaoi Mkilt,   katerih H|»rič«-Yifcla priobčila, oni i n u j v j «>
r.vrop. Me Itotlo
2000
Popp-ova zobna zdravila
kol mijholJMa za UNta In #.ol»*> raznih in/sito .
cd i
O.
a. o CL
ji
>
IM O -Q O N
cd en
CD
stori pO
kratkoj i pokvari, ('ena
■4 o 1 a« J u e ttO ivi lsJill*«'iia
Anatherin zobna voda
dr. J. G. POPP-a na Dunaji,
e. kr. dvornr-ga zobozdravnika, [., Ilo gu crga sso 9«
Radikalni zobni lok za vsako zoboboljc, vsako holn-zen v ustih in v dlesno, olajšuje zobenje pri otrocih in jo neogibna pri uporabi mineralnih voda, izdatna za grgranje pri kroničnem vratobolji iti zoper ililto-ritido.
Veliko skitnica po t gld* 10 Av., artdttfa \io i gld, in
tnala po BO Kf,
jve^rlah. zobni prašek
rabi zobe blesteče, no da
Anath.-zobna pasta VSiSThh
po t gld, /.r., za SiiOOUJe lo (dinitijenje zob, odpravo HlaHega duha m zobnega kainrna.
arom. zobna pasta, ^hjetokra3"
kem uporabi jenji. ZoDJfl I pravi in umetni) se ohranijo in zabrani m zubobolje, l'o •>'•» kr. za jeden kos.
/JMMl.t |M<MIIM<1. netje sredstvo, u ćo-uier si vsak lahko sam plombira Otle zohe. dna za zavitrk •_' gld.  I" kr.
med. milo i/, zt'lisr. SffSrtSS;
zoper ftraattf li*ajh\ /trge, zii t'isiVnjo in obra-nenje bele, filete polti, zoper ujedce, ogret- in kurjo polt < 'ena 80 />■
»Akna sinikfvn »e vaovl« npotreb-AOOlltl 81 rUBl/V« IJaJejo v Um<v*k*j
e, kr, (tbdt i »j bolnici na pri    oeasrjo profesorja
hntschf-ja in se pripOStMVOjO ~(t i;r/:stmi. lT««l |hmi;i (an.iin, Bfs Mvari,
s katerimi si pomagajo nekateri tabrikaiif jo, da Hi OBVOJevajo tovarniško znamko, ki je tnojej jako podobna in Izdelujejo blago, ki je po zunanjosti mojemu zelo jednako.
Pri nakupu vsakega izdelka naj BQ natauko pazi na firmo, ^77tJ—2)
Dobiva se r Ljubljani pri lekat jih J. Svoboda, (:. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnko« z\, K. IJirschitz, daljo pri trgovcih Ant Krisper, Kd. Malir, J. Karinger, F. M. Scbniidt, V. Pet riči«", L. 1'irker, P. Lassnik, Terrek & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Šknffoj Z*ok4:
C. Fabiani, lokar; v Kočcvji: .1. Hraune, lekar; na Krtkom: F. Bomphes. lekar; v Idriji; .1. \V:iita, lekar; V Krntiji: K. Šavnik, lekar; |   l.t'iji: .1. BenOS, lekar;
f Metliki: Pr. VVaoha, lekar; a Nbvctn mestu? D. Kiz-zoli in J, Bergman, lekarja; • Trebnjem; .1 Rapreoht,
lekar; r Ihn/ttrtjiri; A. Koblek, lekar: v K<imttiku : .1. Močnik, lekar; r Crimttifji: .1  Itlazek, lokar; r IV-
paoi: V. Kordaa, lekar; v Pontojht: P, Oaavrla, lekar. ■■■■HHiHHOSHnBBHHHHIHH
10
61
Z telo ngodnimi pogoji oddajo ae zaradi driižbinskih razme takoj jako dobra (8—1)
trpina i mešanim blagom
na izredno dobrem trgovišči v zelo obljudenem trgu Spodnje &t»jerske. Pismena vprašanja naj so blagovolijo obračati na upravništvo „Slov. Naroda" z znamko fti. lOO.
V novic bistveno znižane cene!
izvrstne kakovosti po pravi engros-ceni,
iz znane razpošiljalno trgovine
Robert Kup-ln'rr. Hamburg.
v vrečicah po 1  , kito prave vsebine (ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in zametanjem po poštnem povzetji:   Avst vr.
Rio, močen..........gld. 3 25
Domingo, okusen.......„ 3.60
Santos, jako močen, lep.....„ 8.76
Java, svitlozolen, droben, močen . . „ 4.10 Cuba, temnozelen, jako droben, močen ,, 4.45 Java II., zlatorumen, jako droben, omle-
den............„4.20
Java L, zlatorumen, jako fin ...   . „4.60
Perl-Mocca, fin, zdaten.....„ 4.75
Ceylon, modrozelen, plemenit ... „ 5.30 Ceylon, Perl-, izredno fin ... . „ 5.40 Menado, jako finega okusa .... „ 5.85 Mocca, pravi arab., lopodišeč ... „ 6.45 Priporoča se zmes: Cevlon, Perl z Javo I. — Vso čiharne vrsto kave so prorešetaite in izbrano, tedaj proste prahu in črnih zrn. — O rednosti mojih pošiljatev dobivam sleherni dan najpohvalnejfia (732—7) priznanja.
Neposredni kup — največja varčnost!
:
♦ ♦
:
♦
:
♦ ♦
a
: :
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri vporabljanji
Zothejeve žolne vode
1 steklenica 35 kr., ie kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh.
J. Gt«, Kotil«*,
umirov. dvorni založnik v Modlingu (144—45) pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi ho jedino le pri lekarji Jnl. pl. Trn koczjrji in v vseh lekarnah, dro^uerijali, parfemerijah, pro dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
Priznano izvrstne,
na
tržašlej razstavi s srebrno svetinjo
odlikovane
V V
voščene svece
iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska,
ponudijo
P. &, R. SEEMANN
"V I    ii Ulj: t ni
(G36 -14)
Za Bogom imam se le Vašemu sladnemu ozdravlja-jočemu pivu, sladnej čokoladi in koncentriranemu sladnemu izlečku Iv. Hoffa zahvaliti za ohranitev svojega življenja.
Sfcmolaatno izgovorjene bnaerle mnogih ozdiavljenih. eo It. Hoffoiem aladnem opravljajoč«,!, piru življenju nevarne t«le.n«
■ lltbOHti  r.-<-,,,..,.i
Kor jo U toli i*vr»ton izumek •la.l„effB opravljajoče** piva mojo mntnr deJM l»l »mrli re*ll, ponaial aom „„ iahko n Xem\ Tgo odloJč. nosijo v tukajiiijOj  občini in ......  lahko a avojim popolnim prepričanjem
viukcmu bolniku priporočal ta lek. — Nekomu kmetu ki jc točil (U ćuti bolečine v jetrah, ▼ ielodcu in deloma v plučah ter me jo vprašal za avAt •em priporočal, naj rubi to iivretuo iladno pivo. Proail me jo naj bi takoj piaul ponj, kar sem tudi koj v njcffovej gobi atoril. Froaim tedaj VnSo blagorodje, da j.oiljeto kar hitro mogoče 26 aklenic gladnoga piva in 10 ta-vitkov iladnega bonbona.
8t. Jurij (nad Muravom). losip Fllesn, nadučitelj.
C. kr. dvornemu založniku mnoeib evropskih mverenov, gospodu
Ivanu Hoff-u,
e. kr. komisijskemu gvotnlku, lastniku c. kr. zlatega križeca za easluao a krono, vitezu viaooih pruskih in nemikih redov, Dunaj, fabrika I., Graben-hof 2., tovarniška zaloga: Graben. Hrauneritraaie H.
Uradno
(629—14)
zdravstveno poročilo.
■ar. Not |ii>l, itapski nailzdravnik. Ivan Hoftovo Bladno ozdravijnjočo pivo (Malzoitract-Gesundheita-bier) jo uvršten diittetičon lek za rekonvalescente is teških boloznij, tudi ■a na prsili bolno, ker ne vzbuja živceT; i .tu tako ae praT posebno priporoča ku bolezni v želodcu in na hiimorrhoidah.
Manj ko za 2 gld. »o ue razpošilja.
dlnvne BAlnicc: V Ljubljani: Tetor Jjasmiik, spec. tr«.; t Roki: Nik. 1'avačid, drog.; v Gorioi: G. GliriBtofoletti; t Mariboru: P. P. llolaiok, na glavnem trgu; v Ptuji: .T. Kusimir, V. Sellinachogg; t Celji: J. Kupferachmidt, lokarnar.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Pri vezilji. #
Kupčija i volno is tapiserijskim blagom in predtiskar
v Ljubljani, židovske ulice hiš. št. 1,
Marije Drenik,
na tržaškej razstavi odlikovana a *
srelorno medalijo "^(f Z
priporoča svojo bogato zalogo: vezllj (štikarij) pričetih in izdelanih, za vezanje *
predtlskano   omlzno in  drugo platenino; volno,  preje,   svile,  koralde; ♦
vsakovrstno blago in orodjo za vezanje, pletenje, vezenje in šivanje; J
volnate rute, nogo vi 06, modrce, trakove.* zrezlano, umu jato in drugo galante- #
rljako blago. ♦
laOj,£i-ot>iai ti*i».l«ovi s zlatimi in srebrnimi napisi,  predtlakarlje, T
«> kakor tudi vsako drugo čast. naročilo izvršuje se takoj. (743 -12) Z
»♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »« ♦ <♦
:
^sgtfT ^gat? ^sat? ^sV^ ^sat*T ^sstf ^gal ~^scf >^sz*' ^sstf^sgtf ^satf ^aW ^sW ^satf ^sstf ^gat? ^gat? ^satf ^sat^^sgif ^sar*f ^gat? ^sszf *
Razprodaja.
Pletenine, gamaše, nogovice, robci, rokovice, tricot-jopiči, kiklje iz filca, iz flanela in barhanta, zapestnice, ovratniki, zavratniki, najboljši francoski moderci, vezenine, čipke, trakovi, zavesni čopi, ris, baržnn, pliš, atlas, tafet
in vso v (o Btroko spadajočo blago.
NaroČila se takoj popolno izvrše. Naposled prodadć se police in se da prodajt»lni«» v najem.
Z odličnim npoštovanjom
^ (729-9) Mestni trg.
<W W W W^ W^^az'vW'W^['^^>W'^ WN%a^'!-aa/'^^BV''^^^x^ W W W^Bw^a^ W(
^tx^^^^,,^^,^t\^tV,^^,^^.^^,^^,^t\1^tv^^V^^\,^v>,^^.^^V,^^.^t\ ^W\^K.^t\. ^^.^^..^t^/
5Škrat odlikovano. Ustanovljeno leta 1847
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa
proti kašlju, hn'pavouti, zaslinjenosti vedno z najboljšim vspehom rabljeni.
Ivana Hoffa čokolada iz sladnega izlečka.
Najboljši in najslajši zajutrek, krepta želodec, pospešuje prebavljcnjc, nenadomestljiva posebno /.a one, katerim ju kava zabranjena kot preveč vznemirjajoča.
Ivana Hoffa zdravstveno pivo iz sladnega izlečka
proti oslabljtnju, siromaštvu na krvi,   kakor  tudi   najboljše   srodstvo rekonvalescentom od vsake bolezni.
Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček
za na prsih in plučih bolne, za zastareli kašelj in neduho.
3W~ Tisoč |>i i/ii<mj iz vseli Udov sveta je ikiJboljši dokaz zdravstvene vrednosti ~W
Ivan lloflfovili sladnili i»i*e, aratov.
Najnovejše zahvalnice.
G. Ivanu Hoffu. izumitelju po vsem svetu razširjenih preparatov iz sladnega izlečka, dvornemu založniku skoro vseh suverenov, Dunaj, I.,
Graben, Braunerstrasse št. 8. Tovarna : Grabenhof št. 2.
Hliiirorodni ffoapod! S hvaležnostjo Vam javljam, da so Vaše zdravstveno pito i: Blodnega izlečka Ivana llojfa ter Vaši Itoffovi sladni bonboni za prsa pri mojej bolezni izvrstno pomagali. Sedaj lahko glasneje govorim, kašelj in bolerina v jirsih mi ponehajo ter se nadejam, da botbni mogid sko'o Vam na čast zaklicali: ,y'/irio plemeniti gospod Jran J/off!" Prosim Vas da mi zopet pošljete 18 skltnic piva in jedel) zavitek sladnih bonbonov.   Znamenu jem ae odličnim spjštovanjcm
Trnovac (na Hrvatskem), 8. avgusta 1882.
*lilia<>l l.ovroc, učitelj.
Vaše blagorodje I Prosim Vas, pošljite mi zopet po poštnem povzetji 28 sklenie Vašega izvrstnega Iv. llollevoga zdravstvenega piva iz sladnega izlečka in 5 zavitkov Ivan HoHovib sladnih bonbonov za prsa v modrem papirji. Ob enem l <ttn poročam, da sem rsled plučnega vnetja in jedno leto trajajočega bljuvanja krvi uže pet let bolehal na bripavoati in bedenji vdušniku; odkar pa rabim sladuo pivo, >c lite Veliko bolje počutim t r up.nn, da bodem po daljšem uporabljeni i popolnem ozdravil; sie.er pa, če le moje zdravje vsaj tako ostane, kakor je sedaj, sera popolnem Bftdovoljen z zdravstvenim vspehom Vašega Iv. HolVovega piva iz sladnega izlečka.  Z uajodličn.-jiim spoštovanjtun Vam vedno udani
i uiiaid Koiiiintii. zemljemerski nadzornik.
Maribor, 27. novembra 1882.
S adno pivo in shidna čokolada me je naglo in popolnem ozdravila od bron-chialnega katara. Sladni bonboni jako dobro delujejo. Jaz nadaljujem sedaj ta lek, da se ohranim uplivu slabega vremena; zatorej prosim, da mi pošljete š i 28 sklenic zdravstvenega piva iz sladnega izlečka, 5 zavitkov sladnih bonbonov in 2 zavitka sladne čokolade.   Podpišem so Vam hvaležna in udana
Mitriji* I»ar«nii«-ia rila tloiit. rojena «i-olien Idil(hyauy.
Ilitzing pri Dunaji, v a]irilu.
Službeno spričevalo o uporabi ££S ^^t^A
tuga izlečka od strani c. kr. garnizijske bolnice v Zagrebu št. 28 ter ob opazovanem zdravstvenem učinku Jiafforega zdravstvenega piva i; sladnega izlečka in llojfove sladne čokolade. Oba Izdelka pok&zal* »ta se kot izvrstna zagotavljajoča sredstva pri rekon-vab-scentih in pri bolnikih na kataru in razdražljivosti dihalnih organov in za prebavi jenje; čokolada pa najboljše nadouiestiije kavo pri ohiIi. kateri jo zaradi raz-draživanja ne smejo piti. Čokolada postala je dotičnim jako priljubljen zajutrek, kar se potrdil j o na podlagi opazovanja.
l>r. KulHer,
I»r. iNeliitz,
pol ko vni nadzdravnik.
polkovni in oddelka zdravnik.
Glavne zaloge v Ljubljani: Peter Lassnik, H. L VVenzel, Mih. Kastner.
V Kranj i: Franjo Dolence; v Celji: KupferHchmidt, lekarnar; v lteki: G. Catti, lekarnar; v (iorici: G, Cristolbletti, c. kr. dvorni lekarnar; 0 Mariboru: P. Holasok; v
Huji: Kaaimir; r 1'ufji: Monay; v Trstu: lekarnar J. Seravallo in F. 8. Prinz.
One v LjiiUliHiii: Zdravstveno pivo iz sladnega izlečka: 1 steklenica 5(> kr., 18 sklenic ti gld. 72 kr., 28 sklenic 14 gld., 58 sklenic 28 gld. — V zavitku i/. Ljubljane:     sklenic ,8 gld. 82 kr., 18 sklenic 7 gld. 82 kr.; 28 sklenic 11 gld. <>ii kr.,   8 sklenic a9 gld. 10 kr. — Koncentrirani sladni izloček  1 sklenica l gld., % skle-niee 60 kr. — (,'okolada iz lladuega izbčka a 2 gld. 40 kr., 1 gld. tiO kr. in 1 gld. za «/, klg. — bonboni Ii sladnega izlečka za prsa po GO, 30,  16 in 10 kr. M zavitek; prt večjem naročilu popusti se v cenah. (791—4)
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa.   Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček.
B9HB l':^! HolVovi bonboni iz slailnouii izlcrka so le \ iiiotlrcm zavitku.
lzdnteii in odgovorni urednik Mukso A r m i
Lastnimi in tisk „Narodne tiskarneu.
0670
0306