m ’ NO. 103 Domovi m rorvi AM6RICAN IN SPIRIT #0R€I6N IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) SLOVGNIAN t>ervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring*, all Ohle CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER '29, 1980 IRASKO-IRANSKA VOJNA ŠE TRAJA; OBE STRANI UTRPELI VELIKE IZGUBE Liga ženskih volivk predlaga debato med Carterjem in Reaganom ^ WASHINGTON, D.C. — Liga ženskih volivk je sporočila, da je predlagala predsed-ško debato, na kateri bi sodelovala samo predsednik Jimmy Carter in njegov republikanski tekmec Ronald Reagan. John Anderson se te predlagane debate ne bi udeležil. Carter se je odzval povab-lu in rekel, da je zadovoljen. Komaj čaka, je dal vedeti, da bi debatiral neposredno z Reaganom. V naslednjih debatah, je pritrdil predsednik, bi lahko bil navzoč tudi John Anderson. Ronald Reagan je pa takoj zavrnil pobudo Lige ženskih volivk. Vztraja dosledno na že izraženem stališču, da na vseh predsedniških debatah mora biti prisoten tudi Anderson. Carter j evci s slastjo kritizirajo Reagana češ, da se boji neposredne debate s predsednikom. Opazovalci in analitiki volivne kampanje menijo, da je žogica sedaj v Reaganovem kotu in da je Carterju uspelo odvrniti pozornost od svojega odklona, sodelovati v prvi debati, na kateri je bil Anderson, nazaj na Reagana. Reagan ovi svetovalci so mnenja, da bi mu debata s Carterjem lahko škodovala in zato mu svetujejo, naj ne spremeni svojega dosedanjega stališča. ■ Možnosti za nadaljnje debate med predse dniškimi kandidati so torej še vedno pičle. ------o----- Fidel Castro docela ustavil "morski most” med ZDA in Kubo HAVANA, Kuba. — Kubanski samodržec Fidel Castro je prepovedal nadaljnje delovanje takozvanega morskega mostu med Kubo in Združenimi državami, preko katerega je v zadnjih mesecih prišlo v ZDA okrog 125,-000 kubanskih državljanov. Castro je odredil, naj se vsi ameriški čolni, ki so čakali ha begunce v pristanišču Ma-riel, blizu Havane, takoj vr-hejo v ZDA. To so tudi storili. Načelnik pisarne predsednika Jimmyja Carterja v Beli hiši, Jack Watson, je povedal novinarjem, da so imeli predstavniki obeh vlad več razgovorov glede problema kubanskih beguncev, da pa niso dosegli nobenega sporazuma. Znano pa je, da je Carterjeva administracija želela u-kinitev morskega mostu in da, je z veseljem sprejela Castrovo odločitev, vrniti vse ugrabitelje potniških letal nazaj v ZDA. Dva ugrabitelja sta že bila vrnjena in odslej ni bilo nobene ugrabitve več. Po najnovejših podatkih ^selitvenega urada je okrog 80,000 novodošlih kubanskih beguncev že našlo zaposlitev °ziroma se pridružilo svojcem. Več kot 40,000 jih pa še biva v raznih taboriščih. —-----o----- Ameriška Domovina dniži Slovence po vsem svetu! Novi grobovi John Vidergar Umrl je John Vidergar, rojen v Zalogu, Slovenija, mož Anne, roj. Markič, oče Mili Lekan, Nade in dr. Ladi Vidergar (Mich.), 4-krat stari oče, brat Marije in Franceta (Slov.), član Najsv. Imena pri Sv. Vidu, Slovenske pristave, Dr. Preš v. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ in Tabor DSPB. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda na 6016 Si. Clair Ave. jutri, v torek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na pokopališče Vernih duš v Chardonu. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Leonard Carl Girod Pretekli petek je v Lake County Memorial West bolnišnici po kratki bolezni umrl 37 let stari Leonard Carl Girod z 9247 Rosemary Lane v Mentorju, rojen 27. aprila 1943 v Clevelandu, sin Leonarda in Gabrielle, roj. Rupnik, brat Kennetha, svak Carol in stric Lise, zaposlen kot električar pri podr. 38 IBEW zadnjih 13 let. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 10.30, nato na pokopališče Knollwood. Rev. Fred Bernlohr od euclidske luteranske cerkve na 431 E. 260 St. bo opravil molitve. Tony M. Alick Preteklo soboto zvečer je v Richmond Hts. bolnišnici umrl 75 let stari Tony M. Alick, brat Rose M. Davis, Frances Popik in Johna, veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri Heat Ceiling Co. do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Grdmovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 1. oktobra, ob 11. dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. VREME Pretežno oblačno danes z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 70 F. Slično vreme jutri. I. Prva doba odnosov med slovensko Cerkvijo in državo sega do razglasitve Zveznega zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (27. maja 1953). Za to dobo je značilna popolna brezpravnost Cerkve. Nasilni vdor nacizma in fašizma aprila 1941 je bil za slovensko Cerkev velik udarec. Konec 1941 je bilo na Štarejskem le še 2071 duhovnikov; ostale so izselili, nekaj pobili, nekateri so se razkropili. Na Gorenjskem je ostalo le 5 upokojenih duhovnikov. Ves verski tisk je bil zatrt, verske organizacije razpuščene, cerkvene hiše večinoma zaprte. Italijani Cerkve niso naravnost preganjali, so pa namerno dopustili revolucijo, ki je pobila 33 duhovnikov in nekaj sto katoliških laikov; odpor proti revoluciji je pa zahteval tisoče žrtev na obeh straneh. Maja 1945 je prevzela v Sloveniji oblast ,KPS. Kljub Nevarna zračna igra med vojaškimi letali ZDA in Libije! WASHINGTON, D.C. — V zadnjih dneh je prišlo dvakrat do nevarnega srečanja med letali ameriških obrambnih sil na Sredozemskem območju z onimi Libijskih vojnih sil. ZDA imajo posebna vojaška letala, na katerih so zelo učinkovite prisluškovalne naprave. Ta letala letajo vzdolž južne obale Sredozemskega morja, a ostanejo izven zračnega prostora severnoafriških držav, med katerimi je tudi Libija. Dne 16. septembra, ko se je približalo ameriško letalo libijskemu prostoru, so prišla blizu libijska lovska letala. Amerikanci so lahko prisluškovali pogovorom med piloti libijskih letal — govorili so v sirij ščini —s komando na letališču. Komanda je celo odredila, naj lovci streljajo z raketami na ameriško letalo. To so menda tudi storili, vendar brez uspeha. V naslednjih poletih je iz-vidniško letalo spremljala skupina ameriških lovcev tipa F-14. Dne 21. septembra so se zopet približali libijski lovci. Ko so pa piloti opazili ameriške lovce, so se umaknili in Se vrnili na svoje oporišče. Uradni predstavniki a-meriške vlade nočejo priznati, da je res prišlo do omenjenih incidentov. V Pentagonu so pa mnenja, da želi libijski samodržec Moamar Kadafy incident z ZDA. Na ta način bi dokazal drugim arabskim skrajnežem, da še vedno sodeluje v borbi proti ZDA in Izraelu. Zakaj je pripravljena Carterjeva administracija tvegati incident z nadaljnjimi poleti, ni znano. Predstavniki Pentagona pravijo, da bi pomenila ukinitev ali omejitev ameriških izvidniških poletov nekakšno zmago za Kadafija in tega se Carter ne upa dovoliti tik pred predsedniškimi volitvami. novi ustavi, ki je ločila Cerkev od države in dovolila svobodo vesti in bogoslužja, verske svobode ni bilo. Po že končani vojni je bilo brez sodnega postopka ubitih ali pa s sodnim postopkom na smrt obsojenih iz ljubljanske škofije 23 duhovnikov in 23 bogoslovcev, v ječo pa v tem in naslednjem obdobju poslanih 272 duhovnikov (več kot 80%). V tem času so duhovnike pogosto obmetavali s kamenjem in jajci ali jih fizično napadali, tudi v cerkvah med mašo. Ljubljanskega škofa Vovka je v Novem mestu režimski plačanec polil z bencinom in zažgal. Za svoje dejanje je dobil deset dni pogojnega zapora. Jeseni 1949 je bilo ustanovljeno Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov, s katerim je hotel režim duhovnike razdvojiti in izigrati proti škofom v Rimu. Društvo je nudilo svojim članom posebne ugodnosti (zdravni- Teroristični napad na “Oktohsrfestu” v Muenchenu! MUENCHEN, Zah. Nem. — Neznani teroristi so nastavili peklenski stroj blizu izhoda prireditve “Oktoberfesta” v tem mestu. Močna eksplozija je ubila 12 oseb, več kot 100 jih je pa ranjenih, nekateri teh so v kritičnem stanju. Preiskovalci so ugotovili, da je eden mrtvih 21-letni Gundolf Koehler, pripadnik prepovedane n e o n a cistične skupine, ki jo vod; neki KarJ-Heinz Ploffmann. Policisti so aretirali 6 članov te podtalne organizacije. Štirje od teh neonacistov so bili namenjeni v Jugoslavijo, ko jih je zasledovala policija. Policija ponuja denarno nagrado v znesku več kot $25,000 tistemu, ki bi povedal, kdo je odgovoren za a-tentat. Med žrtvami napada je več tujih turistov. Oktoberfest je znana vsakoletna prireditev, katere se udeležuje več kot 100,000 o b i s k o valcev vsak dan. V zadnjih treh letih se je število terorističnih dejanj v Zahodni Nemčiji znižalo. Večina znanih teroristov, predvsem tistih, ki sr' bili vključeni v skupini Baader-Mein-hof, je ali mrtva ali za rešetkami. Zadnje vesti • Washington, D.C. — Carterjeva administracija je povedala iraški vladi, da ne bi mogla sprejeti priključitev iranske pokrajine Khuzistan, v kateri je večina iranskih naftnih nahajališč, Iraku. Kaj bi ZDA dejansko storile v takem slučaju, ni povedala. e New York, N.Y. — Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel včeraj resolucijo, v kateri je pozval Iran in Irak, naj sprejmeta premirje. ------0------ žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo n a k slovenski list Ameriško Domovino! ško pomoč, zavarovanje, pokojnino), pa tudi režim je bil do njih strpen (OZNA jih ni zasliševala, lažje so dobili dovoljenje za pouk verouka, časopisje jih ni napadalo). Pomladi 1948 so morale redovnice v petih urah zapustiti bolnice, v katerih so delale kot bolniške sestre, ali pa izstopiti iz reda. Režim je v tem obdobju zapiral in zasegal cerkve, “neznanci” pa so skrunili kapelice in znamenja. V Ljubljani so cerkev sv. Jožefa namenili za filmski atelje, karmeličan-sko cerkev so porušili, križanke dali starokatoličanom. Cerkev na Ptujski gori so za dolgo spremenili v muzej, prav tako cerkev na Blejskem otoku. Dovoljenj za zidavo novih cerkva niso dajali. Večino župnišč so zasedli s tujimi strankami, posebno še z družinami miličnikov in u-službencev OZNE. Župnim uradom so vzeli cerkvene knjige in jim jih dolgo niso1/ BAGDAD, Irak; TEHERAN, Iran. — Nenapovedana, a dejanska vojna med Irakom in Iranom traja več kot teden dni in nič ne kaže, da je bo kmalu konec. Predstavniki Iraka sicer že več dni trdijo, da je Irak pripravljen sprejeti premirje, da pa mora Iran priznati kot predpogoj veljavnost iraških ozemeljskih zahtev. Ministrski predsednik iranske vlade Mohammed Ali Radžaj je dejal, da Iran ne bo klonil pred pritiskom “iraških brezvercev” in bo vztrajal do končne zmage. Ajatola Homeini, iranski verski voditelj, govori isto. “Ako padete v boju proti iraškim brezvercem,” je dejal Homeini iranskim vojakom, “pojdete takoj v nebesa. Ako ubijete koga od napadalcev, si zaslužite svoje mesto v nebesih.” Homeini je pozval iraško ljudstvo, naj porine nož v hrbet iraškemu samodržcu Sadamu Huseinu. Boji na kopnem se nadaljujejo in Iračani menda napredujejo v notranjost Irana. Po nekaterih sicer nepotrjenih vesteh — propagandna stroja na obeh straneh! si očitno izmišljata podatke o bojih in izgubah, ki jih utrpi nasprotna stran -— so iraške enote prodrle do 50 milj v iransko ozemlje. Iransko obalno in obmejno mesto Abadan, kjer je naj večja rafinerija na svetu, je še vedno obkoljeno, branitelji pa uspešno kljubujejo vsem napadom. Rafinerija sama pa je v plamenih. Letala aktivna Letalski napadi obeh strani so osredotočeni na rafinerije, naftovode in naftna polja. Tako so iranska letala poškodovala glavni naftovod, ki vodi iz Iraka do pristanišča na Sredozemskem morju in skozi Turčijo. Irak je bil prisiljen ustaviti ves izvoz nafte. vrnili. Prav tako so zaplenili vse prosvetne domove in večino poslopij za dobrodelne namene, Vse cerkvene vzgojne zavode si je režim prisvojil (med drugimi Škofove zavode v Št. Vidu nad Ljubljano in Mariboru). Gd 152 redovnih hiš jih je ostalo le nekaj deset ža onemogle redovnike in redovnice. Nova polast je hotela Cerkev tudi gospodarsko uničiti. Z agrarno reformo so 1945 brez odškodnine nacionalizirali gospodarska posestva z nad 30 ha, cerkvam so nalagali težke davke, prepovedali bero, duhovnikom določali davek po dohodkih, ki' so si jih finančne oblasti pogosto same izmišljale. 1952 so pobirali od duhovnikov davek za nazaj (1947-1951), češ da so bili tedaj davki prenizko določeni. Vrsta duhovnikov je bila tedaj obsojena zaradi “odtegovanja” davkov. (Dalje) V protinapadu so iraška letala bombardirala rafinerijo blizu Teherana, iranska letala pa ponovno bombardirajo iraško glavno mesto Bagdad. Predstavniki muslimanskih držav skušajo igrati posredovalno vlogo med Irakom in Iranom, vendar brez vidnega uspeha. Iračani so menda pripravljeni sodelovati do neke mere, Iranci pa ostajajo trdovratni. Iranski predsednik vlade Radžaj je rekel le, da bo delegacija muslimanskih držav dobrodošla v Teheranu, a le zato, da si bo ogledala gmotno škodo, ki so jo povzročili Iračani, in se srečala z ranjenci, žrtvami iraških napadov. Posebna delegacija je res prišla v Teheran in se razgo-varjala z Radžajem in drugimi iranskimi voditelji, nato pa nadaljevala pot v Bagdad Zahodni vojaški strokovnjaki menijo, da bosta obe strani kmalu, morda še ta te-len, prisiljeni sprejeti premirje. Pomanjkanje streliva bo en vzrok, drugi bo prav tako pomanjkanje goriva za vojaška vozila in letala. V Iranu so že prepovedali uporabo privatnih avtomobilov. V Bagdadu pa priznavajo, da je že prišlo do pomanjkanja hrane in drugih življenjskih potrebščin. Ožina Hormuz je še vedno odprta za plovbo, zahodne države so pa zaskrbljene predvsem zato, ker bo izvoz iraške in iranske nafte ustavljen za nedoločen čas. Naftni industriji obeh držav sta že tako temeljito poškodovani, da bo njuna obnovitev trajala več mesecev. Francija bo posebno hudo prizadeta, zaradi tega, prav tako nekatere države vzhodne Evrope in tudi Jugoslavija, ki je v precejšnji meri odvisna od iraške nafte. ------o----- Desegregacija sistema javnih šol v Chicagu bo izvedena šele 1981 CHICAGO, 111. — Šolski odbor mesta Chicaga in pravosodno tajništvo ZDA sta sklenila pogodbo, na podlagi katere bo desegregacija vseh javnih šol v mestu izvedena v celoti v šolskem letu 1981-1982. Pravkar začeto šolsko leto bo šolski odbor uporabil za pripravo načrta za dese-gregacijo šol. Letos obiskuje javne šole v Chicagu 477.339 učencev in učenk, od katerih jih je kar 80 odstotkov, ki pripadajo eni ali drugi uradno priznani etnični ali rasni manjšini. Ob istem času je zaposlenih v chicaških javnih šolah 25,514 učiteljev in učiteljic, od katerih je okrog 51'v belega rodu. Zvezna vlada se je obvezala nuditi šolskemu sistemu o-gromno finančno pomoč v zameno za mirno in popolno de: egregaaijo javnih šol. Zahvala Vodja skupin “Galebi” in “Mavrica”, č. g. Franc Poha-jač, nam je poslal sledečo izjavo, namenjeno vsem clevelandskim Slovencem! “Zahvala, ko se od vas poslavljamo, dragi nam clevelandski Slovenci, naša misel in naša hvaležnost ostane pri vas za tako navdušen sprejem. Srčni Bog plačaj vam vsem, zlasti pa g. Rudiju Knezu in Mladim harmonikarjem, Primorskemu klubu in g. Franku Sterletu, lastniku Slovenian Country House, za nepričakovan večer, ki smo ga preživeli v njegovi restavraciji! Ravno tako srčna zahvala Ameriški Domovini, Tonyju Petkovšku in dr. Milanu Pavlovčiču za vso podporo! Vaš sprejem nam bo ostal v nepozabnem spominu. Franc Pohajač” ------o----- Iz Clevelanda in okolice Uspel koncert— Včeraj popoldne sta ansem-bel Galebi in dekliški tercet Mavrica iz Opčin pri Trstu navdušila okrog 700 gostov, ki so napolnili avditorij pri Sv. Vidu do zadnjega kotička. K res iepemu uspehu čestitamo obema skupinama, njunemu vodji, č.g. Francu Po-hajaču in č.g. Tonetu Beden-čiču, ki je sodeloval z barvnimi diapozitivi o lepotah Slovenije! Čestitamo tudi glavnemu organizatorju nastopa v Clevelandu, g. Rudiju Knezu, ter članom in članicam Primorskega kluba, ki so veliko pomagali k uspehu koncerta! Devetdeset let— Včeraj dopoldne je Društvo št. 25 KSKJ proslavilo 90. obletnico svojega obstoja s koncelebrirano sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 9.15 dopoldne, nato z zajtrkom in kratkim programom. Somaševala sta duhovni vodja KSKJ msgr. Louis B. Baznik in župnik pri Sv. Vidu, Jože Bož-nar. Navzočih je bilo okrog 150 čjanev društva, njihovih svojcev in povabljenih gostov. K molitvi— Člani Dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, Društva Najsv. imena pri Sv. Vidu in Tabor DSPB so vabljeni nocoj ob 7.30 v Zakrajškov pogrebni zavod na St. Clair Ave. k molitvi za pok. člana Johna Vidergarja, v torek dopoldne pa k njegovemu pogrebu. Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo sejo v sredo, 1. oktobra, ob 1.30 popoldne v društveni sobi svetovidskega avditorija. Po seji zabava. Raznašaica iščemo— Uprava Ameriške Domovine išče raznašaica za E. 220, 222, 223, 236, 237, 245 ceste, Arms, Beckfort, Ivan, ŽJiller in Nicholas avenije. Oglasite osebno v naši pisarni ali pokličite tel. št. 431-0628! Tiskovnemu skladu—- Msgr. Louis B. Baznik, dolgoletni svetovidski župnik, ki je sedaj pri Sv. Kristini v ^Euclidu, je daroval $22 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Msgr. Bazniku naša iskrena hvala! Cerkev v Sloveniji v letih 1945-1953 Ameriška Domovina ■—■—^TTTTr'W MII T. 1 II-yi I j 1.1 mnn 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 " AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Beseda iz naroda.. ^7] J James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for G months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per, year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio B# No. 108 Mohday,,,Sept. 29, ,1989 Koroški Slovenci in državna pogodba Pismo, ki ga je pisal ob svoji 90-letnici uredniku ameriškega časopisa The Napa Register inž. Ladislav Bevc. Pismo je bilo priobčeno 10. julija 1980. Spoštovani urednik! 15. maja t.l. je minulo 25 let od podpisa avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Avstrijska državna pogodba je zelo važna, ker predstavlja ustavno listino, po kateri imajo ZDA pravico intervenirati v pomoč človeških pravic v drugi deželi, pravico, ki jo pogosto uveljavljajo v krajih, kjer te pravice nimajo. V tej pogodbi ZDA in njihovi zavezniki bolj garantirajo človečanske in etnične pravice slovens ki narodni manjšini na Koroškem — avstrijski provinci -r- kakor pa zadovoljujejo j u g oslovanske zahteve po koroškem teritoriju. Obstoj slovenske narodne manjšine je bil na tem prostoru močno ogrožan, ker je predstavljal oviro panger-manizmu v njegovem prodiranju k obalam Jadranskega morja. Uničenje koroških Slovencev je spadalo v vrhunske nacistične naloge. 60,000 Slovencev, ki so preživeli drugo svetovno vojno, predstavlja dandanes slovensko manjšino v Avstriji. Človečanske pravice, ki so garantirane v državni pogodbi, vključujejo med drugim pravico do lastnih narodnih organizacij, do tiska in zborovanj v njihovem lastnem jeziku, pravico do enakopravnega udeleževanja v javnem življenju in vladanju, v šolstvu — osnovnem in srednjem — v lastnem jeziku, kakor tudi pravico do uporabe svojega jezika na sodiščih in v administraciji na Koroškem. zemljepisnih imenih na cestnih kažipotih in prepoved organizacij kakor so Heimat-bund, katerih cilj je oropati Slovence njihovega narodnega značaja, njihovih etničnih in človečanskih pravic. Kakor hitro so odšle zavezniške sile s Koroškega, je avstrijska vlada strogo omejila ' šolstvo v slovenskem jeziku in uporabo slovenskega jezika. Koroški Slovenci so bili izpostavljeni neverjetnemu političnemu in ekonomskemu pritisku z namenom, da jih okrnejo v njihovem narodnem značaju. Pogodbene garancije niso bile nikoli izpolnjene. Leta 1976, ob 20-letnici podpisa pogodbe. je avstrijska vlada e-nostavno izjavila, da so se predvidene etnične pravice nanašale samo na oni del slovenskega ozemlja, kjer je štetje, ki so ga vodili Nemci, pokazalo 25% Slovencev od celotnega prebivalstva. To je zmanjšalo ozemlje, določno o-menjeno v pogodbi, na manj kot na eno tretjino. Protesti, ki so jih Slovenci poslali vladi ZDA kot enemu od podpisnikov pogodbe in katerih predsednik je izjavil, da so človečanske pravice e-den od stebrov zunanje, politike, so naleteli na gluha ušesa in dokumenti, ki so spremljali take proteste, so redno izginili iz arhiva državnega ministrstva. Predsednik kongresne komisije za varnost in sodelovanje v Evropi smatra, da ZDA niso dolžne po pogodbi predložiti zadevo pred štiri velesile, kot to pogodba predvideva, in da bi Slovenci na Koroškem morali biti nekako zaščiteni po Jugoslaviji zaradi svoje narodne sorod-• nosti z njenimi narodi. Taka politika teži privesti člane manjšine v taborišče iredentistov, namesto da bi zagotovila, da bi bili sprejeti kot enaki člani v državi, katere člani so. V 25 letih po podpisu pogodbe ZDA niso nikoli javno izjavile, da pričakujejo, da bo Avstrija izpolnjevala pogodbene določitve glede manjšin. Državno ministrstvo pravi, da uporablja privatne kanale, po katerih sporočajo svoje poglede na ta predmet. Kakšni so ti pogledi, lahko samo sklepamo iz dejstva, da bi si Avstrija ne upala popravljati na svojo roko pogodbe brez zagotovitve, da bodo taki popravki imeli zaslombo v ZDA. Dokumenti objavljeni pod geslom “Svoboda informacije” kaže, da bi bilo lahko tako, čeprav vlada še vedno drži v tajnosti pet kritičnih dokumentov, v katerih je obvestila Avstrijo o svojem stališču. Leta 1975, med naraščajočimi diplomatskimi izmenjavami, so imeli “impromptu”, sestanek Tito in avstrijski kancler Kreisky, nakar je CIA (Central Intelligence A-gency) mogla sporočiti, da se je konec leta “nasmejal” avstro -jugo slovanskim odnosom. Kmalu po tem sestanku je Avstrija uzakonila svoj etni-ško-manjšinski zakon, ki pomeni revizijo pogodbe. Leta 1978 je Tito izjavil, da imajo dobri odnosi med obema državama prednost pred manjšinskimi problemi. Tito je, kot je videti, urejal ta problem na isti način kakor je to storil glede Trsta. Anthony Eden pravi v svojih “Spominih”, da je Tito dal vedeti Britancem, da on ne misli nasprotovati priključitvi Trsta Italiji, če bi se napravilo tako, da bi delalo vtis Slomšek raste CLEVELAND, O. — Pred enim letom smo v Ameriki izgubili v i c e p os t u 1 at or j a (krajevnega p o speševatelja) za zadevo, da bi škof mariborski, Anton Martin Slomšek bil prištet*" svetnikom, razglašen po uradnem postopku Cerkve, župnika Jožefa Varga pri Sv. Lovrencu v Clevelandu, ki je umrl kratko potem, ko je stopil v pokoj. Oni, ki jim je Slomškov svetniški postopek posebno pri srcu in se zbirajo pod imenom Slomškovi krožki,, so se obrnili na zadevna cerkve--na mesta s prošnjo, da bi župnika Vargo nadomestil pater Atanazij Lovrenčič, ki je rodom iz škofije, ki jo je vodil Anton Martin Slomšek. Prošnja je bila v cerkvenih krogih ugodno sprejeta in tudi frančiškanski pater Atanazij Lovrenčič je mesto vicepostulatorja sprejel. p. Atanazij Lovrenčič P. Atanazij je bil rojen 3. oktobra 1922 v naših lepih štajerskih Slovenskih goricah pri Sv. Trojici. Pri krstu so mu dali ime Karol. Stopil je V-frančiškanski red in bil v mašnika posvečen 5. decembra 1948. Pripada frančiškanskemu okrožju Sv. Križa v Lemontu, kjer je tudi njegovo stalno bivališče. Patra vsi Slovenci dobro poznamo, ko se zbiramo na ameriških Brezjah, pa tudi drugače, ko po slovenskih farah vodi razne cerkvene pobožnosti. Delo Slomškovih krožkov se bo gotovo pod novim vodstvom še bolj poživilo, prizadevanje in molitve poglobile, da bi škof Martin Slomšek bil priznan svetnikom, ki je vse svoje življenje posvetil samo slovenskemu narodu. Bil je njegova luč v verskem, kulturnem in narodnem razvoju. S tem, ko je bil prizadeven za slovenstvo, je utrjeval božje kraljestvo na zemlji, naj bi postal tudi slovenski zavetnik v nebesih. Škof Anton M. Slomšek je bil globoko vdan slovenske- da je odstopitev storjena pod pritiskom zahodnih sil. Res je Tito nekaj protestiral in delal hrup, toda končno je sprejel 25 milijonov dolarjev od Britancev in ZDA in prepustil Trst Italiji. Mogoče je bilo podobno tudi v primeru koroških Slovencev. Te so zdaj obvestili titovski diplomati, naj začne dialog z avstrijskimi oblastmi. Sreli bučno prazničnega praznovanja na Dunaju 25. obletnice pogodbe, Zdravljice, ki so proslavljale dosežek nevtralne zahodno orientirane demokratske Avstrije pa niso mogle biti prekinjene z neprijetnimi vprašanji glede nekaj tisočev koroških Slovencev, ki nezadržno izginjajo v noč in meglo. (Iz S. S.) mu narodu, pa ni pozabil vesoljne Cerkve in drugih slovanskih narodov. Zelo ga je bolel cerkveni razkol. Da bi se ta težka rana ozdravila, je ustanovil bratovščino Sv. Cirila in Metoda, v pospeševanje in poglobitev možnosti za zedinjenje med katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Kako je imel prav, smo priče zadnjih časov, ko se stiki med o- bema Cerkvama večajo in poglabljajo. Prisrčne molitve in druga prizadevanja Slomškovih krožkov in njih sodelavcev pa niso v nikakem nasprotju s splošno slovenskimi željami, da bi nam Bog naklonil naše krvi svetnika, kakor smo pač pred njim spoznani: Baraga, Slomška, Gnidovca in še bi želeli poleg naše mučence izza komunistične revolucije v Sloveniji. Bog je sodnik in naj nas usliši na način, ki bi služil v naše večje versko in narodno dobro. Janez Ovsenik LUDVIK ČEPON: Ob obisku v Rusiji _ L* i : 'W XIV. Vtisi in misli. sliki iz Smo še v kripti Muzeja a-teizma. Uganili ste. Organizatorji muzeja niso zamudili tudi še ene izredno dobre prilike prikazati k a t o liško Cerkev v temni luči, tokrat v temni luči inkvizicije. Radi ali neradi, priznati moramo, da obraz katoliške Cerkve kazi, zelo kazi prav madež inkvizicije. Kadarkoli naletim na ime Savanarola, Giordano Bruno, mi zagomezi po hrbtu. Oba sta bila zažgana na grmadi in to ne zaradi kakega zločinstva, ampak zaradi herezije, ki je pa končno, gledano nazaj, bila manj herezija kot pogum misliti in vedeti svoje in to tudi odkrito povedati vkljub nevarnosti velike zamere tako cerkveni kot enako svetni oblasti. Visoko gori na listi žrtev inkvizicije so tudi slayna imena kot Galileo Galilei, K o p e r n ik, Erasmus, Ivana Arška. c e veda je stvar inkvizicije zaradi povezanosti cerkvene in svetne oblasti dodobra zapletena. Med drugim, na primer, je izgovor, da Cerkev ni izvrševala rabeljske službe kot take, ampak da je to predala in prepuščala svetni o-blasti, zelo prozoren in neprepričljiv. Vemo, da se je Cerkev v primeru gornjih in drugih žrtev inkvizicije skušala o-pravičiti, skušala zabrisati madež, a popolnoma zabrisati madež se ji ni posrečilo. Apologetika pač gre tako daleč in ne dalje. Razstavljalcem gotovo ni bilo posebno težko dobiti originalnih predmetov mučilnega orodja inkvizicije. Med razstavljenimi predmeti vidiš med drugim vsakovrstne verige, vrvi, vrvaste biče kot take, vrvaste biče z železnimi konicami, železne biče, nate-govalne pograde, nategoval-ne postelje. Za napise razstavljale! v tem primeru niso bili'v zadregi, ker mučilno orodje samo govori dovolj zgovorno, bolj zgovorno, kot bi to mogle izraziti besede. Med drugimi razstavljenimi predmeti, ki kot mučilno orodje ne zadevajo samo katoliško Cerkev, ampak krščanstvo kot tako, so med drugim npr. Jaslice z razlago, kje in kako se je vse začelo; nekaj izbranih podob Madon; Pieta, kip iz 15. stoletja; poslednja sodba, slika iz 17. stoletja — slika po motivu enako z Michaelangelovo poslednjo sodbo v Sikstinski kapeli, a nikakor enaka po umetniški kvaliteti; štirje Apokaliptični jezdeci, slika iz 19. stoletja; kip, Giordano Bruno na goreči grmadi; slika Leva Tolstoja, ki zgoreva v peklenskem ognju, kamor je prišel, ker je za življenja oporekal tako cerkveni kot svetni gosposki; zastopniki obeh ga na daljave opazujejo. Tudi ta slika je še izpred revolucionarne dobe, da je prišla v ateistični muzej, ker se dobro ujema s tonom in tendenco razstave. Med predmeti, slikami in napisi, ki so tendenčno pobarvani in priostreni in so bili narejeni namenoma za to ateistično razstavo, so npr. stojnica z menihom, ki prodaja spominčke vseh vrst od raznih križev in križcev, rožnih vencev in sveč in svečk do cenenih kipcev Praškega Jezuščka, sv. Antona Padovanskega, Male Terezi-ke in celo nekaj votivnih, iz voska narejenih rok in nog; slika meniha, ki meditira v samotni celici; slika knjige in naprsnega križa duhovnika, ki je zapustil duhovski stan, z napisom: ‘Čemu sem sanjal sanje duhovništva’; nekaj plakatov v bolj napadalnem tonu kot: karikatura kapitalista, za katerim stoji omitra-ni škof in v črne talarje oblečeni duhovniki, ki se z mošnjo denarja :v roki reži V o-braz proletarcu z napisom; ‘Duhovniki drže s kapitalom. Proč z njimi’; slika v cunje oblečenega čarovnika in zdravnika v beli halji, ki se soočujeta ob bolniku v postelji, kar naj bi pomenilo toliko kot: odrešenje človeštva je v znanosti in znanstvenih odkritjih in ne v veri, v vra-žarstvu. Lahko si mislite, da razstav-Ijalci ateističnega muzeja tudi niso opustili prilike dotakniti se kočljivega in perečega vprašanja češčenja relikvij, tako v zvezi s katoliško kot enako v zvezi s pravoslavno Cerkvijo. Češčenje relikvij je bilo ‘jabolko prepira’ za časa Reformacije. Vzrok? Veliko zlorab, potvorb, ki so šle včasih v smešno, kot npr. relikvija peresa iz peruti sv. Duha, ki se je v podobi goloba prikazal na glavo Jezusa pri krstu v reki Jordan. Tridentinski koncil se je odločno postavil za češčenje relikvij. 11. Vatikanski koncil je to potrditev ponovil z dodatnim svarilom proti zlorabam. Samo dejstvo pa, da duhovniku, ki mašuje kje drugje in ne na stalno postavljenem oltarju v cerkvi, sedaj po Vatikanskem koncilu ni treba več nositi s seboj kamna z vloženo relikvijo svetnika kot podstavek za kelih in hostijo, kaže, da je poudarek na češčenju relikvij deloma popustil na lestvici vrednot. Ozadje in vzrok tega je najbrže med drugim predvsem poživljeno ekumensko gibanje. Na steni Muzeja bereš na zidnem plakatu v veliki in lahko čitljivi pisavi med drugim naslednje o relikvijah: V letih 1919 in 1920 je bilo odkritih 65 grobnic ‘svetnikov’; v nekaterih izmed njih so našli samo trohneče kosti, v drugih mumificirane, balzamirane ude telesa v že deloma gnijočem stanju; v še drugih povatane in povoščene kosti; nekatere grobnice so bile prazne. Pri mojem prvem obisku v Rusiji je bil v Kijevu na programu tudi obisk samostana Peščerskaja lavra, t.j. po naše Jamski samostan, in katedrala sv. Sofije, ki je kot one katedrale v Kremlju, v naj lepšem stanju od vlade vzdrževana kot muzej. Pe-ščerski — Jamski samostan ima ime po tam nahajajočih se jamah, rekli bi, katakom bah, ki se pa po obsegu seveda ne daj o, primerjati s katakombami v Rimu. Katokom be . so odprte za obisk vernikov, ki do današnjega dne v nepričakovano velikem številu obiskujejo grobove tam pokopanih s v e t n ikov pravoslavne Cerkve. Nekatera trupla teh svetnikov, v samo več ali manj ohranjenem stanju, lahko vidiš za steklom. Stene in tla okoli teh grobov so dobesedno pokrita z voskom, nakapanem od sveč, ki jih vernki v o-gromnem številu prižigajo. Zrak je zatohel in ves zakajen od dima toliko gorečih sveč. Oblast dejansko nikakor ni fizično zaprla katakomb obisku vernikov, a zaprla jih vendar. Kako, na kakšen način? Na kar dosti iznajdljiv način. Vrata v katakombe niso zaprta telesu, ampak razumu, duhu. Ob vhodu v katakombe so postavili majhen ateistični muzejček, kot se spomnim, z eno samo sobo in z enim samim razstavljenim predmetom — egiptsko mumijo v o-čitno izredno dobro ohranjenem stanju. Ni težko uganiti, zakaj prav mumija in zakaj , prav tukaj ob vhodu v katakombe. Napis ob mumiji, ki je pravi vzgled uporabe ‘ar-gumentum ad hominem’, se glasi nekako takole: ‘Ta mumija je iz faraonskih časov, iz dobe za cela stoletja nazaj pred krščansko ero. Vkljub temu je ohranjena dosti boljše kot ona trupla ‘svetnikov’ v katakombah. Ohrani tev trupla namreč ne zavisi od nekakega svetništva, ampak od spretne mumifikacije, predvsem pa od suhote terena, v katerega je truplo položeno’. Namen razstavljal-cev je, da obiskovalec grobov more in mora brati med vrsticami: Da so trupla svetni-ših menihov pokopanih v katakombah, kolikor toliko o-hranjena, je to treba pripisovati ne svetništvu, ampak peščenemu suhemu terenu jamskih grobov. Kot smo že omenili, so narodne pravoslavne Cerkve bile in so vedno močno naslonjene na določeno svetno o-blast, s katero delajo v večji ali manjši meri z roko v roki. To je bil gotovo in še posebno slučaj carske Rusije. Da pokažejo vse slabe, da, vse usodne posledice te zveze med svetno in cerkveno o-blastjo, med carjem in patri-jarhom, rabijo razstvaljalci Muzeja celo vrsto statistik. Na velikih stenskih plakatih bereš dolge kolone številk, ki ti povedo, koliko človeških žrtev je bilo v zvezi z gradbo tega ali onega samostana, te ali one katedrale, žrtev v o-bliki smrtnih nesreč pri delu samem, žrtev bolezenskih e-pidemij med delavstvom, žrr tev lakote in revščine. Samo žrtve v zvezi z gradbo katedrale sv. Izaka v Leningradu gredo po teh muzejskih podatkih v visoke tisoče. Car in patrijarh sta prikazana kot faraon in njegov prvi minister z bičem v roki z razliko: tam pri gradbi Keopsove pi- 'z1 - ramide, tu pa pri gradbi Lavre — samostana — sv. Trojice. Ko sedaj zapuščamo Muzej ateizma, naslednjo anekdoto-Sedanji vrhovni predstojnik — general jezuitskega reC^a p. Aruppe je pri obisku Rusi' je obiskal tudi Muzej ateizma v Leningradu. Vodnik, ki mu je bil, v njegovem prime' ru, dodeljen, se še malo zavedal, s kom ima opravka-Med drugim je začel krepk° udarjati čez jezuite gori 111 doli. Kot je bil naučen, jih ie prikazoval kot buržuje, k imajo tesne zveze s kapital' sti, kot zvijačneže, politikah' te, kot naj hujše sovražnike proletariata. Pater Arupp6 se menda ni izdal. Zakaj bi se tudi. Mirno je poslušal, kar je bilo v danem primeru naj' bolj umestno in pametn0. Prav pravi konec zgodbe 111 pa ni znan. Pri študiranju ruščine nas je profesor opozoril na P° men besede jezuit — ijezU — v ruskem jeziku. Beseda seveda najprej pomeni, k tudi za nas, toliko kot čla11 jezuitskega reda. Zaradi zg° devinskega ozadja je Pa *Z raz, beseda zadobila zelo za ničljiv pomen in se sedaj ra bi kot ostra sramotilka. seda ‘ijezuit’ pomeni tolik0 kot hinavec, licemernež, h1 trigant, politikant, podlež. ° je izraz, s katerim se dva na sprotnika lahko obmetavata’ Ruski slovarji, nekateri, vsi, prinašajo besedo v ob ^ pomenih, kot sem se preprl čal. . v Nekaj podobnega se Je našem jeziku zgodilo z beSe^ do tercijal, tercijalka. , besedo far, farski. Tercija^ tercijalka, čisto pravilno lepo ime za člana Tretja reda, je zadobilo pomen 1 ^ merskega pobožnjaka; lZ farški, označba za pripa^nlj.j farnega občestva — izraz, ^ se sedaj po vojni doma v ko rabi in sliši — pomeni ^ liko kot verski prenap0 ali, politično vzeto, kleP a ni podrepnež. In sedaj kot amen k °^S^e Muzeja ateizma: Verniku zaradi obiska Muzeja vera ^ malo ne bo omajala. 2l°ra.^ v zvezi z vero ali veram1 ' če ni fanatik, itak slej ko P^. tudi že sam obsojal; Pre raz zagnana argumentacija ^ stave pa samo odbija 111 prepričuje. , ,cU Nepoučenemu obiskov ^ razstava zbudi samo ra vednost, kar je dobro. ,e Ateist, če in v kolikor ateist, ne pride iz Muzeja^ bolj potrjen v svojem at^ mu. Ateistični muzeji a 1 i« JJld znanstveni napredek a: po Tertulijanu je: ‘Anima ^ mana naturaliter chrisi-1 v r Človek ^1qY po svoji naravi veren. u 0 kar pomeni, prevedeno .g zik ekumenizma: CloVe ^ je tisto bitje v vesoljstvU^ ve, da ne ve in se zato hu stega v neznano, v rn-rij ozno, kar je začetek v' vere, kar je vera. ist^ sake Iz naših Jamesburg, N.Y. — no uredništvo Ameriške ^ movine. Vidim, da mi ^ kmalu potekla naročnina- ^ vam pošiljam $30 za kar je več, pa naj bo v poro listu. S časopisom ^ prav zadovoljna. Vse naKc[-še pozdravlja vaša dolg0 na naročnica r ga. Anna Jachiko * j! Cicero, 111. — Spoštova ^ Prilagam denarno nakaz ^ za obnovo naročnine A-eno leto. S spoštovanjem Maria BrenP0 ------o-----' Ameriško Domovin« j Pasjost nad Njujorškem je prešla, toda../ NEW YORK, N.Y. — Naše slovensko skupnostno življenje pri Sv. Cirilu nam teče . po izvoženih kolesnicah, kar povzroča, da se od časa do časa nekam malo pogrezne in zastane. Zmerom težje in težje ga bo voziti naprej tudi takrat, ko soparice moreče ne bo v ozračju nad Njujorškem, po katerem so naši slovenski srenj čani in pa farani slovenskega Sv. Cirila na Osmi razpršeni. Na dan Velike maše, kot ponavadi na Slovenskem, če je le dež malce poškropil razbeljeno zemljo, se je tudi nam na Njujorškem pasjost v zraku pretrgala. Kar oddahnili smo se v tem pogledu. Vendar življenje pozna še druge nevšečnosti, ki so bolj moreče, kot pa je vročinska in mokrotna soparica v ozračju, ko te mrtviči tako močno, da pozabljaš na dolžnost obiskovanja narodne cerkve na tujem. Ena od teh je starost, ki s seboj mnogokrat prinaša be-težnost in nezmožnost in te priklepa na dom in celo na postelj ali pa invalidni voziček. To ugotavljanje mi je prinesla pomisel na: Mici Ro-de-Molec, Josephine Kukovič (Zniderjevo Pepo), Cilko Remec, Terezo Zajc, Terezo Škrabe, Lojzo Kirše, Josephine Grašek in druge. Vse te in mnoge ter mnogi drugi so enkrat redno prihajali k slovenskemu Sv. Cirilu na Osmo. Polnili so domačo cerkvico in tudi delali vse, kar se je dalo, da je bilo v tem slovenskem središču življenje bogatejše, ne samo v zabavnosti — ampak tudi v verskem duhovnem izživljanju. Litanije so takrat še peli, h križevem potu so hodili, rožni venec so molili in 40-urno pobožnost opravljali. In še bi radi prišli med nas na Osmo, da bi bila naša cerkvica polnejša, pa jim telesne moči tega ne dovole, ker so splahnele in noge jih več ne drže pokonci. Vse njihovo življenje in vse njihove nevšečnosti teko mimo nas, ko jih pozabljamo. Pozabljamo pa jih, ker samo molimo, a dela usmiljenja so za nas v- času pridobivanja pretežka in premalo pridobitna v materialnem in hgod-nostnem pogledu. Pa še ena pasjost nas kar naprej zasleduje, je skrivna in hodi stalno z nami in nam jemlje iz naše srede brate in sestre. Ta skrivna zalezovalka, ki ji pravimo smrt, nas je spet življenjsko oškodovala za dvoje življenj. V t r e t j em avgustovskem tednu nam je iztrgala srenj-čanko Mary Žavbi, po domače Goltnarjevo Mici iz Vira pri Domžalah, ki je skoraj do nedavnega stalno živela v Ridgewoodu. Pred leti je bila močno delavna faranka slovenskega Sv. Cirila. Dobro leto je bila že pri hčerki na Long Islandu, kjer je umrla in je tudi pokopana na St. Charle’s pokopališču, koder leži že veliko naših slovenskih rojakov. Oznanilo njene smrti nas je zalotilo v presenečenju. Za mnoge od nas pa so se vlekli moreči dnevi od 17. julija pa vse do septemberske-ga dneva Male maše, ko so začeli telefonski klici oznanjati: Danes ob 7. zjutraj je za zmerom zaspal Frank Vojska. In tako ga ne bo nikdar več k slovenskemu Sv. Cirilu na Osmi, kamor je redno prihajal vsako nedeljo. Da, prav vsako nedeljo, vse od svojega prihoda v Ameriko, skoraj .pred 58 leti, pa do letošnjega 13. julija. Zares, ne vem, če je imela naša cerkvica zvestejšega obiskovalca. V tem pogledu je bil nadkrilil celo u-mrlega Jožeta Škrabeta, ker se je več kot 10 let obotavljal vključiti se v svetocirilsko slovensko cerkveno skupnost, ko je poskušal s svojo faro v Brooklynu. Frank pa je bil zares fant od fare na Osmi. Tudi v njeni neposredni'soseščini je preživel svoja ameriška leta. Najprej na Četrti cesti med Avenijo A in B, vse od prihoda v svojo novo domovino Ameriko, ki jo je zmeraj imel kot svojo pravo, in pa do vpoklica k vojakom med drugo svetovno vojno. Ko se je vrnil iz vojske, ki jo je služil vseskozi kar na a-meriških tleh, v letalski šoli v New Jerseyju kot‘inštruktor drugih, ko je sam uspešno opravil ta tečaj. Po vojni, ko se je vrnil, si je poiskal stanovanje na Deveti cesti, tako da je okoli vogala prihajal k Sv. Cirilu. Samo zadnjih 12 let je živel v Ridgewoodu, prav v moji soseščini, tudi ob Wyckoffu. Velikokrat me je odpeljal na Osmo, ko sem ga poklical, posebno, če sem bil obremenjen s slovenskimi knjigami, ki sem jih za Ligo slovenskih Amerikancev razpečaval na Osmi, pa kadar je bilo slabo vreme. V letih, ko mene še ni bilo na Njujorškem, je bil Frank še vse bolj delaven na Osmi. V letih naj hujše krize, Jcar jih je slovenska farna skupnost doživela, ko so Domo-vinci zapustili Sv. Cirila in ustvarili pravi razdor, je bil Frank med tistimi, ki so reševali to farno skupnost in u-stanovili farno društvo Bled, ki je kar 10 let delovalo in splahnelo. Za njegovega naslednika bi lahko vzeli društvo Prešern po drugi svetovni vojni. Kajti člani Bleda so skrbeli za petje in igre na Osmi. Frank je začel peti, in je pel vse do letošnjega junija na koru. Ob koncu junija je prenehal hoditi na kor. Raje se je vsedel v zadnjo klop v cerkvi. In malo poprej sem že v njegovem obrazu zaslutil, da se z njim nekaj dogaja. Skorajda nekaj neverjetnega, da bi bil Frank bolan. Pa vendar bil je zares bolan in to težko bolan, da, smrtno bolan. In vendar nikomur ni nič potožil, vse do 14. julija, ko je prvič odšel k zdravniku. Ta ga je čez 3 dni poslal v bolnico. Na peti dan so ga o-perirali, a operacija ni uspela, ker rak se mu je že vse preveč prihuljeno razlezel. In rakasti izrastek ob jetrih, kjer ga niso mogli odstraniti, je bil smrtonosen. Osem tednov v bolnici je-bilo zanj dovolj trpljenja, da je mirno v Gospodu zaspal na dan Marijinega rojstva, ki smo ga na Slovenskem slavili, a tu v Ameriki je delavni dan, celo za katoliške šole. In na ta dan je bil mrtvi Frank prepeljan iz Wyckoff bolnice v pogrebno žalo Peter Geis v Ridgewoodu, kar nasproti Ligine, hiše, kamor je velikokrat prihajal na cer-kvamc pevske, vaje. V sredo zvečer je mrtvi Frank spet sklical naše Fanta z Osme, ki so' mu pod vodstvom organista Franja Kostanj skega v hvaležnost in slavo lepo zapeli, medtem ko je župnik, oče Robert opravil molitve in se z lepimi besedami od njega poslovil tajnik Lige slovenskih Amerikancev inž. Simon Kregar. Te poslovilne besede v celoti objavljam po mojem dopisu. V zadnjih letih sem bil morda jaz tisti, s katerim je bil Frank še največ v družbi, razen, s sestrično Ančko O-blakovo in sestrično ter bratrancem v Doverju, N.J., kamor je redno zahajal vsako drugo nedeljo. V tem oziru me seveda tolče tudi družba v pivnici Lockner na vogalu Wyckoff in Gates Avenue v Ridgewoodu. Sem me je vsa leta spravljal, a ni uspel. Rad pa sem šel z njim v Jamaica Bay, koder sva posedela ob vročih večerih in se pomenkovala. Frank je bil svojevrsten. Rad v družbi, a zaprt v svoj svet. Svoje notranjosti ni razkazoval nikomur, kot tudi ni nikogar vabil v svoje domovanje, ki je bilo nadvse skromno. Skromnost je imel rad, pa je bil ob prilikah tudi gurman, kot da se ni mogel ločiti od skromnega doma pri Tomžku pod domžalskim cerkvenim gričkom na stobovski plati ob Stobošaku, malem bajtarju, kjer je kot fant podnevi lovil žabe, ob večerih pa poslušal njihovo rega, rega, kvak, kvak ... Tod je rad brodil po blatu in vodi ter lovil žabja jajčeca in vodne alge. Hkrati se je pogrezal v primitivno življenje narave* v katero ni toliko prodrl na Slovenskem, ker je po drugem letu meščanske šole v Šiški že odšel v ameriški svet. In v tem se je s svojim nespremenjenim bistvom po svoje razživel, se zanimal zanj bolj kot mi intelektualni kulturniki. Ameriko je poznal, tudi njeno rastlinstvo in živalstvo, 'pa tudi slikarske • struje v tej deželi, razen skrajnega mode»nizma, ki ga sploh ni hotel pogledati. In tak je bil Frank tudi v drugih stvareh. Ko sem mu pred 10 leti govoril, da bo Ridgewood močno padal, mi je rekel: Zakaj pa gledal na tisto, kar propada, drugam poglej. In tak je bil tudi ob bolezni svoji. Ni menda hotel vedeti in čutiti, kar je dejansko že čutil. Tarnal in vzdihoval pa Frank zares ni! Več kot 25 let se je udeleževal slikarskih razstav na Washington Square v mestni njujorški četrti Greenwich Villlage, spomladi ob Dnevu mrtvih in jeseni ob Delavskem. Do slikarstva je imel nekaj nagnjertja v sebi. Vendar samo priložnostno ga je to razpoloženje zagrabilo. Tedaj je poiskal kakšno razglednico in razpel platno ter nanesel nanj, kar mu je ugajalo. Včasih pa se je kam odpeljal, vzel s seboj fotoaparat in u-jel vanj, kar ga je v naravi zagrabilo in potem prenesel s slike na platno. Jaz bi rekel, da je bil slikar, toda ne umetnik. O tem sva mnogo govorila, včasih mi je kaj zameril za minuto! Frank se ni nikdar prepiral. Zmerom pa se je razburljivo zavzel za A-meriko, kateri je bil zares zvest, čisto po reku: My country, right or wrong! V taki ihti smo ga prečesto lahko opazovali tudi za baro na Osmi, kjer je užival kot točaj in premnogokrat razkrival svoj amerikanizem, na katerega se je ponašal. V krsti ob vzglavju je to nazorno ponazorovala v trikote blazino zvita ameriška zastava. A njegova smrt je v naši njujorški skupnosti razgrnila pred nami sliko slovenskega pogreba, opravljenega samo s slovensko besedo, kateri je Frank v življenju že raje dal drugo mesto. Vendar Frank je bil Frank slovenske Osme, in slovenska Osma se je od njega za zvestobo po slovensko poslovila in ga položila v iskreno prisvojeno ameriško zemljo. V nesmrtnost je globoko veroval, in zato tudi tega sep-tembskega dne ni umrl. Tone Osovnik Franku Vojski v spomin Gospod župnik, sorodniki in prijatelji Franka Vojske! Ko smo pred skoraj tremi desetletji na tržaškem radiu pripravljali slušno igro “A-merikanec”, me je rajni profesor Jože Peterlin učil, kako naj igram slovenskega Ame-rikanca: “Vseobsežen je, prešeren, svoboden in samosvoj gospod, odkrit in vesel človek, nekako živo razodetje Novega sveta, v katerega rojstne listine so očetje domovine zapisali pravico do sreče v isti sapi s pravicami človeka. V hipu pa” je učil Jože Peterlin, “ga prevzame slovensko domotožje.” Glejte, Frank Vojska je bil zares slovenski Amerikanec. V dolgih, veselih in žalostnih letih nisem srečal rojaka, ki bi bil v taki meri povezan z Ameriko preprostega človeka, ž Ameriko večnega nastajanja. Nisem našel nikogar, ki bi bolj zaupal v našo deželo. Lani, novembra, na našem slovenskem srečanju, je ponavljal: “Veš, ameriški li- stini, to je ustavi in izjavi o neodvisnosti, se na dolgo roko nihče ne more ogniti. V neki meri se sklicuje na vest, ne pozna ne laži in ne prevare.” Živel je med garači in vsrkal vase njihove značilnosti, vestnost pri delu, po delu pa — kot bi vsa teža'padla, z ramen, predvsem pa večno lebdeče zaupanje v pravico. Ko sem ga zadnjič videl, je sedel na pragu slovenske cerkve, sam, otožen in zamišljen. Na stopnišču naše cerkve, ki je znano po vsem svetu po podobah mladega grozda nasmejanih slovenskih o-trok za Velike noči, po rožah, butaricah, nošah in barvah. “Ne morem več voziti, ne vidim prav, bojim se vijugaste poti v Mohansic Park. Domov grem.” Z gospodom župnikom patrom Robertom sva ga vzela s seboj. Mož, ki je rad prisedel k dobri mizi, ki je rad držal kozarček in prepeval, je molčal ves čas. Bilo je meseca julija tega leta. Bil je zrel grozd za trgatev, in trgatev je prišla v nekaj tednih. Frank Vojska je bil slovenska korenina. Mož starega rodu, o katerem dostikrat pravijo, da novih rodov ne razume, ni zamudil ene same slovenske prireditve, igre, veselice, trgatve, obletnice, prosvetne ure, pa tudi slovenskih srečanj v dvoranah new-yorških univerz in akademskih ustanov. Bil je v dno svoje slovenske biti vesel z nami, da zmoremo v tej metropoli, v središču sveta, o-hraniti neskaljeno slovenstvo na višini ameriške omike. “Fantje, lepo ste napravili,” je ponavljal, “lepo ste napravili!” Le odkod je poznal globine slovenske ustvarjalnosti, poezije, glasbe, likovnih stvaritev? Zanimal se je za vsa vprašanja, ki določajo usodo preprostih ljudi, za zakonodajo, mestno in krajevno u-pravo, za delavske unije; propadanje Ridgewooda ga je močno prizadelo — vendar se ni umaknil. Frank Vojska je bil mož dveh domovin in dveh zvestob, slovenske in ameriške. “Vojska bo!” smo rekli. “Vojska je!” je odgovoril. Sedaj je mir, Frank Vojska je v miru. Pogrešali ga bomo, pevca na koru, slovenskega slikarja-samouka, enega izmed temeljnih kamnov slovenske družabnosti v ameri- ški metropoli. Pogrešali ga bodo ameriški prijatelji v Ridgewoodu, preprosti ljudje večnega pričakovanja, iskalci ugčdij v drobcenih rečeh, bogastva v preproščini, prešer-nosti v skromnosti. “Veš,” tako je pripovedoval, “na večer si pa zaželim a cup of hot coffee. Ko pridem domov, odprem pipico — pravega štedilnika niti nimam — vzamem kozarec, ga napolnim z instant, potem pa -----------------------------o- vlijem toplo vodo kar iz pipice in si pripravim a cup of hot coffee. Vidiš, tako je!” Ko je prišel v nebesa, je. gotovo po svoje rekel: “Pojdite no, takega vendar nisem vreden.” Pa jih je temeljito zaslužil! Naj počiva v miru! (Govor inž. Simona Kregarja v slovo Franku Vojski v Peter Geis pogrebnem zavodu v New Yorku, 10. septembra 1980.) Slovenske ženske zveae p®da svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. uri popoldne. DECEMBER 7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽE-VANJE v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne. 13. — Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi Miklavževanje za mladinsko članstvo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Začetek ob 2.30 popoldne. « ► T 1 KOLEDAR društvenih prireditev j J . i * j i OKTOBER 4. — Slovenski delavski dom na Waterloo priredi pečenje školjk. Dobiček gre v korist Doma. Servirajo od 6. do 8. zvečer. 5. — Slovenski narodni dom na Stanley Ave., Maple Hts. priredi Vinsko trgatev. Začetek ob 2. uri popoldne. 5.—Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi kosilo v prid Pro-Life Assn, v avditoriju pri Sv. Vidu. Servirajo od 11. dop. do 3. pop. 11. — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer. 11. — Društvo §.P.B. Cleveland priredi prijateljsko srečanje ob 30-letnici prihoda v Ameriko z družabnim večerom v avditoriju sv. Vida. 11. — Odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. priredi “Jadransko noč” z večerjo in plesom. 18. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zvečer. 18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. 23. — Slovenska filharmonija iz Ljubljane gostuje v koncertni dvorani Severance Hall. 25. — Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. 23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. 30. — Pevski zbor “Dawn” 14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št. 169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmca Ave. 1981 FEBRUAR 22. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima kosilo v korist šole v farni dvorani. Servirajo od 11.30 do 1.30 popoldne. MAJ 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Za vsakovrstna tiskarska dela ae priporoča TISKARHA AMERIŠKE DOMOVINE €117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio teL HE 1-0628 % TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice NajlepAa izdelava > Prvovrsten papir • Hitra postreiba NAROČAJTE TISKOVINE PRi NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE NOVEMBER 8. — Praznovanje 30-letnice društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer. 8. — Belokranjski klub priredi svoja vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”. 9. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne. 9. — Občni zbor Slovcnsko-ameriškega primorskega kluba v prostorih Tony’s Polka Village na E. 185 cesti. Začetek ob 3. uri popoldne. 29,—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road. J ------- • OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE ^ • dopisujte v / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOV* • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO \ —žz.mzT"""!!! ' J ____________J obfiaja 90-letnico ustanovitve Cleveland, Ohio — V nedeljo, 28. septembra 1980, bo društvo sv. Vida št. 25 K.S.K.J., Cleveland, Ohio, obhajalo 90. obletnico ustanovitve. V ta namen bo ob 9.15 uri zjutraj darovana sv. masa v cerkvi sv. Vida, pri kateri bo članstvo skupno šlo k sv. obhajilu. Po sv. maši bo v cerkveni dvorani skupen zajtrk za članstvo in njih družine. Zajtrk je brezplačen, treba pa je priglasiti udeležbo, da vedo koliko pripraviti. Ob tej priložnosti bodo počaščeni člani in članice, ki so že 50 let člani društva ali K.S.K. Jednote. Za rezervacijo pokličite čimprej tajnika društva Albin Orehek, tel. 481-1481. Društvo sv. Vida št. 25 K.S.K.J. ima za seboj pestro zgodovino od prvega naseljevanja Slovencev v Clevelandu do sedanjega časa, saj je še vedno aktivno v mnogih zadevah naselbine, predvsem pa fare sv. Vida. Je najstarejše slovensko društvo in organizacija v Clevelandu. Ustanovljeno je bilo leta 1890 pod imenom “Marijin Spolek”, iz česar moremo sklepati, da je pri ustanovitvi imel opravka znani slovaški duhovnik in velik prijatelj Slovencev Štefan Furdek. “Marijin Spolek” je po slovensko Marijino društvo. Glavni ustanovitelj je bil prvi slovenski naseljenec v Clevelandu Joseph Turk, ki se je naselil v Clevelandu leta 1881. Namen društva je bil pri-bižno isti kot ga nakazujejo še sedaj pravila K.S.K.Jednote. Ustanovitelji so bili: Joseph Turk, ki je bil tudi prvi predsednik društva; Joseph Strniša. Michael Skebe, John Grdina, John Rus, Jakob Turk, Anton Klinc in Joseph Žnidaršič. f' Društvo je delovalo pod imenom “Marijin Spolek” do leta 1893, ko so ustanovili faro sv. Vida. Na željo večine članov so spremenili ime na Slovensko društvo sv. Vida, ki je bilo inkorporirano 14. septembra 1894. Sedež društva je takrat bil na 996 Lake Street. 1 Samostojno društvo sv. Vida se je priključilo K.S.K. Jed-noti 31. maja 1895, torej eno leto po ustanovitvi K.S.K. Jednote. Na seji dne 31. marca 1895, ko so razpravljali o pristopu h K.S.K. Jednoti, so bili navzoči sledeči člani, med katerimi najdemo zelo ugledna imena prvih slovenskih naseljencev v Clevelandu: Rev. Vitus Hribar, John Grdina, Ivan Kadunc, J. Rus, Mike Skebe, Ignac Kaušek, Jos. Mačerol, John Pous, Jacob Grdina, Alois Lausche, Janez Modic, Štefan Novak, J. Brodnik, Jos. Bizjak, Jack Jene, Frank Šalehar, Andrew Zakrajšek, Nikolaj Novak, John Stanko, Joseph Rezek, John Jernejčič, John Boldin, Alois Lah, Frank Perko, Matt Sile, Janez Jadnch, Frank Kastelic, Ignac Žnidaršič, John Hren, Joseph Zupančič, Frank Lausche, Frank Hren, Joseph Mohar, Joseph Germ, Jernej Blatnik, Jacob Turk, Frank Strniša, Joseph Jerič, Štefan Oberstar, Frank Verhunc, Anton Barle, Joseph Čampa, Dominik Perko, John Vidmar, Florijan Za-mejc, Joseph Stimec, Janez Ravšel, Joseph Perko, Mihael Urbas, Frank Bokar, Joseph Tofnaževič, John Berovčan, Anton Boldan, Joseph Škufca, Joseph Rozalin, Anton Adler, John Boldan, Matija Žonta, Simon Marolt, Frank Urankar, John Baznik, Anton Kuhel, Anton Prijatelj, Anton Petrič, Joseph Vidgoj, Ignac Perko. Ta imena sem navedel, ker bo najbrž več sedanjih članov društva sv. Vida št. 25 med njimi našlo imena svojih staršev ali starih staršev. Vsi navedeni so bili najbrž tudi med prvimi farani novoustanovljene fare sv. Vida. Glede pristopa društva h K.S.K.Jednoti pa ni bilo edinosti med članstvom in je prišlo celo do tožbe, ker so nekateri člani zahtevali pri odstopu svoj delež izplačan. Društvo sv. Vida je imelo tudi važno vlogo pri ustanovitvi fare sv. Vida tako z delom pri gradnji cerkve kot s finančno podporo. Društvo sv. Vida je bilo med prvimi, ki je darovalo $150 za gradnjo nove šole Sv. Vida leta 1911. Za tiste čase je bila to kar lepa vsota. Ko so leta 1930 začeli z gradnjo sedanje nove cerkve sv. Vida, je društvo sv. Vida v teku dveh let darovalo za novo cerkev $1.200. V drugi svetovni vojski je 105 članov društva sv. Vida št. 25 služilo v ameriških oboroženih silah. Trije člani so v vojski padli, eden v Afriki, eden v Italiji, eden v Franciji. KANONIK J. J. OMAN: 25 Set med clevelandskimi Slovenci Ali ne stoka morda v vicah v hudem trpljenju in dela pokoro za svoje blazne morije in norije? Saj govori sv. pismo: “Ne pojdeš odtod, dokler ne poplačaš zadnjega vinarja.” Priznam pa, da me Napoleonov grob z vsem svojim sijajem ni prav nič ganil. Povzpeli smo se tudi na Eifflov stolp. Že od mladih nog me je najbolj vleklo v \dšino. Ker so prostrane minnesotske planjave nudile le malo prilike temu mojemu nagonu, sem pa pogosto plezal na visoka drevesa, s katerih sem se na materino in mojo žalost navadno vračal z raztrganimi hlačami. Tudi v Parizu me je vleklo na ta jekleni stolp, ki se dviga skoraj 900 čevljev v zrak in smo ga opazili že dolgo prej, preden smo prišli v mesto. Ob našem posetu je bil Eiflov stolp še naj višja stavba na svetu, danes pa ga že prekaša Empire State Building v New Yorku. Z vzpenjačo smo se peljali skoraj do vrha stolpa in od tam zrli na prekrasno okolico. Razgled je bil nepopisen. V torek zjutraj ob osmih smo zapustili Pariz. Ni mi bilo žal po njem. Menda še nisem videl tako pustega mesta ne prej ne pozneje. Razen tistih pohabljenih sirot v cerkvi presv. Srca nismo ves čas videli niti deset otrok na pa- riških ulicah. Mesto, ki n ma otrok, je puščava, pa naj ima tudi vse druge zanimivosti. Vlak nas je peljal proti jugu na svetovno znano božjo pot v Lurd. Pokrajina, po kateri smo se vozili, je bila nalahno valovita in me je spominjala na zahodno Minnesoto in severno-vzhodno Dako-koto. Farmarji so želi rž in pospravljali seno. Poljsko orodje je bilo videti amerikanskega izvora, le vprega je bila v več slučajih drugačna. Namesto konj in motorjev so vozili voli. Češnje so bile že zrele in drevesa so kar klonila pod težo žlahtnega sadu. Kako lepo nas uči narava: Čim več sadu, tem večja ponižnost. Vendar pa so bile češnje drage, zato se mi je zdelo, da so hoteli kmetje osmukati o-boje, drevesa in nas. Sicer se pa ponavlja vedno stara resnica: če človek ne pozna veljave tujega denarja, ga povsod smukajo. Po valoviti ravnini, ki sega tja do mesta Bordeaux, se raztezajo rodovitni in skrbno obdelani vinogradi, mimo katerih smo ure in ure brzeli. Ko pa prenehajo trtni nasadi, nastopijo obsežni borovi gozdovi. Pokrajina je postajala enolična in dolgočasna. Son-. ce je polagoma zašlo, na zemljo je legla tiha poletna noč. Visoko nad Pireneji, ob katerih vznožju se skriva Lurd, naš težko zaželjeni cilj, je plaval mesec, ki je narahlo razsvetljeval vso pokrajino. Ob eni ponoči smo vendarle prispeli v Lurd, veseli in praznično r a z p o ložehi, ker smo stopili na kraj, ki si ga je izvolila sama nebeška Mati. V Lurdu. Drugo jutro smo bili zgodaj na nogah. S Fathrom Zakrajškom sva skušala čimprej pristopili k oltarju in opraviti sv. mašo. Za strežnika sta se ponudila-Anton Grdina in Jože Biks, ki sta prav lepo in dobro vršila svoj posel, dasi ni znal ne eden ne drugi molitvic, ki jih navadno molijo ministranti. Ne spominjam se pa več, ali sta prejela za svoje ministrantsko opravilo tudi običajni groš ali ne? Le to vem, da naju ni doslej še nobeden izmed njiju terjal. Tudi to vem, da sta med sv. mašo in tudi pozneje goreče molila. Sicer pa je v Lurdu votlina in bližnja okolica za slehernega kristjana svet kraj. Tja večkrat prihajajo tudi popolni brezverci, ki pa se mnogokrat vrnejo kot verni spreobrnjenci. Pred leti je prišel tja dr. Lesour, zloglasni francoski brezbožnik in eden naj večjih nasprotnikov Katoliške cerkve. Bil je tako zagrizen sovražnik vere, da je opustil zdravništvo in posvetil ves svoj čas boju zoper Boga in cerkev. Imel pa je dobro in verno ženo, ki je neprenehoma molila za njegovo spreobrnjenje. Ker so bile njene molitve na videz brezuspešne, je uboga žena končno sklenila žrtvovati se za dušno ozdravljenje svojega moža. Ljubi Bog je njeno žrtev sprejel. Deset let je trpela hude dušne in telesne muke. Ko pa je čutila, da se ji bliža smrt, je poklicala soproga in mu rekla: “Pojdi v Lurd, tam boš dobil veliko milost. Postal boš dominikanski menih in boš kot tak potem tudi druge spreobračal.” Čeprav so bili tisti trenutki, ko je gledal svoji umirajoči ženi v obraz, resni, so se mu vendar zdele njene besede tako bedaste in smešne, da se je na glas zasmejal. Po smrti svoje žene je hodil dr. Lesour svojo staro pot naprej. V svojih številnih spisih je napadal in sramotil Boga, Marijo, cerkev in vse, kar je dobrega in svetega. Nekega dne pa je razločno zaslišal glas svoje žene, ki mu je velel: ‘Pojdi v Lurd!” O-supel je nekaj časa gledal o-koli sebe, toda nikogar ni o- pazil. Vendar je kmalu pozabil na ta slučaj in nadaljeval svojo gonjo zoper Boga. Toda nekega dne je znova zaslišal glas: “Pojdi v Lurd!” Glas je bil isti kot prvič. Dr. Lesour je začel razmišljati ta nenavadni pojav. Končno mu je pa šinila v glavo misel: “Dobro! Pojdem v Lurd, da pred vsem svetom razkrinkam ta kraj laži in sleparij. Svetu hočem pokazati, kako katoliška Cerkev ljudi slepari in za nos vodi.” Bil je mož beseda. Kmalu nato je odšel v Lurd, kjer je takoj začel z delom razkrinkanja. “Opazoval sem,” tako sam poroča, “vse na lastne oči. Obiskal sem votlino, da bi videl, kaj vse se tam godi. Videl sam, kako so ljudje prihajali, spoštljivo poklekovali in iskreno molili. Jaz sem stal ob strani in jih smehljaje.se pomiloval. Domišljal sem si, da sem edini prosvetljenec, ki bi se za nobeno ceno ne uklonil temu praznoverju. Toda računal sem brez Njega, ki more upogniti tudi najtrše koleno in razsvetliti tudi najtemnejšo pamet. Kakor da me je nekaj zadelo v glavo, sem se hipoma zavedel, da verujem. Da, verujem, živo verujem brez vsakega pomisleka! Vse, kar poprej nisem mogel razumeti, mi je postalo jasno in logično. Kakor poprej nisem mogel umeti, kako je izobraženemu človeku mogoče verovati, tako sedaj nisem mogel pojmovati, kako je spričo jasnih dokazov mogoče biti neveren. Zdrsnil sem na kolena in molil, molil sem tako prisrčno, iskreno in hvaležno, kot še nikdar poprej. Se- V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS KARL PUGEL Njegovo srce je prenehalo biti 28. septembra 1969 Enajst let Tebe zemlja krije, v tihem grobu mirno spiš. Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Žalujoči: Mary, soproga Leon, sin Vida Gregorič, hčerka Mihaela in Kristina, sestri Leonida ter Lidija, vnukinji Cleveland, Ohio 29. sept. 1980. F Najbrž od nobenega K.S.K.J. društva ni bilo toliko članov izvoljenih v glavni odbor K.S.K.Jednote kot od društva Sv. Vida št. 25. Dva sta bila celo glavna predsednika in sicer Anton Grdina in Joseph Nemanich. V glavnem odboru so bili tudi sledeči člani društva sv. Vida št. 25: Prvi je bil Mihael Skebe, potem Joseph Jarc, John Zulich, Joseph Russ, dr. J. M. Selikar, dr. M. F. Oman, Ivan Zupan, Ivan Račič, Ernest Račič in v sedanjem glavnem odboru so še msgr. Louis B. Baznik, Anthony Mravle in Joseph Baškovič. V tem letu vodi poslovanje društva sv. Vida št. 25 sledeči odbor: Joseph S. Baškovič, predsednik; Joseph Hočevar, podpredsednik; Albin Orehek, tajnik; Frank Zupančič, zapisnikar; John Turek, blagajnik. Reditelj Frank Turek. Nadzorni odbor: James Debevec, John Hočevar in Dominic Stupica. Nekaj več podrobnosti o zgodovini društva sv. Vida št. 25 je bilo objavljenih v angleškem delu Glasila od 3. septembra 1980, zbral Frank Zupančič. Uglednemu in aktivnemu K.S.K.J. društvu sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio, prisrčno čestitamo ob častitljivi 90-letnici plodnega delovanja med Slovenci v Clevelandu. Le tako naprej, saj boste kmalu obhajali zavidljiv jubilej 100-letnice društva. Jože Melaher Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine! Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim! CICHOCKI LEGAL CLINIC ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942 ‘Legal Services at Reasonable Rates” SAVE NABIRALCE OGLASOV IŠČEMO! TISKARNA AMERIŠKA DOMOVINA NUJNO IŠČE NABIRALCE OGLASOV. ODLIČNI ZASLUŽKI MOŽNI. KLIČITE 431-0628 Svojo blago dušo je izdihnila dne 26. septembra 1962. Vi v zborih nebeških prepevajte slavo, , mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas, kjer Stvarnik je Vaše nebeško plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas. Žalujoči: hčerke PAVLA, Mrs. MARIJA STARIČ, Mrs. KATARINA SRŠEN, snaha KRISTINA RIHTAR, zet — MIHA SRŠEN — vnuki in vnukinje, nečaki in nečakinje, in ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 29. septembra 1980. daj sem šele spoznal, koliko je morala trpeti moja rajnka žena, ko je videla mene brezverca, kako ošabno in slepo sem drvel v pogubo. O, da bi bila sedaj poleg mene!” (Dalje prihodnjič) PrijafeFs Pharmacy St. Clair Ave. &N E. 68 St. 361-1212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. MAU OGLASI FOR RENT 4 room and 3 room suite, up. Newly decorated. Bath & furnace. Near St. Vitus parish. Ideal for a single or retired couple. 881-7122. (108-110) FOR RENT 5 rooms unfurnished. Lake-wood area. Adult couple. No pets. — Call 221-5033. (108-111) FOR RENT 5 rooms up. Coliinwood area. Call 451-7909 after 12 noon. (108-111) HIŠA NAPRODAJ Lepo, čista. Okolica Grove-wood in Lakeshore. 486-1451. (108-111) For Rent Furnished Rooms. Call 361-4423 INSIDE - OUTSIDE WORK Redecorating, painting, repairs of all kinds including plumbing & roofing. Call 431-7240 (108-113) HAIRDRESSER Part tifne or full time, Tues. thru Sat. MASSEUSE Full time Mon. thru Sat. Call 681-5353 except Mon. (108), (110) V NAJEM Stanovanje z dvema spalnicama na Grovewood Ave. oddajo samo odraslim. Kličite 953-1544 po 6. uri zvečer. ______________________(X) For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call 881-0683 anytime. Estimates free. (x) BY OWNER North of Blvd.—3 bedrooms, 2 car garage, 2 full baths, ultra modern kitchen, fireplace, new carpeting thruout. Central air, many extras. Executive home. Immediate occupancy. Belter than new. 17628 Harland Ave. 481-2433, eve. 531-8041 (X) For Rent Available Sept. 1 1 Bedroom unfurnished suite. E. 60 St. north of Superior. Call week days — 5:30 to 7:30 p.m. 442-4386 or 338-3860. (100-108) V NAJEM Spalnico oddajo moškemu ali ženski. Kličite tel. 261-6995. (107-108) American-Swiss Watch & Jewelry Service ALL WORK GUARANTEED European Craftsman I Restore Antiques 761 E. 186 SI. 531-6625 (107-109)