9 E »
I II:
Graphart - spodbuden
nov začetek in slab konec 5
Aleš Waltritsch goriški kandidat na aprilskih deželnih volitvah
/9
Za ohranitev brigade Pozzuolo demonstriralo okrog 500 ljudi
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 10. FEBRUARJA 2013
št. 34 (20.662) leto LXIX._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
Se bomo pustili znova prevarati?
Dušan Udovič
Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami je bilo tudi tokrat uveljavljeno pravilo, da se volilne ankete in sondaže javnega mnenja ne objavljajo. To ne pomeni, da se jih vodilni politiki in vrhovi strank ne bodo posluževali, gotovo bodo to delali do zadnjega trenutka. Ker vemo, kako stvari delujejo v tej državi, lahko pričakujemo, da bodo, kljub prepovedi, tako kot vedno doslej, v javnost tako ali drugače po neznanih poteh pricurljale projekcije ekspertov, ki bodo skušale do zadnjega dne usmerjati volivce. Pač v intrigantskem stilu, »govori se« ali »vox populi«, kar je morda še bolj učinkovito od objavljenih anket.
Od slednjih je, kot je splošno znano, še zlasti obseden Berlusconi, ki tako rekoč ne naredi niti koraka do stranišča, ne da bi prej zvedel, kako kažejo ankete. Vitez ima poleg tega, tako kot že dvajset let, odkar je prišel na oblast, na razpolago svoje televizije, ki se, kot povedo izkušnje, bolj malo zmenijo za »par condicio« in kršijo pravila kot po tekočem traku, kar seveda velja tudi za njegove tiskane medije. Tu so tudi državni kontrolni organi skoraj povsem nemočni, kvečjemu lahko kakšnemu šefu televizijskega kanala navijejo uho, izrečejo kakšen javni opomin ali denarno globo. Pravi Blažev žegen, kot bi se reklo pri nas ali aspirin proti metastazi, kot je v dnevniku La Repubblica zapisal Giovanni Valentini.
Bersani apelira na »inteligenco volivcev«, ki naj bi po njegovem znali razumeti, kam pes taco moli.
(Nadajevanje na 2. strani)
italija - Sedaj je pod udarom proračun Evropske unije
Še točno dva tedna do predčasnih volitev
opčine - Velika množica na 46. izvedbi kraškega pusta
Zmagala domača Arka Maya
Praprovci športno sprejeli drugo mesto - Med skupinami najboljša gropajsko-padriška naveza
OPČINE - Lovorika 46. Kraškega pusta je odplula z opensko »Arka Mayo« (na sliki spodaj). Trikratni zmagovalci prejšnjih izvedb iz Prapro-ta pa so drugo mesto sprejel z zelo športnim pristopom. Igralniška gropajsko-padriška naveza (spodaj) je bila zmagovita v konkurenci skupin.
Prizadevne pustarje je tudi letos pozdravilo številno in pogumno občinstvo, ki vsako leto premaguje mraz, letos tudi kako naivno snežinko. Mnogi so v zadovoljstvo organizatorjev ocenili, da je letošnja izvedba presegla lansko.
Na 14. in 15. strani
RIM - Italija stopa v zadnja dva tedna kampanje za predčasne politične volitve. Predvolilno soočenje je včeraj »popestril« kompromis o finančnem proračunu Evropske unije, ki je doživel ne le pikre kritike evropskega parlamenta, temveč tudi glavnine italijanskih političnih strank. Seveda z izjemo predsednika vlade v odstopu Maria Monti-ja, ki je prepričan, da bo Italija s tako zasnovanim proračunom EU le pridobila.
Vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani ni tega mnenja. Prepričan je namreč, da tako zasnovani proračun EU koristi le Veliki Britaniji.
Na 19. strani
Kulturni praznik s slovensko popevko
Na 3. strani
Utajevalcem zasegli deset milijonov evrov
Na 4. strani
Povezovanje naj izboljša raven zdravstvene oskrbe
Na 5. strani
Nad Jamljami odkrili 300 bomb
Na 10. strani
Ateistka in duhovnik o veri in še marsičem
Na 10. strani
Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike
za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.
Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h
in od 15h do 17h.
Ob sobotah pa od 10h do 12h.
Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345.
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
eč V Or
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
Proizvodnja notranjih lesenih vrat in stopnic
Obrtna cona »Zgonik«
Ulica Proseška postaja, 29/b ZGONIK
Tel. 040 2528131 Fax 040 2529329 e-mail: d.milkovic@libero.it
2
Nedelja, 10. februarja 2013
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
slovenija - Opozorilo predsednika republike Boruta Pahorja
Skupna odgovornost za strpnost
Po dveh petkovih demonstracijah Odbor za pravično in solidarno družbo zavrača Janševe »demonizacijske prijeme«
LJUBLJANA - V uradu predsednika republike so po petkovem dogajanju v prestolnici zapisali, da predsednik Borut Pahor že dlje časa opozarja na skupno odgovornost za strpnost in visoko raven politične kulture. Po njihovih navedbah je za opozorilo na to skupno odgovornost izkoristil tudi dvostranske pogovore s predsedniki parlamentarnih strank. Kot so izpostavili v predsednikovem uradu, je Pahor večkrat opozoril, da se morajo zlasti politiki in vsi, ki sodelujejo v javnem dialogu, disciplinirano vzdržati vsake izjave, ki jo lahko kdo razume kot žaljivo, nestrpno ali celo sovražno.
»To je naša najbolj elementarna dolžnost v skrbi za prepotrebno ozračje tolerance, svobode in spoštovanja eden do drugega,« so še navedli predsednikove besede iz govora na prireditvi ob 70. letnici zadnjega boja Pohorskega bataljona. Na isti slovesnosti je Pahor pozval k medsebojnemu spoštovanju, medčloveškemu razumevanju in obsodbi razpihovanja ideoloških strasti in političnih radikaliz-
mov vseh vrst. »Če bomo to storili dovolj zgodaj in dovolj prepričljivo, bomo močan branik miru in strpne družbe. Samo v taki se bo vsak od nas počutil varnega, ne glede na njegove nazore, življenjski stil ali druge razlike,« je poudaril.
Da ne gre podcenjevati sedanje krizne situacije, je opozoril tudi na slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina
na žrtve holokavsta v Mariboru in posvaril, naj se ne podcenjuje nobenega incidenta, naj bo na prvi pogled še tako naključen, ali omejenega nasilja, kajti če bomo tiho, se nam lahko zgodijo novi in novi incidenti. Obenem je opozoril, da ni nujno, da samo tisti, ki so v stiski, zaradi nepotrpežljivosti znižajo raven potrebne strpnosti. Prav lahko to izkoristijo tudi tisti, ki imajo take ali drugačne politične načrte za svoje cilje.
Sicer pa predsednik tudi meni, da je bilo zavračanje ukrepov, ki so potrebni za soočanje s krizo, velikokrat povezano z vtisom, da te neenakosti in nepravičnosti ne odpravljajo, temveč jo ščitijo. Če pa »bomo pravno učinkovito preprečevali ali kaznovali zlorabe oblasti in moči v politiki, v gospodarstvu in družbi nasploh«, bo tudi prepotrebna podpora ljudi za nujne reforme.
V petek je v Ljubljani najprej potekal Zbor za republiko, kjer je zbrane nagovorilo več govorcev, prek videonago-vora tudi premier Janez Janša. Popoldne
pa je sledila še t. i. tretja vseslovenska ljudska vstaja, uperjena proti političnim elitam.
Na dogajanje so se včeraj odzvali tudi v odboru za pravično in solidarno družbo. Kot so zapisali, je zbranih 20.000 ljudi na popoldanski vstaji »dokaz, kako lahko dostojanstvena in samozavestna množica v svojih zahtevah po socialni državi in odstopu oblastnikov povsem deplasi-ra pomilovanja vredno sledenje političnemu vodji«.
Odbor - njegovi vidnejši člani so tudi Jože Pirjevec, Darko Štrajn, Dušan Ke-ber, Niko Toš, Matevž Krivic, Aleš Gulič, Spomenka Hribar, Nikola Damjanič in Ljubo Bavcon - med drugim še piše, da velika udeležba mladih na vstaji zbuja upanje v prihodnost in to, da mladina odklanja neoliberalistično ideologijo in njeno ekonomsko podstat. V odboru so kritični tudi do Janševih besed, do, kot so zapisali, »demonizacijskih prijemov«, ko je med drugim protestnike označil za integralni del »levega fašizma«. (STA)
Ud kapca du murja
TRST - »Ud kapca du murja« (Pogled iz slovenske Istre na Trst) je dokumentarni film, ki prikazuje sodobnejšo zgodovino Istranov od časov fašističnega nasilja do burnih dogodkov, ki so sledili osvoboditvi. V razpletanju zgodovinskih dogodkov je prikazan velik razvoj, ki ga je Istra doživela po drugi svetovni vojni na vseh področjih. Vabljeni, da si ogledate novo produkcijo Slovenskega televizijskega programa RAI 3bis nocoj ob 20.50. Ponovitev bo v četrtek ob isti uri.
Zorko Simčič na radiu TSA
TRST - Radio Trst A bo danes ob 12.00 predvajal pogovor z letošnjim dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo, pisateljem, dramatikom in esejistom Zorkom Simčičem. Gre za oddajo, ki je nastala ob pisateljevi 90-letnici . V daljšem radijskem intervjuju bo književnik obudil spomine na vojne in povojne čase. Govoril bo tudi o svojem bogatem literarnem opusu in o emigraciji v Argentino, kjer je sooblikoval kulturno življenje pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Ai-resu. Z Zorkom Simčičem se bo pogovarjala Neva Zaghet, oddajo pa je pripravila urednica Ines Škabar. Ponovitev bo na sporedu jutri ob 14.10.
firence - Tudi Štefan Čok na posvetu o fojbah
Zelo zapletena zgodovina italijanske vzhodne meje
FIRENCE - Pokrajinska uprava iz Firenc je v sodelovanju z Nagrado Rusich priredila posvet o fojbah in eksodusu Italijanov iz Istre, na katerega je kot govornika povabila tudi tržaškega Slovenca, zgodovinarja Štefana Čoka (na sliki skupaj s pokrajinskima odbornikoma Cristino Scaletti in Giovannijem Di Fedem). Čok, ki je aktiven v Zvezi partizanov Italije-ANPI, je predaval dijakom iz Firenc in okolice.
V svojem posegu je gost iz Trsta obnovil bolečo zgodovino odnosov na italijanski vzhodni meji, pri čemer je izhajal tudi iz nekaterih čisto osebnih ter družinskih izkušenj. Spomin slovenske družine, ki je imela starega očeta v partizanih, pradeda v avstro-ogrski vojski in ki ji je fašizem poitalijančil priimek, je bistveno različen od spomina ezulske družine. Čok je govoril o zakonu, s katerim je leta 2004 italijanski parlament proglasil 10. februar za dan spomina na fojbe in eksodus, ob tem pa je obžaloval manipulacije in zlorabe tega datuma. Omenil je plakat, s katerim so se nekatere italijanske občine svojčas spomnile fojb s fotografijami italijanskih vojakov, ki v Sloveniji streljajo civiliste.
glasbena matica - Ob dnevu slovenske kulture
Glasbeni poklon Prešernu
Skladatelj Igor Dekleva častni gost - Igrali gojenci iz tržaške, goriške in videmske pokrajine
TRST - »Oj predpust, ti čas presneti! ...da bi več ne prišel v drugo ...« je tožil France Prešeren, ko je opazil, da se je v prazničnem pustnem obdobju njegova mošnja izpraznila ...marsikateri mladi pianist, ki je nastopil v bivšem Narodnem domu ob Dnevu slovenske kulture, bi lahko tožil, da mu je predpust razmajal koncentracijo, toda nastopi služijo tudi temu: da se učenec zave pomanjkljivosti svoje priprave in s pridnim študijem nadoknadi zamujeno.
Skladatelj Igor Dekleva, ki je bil ob skorajšnji osemdesetletnici častni gost prireditve, je bil do grešnikov zelo prizanesljiv ter se jim je zahvalil za trud, ki so ga vložili v študij njegovih skladb. Glasbena matica že tradicionalno posveča svoj poklon izključno slovenskim ustvarjalcem, kot je povedal ravnatelj Bogdan Kralj; približno polovico programa so oblikovali pianisti z vrsto skladb, v katerih je Igor Dekleva strnil svoje pedagoške izkušnje, pa tudi ustvarjalne prebliske, saj so tudi etude glasbeno prijetne. Etudo v akordih je zaigrala Asja Rapotec, učenka prof. Claudie Sedmach, Triole v gibanju Tina Hussu, učenka prof. Beatrice Zonta, Balado Maja Zobec, učenka prof. Nede Sancin, Šaljivko Tina Fabi, učenka prof.Verenke Terčelj. Lepo se je odrezal Erik Macor, učenec prof.Sancino-
ve, ki je s topotanjem nog spremljal rezi-jansko vižo Ta pustava, Jacopo Žužek, učenec prof. Terčeljeve, je nato zaigral Konjička in Akrobate, Marko Miloradov, ki študira v Špetru s prof.Paolo Chiabudini, pa je zaigral AKC Metelkova mesto (naslov se nanaša na neodvisni kulturni in umetniški center). Sklop Deklevovih skladb je prekinila harmonikarka Ivana Kresevič, učenka prof. Fulvija Jurinčiča, z Avsecovo Čebelo, nato je bil na vrsti dokaj priljubljeni skladatelj Bojan Glavina: Rebecca Am-brosini, učenka prof. Tamare Ražem Lo-catelli, je zaigrala Spominčice, Kristina Vi-
Nadaljevanje uvodnika
Tudi kardinal Bagnasco je prepičan, da se ljudje ne bodo pustili prevarati od populističnega raz-sajanja. Sam imam precej skepse do takšne inteligence volivcev, ki so doslej nič kolikokrat dokazali, da se v povprečju ne poglabljajo v politiko in postanejo zlahka plen medijskih manipulacij. Pa četudi je za njimi nekdo, ki jih očitno tepe po glavi in jim prazni žepe, s končnim ciljem, da bi napolnil svoje.
Analitiki so si soglasni v oceni, da je izjemno močni zasebni medijski aparat ali »italijanska anomalija« glavni razlog, da je nekdanji predsednik vlade še lahko, celo s konkurenčnim faktorjem, prisoten na italijanski politični sceni. Doslej je ta mogočni stroj za poneumljanje ljudi v slogu »panem et circenses« in ustvarjanje konsenza volivcev za svojega lastnika in absolutnega gospodarja, ostal nedotaknjen, kvečjemu se je še okrepil. Tudi, ne pozabimo, po neodpustljivi krivdi levosredin-skih vlad, ki so z Vitezom iskale kompromise, namesto da bi mu v imenu demokratičnih pravil, ki veljaj o v vsaki razviti družbi, stopile na prste, ko je bil za to čas. Sedaj se njegov človek poteguje še za nakup televizijske mreže La7. Če bi se kaj takega uresničilo, bi bila to prava katastrofa za italijanski medijski prostor in demokracijo nasploh. Zato bi morala biti ena prvih obvez in konkretnih nalog bodoče vladne koalicije, seveda levo-sredinske, da se zakonsko sanira ta družbeni nestvor, ki je poleg volilnega zakona glavni razlog za to, da imamo že v osnovi hudo pohabljen demokratični sistem.
Da se ta problem v tolikih letih ni rešil, gotovo prispeva k naraščanju splošnjega ljudskega gneva do politike, to pa je teren, na katerem uspeva Beppe Grillo, drugi populist in čarovniški vajenec. Kakorkoli, dej-
stvo je, da je Grillo še edini, ki zna množično napolniti trge, drugi se večinoma oglašajo preko medijev. Res je tudi, da veliko ljudi gre na trg poslušat komika Grilla, za kar je bilo treba prej plačati deset ali dvajset evrov, sedaj pa je spektakel zastonj. Kajti to je res v glavnem spektakel, sestavljen iz kričanja, udrihanja vsevprek in parol, ki so ljudem všečne. Razumem Fa-bia Fazia, ki je z obžalovanjem dejal, da mu Grillo ne vzbuja več smeha. Komik očitno brez zadržkov jaha tigra razširjenega nezadovoljstva in je dejstvo, da bo v parlamentu verjetno dobil konsistentno število predstavnikov, s čimer bodo morali vsi računati.
Govorimo o levosredinski koaliciji, ki naj bi prevzela vodenje države, a to je zahteven cilj, ki ga je treba šele doseči. Zadnje projekcije niso najbolj spodbudne, zlasti kar zadeva senat, kjer bi morebitno ali po sedanjih podatkih kar verjetno izenačenje z desnico, ali, bognedaj, celo njena prevlada, povzročilo blokado države. V tem smislu ima prav Bersani, ko ugotavlja, da se bomo zaleteli v zid, če ne bo zmagala leva sredina. Vse bolj postaja za senat odločilen rezultat volitev na Siciliji in v Lombardiji, tam se dejansko odigrava bitka za upravljivost te države. Če v Lombardi-ji zmaga desnica z ligašem Maronijem, se lahko poleg težav v senatu uresniči nevarna in secesijsko naravnana vizija »velikega severa« s koalicijo Piemonta, Veneta in Lombardije (nekateri upajo tudi Furlanije Julijske krajine), na območju, kjer se dejansko ustvarja kakih 70 odstotkov narodnega dohodka države. Tveganje je veliko, saj so ligaši in desnica osnovali svojo volilno kampanjo na obljubi, da bo večina davčnega priliva ostala v severnih deželah. Da ne govorimo o vsak dan novih geslih o ustvarjanju milijonov delovnih mest in odpravi vsakovrstnih davščin. Neumnosti, ki se stre-
sajo kar iz rokava, a znajo na volitvah pritegniti in prevesiti rezultat na stran neodgovorne desnice, saj gre pri odstotkih za minimalno razliko z levo sredino.
Nevarnosti, da se država zopet znajde v nekakšni pat poziciji in v dejansko breizhodnem položaju, bi se morale zavedati vse politične sile, ki nočejo, da se desnici povrne odločilen vpliv v državi. Velika odgovornost je na Demokratski stranki, da v zadnjih tednih napne vse sile, da se znebi nevarnega občutka, da ima zmago v žepu in ohrani sposobnost konstruktivnega dialoga z dejanskimi in potencialnimi zavezniki. Gotovo bi bilo koristno, če bi se v tem smislu tako Monti kot Vendola obrzdala v medsebojnem izključevanju, kajti po realistični oceni bi lahko jutri morala sodelovati v vladni koaliciji.
Glede Ingroieve Civilne revolucije obstaja vprašanje, kolikšna bo v prihodnosti njena politična kon-sistenca, glede na različne duše, ki jo sestavljajo. Pri takšnih interesnih porokah nikoli ne veš, kako se lahko konča. Zgodi se lahko tudi to, da uporabijo skupno listo kot tramvaj za parlament, potem pa gredo znova vsaksebi. Bomo videli. Vsekakor je želeti, da ta formacija prebije prag za vstop v parlament, kjer je tudi radikalnejša opozicija potrebna. V tem trenutku pa bi bilo še zlasti koristno, da bi Civilna revolucija, katere vloga je lahko zlasti v Lombardiji odločilna, razmislila o tem, kako svoje sile usmeriti ne le v golo pridobivanje glasov, ki jih, hočeš nočeš, ščipa na levici, temveč tudi v to, da se desnici prepreči uresničitev njenih destabilizacijskih načrtov. Za pretežno levičarsko usmerjeno gibanje bi moral biti to po vsaki logiki prvenstveni cilj. Partikularizmi, ki so, žal, še zlasti na levici tako priljubljeni, naj pridejo potem.
Dušan Udovič
zintin, učenka prof. Sancinove, pa Zvončke in Trobentice. Jan dellAnno, učenec prof. Sedmachove, je zaigral Planinškovo Igro, Dana Tenze (prof.Sedmach) pa Ger-bičevo Mazurko. Vrsto pianistov je prekinil violinist Vanja Zuliani, učenec prof. Jagode Kjuder, ki je ob spremljavi Beatrice Zonta smelo podal Bravničarjevo Poskočno, Matej Jazbec (prof. Terčelj) pa je pokazal svoj občutek v dveh skladbah Slavka Osterca, Hrepenenje in Spominski list. Velik je bil razkorak med pianisti, ki niso še pridobili dovolj znanja in samozavesti, ter dvema učencema prof. Ražmove, ki sta svoj talent že dokazala na številnih nastopih in tekmovanjih: tako Max Zuliani kot nekoliko starejši Rok Dolenc sta pokazala zrelo, samozavestno in muzikalno prepričljivo igro, ki je brez težav premostila tehnične izzive dveh Preludijev Petra Kopača. Pianistka Mateja Jarc, ki študira na goriški podružnici GM s prof. Zonta, je gladko izvedla Lajovicevo Sanjarijo, nato pa je bila na vrti skladba Igorja Dekleve z naslovom Stolnica, ki jo je Igor Zobin priredil za violino, flavto in klavir štiriročno. Violinistka Neža Zobec (prof. Kjuder), flavtistka Urška Petaros (prof. Slama) ter pianistki Dana Tence in Helena Lupinc (prof. Sedmach) so kvartet izpeljale brez težav, prireditev pa je sklenil nastop MePZ Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina. Ansambel, ki je strukturalno povezan z GM, se je v moških vrstah nekoliko pomladil in okrepil, ob tem pa bi veljalo razmisliti, zakaj je prenehal peti Mladinski zbor GM, sestav, ki je s svojo kvaliteto višal ugled glasbene šole in bi nedvomno lahko služil kot koristna delavnica, ne nazadnje tudi kot združevalni faktor naše mladine, ki je prevečkrat razpršena.
Marko Sancin dela z zborom Gallus zelo resno in zavzeto, tako kohezija kot skrb za smiselno fraziranje in niansiranje sta opazni, kot smo slišali v ljudski O mati, mamca, v Quaggiatovi Ti pomladni večeri in v Vrabčevi Zdravljici, ki je res »prešerno« sklenila glasbeni poklon slovenski kulturi s hvaležnimi aplavzi dokaj številnega občinstva.
Katja Kralj
/
KULTURA
Nedelja, 10. februarja 2013
3
osrednja proslava dneva kulture v gorici - Kulturni program, posvečen petdesetletnici slovenske popevke
Drzno in pogumno obudili duha šestdesetih let minulega stoletja
Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Gorici je pod organizacijskim okriljem Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Drzno programsko zamisel: ob petdesetletnici slovenske popevke obuditi duha šestdesetih let je pogumno izpeljala gledališka ustvarjalka mlajše generacije Jasmin Kovic.
Prireditev je bila zaradi tematike posebna. V muzikološkem smislu lahkotna popevka si ni izborila mesta, o katerem bi bilo vredno razpravljati. Kljub navidezni zunanji plehkosti popevka botruje času navkljub. Premagala je časovnega razsodnika in poslušalce gane, kot je v preteklosti. Manifestacija narodne identitete se kaže na različnih področjih, s številnimi izrazili in slovenska popevka je ena od teh. Osebnosti, ki so bile vpletene v to glasbeno gibanje, povezano s festivali, so (bili) akademiki: skladatelji, literati in slavisti ter pevci in glasbeniki. Cecilia Blasutig, Mairim Cheber, Marko Brajnik, Tadej Lukman, Matej Pintar so nas na stiliziran informativno poučni način s slikovito podanimi anekdotami seznanili s temeljnimi definicijami o popevki, šansonu, jazzu in drugih dejavnikih, ki so vplivali na razvoj te glasbene zvrsti. Non-šalantno smo občutili čas šestdesetih, ko se je začela širiti »pop kultura« in se je razmahnilo potrošništvo ter gradnje samopostrežnih, nakupovalnih centrov.
Med zahtevnejšimi nalogami pri po-
več fotografij na www.primorski.eu
Izvajalci so v režiji Jasmin Kovic pričarali ozračje šestdesetih let prejšnjega stoletja oz. zlate dobe slovenske popevke
bumbaca
stavitvi petkove prireditve je bilo izbrati primerne pevke, ki bi te ne-minljive popevke poustvarile dovršeno. Približati se interpretaciji pesmi, ki so jih v nesmrtnost ponesle sijajne pevke in pevci, ni enostavno. Sentimentalna sladkost, spevnost in liri-čnost skladb lahko v podajanju zavede. Tej zapeljivosti se je predala marsikatera izkušena pevka ali pevec, ki so s pretirano osebno interpretacijo osnovo skladbe popačili. Gojenke Glasbene matice, Marta Don-
nini, Kristina Frandolič, Alessia Peressini so ponudile njihove žametno božajoče in prodorne glasove, ki so čarobno zapolnjevali prostor in povsem ujele lepoto pesmi. Mentorica pevk in violončelistka Andrejka Možina je z Aleksandrom Vodopivcem priredila pesmi, ob tem pa tudi občuteno zapela; za klavirsko spremljavo je poskrbel Aleš Ogrin. Impozantne so bile pevke vokalne skupine Bodeča neža, ki so kot porcelanaste punčke, oblečene v belino in z
rdečo šminko elegantno sedele za prosojnim platnom. Očarale pa so z zvonkimi glasovi prečiščenih pevskih linij. Preprostost belih kostumov za dekleta v zamislih Sne-žice Černic in Irene Grusovin je dodala predstavi poseben vizualni vtis o objektivni čistosti posredovanja preteklih dogodkov. Že tako bogato dogajanje so zaokrožili plesni dodatki v izvedbi Stefanie Beretta in Denija Drnovščka v popolno sinergijo razpoloženja te polpretekle zgodovine.
Vsakoletni praznik je tudi priložnost, da se poklonimo eminentnim osebam in institucijam, ki so prispevale k bogatitvi kulturne identitete. Priznanja so letos prejeli Pavle Merku (zanj ga je prevzela hči Jasna Merku), Kulturni dom Gorica in Kulturni center Lojze Bratuž. Publiko, ki je napolnila dvorano - v prvih vrstah je med predsednikoma krovnih organizacij Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko sedel in med ostalimi gosti izstopal generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel -, je z odra nagovoril predstavnik komisije za podeljevanje priznanj Aleš Waltritsch, v sliki in besedi pa je bila podana utemeljitev letošnjih izbir. Slavnostni nagovor novinarke in družbene delavke Erike Jazbar je večer podčrtal z iskrenostjo, ki je v dvorani spodbudila spontano pritajene odzive: »Vsem je jasno, kaj pomenijo za neko skupnost šole, mediji, raziskovalna dejavnost, založbe, arhivi, knjižnice in poklicna kultura. Brez te strukture se kvalitetna stopnja našega jedra osiromaši ... Na koncu bom spregovorila o jeziku, najpomembnejšemu elementu, ki opredeljuje našo skupnost. Na jeziku pademo ali se razvijamo, brez znanja slovenskega jezika je naša skupnost nekaj drugačnega.«
Zlasti pa moramo biti ponosni na tisto, kar zmoremo narediti in pokazati sami, v lastni produkciji, kot je bila tudi letošnja osrednja proslava ob kulturnem prazniku.
Metka Sulič
osrednja proslava dneva kulture v gorici - Govor Erike Jazbar
Razmislek o tem, kar imamo
Pomen poklicnih ustanov - V večji meri se oplajati z Ljubljano - Za večje medsebojno spoštovanje - Na jeziku pademo ali se razvijemo
Govornica na petkovi osrednji proslavi dneva slovenske kulture v Gorici je bila novinarka Erika Jazbar, ki je pred 17 leti kot predstavnica mladih imela enako vlogo, ko je, kot je sama dejala, spregovorila o optimizmu, ki je za vsako skupnost potreben, da zadiha s polnimi pljuči in se zazre v prihodnost: »Optimizem sem kljub kančku cinizma, realizma in manj naivnega gledanja na svet, ki ti pljusknejo na dušo z leti, še vedno ohranila. Tokratni - imenujmo ga - za-vestnejši optimizem izhaja iz ugotovitve, da sem v štirih desetletjih in v različnih življenjskih obdobjih vedno našla v naši organizirani skupnosti društvo, sredino, ustanovo ali hram, v katerih bi se prepoznala in v njih delovala. Vez se ni nikoli pretrgala. Še danes, ko sem mati dveh osnovnošolcev, najdem prostora tako za svoja zanimanja kot za izvenšolske dejavnosti svojih otrok,« je uvodoma dejala Jazbarjeva, ki je prisotnim ponudila razmislek o tem, kar imamo in zaradi česar smo na nek način privilegirani, ker smo v desetletjih »znali in hoteli ohraniti substrat razvejanega in organiziranega družbenega tkiva, ki so ga drugi, tudi v naši neposredni bližini, izgubili ali ga izgubljajo.«
To so sončne plati, obstajajo pa tudi senčne, kot je prav gotovo krč javnih prispevkov, ki postavlja pod vprašaj neokrnjeno delovanje naših poklicnih ustanov: »Mislim, da je vsem jasno, kaj pomenijo za neko skupnost šole, mediji, raziskovalna dejavnost, založbe, arhivi, knjižnice in poklicna kultura. Brez te strukture se kvalitetna stopnja našega jedra osiromaši, nobena pa še tako hvalevredna iniciativa na prostovoljni ravni je ne more nadomestiti. Prostovoljno delovanje namreč ne premore kontinuiranega servisiranja tovrstnih podvigov, kar skupnost, kakršna je zaenkrat naša, potrebuje,« je prepričana govornica, ki pa ne podcenjuje prostovoljnega dela. Na nejasen položaj in prihodnost poklicnih ustanov pa manjšinska politika, od Rima do Trsta, ne more učinkovito odgovoriti, za kar je več razlogov, med katere spadajo tudi različne izbire v preteklosti, ki še danes pogojujejo enotno, jasno in kleno nastopanje, je prepričana Jazbarjeva, za katero je ma-lodušje vezano na »občutek, da je tako stanje tudi rezultat pomanjkanja jasnih stališč pri odnosu do institucij in oblasti v obeh državah. Do si-nergij med našimi ustanovami je namreč že prišlo, kjer je bilo to možno, dobršen del skupnosti dojema združevanje kot ukinjanje večdeset-
letnih dejavnosti, ki nosijo svoje specifike, za katere ne bi bilo več mesta in posluha, kar je povsem legitimen občutek. Pritiski s strani Slovenije v smeri združevanja, kakršne smo beležili v prejšnjih letih, pa so se pomirili.«
Trajno rešitev lahko prinese institucional-no-politična raven, ki pa je, je opozorila govornica, le delno v našem dometu in do katere ne bo prišlo tako kmalu: »Pomembno je, da medtem uberemo vse razpoložljive poti, da se slika nekoliko omili, od razpisov in projektov do širšega sodelovanja z deželnimi in osrednje slovenskimi sredinami. Že vrsto desetletij gojimo odnose s čezmejnim prostorom od Posočja do Nove Gorice in južne Primorske, v večji meri pa bi se morali oplajati z Ljubljano. In tudi v prestolnici iskati skupnih načrtov, ustanove, inštitute in strokovne sredine. Med njimi, če ga poiščemo, bomo našli sogovornika, ki čuti z našim prostorom in mu ni vseeno, da usahnemo. Če bomo do teh sogovornikov propozitivni, se bomo do njih obrnili z idejami in ne le z zahtevo po višanju dotacij, bodo tudi odnosi drugačni,« je prepričana Jazbarjeva, za katero »Ljubljana ni le središče, od koder prihajajo finančni prispevki, temveč tudi strokovna pomoč, profilirano osebje z velikim znanjem, prvovrstna raziskovalna središča, inštituti, arhivi, mediji, razumniki in izobraženci, cerkevni dostojanstveniki, založbe, kulturni hrami, športniki ... naštevanje lahko gre v nedogled.
Izkoristimo privilegij, ki je dan številčno in geografsko manjšemu narodu, odprimo naš prostor, ponudimo prvine naše tudi sredozemske duše, melodijo našega jezika, okno na Medite-ran. Lahko ponovno postanemo tista pljuča, o katerih je pred stoletjem pri nas govoril Cankar, ko je navajal besede ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. In kar že dolgo nismo več,« je dejala govornica.
Erika Jazbar je v svojem govoru poudarila tudi pomen drugačnih pristopov in kako ima vsak pravico do delčka absolutne resnice, ki je v celoti ne nosi nobeden v žepu: »Tudi naš mi-krokozmos je sestavljanka, vsaka kocka ima svoje dostojanstvo. Zato delajo prav tisti, ki svoja prizadevanja prvenstveno ulagajo v odnose z večinskim narodom, tudi s sredinami, ki so bile do včeraj tabu ter govorijo o večplastni identiteti. Ravno tako prav delajo tisti, ki prvenstveno gojijo slovensko zavedno jedro in ne parafrazira-jo pojmov, kakršni so identiteta, matica, na-
rodnost, temveč zanje uporabljajo še vedno direktna poimenovanja,« je dejala govornica, za katero tudi prvi pristop avtomatično ne izključuje prvin drugega, pri čemer bi bilo lepo, če bi se med sabo bolj spoštovali in cenili: »Medsebojno spoštovanje je prvi prepotreben korak pri iskanju enotnega pristopa glede glavnih vprašanj. Spoštovanje pa ne izkazuješ s prijaznimi komunikeji in osladnimi pismi uredništvu, ko nazivaš sogovornika s "prijateljem', temveč z dejanji, korektnim poročanjem in neposrednim soočanjem.«
Govornica se je zaustavila tudi pri vprašanju mladih in pri tem dejala, da so v naših organizacijah »vrata povsod odprta tistim, ki prihajajo z idejami in so pripravljeni prijeti za delo. Kvalitetno delo za skupnost je zame tisto, ki jamči kontinuiteto. Brez kontinuitete ni življenja in brez življenja ostajajo tudi superiorne vsebine le kaplja črnila na papirju ali zvok, ki se izgubi v etru.«
»Odgovorila pa bi vam, da mladi so. Jih ne boste srečali na okroglih mizah o volilnem zakonu ali na deželnih svetih strank ali krovnih organizacij, celo morje pa jih deluje v športu, okoli pustnih povork, zagledali jih boste na shodih proti uplinjevalniku ali hitri železnici, veliko je pevskih zborov z mladimi pevci, da ne govorimo o dramskih družinah, planincih, likovnikih in še bi lahko naštevala,« je dejala Jazbarjeva, ki je na koncu spregovorila tudi o jeziku, »najpomembnejšem elementu, ki opredeljuje našo skupnost. In o tem, kako mi nivo znanja slovenskega jezika ni drugorazredna tema. Spadam med tiste starše, ki šolo in druge dejavnosti izbirajo tudi na podlagi nivoja pogovornega jezika v razredu ali v skupini. Pa če mi bodo jezikoslovci, sociologi ali psihologi dali prav ali ne. Stroko običajno jemljem cum grano salis, saj jo nenazadnje ustvarjajo ljudje, ki so vpeti v različne kontekste.«
»Na jeziku pademo ali se razvijemo, brez znanja slovenskega jezika je naša skupnost nekaj drugačnega. Jezik in identiteta sta tesno povezana in odvisna eden od drugega. To vam bodo potrdili tudi tisti, ki delujejo v zdomstvu in iščejo vse poti, da bi se dogajanje v skupnosti ohranjalo v slovenskem jeziku. Saj brez jezika vodi le pot navzdol, vam bodo povedali. In če v to ohranjanje vlagajo toliko truda s sobotnimi šolami Slovenci, ki že več generacij živijo in so rojeni na drugih celinah - nekaterim najodli-
čnejšim med najodličnejšimi se je sinoči tudi uradno poklonil slovenski narod -, toliko bolj bi se morali temu posvetiti tu pri nas, ko pa živimo le lučaj od Ljubljane in lahko gojimo živ slovenski jezik takorekoč doma. Jezika ne asimiliraš v šoli, temveč moraš do njega imeti zavesten odnos, ga bogatiti z branjem in poslušanjem, z vsakodnevnim življenjem z njim in torej v skupnosti, ki ga obvlada. Sicer bo papirnat in umetno zgrajen. Gre za čisto osebni odnos, ki je po svoje tudi del zavedanja o sebi,« je poudarila govornica, ki je opozorila tudi na pomen kakovosti: »Kvalitetni pristop se začne pri posamezniku, kvaliteta je tista, ki nam jamči prihodnost, zaradi kvalitete bomo še najprej ali še bolj privlačni za bližnjega, ki sega tja do srednjeevropskega prostora.«
»Kvaliteta trka na našo prihodnost, doslej nam je bila dana, tudi ker smo več desetletij živeli nekje vmes in so o naših izbirah odločali zunanji dejavniki. Tokrat se moramo spraviti sami na noge in premisliti svojo vlogo. V zadnjem času pa sedimo kot kup nesreče v kotu, daleč od vrat,« je dejala Jazbarjeva, ki pa, kot že rečeno, ostaja optimistka, saj verjame, da smo kot skupnost zmožni se spraviti sami na noge: »Nekoliko se moramo otresti današnjih praks, ko vsak zase misli, da je pametnejši od drugega ali da nosi absolutno resnico v žepu, premagati nelago-dje, nato sprenevedanje, polovične resnice in bolestno pozornost do detajlov. Zbistrimo si misli in pridimo z njimi na plan, sinteza bo mogoče težja, vendar drugače ne gre,« je dejala Erika Jazbar, ki je svoj govor zaključila z verzi pesnika Franceta Balantiča.
4	Nedelja, 10. februarja 2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
finančna straža - Boj proti davčnim utajam: lani za 10 milijonov evrov zasegov
V enem letu zasegli 30 nepremičnin in 65 vozil
Včeraj zjutraj zasegli hišo, avtomobil in tekoče račune za 325.000 evrov - Največ kršitev v gradbenem sektorju
Tržaška finančna straža je v zadnjih dveh letih okrepila represivne dejavnosti zoper davčne utajevalce, samo v letu 2012 je osumljencem zasegla za deset milijonov evrov premoženja - 30 nepremičnin, 65 avtomobilov in dva milijona evrov na tekočih računih. Ukrep je doletel 44 ljudi - tržaških podjetnikov in upraviteljev družb. V statistiko pa se ni vpisal utajevalec, ki so ga finančni stražniki obiskali včeraj zjutraj. Zasegli so mu nepremičnine, avtomobil in tekoče račune za 325.000 evrov. Njegovega imena niso izdali, ker se preiskava nadaljuje.
Enakovredni preventivni zaseg je ukrep, ki so ga do leta 2008 uporabljali samo proti mafijcem, zakon 244/2007 pa ga je razširil na kazniva dejanja na področju davkov. Ko je informacij in dokazov dovolj, lahko sodnik odredi zaseg dela premoženja osumljenca. Vrednost mora biti enakovredna neplačanim davkom. »To je učinkovito sredstvo, ki poenostavlja preiskave in jamči, da bo manjkajoči znesek povrnjen državi,« je na novinarski konferenci razložil pol. Claudio Bolo-gnese, poveljnik tržaškega oddelka davčne policije pri finančni straži. V primeru obsodbe
zaseženo premoženje dokončno odvzamejo, nepremičnine in vozila prodajo na dražbi. »Statistike kažejo, da je stopnja utajevanja v Trstu med najnižjimi v državi,« je pojasnil pokrajinski poveljnik finančne straže, brigadni general Pier Luigi Mancuso. Razlaga je enostavna: na Tržaškem je poleg upokojencev ogromno uslužbencev s stalno plačo, podjetnikov pa ni veliko. »IKjub temu imamo tudi na Tržaškem davčne utajevalce,« je pristavil. V letu 2012 so zasegli za deset milijonov evrov premoženja, v letu 2011 pa 1,8 milijona. Preiskave vodijo državni tožilci Federico Frezza, Lucia Baldovin in Matteo Tripani.
Zasegi so doleteli predstavnike podjetij in družb, ki naj bi utajili več kot 50.000 evrov davkov, kar je kaznivo dejanje. Na prvem mestu so podjetja v gradbenem sektorju, sledijo po vrsti transport, trgovci (predvsem trgovine z oblačili) in gostinci. »Dohodke, premoženje in davke preverjamo z navzkrižnimi kontrolami, z bazo podatkov Serpico in katastrskimi podatki,« je razložil podporočnik Stefano Marton. Lani so tržaškim utajevalcem in njihovim sorodnikom zasegli tekoče račune za skupna dva milijona
Poveljnik Pier Luigi Mancuso
kroma
evrov, 90.000 družabniških deležev, 30 nepremičnin in 65 avtomobilov. V bančnem predalu so našli tudi srebrno paličico in uro znamke Rolex.
Lani so preiskovalci npr. zasegli hišo v Sesljanu, kjer je bil sedež neprijavljene šole angleškega jezika britanske državljanke Dian-ne Judith Thomas. V Italiji ni plačevala davkov, v Angliji (kjer je bila zasebna šola registrirana) vzgojno-kulturne dejavnosti baje niso podvržene davku na dodano vrednost, kar
pa za italijanske organe ni izgovor. Zaradi domnevne davčne utaje so finančni stražniki junija lani zasegli tudi račune in dve stanovanji openskega hotelirja Edija Daneua. Še bolj odmevna je zgodba 43-letnega nepremičninskega poslovneža Carla Caponnetti-ja, ki so mu zaradi davčne utaje v višini 462.000 evrov zasegli hišo v Trebčah, avto in tekoče račune. V svojo prijavo dohodkov ni vključil zelo dobičkonosne prodaje 2230 kv. metrov obsežne nepremičnine v Ul. Paglie-ricci pri Sv. Ivanu, zaradi preiskave pa se je ustavila gradnja 4,2 milijona evrov vrednih vrstnih hiš v Ul. Ermada na Opčinah.
Včasih ukrepa tržaška finančna straža na pobudo drugih tožilstev. Pred poldrugim letom je v miljski podružnici banke ZKB (banka ni imela pri tem nobene vloge) zasegla tekoči račun s 750.000 evri, katerega lastnica je bila oseba iz nekega daljnega italijanskega mesta. Preiskovalci lahko tudi ugotovijo, ali imajo osumljenci nepremičnino v tujini (zaradi tega je Italija uvedla davek na nepremičnine v tujini IVIE), postopek pa je nato odvisen od zakonodaje v posameznih državah. (af)
dolina - Občinski upravitelji na sestanku z vodstvom SKGZ
»Z Deželo nobenega dialoga«
V okviru srečanj z javnimi upravitelji so člani tržaškega pokrajinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze obiskali Občino Dolina. Srečanje je potekalo v znamenju med-sedbojne izmenjave informacij o delovanju in o področjih dela, s katerimi se srečujeta obe ustanovi. Predsednik pokrajinskega odbora SKGZ Marino Marsič je izpostavil željo po dialogu ter potrebo po skupnem delu in prizadevanjih na vseh področjih, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Srečanje na dolinski občini je obsegalo številne tematike. Županja Fulvia Premolin in njeni sodelavci - prisotni so bili podžupan Antonio Ghersinich ter odbornici Elisabetta Sormani in Alenka Vazzi - so predstavili okoljske probleme vezane na čiščenje struge reke Gliščice, uplinjavalnik, progo hitre železnice in naftne rezervoarje družbe SIOT na Krmenki. Orisali so tudi delovanje na kulturnem in socialnem področju ter zapleteno vprašanje vezano na upravljanje občinskih stavb v družbeno-kultur-ne namene. Dolinski upravitelji so izrazili negativno mnenje o odnosu s sedanjo deželno upravo, s katero v bistvu ni dialoga.
Delegacija SKGZ, ki so jo sestavljali še Martin Lissiach, Erik Masten in Alan Oberdan, je v glavnem predstavila program dela pokrajinskega odbora. Posebne pozornosti so bila deležna področja okolja, gospodarstva, kmetijstva, kulture ter izvajanja določil zaščitnega zakona.
Jutri v DSI
Prešernova proslava
Društvo slovenskih izobražencev prireja jutri v sodelovanju s Slovensko prosveto tradicionalno Prešernovo proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Na večeru bo spregovorila slavnostna govornica prof. Jadranka Cer-gol. Podelili bodo nagrade 41. literarnega natečaja Mladika za prozo in poezijo, na katerega je v letu 2012 dospelo nad sto prispevkov, in 38. priznanja Mladi oder, ki jih krovni organizaciji ljubiteljske kulture, Slovenska prosveta za tržaško pokrajino, Zveza slovenske katoliške prosvete pa za goriško podeljujeta igralcem, režiserjem in ljubiteljem odrske umetnosti in slovenske besede za uspehe, dosežene v preteklem letu. Umetniški progam večera bodo oblikovali so-pranistka Tamara Stanese, ki jo bo ob klavirju spremljal prof. Tomaž Sim-čič, ter člani Radijskega odra z branjem nagrajenih literarnih prispevkov. Opozarjamo, da se bo prireditev začela izjemoma ob 20. uri.
Danes miljski, v torek tržaški pust
Danes bo s 60. povorko s pustnimi vozovi in preko dva tisoč šemami, ki se bo začela ob 13.15, miljski pust dosegel vrhunec. Sprevod bo šel po ulicah Forti, D'Annunzio, Roma in Battisti ter na trgih Republike in Padlih za svobodo, ob 18.30 bo nagrajevanje na Trgu Marconi, ob 19. uri bodo po miljskih ulicah in trgih igrale godbe, v Ul. Roma 20 pa bo med 8.30 in 16.30 možno dobiti poseben poštni žig. Okrepljena bo tudi pomorska proga družbe Trieste Trasporti med Trstom in Miljami z dodatno večerno plovbo: Zeleni delfin bo s pomola Bersa-glieri iz Trsta odplul ob 19.35, iz Milj (na notranji strani valobrana) pa ob 20.05.
Pustno vzdušje je zajelo tudi Trst v koordinaciji odbora tržaškega pusta. Danes bo ob 15.30 pustni sprevod v Škednju, kjer bo ob 18. uri tudi šagra. Ob 15. uri bo v športni palači Pala-Calvola otroško pustno rajanje. Rajanje bo tudi jutri v stari športni palači na Čarboli med 16. uro in 18.30 za otroke rekreacijskih središč, medtem ko bodo v krožku Falisca v Škednju ob 18. uri prvič nagradili najboljše ške-denjske vampe. Na Velikem trgu bo med 18. in 21. uro zabava, tradiciji zasebnih in javnih pustnih zabav na Tržaškem pa bo posvečeno tudi srečanje v umetnostnem muzeju Schmidl v palači Gopčevič ob 17.30. V torek pa bo ob 14. uri z Oberdan-kovega trga krenil že 22. tržaški pustni sprevod.
pristanišče
Pribežniki na trajektu iz Graje
V petek ponoči je patrulja pomorske mejne policije v tržaškem pristanišču naletela na spremljevalca nezakonitih priseljencev. Policisti so ustavljali vozila, ki so se pravkar izkrcala iz trajekta Europalink iz Grčije, saj novo linijo pogosto uporabljajo pribežniki. V avtomobilu BMW s francosko registracijo je za volanom sedel 27-letni iranski državljan S. A., z njim pa so bili v vozilu še štirje rojaki. Voznik je policistom pokazal vseh pet francoskih potnih listov, po podrobnejšem ogledu pa so ugotovili, da so osebni dokumenti dobro ponarejeni. Izkazalo se je, da so dokumenti avtomobila prav tako ponarejeni, evidenčna tablica pa je bila lažna. Voznika so pridržali in kazensko ovadili zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja ter uporabe lažnih dokumentov. Ostale štiri Irance so spet vkrcali na trajekt, ki je odplul proti Grčiji.
GLINŠČICA - Drevesa pred kočo Premuda v zelo slabem stanju
»O topolih v Gornjem kotu naj odloča tožilec« Dolinska Občina noče novih težav s sodniki
Krajevna enota gozdarske straže je pred kratkim opozorila dolinsko občinsko upravo na nevarnost, ki jo za splošno varnost predstavljajo topoli na ploščadi pred kočo Pre-muda v Gornjem koncu ob vhodu v Glinščico. Majava drevesa bi bilo treba posekati. Kot je sporočila županja Fulvia Premolin na petkovi občinski seji so občinski delavci takoj zavarovali območje okrog topolov, ki formalno sodi v državno last (področje vodotokov). Ni sicer jasno, če je glede tega področja prišlo do prenosa pristojnosti od državne na deželno administracijo, zato je Občina Dolina opozorilo gozdne straže in prošnjo za poseg posredovalo bodisi Agenciji za javno imovino kot deželni hidrogeološki službi.
Do tukaj nič posebnega in nenavadnega, novost je v tem, da je Občina o zadevi obvestila tudi državno tožilstvo s prošnjo za dovoljenje za morebitno sekanje topolov in druge posege pred kočo Premuda. Občinska uprava se hoče očitno predhodno zaščititi pred morebitnimi očitki in sodnimi prijavami, posebno po zelo odmevni medijski in sodni aferi, ki je izbruhnila ob čiščenju struge potoka Glinščica. V sodno preiskavo je vpleteno več oseb, med katerimi županja Premolinova, njen namestnik Antonio Ghersinich in funkcionar občinskega urada za javna dela Mitja Lovriha.
Topoli pred kočo Premuda v Gornjem koncu (Boljunec) ob vhodu v Glinščico
kroma
/
TRST
Nedelja, 10. februarja 2013
5
gospodarstvo - Predsednik Jadranske finančne družbe Boris Siega o Graphart Printingu
Tiskarna stečajnemu upravitelju
Leta 2011 so ocenili, da je investicija dobičkonosna, v letu 2012 pa so se razmere naglo spremenile - Od sodnika in upnikov bo odvisno, kolikšna bo izguba
Podjetje Graphart Printing, ki je pred dvema letoma vzelo v najem stroje in dejavnosti zadolženega zgodovinskega podjetja Graphart srl, je tik pred zaprtjem, uslužbencem pa se po napovedih sindikata CGIL obeta dvanajst mesecev dopolnilne blagajne. Novih naročil tiskarna ne sprejema več, morebitnih kupcev pa po besedah predsednika Jadranske finančne družbe Borisa Siege v tem trenutku ni. Kaže, da se tako končuje zgodba o uspešnem podjetju, ki ga je leta 1971 ustanovil Vinicio Stupar.
S 1. marcem bo podjetje prešlo v roke stečajnega upravitelja, komercialista Piergiorgia Renerja. Siego smo vprašali, ali sta Jadranska finančna družba in hčerinsko podjetje Edigraf, ki upravlja tiskarno v Ulici Montecchi, zaradi neuspešne investicije utrpela izgubo. »Ni dvoma, da neka izguba je, in sicer prej premoženjska kot likvidnostna. S premoženjem smo namreč jamčili za dolg. Postopek se je vsekakor šele začel in vse je odvisno od tega, kako se bodo na naš predlog poravnave dolgov odzvali sodnik in dobavitelji,« je povedal Siega.
Jadranska finančna družba, ki je na-
Boris Siega
kroma
slednica podjetja ZTT, je v sporočilu pojasnila, da glavnino svoje dejavnosti namenja razvojnim vizijam v interesu slovenske narodne skupnosti. »To je tudi njeno prioritetno poslanstvo. V tem kontekstu smo (leta 2011, op. nov.) prevzeli upravo podjetja Graphart, ker so bile v tistem trenutku razmere na trgu dobre in smo ocenili, da je posel dobičkonosen. Tudi študija, ki jo je za nas pripravila priznana sve-
tovalna družba, je potrdila naša pričakovanja. Podjetje je bilo tehnološko zelo dobro opremljeno in je razpolagalo s kvalificiranim kadrom. S stečajnim upraviteljem Graphart srl smo se dogovorili za najem podjetja za dobo dveh let, kar nam je omogočilo, da smo znižali zagonske stroške. S prevzemom smo ohranili slovensko podjetje in delovno silo,« je v sporočilu napisal Siega. Pristavil je, da se je družba za to odločila ob nagovarjanju slovenskih gospodarskih in bančnih krogov, ki so sodelovali z dotedanjim lastništvom podjetja. Le-to je v letu 2010 zabredlo v hude gospodarske težave, nadaljevanje proizvodnje in delovna mesta so bila pod vprašajem.
»Začetek je bil nekoliko težji od načrtovanega, vendar smo se po nekaj mesecih trdega in dobrega dela spet uspešno pojavili na francoskem in domačem trgu in postali ponudnik ter dobavitelj renomira-nih domačih in evropskih podjetij. Izdelki so bili kvalitetni in kupci so jih zelo dobro sprejeli. Marca lani smo v Parizu prejeli nagrado za najboljšo tiskano knjigo.« Pred enim letom pa so se razmere na trgu začele zelo hitro spreminjati. Promet ni več rastel, proti koncu leta pa je začel upadati.
Vsesplošna kriza je zajela tudi ta sektor in močno ošibila razvojni načrt podjetja. »Na žalost so naši načrti in gospodarske strategije trčili ob realnost gospodarske recesije in velike likvidnostne šibkosti mnogih naših strank,« je pojasnil Siega.
Med letom so prišli v stik z Jadransko finančno družbo partnerji, ki so hoteli z njo sodelovati. »Zanimala jih je naša tehnologija in kakovost dela. Prinesli bi nov promet in zanimalo jih je tudi partnerstvo v podjetju. To nas je prepričalo, da smo nadaljevali z dejavnostjo. Proti koncu leta pa so se interesenti umaknili.« Podjetje se je zaradi pomanjkanja prometa znašlo v resnih težavah, marca letos pa zapade na-jemniška pogodba s stečajnim upraviteljem. Zato so se odločili, da podjetje vrnejo stečajnemu upravitelju in Graphart Printing pošljejo v likvidacijo.
»Lastništvo ni v stanju, da bi nadaljevalo z dejavnostjo, ki bi zaradi omenjenih težav lahko postavila pod vprašaj samo trdnost lastništva in posledično ošibila njegovo finančno-lastninsko konsistenco,« je odločitev utemeljil predsednik Jadranske finančne družbe. (af)
DZP doo-PRAE srl 2013 © Vse pravice pridržane
zdravstvo - Včeraj konferenca na temo Kako se počuti Trst
Več povezovanja za boljšo oskrbo
Tržaška občina si prizadeva za tesnejše sodelovanje socialnih in zdravstvenih služb - Predstavili primere odličnosti in kritične točke
V mali dvorani Operne hiše Verdi je včeraj potekal posvet o zdravju kot pomembnem dejavniku kakovostnejšega življenja tržaških občanov. Govorniki so postavili izziv, kaj lahko ozaveščeni svetujejo drugim, da bodo izboljšali stanje na zdravstveno-socialnem področju. Zaključili so, da je treba povezati nepovezano - tako z medicinske stroke, kot tudi s področja drugih strok.
Posvet z naslovom Kako se počuti Trst? - Prva konferenca o zdravju občanov je organizirala tržaška Občina v sodelovanju z drugimi partnerji, gre pa za konferenco, ki predstavlja nadaljevanje konference, v sklopu katere so lani strokovnjaki govorili o vplivu okolja na zdravje ljudi. Včerajšnjo razpravo je povezovala Teresa Di Fiandra z generalnega oddelka za zdravstveno preventivo (Ministrstvo za zdravje), gostje pa so o tržaškem zdravstvenem sistemu spregovorili vsak s svojega stališča.
Francesco Cobello, generalni direktor Univerzitetno-bolnišničnega podjetja, je podrobno predstavil to ustanovo in govoril o kritičnih točkah, ki so potrebne izboljšave. V katinarski bolnišnici je zaposlenih tri tisoč ljudi, med zaposlenimi pa prevladuje ženski delež, je pojasnil govornik in dodal, da je bolnišnična dejavnost zelo razvejana in kompleksna. Slišali smo, da bolnišnica beleži porast na področju kirurgije, še posebej porast pri programiranih posegih. Krajša se tudi doba okrevanja v bolnišnici, saj stremijo k temu, da bi pacienti čim manj časa preživeli v bolnišnični oskrbi. Vsi ukrepi bolnice pa so usmerjeni v višjo kakovost, večjo dostopnost, varnost, večje pravice pacientov in skrajšanje čakalnih dob, so še povedali na včerajšnjem posvetu.
O povezavi med klasičnim zdravljenjem in inovativnimi terapevtskimi metodami je govoril Mauro Giacca, ki je izpostavil pomen bioloških zdravil (zdravila proizvedena s pomočjo tehnik molekulske in celične biologije, ki so po kemijski zgradbi proteini). Po njegovem mnenju, bi v prihodnje proces zdravljenja pacientov moral potekati vzporedno z raziskavami, ob tem pa je govornik še dodal, da bi morali najti ustrezne rešitve glede na potrebe pacientov. V nadaljevanju so o primerih dobrih praks, s katerimi bi lahko izboljšali bolnišnično dejavnost, spregovorili še drugi govorniki, vsem pa je skupno, da bi morali skrajšati čas zdravljenja v bolnišnici.
Pediatrično bolnišnico Burlo Ga-rofolo so predstavili njen direktor Mauro Melato ter porodničar Salvatore Al-berico, nevropsihiater Marco Carrozzi in pediater Claudio Germani. Govorniki so
spregovorili o odličnosti njihovega inštituta, v katerem se letno rodi okrog 1900 otrok, kar predstavlja največji delež rojstev v naši regiji, v kateri se letno
rodi nekaj več kot devet tisoč otrok. Slišali smo tudi, kako ta bolnišnica obravnava rizične nosečnosti, beseda pa je tekla tudi o otrocih, ki imajo disleksijo. Ob
koncu včerajšnjega posveta je spregovoril tudi Fabio Samani, direktor tržaškega Zdravstvenega podjetja, ki je govoril o rezultatih in ciljih tržaškega zdravstvenega sistema.
Z zanimivimi podatki so postregli še nekateri drugi govorniki, prav vsi pa so se strinjali, da je pomembno vzpostaviti trajnostno povezovanje med vsemi strokami, ki bodo nudile vrhunske rešitve na izpostavljene probleme. Občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari, sicer gostiteljica včerajšnje razprave, je že na začetku včerajšnjega posveta dejala, da je treba poiskati možnosti in ovire za integracijo zdravstvene in socialne oskrbe. Strokovnjaki so nato odgovorili na nekatera vprašanja, že aprila pa bo na sporedu konferenca z istim naslovom, kjer bodo med drugim predstavili še druge kriterije za vzpostavitev odličnega zdravstvenega in socialnega sistema v Trstu. (sč)
deželne volitve - Demokratska stranka
Debora Serracchiani bo zmešala štrene marsikateremu kandidatu
Okoli šesto članic in članov Demokratske stranke bo v sredo odločalo o sestavi kandidatne liste za deželne volitve v tržaškem volilnem okrožju. Kandidatk in kandidatov je dvanajst za sedem mest na devetčlanski listi, dva kandidata pa bo direktno izbrala Debora Ser-racchiani, kandidatka za predsednico Dežele.
PET VOLIŠČ V POKRAJINI
Ne gre za primarne volitve, temveč za t.i. posvetovalne volitve, saj bo zadnja in odločilna beseda o kandidaturah padla šele 3. marca na seji pokrajinskega vodstva DS. V tržaški občini bosta dve volišči in sicer v Domu Brdina na Opčinah (sekciji vzhodnega in zahodnega Krasa) ter na osrednjem sedežu stranke v Ul. XXX ottobre 19 (vse mestne in predmestne sekcije) ter v Zgoniku (športno-kulturni center za Zgonik, Repentabor in Devin-Nabrežino), pri Domju (društvo Venturini za dolinsko občino) ter na sedežu DS v Miljah. Volitve bodo med 17 in 21.30. Volivec lahko odda eno ali dve preferenci (v tem primeru mora glasovati za moškega in žensko).
Psihiater Franco Rotelli
arhiv
KDO BOSTA »PRIŠLEKA«?
Glede kandidatov, ki naj bi ju predlagala Serracchiani, se pojavljata dve imeni: psihiater Franco Rotelli in pokrajinska predsednica združenja ACLI Erica Mastrociani. Rotelli, ki je bil eden glavnih sodelavcev pokojnega Franca Basaglie, je znana osebnost na krajevni in državni ravni. Njegova morebitna kandidatura bi gotovo žela uspeh, posebno izven tradicionalnih strankarskih krogov.
Voditeljica ACLI Mastrociani je znana predvsem v svetu pisane-
ga katoliškega gibanja prostovoljnih organizacij. Kot »rezervo« se omenja tržaško podžupanjo Fabiano Martini, ki je tudi precej poznana v katoliških krogih.
KDO LAHKO GLASUJE
Volilno pravico imajo članice in člani DS z lansko člansko izkaznico. Vsi kandidati brez izjem so se do zadnjega decembra trudili za pridobitev čim več članov, kar je popolnoma zakonito, vseeno pa je pospešeno včlanjevanje ponekod povzročilo slabo kri. Med drugim v devinsko-nabrežinski sekciji, kjer je med demokrate pristopil tudi Walter Pertot, predsednik nabre-žinskega jusarskega odbora, ki podpira kandidaturo Stefana Ukmarja. Pertot je na zadnjih občinskih volitvah v Nabrežini kandidiral na listi Giorgia Reta, a ni bil izvoljen v občinski svet, pred leti pa je bil član KPI, politično aktiven predvsem v takratni Zvezi komunistične mladine Italije (ZKMI).
Koordinacija Slovencev v DS se ni in se ne bo opredelila za nobenega kandidata. Mnogi njeni člani pa so v osebnem imenu podprli ali Ukmarja ali Mirka Sardoča.
|\ I v* I «v «v v v # •
Rdeči kriz isce šoferje
Na sedežu centra za zaposlovanje Pokrajine Trst na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 bodo jutri in v torek med 9.15 in 12.45 sprejemali prijave na razpis za tri mesta šoferja in reševalca pri Rdečem križu za določen čas. Zahtevajo se opravljeno obvezno šolanje, veljavno vozniško dovoljenje CRI 138/05 tipa 5 (CRI 139/93 kategorije Bc), psihofizična primernost, certifikat BLSD in potrdilo o izkušnjah na področju reševanja in vožnje z rešilnimi avtomobili.
Občina Trst sporoča
Občina Trst sporoča, da bo urad za položitev aktov v Ul. Punta del For-no 2 danes dopoldne zaprt, ponovno pa bo odprl ob 14. uri. Od danes pa bosta v Ul. Punta del Forno 2 ponovno začela redno delovati urad za sprejemanje aktov občinskega protokola in urbanistično okence. Prvi bo deloval v sobi št. 2 v pritličju od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14. uro in 16.30, drugo pa v sobi št. 1 v pritličju od ponedeljka do petka med 9.30 in 11.30.
Miramar za otroke
Morski rezervat WWF v Mirama-ru prireja danes ob 11. uri v mira-marskem gradiču delavnico za otroke od 6. do 10. leta, posvečeno obravnavanju narave in pusta s pomočjo verzov. Vstopnina znaša šest evrov.
Srečanji v knjigarni Lovat
V knjigarni Lovat bo jutri ob 16. uri novinarka in pisateljica Laura Simeoni predstavila svojo knjigo Ve-nezia e l'acqua, ob 18. uri pa bo Maria Bossa predavala na temo Interpretacija sanj.
Tečaj pesništva
Knjigarna Minerva prireja jutri v kavarni gledališča Verdi na Verdijevem trgu 1/B ob 20.30 tretje srečanje v okviru tečaja pesništva za bralce z Marcom Fernandellijem, Ermanno Panizon in Corradom Travanom.
Predvolilni Pupkin Kabarett
Pupkin Kabarett prireja jutri v gledališču Miela ob 21.02 zadnji večer pred parlamentarnimi volitvami, na katerem bo prišlo do duhovitega poskusa oblikovati veliko sredinsko koalicijo.
Volitve 2013
Srečanje združenja ANDE s kandidati za Rim
Združenje volivk ANDE prireja jutri v hotelu Sa-voia Excelsior srečanje s kandidatkami in kandidati za italijanski parlament, ki ga bo vodil odgovorni urednik Piccola Paolo Possamai. Začetek ob 17.uri.
Danes »zajtrk« s Fedrigo
Kandidat Severne lige za poslansko zbornico Massimiliano Fedriga vabi danes zjutraj od 10.ure dalje na »predvolilni zajtrk« s Severno ligo. Pobuda bo na Borznem trgu, kjer je Liga namestila svoj volilni šotor.
SEL proti diskriminacijam
Stranka SEL (Levica, ekologija, svoboda) prireja jutri ob 17.30 v Novinarskem krožku srečanje o politikah do priseljencev in boju proti vsem diskriminacijam. Sodelovali bosta tudi kandidatki Grazia Francescato in Serena Pellegrino.
Volitve brez preferenc
Predčasne parlamentarne volitve bodo v nedeljo, 24. ter v ponedeljek, 25. februarja. Na voliščih bomo dobili dve glasovnici: eno za senat in eno za poslanske volitve. Glasujemo tako, da prekrižamo simbol stranke ali gibanja, kar pomeni avtomatično podporo vsem kandidatkam in kandidatom na listi. Preferenc posameznim kandidatom ne oddajamo.
6
Nedelja, 10. februarja 2013
TRST
zavod zois - Obračun prvega polletja šolskega leta
Zadovoljni z delom
Ob polovici šolskega leta smo na zavodu Žige Zoisa z opravljenim delom zadovoljni. Sicer smo imeli nekaj nepredvidenih prekinitev dejavnosti, a smo vseeno šolski pouk dopolnili in popestrili z vrsto zanimivih pobud.
Šolsko leto se je začelo z ekskurzijo v Slovenijo za učno in neučno osebje (skupno z zavodom Jožefa Stefana) in dvotedensko prakso v Ljubljani za dijake petega letnika obeh oddelkov. Dijaki so bili na praksi v industrijskih in storitvenih pod-jetih (trgovci), oziroma pri projektantih in geodetih (geometri). Za obe podudi se moramo za gmotno pomoč zahvaliti Zavodu Republike Slovenije za šolstvo.
Številne dejavnosti so bile ponujene tudi ostalim dijakom. Kot že vrsto let smo imeli za prvošolce tečaj »sprejemanja«, ki jih je uvedel v delo in življenje na šoli. Z dijaki drugega letnika obeh smeri so se družili in se spoznavali na ekskurziji na vrh Sv. Mihaela in na Grmado. Ekskurzija je bila posvečena krajem, kjer je med prvo svetovno vojno potekala fronta in njihovim ljudem. Na isto temo so si razstavo v Galeriji Skerk v Trnovci ogledali tudi dijaki višjih razredov.
Ostale dejavnosti, ki smo jih ponudili skupinam razredov, spadajo v več sklopov ali projektov. Zdrav in primeren način življenja ter ravnanja smo obravnavali na predavanjih o zdravi prehrani (prof. Semi), o kemijskih in nekemijskih drogah za starše in dijake (dr. Kramli), o škodlji-
vih vplivih kajenja (dr. Lupinc) in o prometni vzgoji (razne pristojne institucije).
V	okviru strokovnih projektov za geometrski oddelek smo obiskali sejem gradbeništva SAIE v Bologni, izpeljali dodatni tečaj risanja s programom CAD v sodelovanju s podjetjem Ad Formandum, gostili bivšega dijaka arh. Iva Budo, ki je predaval o nastanku arhitekturnega načrta in uspešno opravili začetno fazo za uvrstitev najboljših dijakov na vsedržavno tekmovanje CAD Olimpics. Geometri so bili tudi na ekskurziji po našem mestu. Zgodovinske in arhitekturne značilnosti jim je prikazal umetnostni zgodovinar Luca Bellocchi. Skupina dijakinj je po temeljiti pripravi sošolce vodila na ogled hidrodi-namične centrale v starem pristanišču in bivše železniške postaje pri Sv. Andreju v okviru pobud združenja FAI, ki si prizadeva za boljše poznavanje kulturnih in naravnih lepot v Italiji.
Dijaki trgovskega oddelka so bili na ekskurziji v Ljubljani. Ogledali so si pivovarno Union, knjižni sejem in Narodni muzej. Strošek za ekskurzijo je kril Zavod RS za šolstvo. Četrti razred je opravil tečaj uporabe računalnika za pridobitev evropskega spričevala ECDL.
V	okviru telesne vzgoje so imeli vsi dijaki atletski športni dan, nekateri iz višjih letnikov pa so sodelovali tudi na orientacijskem teku v organizaciji SPDT. Dijake smo nekajkrat pospremili tudi v gledališče. Ogledali so si predstave Kobarid '38
dekani - Delavnice istrskega izročila
Homo u Jistro
Sodelovali so tudi učenci OŠ Frana Milčinskega s Katinare
Društvo prijateljev mladine Koper je v soboto, 2. februarja, organiziralo osme mednarodne mladinske delavnice istrskega izročila »Homo u Jistro«. Dogajanje je potekalo na Osnovni šoli Dekani. Sodelovalo je 70 udeležencev iz Slovenije - Mestne občine Koper, Hrvaške - Osnovne šole Mate Balote iz Buj in Italije - Osnovne šole Frana Milčin-skega s Katinare. Letošnja rdeča nit projekta so bile stare igre in igrače v Istri.
Dan se je pričel z uvodno prireditvijo, kjer se je, po uvodnem nagovoru predstavnice Društva prijateljev mladine Koper in idejne vodje projekta Metke Kovač, s točko predstavila učenka Tjaša Rihter gostujoče OŠ Dekani. Gospa Viktorija Pucer Štromar nam je pripovedovala o igrah in igračah v Istri nekoč. Gospod Guerino Koterle nam je pokazal nekaj tipičnih istrskih igrač iz naravnih materialov.
Mladi so pod vodstvom izkušenih mentorjev ustvarjali v šestih delavnicah. V delavnici Marina Kranjaca so sodelovali mladi glasbeniki, tako novinci, ki so se preizkusili v igranju na istrska glasbila, kot stari glasbeni mački, ki jim glasba ni tuja. Spoznavali so značilnosti istrske glasbe in se za zaključni nastop naučili zaigrati Polko, Lender in Valček (na sliki).
V plesni delavnici so se udeleženci z iskušeno folkloristko Nino Luša in ubranim harmonikašem Davorjem Jermanom naučili nekaj plesnih korakov. Naučili so se Sete paši, Rašpo in Požugano.
Gospod Konstantin Radoslav je pokazal svojim varovancem, kako se izdela violino iz koruznega stebla in jih tudi naučil igrati nanjo.
V delavnici izdelovanja igrač za deklice so pri mentorici Viktoriji Pucer Štromar izdelovali pupe iz glavišnic (oluščenih koruznih storžov). V popoldanskem času je vodstvo prevzela gospa Srečka Tul. Z njo so otroci izdelovali pupe iz ličkanja.
Pri gospodu Guerinotu Koterletu so izdelovali vazico za suho cvetje iz ka-nele. To je le ena od mnogih igrač, ki jim jih je predstavil.
Skupina mladih novinarjev je pod vodstvom Matjaža Morgana dogajanje spremljala skozi objektiv fotoaparata in kamere. Dogajanje so sproti objavljali na spletni strani DPM Koper. Pripravili so tudi vsebino za bilten, ki se je delil istega dne, takoj po zaključni prireditvi.
Na zaključni prireditvi so mladi udeleženci staršem in krajanom v dvorani Kulturnega doma Dekani predstavili in pokazali vse, kar so tega dne v delavnicah naredili in se naučili. Na odru so predstavili po eno staro igro, ki so jo spoznali pred pričetkom delavnic. Obiskovalci so mlade nagradili z burnimi aplavzi. DPM Koper je sodelujočim podelilo priznanja in publikacijo o starih igrah in igračah v Istri, ki jo je ob tej priložnosti pripravilo. Ob koncu je organizator vse prisotne pogostil s pravimi istrskimi hroštolami.
Matic Morgan
- Kronika atentata Dušana Jelinčiča, Konec dober konec Williama Shakespeara in Hamlet will rock you (v angleščini) ter film v nemškem jeziku.
V	okviru usmerjanja in skrbi za pravilno izbiro nadaljnjega študija so bili dijaki petega letnika obeh smeri na srečanju v Kulturnem domu, kjer so jim predstavili možnosti študija v Sloveniji. Dijakom srednjih šol in njihovim staršem smo se predstavili na skupnem srečanju na Pomorski postaji, na šoli pa smo gostili vse srednje šole in posamezne družine.
V	okviru pobude Raz/seljeni smo za petošolce izbrali film »II segreto di Esma«, ki obravnava težke psihološke travme vojne v Bosni. Nekateri dijaki so sodelovali tudi pri projektu »Šotor miru« in se udeležili ekskurzije v Bosno, kjer so se soočili s posledicami vojnih grozot.
V	teh dneh so dijaki prvega letnika na zimovanju v Trbižu, dijaki trienija pa se pripravljajo na ekskurzijo v Bruselj in Strasbourg. V ta namen so tudi sledili predavanju o Nobelovi nagradi za Evropsko zvezo in vsestransko osvetljujejo smisel evropskih povezovalnih procesov.
Tudi celodnevnim dijaškim zborovanjem smo skušali dodati kakšno vsebino. Tako je jamar in okoljevarstvenik Franc Malečkar dijakom zelo kritično predaval o neodgovornem onesnaževanju kraškega podzemlja in o načrtovani gradnji upli-njevalnika.
DTZ Žige Zoisa
Obisk hidrodinamične centrale v Trstu (zgoraj) in praksa v podjetju Yulon v Ljubljani
slomškov licej - Ob Dnevu spomina
Dijaki prisluhnili pričevanju
V	# V«	9	m	•
o času fašizma in svetovne vojne
Pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin na srečanju z dijaki
bazovica - Vrtec Ubalda Vrabca
Pustno koledovanje bazovskih »jelenčkov«
Na pustni petek je Božiček peljal svoje jelene na koledovanje po Bazovici. Razigrani jeleni so obiskali številne družine, trgovine in gostilne ter nabrali celo košaro dobrot, sladkarij in denarčkov.
Otroci in vzgojiteljici se izkreno
zahvaljujejo vsem vaščanom, družinam in upraviteljem objektov, ki so tako lepo sprejeli in bogato obdarili vrtčevske otroke. Posebna zahvala pekarni R. Marc, ki je otroke obdarila s krofi ob priliki pustnega rajanja v vrtcu. (Vzgojiteljici vrtca Ubalda Vrabca, Bazovica)
V petek, 25. januarja, smo ob priliki Dneva spomina dijaki liceja Slomšek imeli v gosteh pokrajinsko predsednico Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI gospo Stanko Hrovatin.
Pripovedovala nam je o življenju Slovencev v Trstu med fašizmom in za časa 2. svetovne vojne. Zaupala nam je tudi svoje osebne spomine, kot dekle je bila namreč partizanska kurirka. Zaradi Gentilejeve reforme, ki je predvidevala šolanje v izključno italijanskem jeziku, zaradi česar so zaprli slovenske šole, je obiskovala italijansko učiteljišče Carducci v Trstu. Živela je takorekoč dve življenji: po eni strani kot uspešna dijakinja na italijanski šoli, po drugi pa kot pripadnica odporniškega gibanja, kar pa ji ni ustvarjalo nobenih težav, saj se je odlično znašla v obeh vlogah. Po vojni je opravila tudi slovensko maturo in delala kot učiteljica na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem.
Dijaki smo z zanimanjem sledili njenemu predavanju in spoznali, kako so se mladi vključili v odporniško gibanje in kako so s svojim delovanjem pripomogli k zlomu fašizma. V lepem spominu nam je še posebej ostalo energično pripovedovanje gospe Stanke, saj so bile njene besede polne žive misli in načrtov za prihodnost.
Samantha Šmid in Martin Marchesich 5. D
/
TRST
Nedelja, 10. februarja 2013
7
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V sodelovanju z Artisti Associati Circuito Regionale danza dogodek izven abonmaja
Los Hermanos Macana
ft \ TANGO MACHO
10 vrhunskih argentinskih plesalcev in glasba v živo!
v sredo, 13. februarja, ob 21.00 v Veliki dvorani SSG
Predprodaja pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure (tel. št.800214302 ali 040 362542) spletna prodaja na www.vivaticket.it
Včeraj danes
Bari	80	61	76	11	64
Cagliari	62	63	39	26	37
Firence	82	19	27	28	70
Genova	60	22	33	38	47
Milan	63	58	45	84	59
Neapelj	38	18	15	57	69
Palermo	31	75	70	73	82
Rim	23	24	42	76	10
Turin	11	38	44	7	73
Benetke	5	82	14	11	27
Nazionale	9	73	70	21	64
Super Enalotto Št. 18
4 11 32 51 66	81 jolly26
Nagradni sklad	2.381.782,87€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 43.990.649,66 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
9 dobitnikov s 5 točkami	39.696,39 €
1.089 dobitnikov s 4 točkami	330,76€
44.028 dobitnikov s 3 točkami	16,29€
Superstar	49
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
5 dobitnikov s 4 točkami	33.076,00 €
201 dobitnikov s 3 točkami	1.629,00 €
3.314 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
20.896 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
45.105 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
cPocjteSno podjetje
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97
Tel. 040 2158 318
nuela Boccato, Michele De Cata in Sara Carluzzi, Paolo Peressoni in Anne Nzeribe, Luca Petruzzellis in Virna Cappello.
[12 Lekarne
Danes, NEDELJA, 10. februarja 2013
VILJEM
Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 17.24 - Dolžina dneva 10.10 - Luna vzide ob 6.51 in zatone ob 18.00
Jutri, PONEDELJEK, 11. februarja 2013
MARIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,7 stopinje C, zračni tlak 1011,1 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 19 km na uro vzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje C. OKLICI: Christian Langenkamp in Giulia Zerauschek, Michele Corvasce in Nada Veizi, Tullio Leoni in Margherita Addesso, Francesco Hauser in Federica Nacini, Bruno Palman in Leite Dos Santos, Luciano D'Elia in Melania Bonazza, Davide Salvador in Ornella Iarini, Marko Leghissa in Cristina Botta, Lucio Bevilacqua in Ornella Rose-zin, Davide Bernabei in Valentina Ma-drusan, Massimiliano Stabile in Ma-
Loterija 9. februarja 2013
Nedelja, 10. februarja 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Combi 17, Ul. F. Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040-212733. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040-212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Combi 17, Ul. F. Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040-212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040 631785. Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3
-	040 274998, Opčine - Proseška ul. 3
-	040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da za šolsko leto 2013/2014 sprejema vpise otrok, ki bodo dopolnili 3. leto od 1. januarja do 28. februarja 2014. Na razpolago je 6 mest v otroškem vrtcu M. Štoke na Prose-ku. Info na tel. št.: 040-211119 ali www.vsopcine.it
13 Obvestila
OBČINA DOLINA obvešča, da je objavila razpis za podelitev mesta usklajenega in trajnega sodelovanja v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Italija - Slovenija 2007-2013 »SIIT« trajanja 19 mesecev. Informacije, razpis in obrazci so na razpolago na občinskem sedežu in na www.sandorli-go-dolina.it.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16.00 do 18.00 in ob sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec februar so predvidene delavnice oblikovanja: Maske in Harlekinova lutka. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00.
REPENTABRSKO ZDRUŽENJE STARŠEV pripravlja razstavo o repentabr-ski šoli in zbira v februarju v šoli kakršnokoli gradivo (stare fotografije, dokumente, zvezke, učbenike) v zvezi z zgodovino šole.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
bo po ustaljeni tradiciji ob pustnem času obiskalo domače vasi. Vabimo k sodelovanju vse prijatelje in ljubitelje vesele glasbe!
SKD PRIMOREC organizira v Ljudskem domu v Trebčah v torek, 12. februarja: »Otroško pustno rajanje« od 15.30 do 18.00. Otroke bo zabaval animator in DJ. Na programu bo poleg iger bogata loterija; »Pustni ples za srednješolce« od 19. do 23. ure.
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se do srede, 13. februarja, vsako nedeljo in sredo udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frčatouk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30.
KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, sporoča, da srečanje v sredo, 13. februarja, odpade. Prihodnje srečanje bo v sredo, 20. januarja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite.
PUSTNI ODBOR BOLJUNEC vabi v sredo, 13. februarja, ob 15. uri na »G'rico« vse pustarje in cenjeno občinstvo, kjer bo »Loure« vzletel v vesolje z Boljunikom 26.
ORIENTALSKI PLES - SKD Lonjer-Katinara prireja tečaj orientalskega plesa, ki ga bo vodila od Conija priznana učiteljica Patrizia Haggiopulo - Naadirah. Prva brezplačna lekcija bo v petek, 15. februarja, ob 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Tečaj bo potekal enkrat tedensko in je primeren za vse starostne skupine ter za vse, ki bi radi stopili v stik s svojim telesom, občutili blagodejne učinke trebušnega plesa in se prepustili ritmu orientalske glasbe. Informacije na tel. 3338578924 (Ilary) ali skdlonjerkatina-ra@gmail.com.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo generalka za koncert, ki bo v Sežani v soboto, 16. februarja, v petek, 15. februarja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah.
AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo v soboto, 16. februarja, tekme v teku na smučeh in v nedeljo, 17. februarja, tekme v veleslalomu, veljavni za Zamejsko Smučarsko Prvenstvo 2013, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 14. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina).
AD FORMANDUM vabi k vpisu na tečaje jezikov (slovenščina, angleščina) in osnove računalništva. Pričetek ob zadostnem številu prijav. Info: 040566360, ts@adformandum.org).
RADIJSKI ODER obvešča, da bodo srečanja Tečaja lepe govorice za najmlajše potekala vsak ponedeljek od 18. februarja dalje v Finžgarjevem domu od 16.00 do 17.30. Prostih je še nekaj mest. Tel. št.: 340-1209192 (Lučka).
SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnem številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Bazovske-ga doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja, ob 20.30. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da se pred sestankom prijavite na tel.: 3460192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00.
MARKETING in komunikacija za promocijo teritorija: 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi, namenjen brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: marketing plan, komunikacijska orodja, sestava tržnega plana. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen. Info 040-566360, ts@ad-formandum.org.
BIOTERAPIJA v Bazovici bo v Bazov-skem domu (Ul. I. Gruden 72/1) v dneh 26., 27. in 28. februarja, od 17. do 19. ure.
OBČINA DOLINA sporoča, da do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
OBČINA DOLINA sporoča, da je do četrtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, javljamo, da moramo zaradi tehničnih razlogov prenesti redni občni zbor v torek, 5. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin).
Marjo Ota
Pogreb z žaro bo v petek,
15. februarja, ob 11.15 iz boljunskega
trga "Gorica" na domače pokopališče.
Boljunec, 10. februarja 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Giuseppe Legiša (Pepi)
Zahvaljujemo se vsem, ki so se mu poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala gre župniku Gianniniju, Občinski upravi, zboroma Fantje izpod Grmade in Jezero, Civilni zaščiti, Gorski reševalni službi, Skupini speleologov, Gasilcem, Karabinjerjem, Policistom, domačinom, vsem drugim prostovolcem in darovalcem cvetja. Opravičujemo se, če smo koga pozabili.
Žena in otroci
ZAHVALA
Maria Laghi vd. Stefani (Meri)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage.
Svojci
Sv. Križ-Nabrežina, 10. februarja 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
10.2.2012
10.2.2013
Dario Jagodic
vedno si z nami.
Tvoja družina
Trst, 10. februarja 2013
8.2.2012
8.2.2013
Quirino Leandro Alberti
vedno v naših srcih.
Žena Klavdija, hči Elena s Fabiom in Karin, zet Sandro.
Pogrebno podjetje Alabarda
^ Prerano nas je zapustil naš dragi
Alessandro Raseni (Sandro)
Žalostno vest sporočajo
žena Ana, hčerka Katja z možem
Fabiom, vnuk Manuel, mama Silvestra, brat Marjan z Maribel, Yosvani in Andrejem ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v torek, 12. februarja, ob 13. uri v bazoviški cerkvi. Ob 14. uri bosta sledila sveta maša in pokop.
Bazovica, 10. februarja 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
Žalovanju ob težki izgubi dragega Sandrota se pridružujeta
sestrični Marija in Magda z družinami
Dragi Ana, Katja, Silvestra in Marjan, ob tem težkem trenutku smo vam ob strani.
Peter Marisa Ivana Peter Petra David Cilka
Zadnji pozdrav dragemu Sandrotu
družini Cocevari
Katja, sočustvujemo s tabo in ti stojimo ob strani
Goran, Cristina, Andrej, Alja, Tom, Jana, Kristian, Maja, David, Katja, Robert, Jasmina, Saša, Vili, Ticiana in Marko K.
Draga Katja sva ti ob strani
Milena in Mojca
Globoko presenečeni ob nenadni preminitvi dragega Aleksandra Raseni sočustvujemo s sorodstvom in posebno s precenjeno sodelavko Katjo.
Studio Nadrah & Zaro
Hudo prizadeti ob nenadni smrti Aleksandra Ražma, dolgoletnega odbornika in soustanovitelja lokostrelske sekcije, izrekamo hčerki Katji, ženi Ani, materi Silvestri, bratu Marjanu ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje.
Vsi pri AŠD Zarja
V tem žalostnem trenutku sočustvujemo z družino
Irina, Petra in Mirjan
Ob nepričakovani izgubi dragega Sandra izrekamo družini iskreno sožalje
sošolci letnik 1952 iz Bazovice
Ob prerani izgubi dragega sopevca Sandra Ražma izrekamo ženi Ani,
hčerki Katji z družino, mami Silvestri in bratu Marjanu z družino, iskreno sožalje
pevci in dirigentka Mepz Lipa
Ob prerani izgubi dragega Sandrota izrekamo svojcem iskreno sožalje
vsi pri SKD Lipa Bazovica
8
Nedelja, 10. februarja 2013
TRST
/
Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta
vabita jutri
v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na
PREŠERNOVO
PROSLAVO
ob Dnevu slovenske kulture
Začetek ob 20. uri
Slavnostna govornica bo prof. Jadranka Cergol.
Umetniški spored _bodo oblikovali: _
sopranistka Tamara Stanese ob spremljavi pianista Tomaža Simčiča in dani Radijskega odra.
Podelili bodo nagrade 41. literarnega natečaja Mladike in 38. priznanja Mladi oder
V*
Tržaški Pomorski Klub A.š.D.
SIRENA
vabi na
37. REDNI OBČNI ZBOR
v petek, 15. februarja 2013,
ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju
na društvenem sedežu,
Miramarski drevored, 32
Q Kino
SKD TABOR
PUST Mil
v Prosvetnem domu na Opčinah v torek, 12. februarja 2013, od 16. do 19. ure,
RAJANJE S S1EN0M VLARJEM.
Na veliko pustno zabavo vabljene male in velike maškare!!!
SZ BOR, ŠPORTNA SOLA TRST in SKD ŠKAMPERLE
vabijo na
Otroško * pustno
rajanje
Danes, 10. februarja in torek, 12. februarja 2013 od 15.30 do 19.00
na Stadionu 1. maj
VSTOP PROST za otroke v spremstvu staršev!!
LOTERIJ" ANIMACIJA
PLES z
ansamblom POPUSTI
¿j Čestitke
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quartet«.
CINECITY - 18.30, 21.35 »Les Miserables«; 11.00, 13.20, 17.30, 19.50, 21.10 »The impossible«; 18.50 »Looper - In fuga dal passato«; 11.10, 15.30, 18.30, 21.30 »Lincoln«; 15.40, 21.20 »Djan-go Unchained«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Broken city«; 11.10, 13.20, 15.40, 17.50, 20.05, 22.10 »Warm bodies«; 15.30, 17.40, 20.00, 22.05 »Studio illegale«; 11.05, 13.10, 15.00, 16.45 »Zambezia«; 11.10, 13.20, 15.35 »Le avventure di Fiocco di ne-ve«; 11.00, 13.15 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta«.
FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00 »The impossible«; 22.10 »Looper - In fuga dal passato«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.40 »Les Miserables«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La migliore offerta«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.40, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Re della terra sel-vaggia«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.10 »Djan-go brez okovov«; 18.20, 20.20 »Film 43«; 13.40, 16.00, 20.40 »Gangsterska enota«; 18.30 »Hvala za Sunderland«; 12.30, 15.00, 17.05, 21.00 »Lovca na čarovnice«; 17.30 »Na cesti«; 14.10, 17.20, 20.30 »Nesrečniki«; 11.10, 13.30, 16.05 »Razbijač Ralph 3D«; 12.00, 15.00 »Samova pustolovščina 2«; 19.00 »Seanse«; 13.50, 16.10, 18.35, 20.50 »Tatica identitete«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Warm bodies«; 11.00, 15.30, 17.00 »Zambezia«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »Django Unchained«; 17.10, 20.30 »Studio illegale«; Dvorana 3: 15.30, 18.45, 22.15 »Broken city«; Dvorana 4: 16.15, 18.50, 21.40 »Zero dark thirty«; 11.00 »Fiocco di neve«; 11.00 »Vita di Pi«.
SUPER - 16.30, 18.45 »Flight«; 21.15 »Cloud Atlas«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.45, 20.45 »Lincoln«; Dvorana 2: 14.50, 16.40 »Cirque du soleil - Mon-di lontani 3D«; 18.30, 21.00 »The im-possible«; Dvorana 3: 15.15, 17.20, 20.00, 22.00 »Warm bodies«; Dvorana 4: 20.30 »Les Miserables«; 15.20, 17.00, 18.40 »Zambezia«; Dvorana 5: 15.40, 17.40, 20.00, 22.10 »Studio illegale«.
www.primorski.eu1
M Izleti
POPOTOVANJE PO ROMUNIJI - Župnija Repentabor prireja od 14. do 21. maja, 8-dnevno popotovanje po Romuniji. Datum je bil prenesen zaradi volitev. Potujemo iz letališča Ronchi. Za prijavo in vse ostale podrobnejše informacije se obrnite na tel. št. 3358186940. Prijavite se lahko do konca februarja.
SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smuca-nje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni!
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 - Metka.
KRU.T - nadaljuje se vpisovanje na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli, od 29. marca do 1. aprila. Pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
0 Prireditve
OBČINA ZGONIK in krajevna sekcija VZPI-ANPI vabita ob na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 -1943)«. Urnik: ponedeljek-petek 9.0013.00, ponedeljek in sreda tudi 15.3017.30.
Pensko kulturno društuo rimorsko - Mačkolje
Vabi m
'mumm
»v

MMitl NilM MMAMi
tojfkskt hr prífriitk poskrbljene. < Otrtkcm b» m mtj» $MtM!
Dne 12.2.2B13 u Srenjski hiši u Mačkoljah s pričetkom ob 16. uri g - M* M ñ
XJ MjudnfvßMjeni!

v ogrevani dvorani na M©olgi <K£oni" 1
5utri, U. februarja 2013
to
16 porzuur c mo6 7
"PJ"
Dragi DANJEL, za tvoj 18. rojstni dan ti iz srca voščimo, da bo tvoja sedanjost začinjena s smehom, veseljem, zdravjem in ljubeznijo. Mama, tata, Sofija in Stefano.
Jan in Lena voščita JAŠU vse najboljše za 14. rojstni dan in upata, da se bo še igral z njima. Voščilu se pridružujejo vsi domači.
Pozdrav v Ljubljano SANJI, ki bo tam praznovala pusta in še kaj. Na zdravje, vsi tvoji dragi.
DARKO, prvo leto svečka ena, tretje leto svečke tri, danes pa - poglej poglej, na tvoji torti kres gori. Vse najboljše, ENDADUFA.
Pustno rajanje in pustno veselje, zraven pa še 12. fešta dragega ROBINA. Danes se bomo z njim veselili in mu vse najboljše zapeli. Vsi domači, ki ga imamo zelo radi.

KD Fran Venturini
[O vabi na «v* STAJ«
danes, 10.2., in v torek, 12.2.,
od 16. do 20. ure. Dom Anton Ukmar - Miro pri Domju
Zabaval vas bo ansambel RemiH

" Vstop prost!

«Torek, 12. februarja 2018
ptei i ikupUur
"¿7EP0RE"
VSAKI PAN ♦ PROST VSTOP
TOPLO VA6UEÑM!
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
bo ob pustovanju obiskalo domače vasi po sledečem vrstnem redu: danes,
10.	februarja, Cerovlje, Mavhinje, Sli-vno, Prečnik in Praprot; v ponedeljek,
11.	februarja, Vižovlje, Štivan, Medja vas, Sesljan, Trnovca in Šempolaj; v torek, 12. februarja, Nabrežina.
KD F. VENTURINI - OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 10. februarja, in torek, 12. februarja, od 16. do 20. ure v domu A. Ukmar - Miro pri Domju. Zabaval vas bo ansambel Remix. Prisrčno vabljeni.
SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi vse prijatelje pusta, da se udeležijo pustnega sprevoda po vasi, ki bo krenil danes, 10. februarja, s pričetkom ob 8.30 pri Rikardotu. Društvo bo v torek, 12. februarja, priredilo tudi tradicionalno otroško pustno rajanje, ki bo v prostorih Srenjske hiše s pričetkom ob 16.00 uri. Za glasbo in prigrizek poskrbljeno. Vljudno vabljeni.
ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ vabi na tradicionalno pustno rajanje danes, 10. februarja, od 16.00 dalje v ljudskem domu v Križu. Zabavala vas bo akademska igralka Andreja Stare v vlogi Pike Nogavičke. Da bo pustno rajanje še bolj pestro bomo imeli bogat srečolov in seveda bomo poskrbeli tudi za želodčke. Pričakujemo vas.
DRUŠTVO ZVEZDA vabi v ponedeljek, 11. februarja, ob 16. uri v ljudski dom v Podlonjer na otroško pustno rajanje.
DSI IN SLOVENSKA PROSVETA vabita v ponedeljek, 11. februarja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na Prešernovo proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Slavnostna govornica bo prof. Jadranka Cergol. Spored bodo oblikovali sopranistka Tamara Sta-nese ob spremljavi pianista Tomaža Simčiča in člani Radijskega odra. Podelili bodo nagrade 41. literarnega natečaja Mladike in 38. priznanja Mladi oder. Prireditev se bo začela ob 20.
novo na
www.primorski.eu
RTV SLO
izbor videoposnetkov spletnega portala Televizije Slovenije
Furlanfja Ju 11 [tka krajino
Poslušanje
RADIA TRST A
v živo
S Poslovni oglasi
i Remin I
! " J
SKD VIGRED vabi v Škerkovo hišo v Šempolaju v ponedeljek, 11. februarja, od 16.00 do 18.00 na pustno rajanje za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 1. do 4. razreda osnovne šole, od 18.00 do 20.00 pa za učence 5. razreda osnovne in za srednjo šolo.
PUSTNO RAJANJE NA PROSEKU: pridi v kulturni dom na Prosek v torek, 12. februarja, od 15.30 do 19. ure. Zabava zagotovljena. Prireja Združenje staršev OV M. Štoka in OŠ A. Černigoj Prosek v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel.
SKD TABOR - PUST 2013: vabljeni v Prosvetni dom na Opčinah v torek,
12.	februarja, od 16.00 do 19.00 na »Rajanje s Stenom Vilarjem«. Na veliko pustno zabavo vabljene male in velike maškare!
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse pustne veseljake na pepelnico v sredo, 13. februarja, med 18. in 20. uro, da pridejo v Štalco se poslovit od pusta 2013 »Kokota Pokota Koruzni-ka«.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN
ZTT vabijo na kavo s knjigo v sredo,
13.	februarja, ob 10. uri. Gosta kave bosta socialna delavca Kristina Mar-telanc in Adam Seli, avtorja knjige na psihološko tematiko »Come incon-trare l'altro« (Kako srečati drugega), ki je izšla pri vsedržavni italijanski založbi Edizioni Paoline.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 15. februarja, na predavanje Viktorije Carli »Afrika in jaz«: izkušnje o prostovoljnem delu v Afriki, nudenju pomoči in posvojenih otrocih. Začetek ob 20. uri. Vabljeni!
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na »Slovenski večer« posvečen liku in delu prof. Jožeta Peterlina. Ob predstavitvi Pe-terlinovega zbornika, petju MePZ Mačkolje in nagovoru Ivana Peterlina se bomo srečali v petek, 15. februarja, ob 20.00 v prostorih Srenj-ske hiše v Mačkoljah.
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da bo razstava lesenih izdelkov Franca Ar-manija »Čarobni odtenki lesa« na ogled do sobote, 16. februarja. Toplo vabljeni.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
prireja v nedeljo, 17. februarja, Prešernovo proslavo. Nastopili bodo: MPZ iz Mačkolj (vodi Matej Lazar), folklorna skupina Mandrač iz Kopra (vodi Mojca Lepej) ter učenca Glasbene matice Vanja in Maks Zuliani. Priložnostno misel bo podala časni-karka Poljanka Dolhar. V Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 17. uri. Pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete.
OBČINA DOLINA, v sodelovanju z društvi Slovenec, Venturini, Slavec in Vodnik vabi »Kam? ...«, na praznovanje Dneva slovenske kulture v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri v kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo posamezniki, zbori in šole. Slavnostni govornik Janko Veber. Ob priliki bo pisatelj Boris Pahor prejel častno občanstvo občine Dolina.
OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri: v četrtek, 21. februarja: »Abrakadabra«; četrtek, 21. marca: »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
H Mali oglasi
PO UGODNI CENI prodam hišo v Bor-štu. Tel. št.: 347-8847474.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike, fizike in elektronike. Tel.: 393-5030720.
TRGOVSKO PODJETJE S SEDEŽEM V TRSTU išče poslovno sekretarko z izkušnjami v računovodstvu in upravljanju. Zaželjena spretnost pri uporabi računalnika, knjiženju, zaključnem računu, poznavanje pisne in ustne italijanščine, slovenščine in angle-
Poklicati od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00 na tel. 040761156 (Giorgio ali Massimo).
40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok ali kot čistilka. Tel. 3420664365.
AKACIJEVE KOLE za vinograd prodajam. Tel. št.: 040-220655 (v večernih urah).
PODARIM steklenice (52 in 54 litrov). Tel. št.: 040-281244 (Domjo).
POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem, imam večletno izkušnjo. Tel.: 339-8201250.
PRODAJAM avto minicar model ai-xam, motor diesel, 500 cc, star 4 leta, 7.000 prevoženih km. Tel. 040231975.
PRODAM 5 novih aluminijastih polken, temno sive barve, velikost 90x120 cm, s premičnimi letvicami. Tel. 040220216.
PRODAM avto volkswagen lupo 1400, 16v, letnik 2001. Tel. št.: 338-5098764.
PRODAM avtomobil bmw 2000 cabrio 320i, letnik 2008, 60.000 prevoženih km, v odličnem stanju. Cena: 21.000,00 evrov. Tel. št.: 340-4876187.
PRODAM prenovljeno stanovanje, 65 kv.m. na Greti s parkiriščem na zasebnem dvorišču. Cena: 109.000,00 evrov. Tel. št.: 340-4876187.
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498.
OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel. 347-3648603. Toplo vabljeni!
OSMICO ima odprto Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-228594.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135.
seme.
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
Nedelja, 10. februarja 2013
APrimorski
~	dnevnik
9
gorica - Na ulici okrog petsto občanov in krajevnih upraviteljev
Demonstrirali proti odhodu brigade in razprodaji mesta
Nekaj sto ljudi - 500 po ocenah sil javnega reda - se je včeraj udeležilo poulične manifestacije proti ukinitvi konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli ter posledičnemu odhodu vojakov in njihovih družin iz Gorice. Protestnega sprevoda, ki se je začel v Spominskem parku ter se je mimo korzov nadaljeval do Battistijevega trga, so se ob goriški občinski upravi udeležili skoraj vsi župani goriške pokrajine s tribarvnim trakom, pokrajinski upravitelji, predstavniki desno-sredinskih in levosredinskih strank, sindikalisti, trgovci (nekateri so na izložbe prilepili lepake proti ukinitvi brigade) ter člani veteranskih in drugih združenj.
Za transparentom z napisom »Non ci stiamo!« (Ne soglašamo!) so ob ritmu bobnov korakali tudi številni občani, ki si želijo, da bi brigada ostala v mestu ali se jim enostavno zdi krivično, da je Goriška bolj pogosto kot druge pokrajine žrtev varčevalnih ukrepov in rezov na raznih področjih, od zdravstva do javne uprave. »Gorica gre na kose, nihče nas ne upošteva. Jaz sem se tu rodila, stara sem 80 let: jezna sem, ker vidim, da mesto propada. Trst in Videm si bosta razdelila teritorij, mi pa smo tu, negibni. Žal je to značaj Goričanov,« je povedala gospa Laura. Za Goričana se ima tudi upokojeni vojak, ki se je v mesto ob meji preselil pred 40 leti iz Neaplja. »Od takrat se je marsikaj spremenilo. Gorici želijo danes odvzeti popolnoma vse,« je povedal. Med udeleženci manifestacije je bilo tudi nekaj (sicer redkih) mladih obrazov. Med njimi sta bili hčerki enega izmed vojakov brigade Poz-zuolo, ki sta stari 22 in 19 let. »Najina družina je iz Caserte. Midve sva se rodili v Gorici, tu imava vse prijatelje in znance. Nočeva se seliti drugam,« sta povedali in izrazili upanje, da odločitev o razpustitvi brigade ni dokončna.
Na Battistijevem trgu sta navzoče z izrazito domoljubnimi toni nagovorila predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki je bil med najbolj zavzetimi zagovorniki manifestacije, in goriški župan Ettore Romoli. »Naša skupnost je kulturno in jezikovno raznolika, a je povezana in si želi boljše prihodnosti. Ne moremo pristajati na odločitve, ki temeljijo le na golih številkah, želimo imeti možnost, da se razvijamo. Brez goriške pokrajine ni Furlanije-Julijske krajine, brez goriške pokrajine ni Italije,« je povedal Gherghetta, ki meni, da so Goričani v teh letih znali »rušiti zidove« in »niso rasisti, kot je nekdo izjavil v prejšnjih dneh«. Romoli je ocenil, da bo odhod brigade Pozzuolo gotovo oškodoval Gorico iz ekonomskega vidika, pa tudi iz »moralnega«. »Mesto je navezano na brigado Pozzuolo, na domovino in na njene vrednote. To ni gola retorika, Gorica želi ostati Gorica,« je povedal župan, po katerem je bila odločitev Montijeve vlade o ukinitvi brigade Pozzuolo »nož v hrbet«.
»Počakali so na razpustitev zbornic,« je bil oster Romoli, ki je še enkrat izpostavil, da se je občina v minulih letih pogajala s poveljnikom vojske in preprečila selitev brigade, po zamenjavi generala pa je bil dogovor postavljen pod vprašaj. Predstavnikov dežele FJK, če izvzamemo svetnika Roberta Marina, na manifestaciji ni bilo, v Gorico pa je prišla evroposlanka Debora Serracchiani. »Današnja manifestacija ima simbolen, a tudi vsebinski pomen. Gorica mora ohraniti svoje simbole in načrtovati svojo prihodnost,« je povedala Serracchianijeva in omenila razne priložnosti za razvoj Gorice, kot so turizem, stoletnica prve svetovne vojne in evropska direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. »Gorica mora pri tem imeti središčno vlogo, dežela mora vanjo vlagati,« je povedala Serracchianijeva. Od slovenskih upraviteljev se je včerajšnje manifestacije udeležila le sovodenjska županja Alenka Florenin. »Tukaj sem, ker se mi zdi potrebno opozo-
Marsikdo je včeraj ocenil, da je bila udeležba na manifestaciji, ki je imela pokrajinsko razsežnost, dokaj skromna, drugim pa se je zdela pobuda uspešna. »Batti-stijev trg je bil napol prazen,« so pikro pripomnili nekateri, organizatorji pa so izpostavili, da je bilo ljudi kar nekaj, če upoštevamo goriški standard. (Ale)
tržič - Petkov požar v Ulici Sanzio
Krivec v bolnišnici
Molotovko naj bi v stanovanje 65-letne ženske vrgel 70-letni C.G., ki je njen bivši partner
Za požar, ki je v petek popoldne uničil hišo 65-letne ženske v Ulici Sanzio v Tržiču, naj bi bil odgovoren 70-letni Trži-čan. C.G., domnevajo raziskovalci, je svoji bivši partnerki Adriani Donda vrgel v stanovanje molotovko ali drug goreč predmet, nato pa je poskusil narediti samomor. Zaradi prekomernega zaužitja zdravil so ga v petek nekaj ur po požaru sprejeli na zdravljenje v tržiški bolnišnici, kjer ga nadzirajo karabinjerji. Po nekaterih virih so zanj že odredili pripor, osumljen bi lahko bil celo poskusa umora.
Zakaj se je moški v petek zgodaj popoldne odločil za ekstremno dejanje, še ni povsem jasno. Sile javnega reda še vodi-
jo preiskavo, zgleda pa, da sta bila bivša partnerja že dalj časa v sporu.
V požaru k sreči ni bilo ranjenih, 65-letno Tržičanko, ki se je močno prestrašila, pa so z rešilnim vozilom morali odpeljati v bolnišnico. Na pomoč je med 14. in 15. uro poklical sosed, ki je videl, da iz okna hiše uhaja dim. Gasilci so v dveh urah pogasili ogenj, ki je pred njihovim prihodom že povzročil ogromno škodo, policisti tržiškega komisariata in karabi-njerji pa so takoj začeli iskati morebitnega krivca. Nekaj ur kasneje so dobili informacijo, da so v tržiški bolnišnici sprejeli na zdravljenje moškega, ki je poskusil narediti samomor.
Gasilec v Ulici Sanzio
bonaventura
gorica - DS
Waltritsch kandidat
Aleš Waltritsch bo goriški kandidat Demokratske stranke (DS) na aprilskih deželnih volitvah. Tako je v petek sklenila pokrajinska skupščina stranke, ki je štiri kandidate izbirala med sedmimi imeni.
Waltritscheva kandidatura se je rodila v okviru goriškega krožka stranke, slovenska komponenta DS - Waltritsch je njen pokrajinski koordinator - jo je seveda osvojila. »To je potrditev mojega večletnega dela tako v stranki kakor na terenu in seveda izkušenj v upravnih telesih. Sklep pokrajinske skupščine je obenem potrditev dela in ugleda, ki smo si ga Slovenci v DS prislužili s pozitivnim pristopom in s konkretnimi dejanji,« je včeraj komentiral Wal-tritsch. Ob njem bodo Goriško na aprilskih volitvah zastopali še Omar Greco, kandidat Tržiča, kjer je podžupan, Diego Moretti, podžupan v Štarancanu in hkrati kandidat privržencev Mattea Renzija, in Sara Vito, pokrajinska odbornica, ki je imela na pokrajini najbolj »zagrete« navijače. Iz igre so izpadli župan iz Fare Alessandro Fabbro, nekdanja pokrajinska svetnica iz Gradeža Angela Giorgione in nekdanji goriški župan Vittorio Brancati, čigar ime je goriški krožek stranke predlagal ob Waltritschu, med njima pa je pokrajinska skupščina izbrala Slovenca. Četverico mora potrditi deželno vodstvo DS, deželna tajnica Debora Serracchiani pa bo določila še petega kandidata, za katerega je znano le, da bo izhajal iz ženskih vrst.
iVolitve 2013
SVOBODA EKOLOGIJA LEVICA
V Tržiču o delu in zdravju
Na pobudo stranke Svoboda Ekologija Levica (SEL) bosta na Tržiškem dve javni pobudi na temo družbene odgovornosti velikih podjetij in škode za zdravje. Prirejajo jo ju v okviru volilne kampanje in se ju bodo udeležili kandidati SEL na parlamentarnih volitvah Grazia Francescato, Serena Pellegrino, Loredana Panariti in Gianni Iacono. Prvo srečanje bo danes ob 17.30 v občinski knjižnici v Tržiču (Ulica Ceriani), kjer bo tekla beseda o ladjedelnici, azbestu, azbestnih boleznih ... ; prisotna bo Fulvia Bandoli iz združenja Ambiente e Lavoro, ki se v državnem vodstvu SEL posveča problematiki dela in zdravja. Drugo srečanje bo v petek, 15. februarja, ob 20.30 v dvorani Sam Hotela v Tržiču (Ulica Cosulich 2), kjer bo poudarek na načrtih za prekvalifikacijo termoelektrarne družbe A2A in čistih energetskih virih.
LISTA MARIA MONTIJA
Spomin na evropski poti
Alessandro Maran, kandidat za senat na listi Maria Montija, se bo danes ob 17. uri v palači Fundacije Goriške hranilnice v Gorici udeležil svečanosti ob dnevu spomina na foj-be in eksodus, ki jo prirejata ezulsko združenje ANVGD in goriška občina v sodelovanju s prefekturo. »Dan spomina na fojbe, ekso-dus in na najbolj kompleksne dogodke na vzhodni meji mora biti priložnost - tako Ma-ran -, da gradimo spomin, ki ne bo nacionalističen, in da nakažemo pot za skupno politično usodo pod skupno evropsko streho. Naša dolžnost je, da gledamo v preteklost, zato da ne pozabimo zgodovinske lekcije, tragedija iz preteklosti pa nam nalaga predvsem dolžnost, da gledamo v prihodnost in da ovrednotimo spomine, ki sporov ne podžigajo, temveč prispevajo k njihovemu pre-moščanju.«
ZALOŽNIŠTVO
TRŽAŠKEGA
TISKA
Skgz
SREČANJA Z AVTORJI 2013
BRANKO MARUŠIČ
ob avtorjevi 75-letnici predstavitev knjige
»Sosed o sosedu - Prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja«
Uvodna misel: Jože Šušmelj
Jutri, 11. februarja 2013, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (uL I. Brass 20)
10
Nedelja, 10. februarja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
doberdob - Bile so odstranjene, čakajo na razstrelitev
Na vzpetini pri Jamljah našli tristo neeksplodiranih bomb »Trčili« občina in prefektura
Na območju doberdobske občine so v minulih dneh odkrili preko 300 ročnih in drugih bomb iz časa prve svetovne vojne. Neeksplodirana ubojna sredstva, ki so se skrivala na hribu Vrtača, je po vsej verjetnosti našel sprehajalec, ki se je povzpel na vzpetino zahodno od Jamelj. »O odkritju nas je obvestila goriška prefektura,« je povedal doberdobski župan Paolo Vi-zintin. Že kmalu po najdbi so sile javnega reda zavarovale območje in začele odvažati ubojna sredstva. S točnejšo lokacijo, kjer je orožje ležalo, župan ni bil seznanjen, bombe, ki naj bi jih že prihodnji teden pirotehniki razstrelili na varnem območju, pa so skoraj povzročile »incident«
med prefekturo in doberdobsko upravo.
»Nekaj dni po odkritju smo prejeli pismo z goriške prefekture, ki je od občine zahtevala nabavo peska in drugega materiala, ki bi služil pirotehnikom pri postopku uničevanja ubojnih sredstev. Stroški bi znašali več deset tisoč evrov, kar ni majhna vsota za občino, kot je naša. V času suhih krav in pakta stabilnosti nam vsak strošek povzroča preglavice. Zato smo zahtevali dodatna pojasnila o tem, zakaj je ravno doberdobska občina dolžna poravnati te stroške. Kateri zakon to določa? Odgovora nismo dobili,« je povedal Vizintin, ki se je v minulih dneh v vladni palači na Travniku udeležil tudi sestanka
s predstavniki sil javnega reda in drugih institucij. Tam je ponovno postavil isto vprašanje. »Naša občina je vedno spoštovala svoje obveznosti in spoštuje predstavnike goriške prefekture, kljub temu pa smo želeli biti stoodstotno prepričani, da nam zakonska določila res nalagajo to breme. Po našem mnenju bi morali v pričakovanju, da se to razčisti, kriti stroške obrambno oz. notranje ministrstvo ali pa državna oz. deželna civilna zaščita. Pisali smo tudi vodji državnega oddelka civilne zaščite Francu Gabrielliju,« je še povedal župan, po katerem je naposled deželna civilna zaščita zagotovila, da bo krila stroške za pesek, občina pa bi morala še ved-
Ročni bombi, ki so ju januarja našli v Vipavi
arhiv
no poskrbeti za plačilo drugih pripomočkov, vrednih okrog tisoč evrov: »Nabaviti bi jih morali do ponedeljka, kar je tudi časovno neizvedljivo. Ne glede na to sem vztrajal pri svojem stališču, saj se mi zdi prav, da občinska uprava pred uporabo davkoplačevalskega denarja izvede vsa
potrebna preverjanja.« Kako pa se je zadeva razpletla? »Naposled bo občina za postopek razstrelitve prispevala le nekaj več kot sto evrov, torej bistveno manj od tega, kar so od nas zahtevali pred dnevi. Na to smo pristali, ker želimo, da se stvar čim prej reši,« je zaključil Vizintin. (Ale)
gorica - Margherita Hack in Pierluigi Di Piazza
Različna in enaka
Margherita Hack (z leve), Marinella Chirico, Pierluigi Di Piazza in Aleš Waltritsch
Povezava neverujočih in iskreno verujočih bi znala opraviti z golaznijo prav tako neverujočih in verujočih, ki izrabljajo ustrezne vrednote zgolj za fasado, za katero načrtujejo in uresničujejo svoje nečiste posle. V grobem bi lahko tako izzvenel povzetek razprave med dvema diametralno drugačnima eminentnima zagovornikoma tostranskega in onstranskega mišljenja in čutenja. Združenje Apertamente, ki ga je v petek na odru goriškega Kulturnega doma zastopal Aleš Waltritsch, je povabilo astrofi-zičarko Margherito Hack in duhovnika Pier-luigija Di Piazzo na debatni večer, ki ga je vodila Marinella Chirico, urednica knjige »Io credo«. V publikaciji so natisnjena razmišljanja obeh navedenih osebnosti o stvarstvu, verovanju, laičnosti, smrti in možnem onostranstvu, o agape in erosu, »big bangu« in »božjem delcu« ...
Uvod v skoraj dve uri trajajoče večerno srečanje, ki se ga je udeležilo štiristo ljudi - na vhodnih vratih je za zadnje prišleke lebdel napis »Vse zasedeno« -, je Waltritsch smiselno dopolnil z informacijo za večinsko prisotnost italijansko govorečih obiskovalcev o slovenskem kulturnem prazniku in pomembnosti, ki mu jo naš narod pripisuje. Sledilo je nekaj krogov vprašanj, ki sta jim 90-letna znanstvenica in 65-letni duhovnik zadostila s prepričljivimi odgovori. Odvisno je pač od miselno čustvenih izhodišč. Hac-kova je dejala, da verjame v svobodo, pravico, spoštovanje, saj imajo lahko tudi neverujoči visoko etiko. Kristus je bil velik človek in zgledujemo se po njem, a zakaj mu pripisati božji izvor? Di Piazza ji je glede etike pritegnil in dodal, da Kristusov nauk potrjuje te vrednote; sicer pa, kaj pomeni verjeti ali ne verjeti?!? Gotovo ne gre verjeti v nadzemsko bitje, ki zagovarja vojno, rasizem, izkoriščevalsko bogatenje, kot se z njim kitijo nekateri na oblasti; v njegovem imenu je bilo storjenega mnogo hudega in mnogi ga uporabljajo celo v volilni propagandi. Vera ni nekaj enostavnega, vera se poglablja v dogajanja; izhajati mora iz človeške stiske
in dogajanj, ne iz abstraktnih dogem.
Po smrti ni ničesar več, zato bojazen pred njo nima smisla, je povedala astrofi-zičarka. Telo razpade, možgani, ki omogočajo razumevanje in oblikovanje raznih predstav, se razblinijo. Bistvo božjega se je v raznih pojmovanjih spreminjalo od skrivnostnih naravnih sil preko mnogoboštva v enoboštvo in troedino bitje. Od pojmovanja bradatega bitja, obkroženega z angeli sta se čutenje in prepričanje razvila v nekaj bolj duhovnega. Glede poimenovanja delca, ki v materiji sproži iskrico življenja in so ga raziskovalci odkrili pred kratkim, pa moramo biti razsodni, ko mu v navadnem govoru pravimo »božji delec«. Di Piazza je posredoval mnenje, da med vero in znanostjo ni nasprotovanja. Gre za dve različni, ne pa nasprotni ravni doživljanja bivanja. Ko postavljamo ločnico med vero in ateizmom ter menimo, da je tako vse rešeno, se prava razprava in iskanje šele začenjata. Gre šele za začetek soočenja, saj komod odgovori ovirajo iskanje. S smrtjo se duhovnik srečuje dokaj pogosto; po njej je nek prostor z neko prisotnostjo; je stvar občutenja in zaupanja, ne pa postavljanja znanstvenih dokazov. Od tu dalje sta si bila razpravljavca v popolnem sozvočju, saj sta govorila o sprejemanju priseljencev, o njihovem vključevanju v družbo. Enake težave z zavračanjem in sovražnostjo so doživljali Italijani in drugi, ki so se izseljevali v industrijske dežele pred stoletjem in kasneje. Di Piazza se je pritožil nad dejstvom, da ni o tem vprašanju med sedanjo volilno propagando ne duha ne sluha. Hackova se je zgražala nad stanjem v zaporih, sicer pa sta se dopolnjevala v opozarjanju na utajevalce premoženj, na privilegije, na pomembnost raziskovanja, na potrebo po solidarnosti do šibkih, po delovnih mestih ...
Usklajevalka Marinella Chirico je svoja gosta postavila tudi pred soočenje o odnosih med partnerji, o ljubezni in spolnosti. Poslušalci so zvedeli nekaj podrobnosti o Hackovi mladosti in o njenem za-
POKRAJINA
Zgodovinska krivica
V kratkem se bo sestala slovenska konzulta pri goriški pokrajini in razpravljala na temo udejanjanja dvoje-zičnosti in zaščitnega zakona. Na sejo so povabili župane Števerjana, Doberdoba in Sovodenj, zato da povedo, s katerimi problemi se spopadajo in v kolikšni meri so uspešni pri uresničevanju zakona in dvojezi-čnosti. Pojasnili pa bodo tudi, kaj se glede tega obeta z ozirom na varčevalne ukrepe in krčenje sredstev. »S to sejo bomo začeli niz srečanj, na katerih se bomo posvetili pripravam na prireditve ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne. Vsem je znano, koliko gorja je vojna povzročila našim prednikom in krajem. Smrt, ujetništvo, begunstvo, razdejanje, obu-božanje. Obletnico naj bi razne ustanove obeležile z najrazličnejšimi pobudami, ki naj bi jim bile namenjene znatne vsote denarja. Utegne pa se zgoditi, da bo slovenski živelj iz vsega tega izvzet. Postavljala se bodo obeležja, sicer bolečim in zato vsega spoštovanja vrednim dogodkom, ki pa pozabljajo na tragedijo naših ljudi, na žrtve galicijskih in drugih front, sibirskega ujetništva, štajerskega begunstva ... Po prevzemu oblasti so fašisti zamolčali našo tragično usodo, ker so bili mnogi naši predniki bolj ali manj zvesti vojaki avstro-ogrske vojske. To bo potrebno primerno osvetli in se tako oddolžiti stoletni zgodovinski krivici,« ugotavlja David Peterin, predsednik konzulte.
konu z možem Aldom, ki traja že 78 let. Prepričal jo je s svojim spoštovanjem dogovorov in pravil. Nista začutila zanosa starševstva, namesto potomcev imata polno hišnih ljubljenčkov. Duhovnik je ostal zvest celibatu, a čuti neustreznost in nepravičnost, da mu je bil vsiljen od enajstega leta dalje, da ni šlo za prosto izbiro. Prepričan je v pravilnost vseh možnosti, mladi duhovniki naj sami odločijo, ko odrastejo. V Evangelijih nikjer ne piše o obveznem celibatu. Tudi ženske bi morale imeti možnost postati duhovnik. Sicer pa ni ljubezen le osebna, lahko je tudi družbena in se nekdo posveti skupnosti ter njenemu pravičnemu razvoju.
Na vprašanja iz publike sta oba prav tako sproščeno odgovarjala. Njuno zaokroženo sporočilo lahko strnemo v prepričanje Hackove, ki ni pesimist, saj so se v naših širših razsežnostih bivalni pogoji v zadnjih sto letih izboljšali (šolstvo, zdravstvo, prehrana, odnos do žensk ...), in v Di Piaz-zov poziv, kljub sedanjim težavam, k preseganju egoizma, k opravljanju svojih nalog v skladu s smislom življenja.
Aldo Rupel
Stražce so bile prvi pravi industrijski goriški okoliš (zgoraj); sedanji mestni predel je gosto naseljen, a so v njem tudi danes prisotne obširne zelene površine (spodaj).
Stražce
Stražce so zgodovinsko goriški delavski okoliš na levem bregu Soče, ki ga je poselila podjetniška rodbina Ritter de Zahony, ko je na tistem območju in čez Sočo v Podgori namestila industrijske obrate v drugi polovici 19. stoletja (cukrarna, mlin, predilnica svile in bombaža, papirnica). V njih je našlo službo veliko število Podgorcev in Bricev. Tudi ženska delovna sila je bila množično zaposlena v predilnicah in v podgorski papirnici. Za prečkanje rečne struge so že v 19. stoletju zgradili mostiček za pešce - Pašerelo (v slovenščino smo le fonetično preoblikovali besedo Passerella). V delavskem naselju (osem stanovanjskih hiš) sta bila vrtec in šola in v slednji so poučevali tudi v slovenščini. To je bila pravzaprav prva slovenska šola v Gorici.
Zaradi sedanje prepletenosti z ostalim mestom je zamotano dojeti obseg te najmanjše soseske med do nedavnega delujočimi goriškimi rajoni, zato nakažemo njene današnje meje: na zahodu poteka zamejitev ob Soči med izlivoma Korna in Grojnice; na jugu od Ulice Casale do Ulice Lungo Isonzo, nato Koren in Soča; na vzhodu od Pevmskega mostu do Don Boscove ulice, nato križišče Ulice Pavia - Stražiške ulice z Ulico Boschetto in po Ulici Gelsi do Ulice Casale in križišča z Ulico Montecucco. V Stražiški ulici je živel Dorče Sardoč, eden od ustanoviteljev in voditeljev TIGR-a. Na drugi strani stoji od leta 1908 veliko redovniško poslopje, ki ga je zgradilo isto podjetje (Mozetič), ki je zgradilo Trgovski dom. V poslopju je bila skoraj štirideset let tudi goriška splošna bolnišnica pred selitvijo na Šempetrsko ulico - Ulica Vittorio Veneto.
Furlansko poimenovanje Stracis je le fonetična prilagoditev slovenskega imena, ki je povezano z nadzorom - stražo prehoda čez Sočo.
Aldo Rupel
GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 10. februarja 2013 1 1
/
Pomoč družinam
V Tržiču bo 28. februarja zapadel rok za vložitev prošenj za koriščenje prispevkov, ki jih namenjajo družinam s štirimi in več otroki pod 26. letom starosti in z nizkim količnikom Isee. Leta 2011 je kriterijem odgovarjalo 26 družin. Prejemniki prispevka bodo prejeli do 1500 evrov, obrazci in informacije so na voljo na občinski spletni strani in v uradu za protokol v Ulici SantAmbrogio.
Pogrešanca iščejo
Za Ferdinandom (Vanjo) Klanjsckom z Oslavja se še vedno ni našla nobena sled. Mimo govoric o tem, da se je pri Novi Gorici našlo truplo, ki naj bi pripadalo 24-letniku, kar so slovenski varnostni organi zanikali, je vredno omembe le dejstvo, da je bilo obvestilo o njegovem izginotju objavljeno na spletni strani popularne TV oddaje »Chi l'ha visto?«.
Obrezovanje drevja
Kulturno rekreacijsko društvo Andrej Paglavec zbira prijave za udeležbo na prikazu obrezovanja sadnega drevja, ki ga bo z izvedencem s Kmetijsko veterinarskega zavoda iz Nove Gorice priredilo v Podgori; za informacije in obvezne prijave sta na voljo tel. 0481390788 in 0481-391027; termin bo naknadno določen.
Rdeče nasilje v Sloveniji
Celjska in Goriška Mohorjeva družba prirejata jutri ob 17. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici javno srečanje z Milkom Mikolo, avtorjem knjige »Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945«; pogovor bo vodil Renato Podbersic ml.
Dela na hitri cesti
Med 13. in 19. februarjem bo zaprta rampa, ki povezuje štandreško krožišče s hitro cesto Vileš-Gorica. Delavci bodo asfaltirali cestišče in obnovili talne označbe. Vozniki, ki so namenjeni v Vi-leš, naj se poslužujejo vhoda pri Fari.
ronke - Pustni sprevod
Romjanske štorklje ponovno izstopale
Drugouvrščena romjanska skupina
Dvor kralja Quaiata je zmagovalec pustne povorke, ki je včeraj potekala v Ronkah. Skupina iz Romansa, ki so jo sestavljali lokostrelci, dame, žonglerji, čarovnica, čarovnik, kmetje in celo živa vrana, je očarala ronško komisijo. Župan, odborniki, predstavniki združenja Pro loco in novinarji so Dvoru kralja Quaiata dodelili 58 točk, na drugo mesto pa so se uvrstile štorklje Združenja staršev slovenske šole iz Romjana, ki jim je žirija dodelila 56 točk. Po ronških ulicah je rajalo več deset štorkelj, ki so s seboj prinesle tudi dva »otročička« v pleničkah in malo štorkljico v gnezdu. Na tretjo stopničko so se povzpeli malčki vrtca Rizzo
bonaventura
iz Gradeža, ki so se ob tej priložnosti spremenili v kmečke živali. Žirija jim je dodelila tudi nagrado za najbolj simpatično skupino. Pustnega sprevoda v Ronkah, ki je potekal desetič, se je udeležilo enajst skupin, ogledalo pa si ga je več sto ljudi, ki so pustne maske pričakali na Trgu Santo Stefano v Romjanu, na drevoredih Garibaldi in Serenissima, v Ulici Roma in na Trgu Unita. Zanimanje je vzbudila tudi skupina nasprotnikov uporabe premoga v tržiški termoelektrarni, ki so oblečeni v črne vreče za odpadke porivali voziček, v kateri je bil okostnjak. Pred njimi je kolesaril mladenič z lasuljo, preoblečen v županjo Silvio Altran.
gorica - Čezmejni posvet
H	• •	•	V« V«
Za divjimi prašiči prihajajo volkovi
Predavala bo izvedenka pri projektu Life SloWolf
Prisotnost volkov med Italijo in Slovenijo in možnost, da jih bomo v bližnji prihodnosti videvali tudi v naših krajih, bo tema posveta, ki bo v četrtek, 14. februarja, potekal v palači Attems v Gorici. Pobudo, ki je odprta javnosti in se bo začela ob 18. uri, prirejata združenje Astore FJK in goriška pokrajina. Udeleženci bodo marsikaj izvedeli o značilnostih in navadah volkov ter prisotnosti teh živali. Predavala bo izvedenka Letizia Ko-zlan, ki je sodelovala pri projektu Life Slo-Wolf, prvem obsežnem projektu o volku v Sloveniji; izvajajo ga partnerji Univerza v Ljubljani, Zavod za gozdove Slovenije in društvo Dinaridov-Dinaricum.
Volk
foto miha krofel
[1] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
~M Gledališče
GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE »PINOCCHIO« bo danes, 10. februarja, ob 16.30 v Kulturnem domu v Gorici v priredbi gledališke skupine Ana-Thema Teatro iz Vidma; informacije in predprodaja vstopnic po tel. 0432-1740499 ali pol ure pred predstavo pri blagajni Kulturnega doma v Gorici. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -goriška sezona: odložena predstava »Alma Ajka« (Maja Gal Štromar) bo v ponedeljek, 18. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici .
uk Kino
DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Zambe-zia«; 17.45 - 20.45 »Lincoln«. Dvorana 2: 16.15 - 18.15 »Cirque du soleil - Mondi lontani« (digital 3D); 20.40 »Flight«.
Dvorana 3: 16.40 - 18.45 - 21.00 »Broken City«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -20.45 »Lincoln«.
Dvorana 2: 14.50 - 16.40 »Cirque du
soleil - Mondi lontani« (digital 3D); 18.30 - 21.00 »The Impossible«. Dvorana 3: 15.15 - 17.20 - 20.00 - 22.00 »Warm Bodies«.
Dvorana 4: 15.20 - 17.00 - 18.40 »Zambezia«; 20.30 »I miserabili«. Dvorana 5: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Studio illegale«. JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.45 »Lincoln«.
Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Cirque du soleil - Mondi lontani« (digital 3D); 21.00 »The Impossible«. Dvorana 3: 17.20 - 20.00 - 22.00 »Warm Bodies«.
Dvorana 4: 17.00 - 18.40 »Zambezia«; 20.30 »I miserabili«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »La sposa promessa«.
~M Koncerti
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI
bo v četrtek, 14. februarja, ob 20.15 koncert Julije Kramar z glasbeno skupino Nova muzika; informacije po tel. 003865-3354013. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem domu v Gorici: 15. februarja ob 20.45 koncert pianistov Bruna Canina in Antonia Balli-ste; 22. februarja, ob 20.45 koncert »Gypsy Quintet Remake«.
H Čestitke
Dragemu BORISU, ki danes praznuje 20. rojstni dan, čestitamo in želimo vse najboljše nona, Mario in vsi, ki ga imajo radi.
9 Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje otrok v vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole in se bo zaključilo 28. februarja: v uradih Večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 vsak torek od 15. do 17.
ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB
obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo in se bo zaključilo 28. februarja. Tajništvo v Doberdobu je v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30.
S Izleti
SPDG priredi v nedeljo, 3. marca, društveno tekmovanje v Forni di Sopra; prijave za tekmovanje in avtobus po tel. 0481-22164 (Marta).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi ob dnevu žena v petek, 8. marca, na izlet v Bassano del Grappa za ogled mesta, znanega predvsem zaradi dogodkov iz prve in druge svetovne vojne. Vpisujejo po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 3471042156 (Rozina). Na račun 20 evrov.
KRUT - nadaljuje se vpisovanje na velikonočno potovanje v Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tisca-li.it ali pa na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorjeva@gmail.com.
H Obvestila
KROŽEK KRUT vabi na 2. in 3. sklop delavnic »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar: 3. sklop se bo začel 7. marca in trajal do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 16. februarja, ob sv. Valentinu obisk okolice Gorice z ogledom zanimivosti Pevme, Oslavja in Štmavra. V Štma-vru bo za udeležence Valentinov prigrizek. Zbirališče bo ob 9. uri na parkirišču jahalne šole Remuda v Pevmi in nato odhod z lastnimi sredstvi. Vpisovanje in informacije po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 3471042156 (Rozina F.).
ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vin) organizira tečaj za degusta-torje vina, ki se bo začel 11. februarja ob 20. uri v Enoteki v Krminu. Zavzema 18 lekcij, ki bodo potekale ob ponedeljkih in torkih; informacije in vpis po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic), mar-kovicdaniela@yahoo.com.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo s soboto, 16. februarja začel tečaj za premostitev tesnobe in stresa. Predvidenih je šest srečanj v italijanskem jeziku, ki jih bo vodila Alessandra Simonetti; vpisovanje in informacije do 12. februarja, po tel. 3897907657 ali infovikara@gmail.com.
H Prireditve
AŠKD KREMENJAK prireja pustni ples v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, v torek, 12. februarja, ob 20.30. Prisotne bo zabaval duo El co-comero iz Španije.
PUSTNO RAJANJE V DOBERDOBU bo v župnijski dvorani v ponedeljek, 11. februarja, od 15. do 18. ure za otroke vrtca in osnovnošolce in od 18. do 21. ure za srednješolce. Prirejajo ga SKRD Jezero, SKD Hrast, pihalni orkester Kras, AŠZ Mladost in OK Val.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja pustno srečanje v ponedeljek, 11. februarja, ob 16. uri v dvorani UGG v Gorici ob glasbi dua Solei in plesu folklorne skupine Danzerini di Lucinico.
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki ga organizira Kulturni dom v Gorici, Dijaški dom in Športno združenje Dom Gorica bo v Kulturnem domu v torek, 12. februarja, ob 15. uri. Za animacijo bo poskrbela priznana skupina VIP Dance Company iz Nove Gorice; vstopnina 2 evra, informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288 - in-fo@Kulturnidom.it).
GORIŠKI MUZEJ IN OBČINA BRDA vabita na predstavitev monografije »Videnja Zorana Mušiča«. Knjigo bodo predstavili Niko Grafenauer, Alenka Puhar, Gojko Zupan in Peter Skalar v sredo, 13. februarja, ob 18. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo.
AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 17. februarja, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Nastopa SSD Jaka Štoka z enodejanko »Na odprtem morju« poljskega pisatelja Slawomira Mrožka. Režija Gregor Geč.
ZADRUGA ROGOS vabi v rezervat ob otoku Cona pri izlivu Soče v nedeljo, 17. februarja, na »Gosji dan«: ob 14.30 voden ogled in opazovanje divjih gosi, med 10. in 16. uro sprehod s konji Camargue; zaželjena je prijava po tel. 0481-784111, 333-4056800.
S Poslovni oglasi
V GORICI ULICA RISTORI, prodam stanovanje velikosti 93m2, z dvema terasama 15m2, shrambo in garažo.
Cena izredno zanimiva.
Kontakt 3407422157
0 Mali oglasi
RABLJENE IMPREGNIRANE KOLE za vinograd prodam po polovični ceni; tel. 0481-390788 v večernih urah.
Prispevki
V	spomin na Edija Pahorja darujejo svakinje Marica, Vida in Anica 50 evrov za cvetje v jameljski cerkvi. V isti namen darujeta tudi Paolo in Dorina Fer-foglia 50 evrov.
Egon Nanut z družino daruje 30 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
V	spomin na našega Pepija Legišo poklanja moški zbor Jezero 50 evrov za sekcijo Devin-Nabrežina VZPI-ANPI.
V	spomin na drago Marjeto darujeta družini Butkovič in Francescotto 100 evrov za društvo krvodajalcev iz So-vodenj.
Namesto cvetja na grob Branka Tomsi-ča darujejo letniki 1954 iz sovodenjske občine 100 evrov za športno društvo Sovodnje in 80 evrov za kotalkarski odsek KŠD Vipava Peč.
Namesto cvetja na grob dobrega soseda Branka Tomsiča darujeta Ladi in Marinka 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj.
Pogrebi
JUTRI V ŠTARANCANU: 11.00, Francesco Presot (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in none
Albine Zore
Skorjanc vd. Gabrielcig
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in na kakeršenkoli način počastili njen spomin.
Družina
1 2 Nedelja, 10. februarja 2013_SOVODENJSKI PUST
sovodnje - Danes vrhunec Karnivalovega pustovanja
Karnivaline obakrat vžgale, v sprevodu 1.100 pustarjev
Karnivaline so v petek pod ogrevanim šotorom vžgale prvi pustni večer v Sovodnjah. Plesale so ob bučnih aplavzih številnih prisotnih ljudi, nazadnje so sredi splošnega navdušenja razkrile - sicer ne naenkrat - svoje mlade obraz. Spet so zaplesale sinoči, ob njih so nastopili še plesna skupina Take Dance s Peči, skupina Studio 80 in Superjunaki. Vrhunec bo danes. Šestnajsta povorka, ki se je bo udeležilo deset vozov, osem skupin in dve godbi - skupno 1.100 pustarjev -, se bo začela ob 14. uri. Organizatorji iz društva Karnival so tudi letos uredili več parkirišč, saj pričakujejo na tisoče obiskovalcev. Ob zaključku sprevoda, ob 17. uri, bo zaigrala skupina Happy day, okrog 18.30 bo sledilo nagrajevanje.
Občina je za danes uvedla začasno prometno zaporo na Prvomajski ulici, in sicer okvirno od 11. do 17. ure oz. do konca prireditve. Od 11. do 13. ure bo prepovedan promet na Prvomajski ulici med hišnima številkama 2 in 32 (pri lekarni), obvoz bo urejen na ulicah Gradniko-ve brigade in Kodermac. Od 13. do približno 17. ure pa bo glavna ulica zaprta za promet od hišne številke 2 do cerkve in križišča s Štradalto; parkiranje bo prepovedano.
/
Karnivaline med petkovim večerom
foto l. pisk
ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI
Tabaj F. Ili s.nx.
MiloS in Rajmund
ŠTANDREŽ - GORICA, ul. A. Gregorčič 24 Tel. (I4H E-'2t.>L-L > pal» 04S1/71SB7 - barbiraiitjba jJ9T.il
Gabrci drugi na šempetrskem pustovanju
Šempetrsko pustovanje je letos pritegnilo še več obiskovalcev kot lani, žirijo pa je med vozovi najbolj navdušila stvaritev KUD Šempeter »Luft«: naredili so »bio« letalo-kokoš. Na drugo mesto se je uvrstilo kulturno društvo Skala iz Gabrij z vozom »S-pust po Vipavi proti poplavi« (na fotografiji), na tretje mesto pa Turistično društvo Tolmin z vozom »Grafava Uada« (Grofova voda). Med skupinami so bili najbolj prepričljivi taborniki Podgorski rod Kuteževo z »Ledeno dobo«, drugi so bili člani Športnega društva Morsko z »Morščanskimi puntarji«, tretje mesto pa so zasedli Pustno društvo Trnovo in njihove »Čebele s čebelarji«. (km)
VRSTNI RED VOZOV IN SKUPIN
Godba na pihala Viktor Parma iz Trebč
2.	Pustna skupina Šempolaj - »Mi smo za eko, ne za genetiko«
3.	Pustna klapa Olga - »Scuola di balloni«
4.	KD Skala Gabrje - »S-pust po Vipavi proti poplavi«
5.	Združenje staršev osnovne šole in vrtca Romjan - »Niti štorklje ne verjamejo več v pravljice«
6.	KD Oton Župančič Štandrež - »Preporod Maja«
7.	Etnografsko društvo Korantov duh s Ptuja
8.	KD Sovodnje - »Kdo so jene?«
9.	Osmica pri Mačku
10.	KUD Šempeter - »Luft Šempeter«
11.	Briški grič Števerjan - »Upor beeeeekic«
12.	Turistično športno društvo Orehovlje -»Orehovlje Fest«	Q GodbaŠkofjaLoka
13.	Skupina Škofja Loka
14.	Pustna skupina Cerovlje-Devin-Nabrežina
-	»Pošast, pojdi stran, Krasa ti ne dam!« Gasilsko združenje Nova Gorica-Šempeter
-	»Slovensko smučišče« Pustna klapa Prosek-Kontovel - »80 ma-nija«
17.	Pustna klapa Praprot - »Kakšna usoda nas čaka?«
18.	Pustna klapa Opatje Selo
19.	KD Sabotin Štmaver - »Teči, teči, ker če ne v ritki bo začelo peči«
15
16
		grafica goriziana	
		tipografía	
		tiskarna	
		printing house	
		^ since 1966	
O	34	170 Gorica • Ul. Gregorčič, 18	
** ' -J '	tel.	+39 0481 22116 . fax +39 0481 22079	
	e-r	nail: info@graficagoriziana.com	
CREDITO COOPERATIVO ZADRUŽNA BANKA
Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje
www.bccdos.it
Povsod prisotni,
nas potrebujete
V Sovodnjah
Prvomajska 120/a, TeL 0481.882155
/
TEDENSKI POUDAREK
Nedelja, 10. februarja 2013
13
OB ODHODU HILLARY CLINTON IZ AMERIŠKE ZUNANJE POLITIKE
Na vrhu Olimpa ameriških žensk
Bojan Brezigar
Zgodba, ki jo boste našli na svetovnem spletu, verjetno ni resnična. Gre za eno tolikih sodobnih legend. Po njej so si ime Hillary za deklico izmislili starši, ki so bili navdušeni nad prvim vzponom na Everest, saj je najvišjo goro na svetu premagal novozelandski alpinist sir Edmund Hillary. Vendar ta zgodba ne bo držala, kajti Hillary Rodham, ki je s poroko postala Hillary Clinton, je bila rojena leta 1947, kar šest let pred Hilla-ryjem uspešnim vzponom na Everest. Morda so njeni biografi hoteli na ta način za nekaj let pomladiti gospo, ki je bila dolga leta dejansko prva dama ameriške politike. Zaman, kajti datumi to zgodbo neizprosno deman-tirajo.
Drugače pa je z drugo zgodbo, ki sedaj, ko je Hillary zapustila mesto državne sekretarke, zunanje ministrice ZDA in torej verjetno najpomembnejše zunanjepolitične osebnosti v svetu, o njej govori kot o najpomembnejši ženski v ameriški politiki. Seveda, stavek je dopadljiv, pa znano je, da o človeku, ki odhaja, lju-
dje radi lepo govorijo, še posebej, če odhaja iz zdravstvenih razlogov, ki so verjetno posledica njegovega oziroma njenega velikega dela. Kar zanimivo bi bilo preveriti, koliko ur je Hillary Clinton v zadnjih štirih letih preživela na letalih. To je stresno, pa naj bodo letala še tako udobna. Ampak zgodba o najpomembnejši ženski v ameriški politiki je zelo verjetno marketinški proizvod morebitne namere, da se Hillary Clinton čez štiri leta ponovno pojavi v tekmi za predsedniško kandidaturo; taki, kakršno je pred petimi leti izgubila s takrat popolnoma nepoznanim Barac-kom Obamo.
Sicer pa se za naziv najuspešnejše Američanke v politiki zaenkrat lahko poteguje zelo majhno število žensk: še dve zunanji ministrici, Madeleine Albright (v času predsednika Clintona) in Condoleezza Rice (v času Georgea W. Busha), pa Nancy Pelosi, edina ženska, ki je kdaj predsedovala predstavniškemu zboru ameriškega kongresa, in verjetno smo že pri koncu seznama; verjetno
pa bo minilo še veliko časa, preden bo na tem seznamu kdorkoli prehitel žensko, ki sicer ni bila sestavni del aktivne politike, bila pa je prva dama kar štiri mandate, to je Eleanor Roosevelt, senca predsednika Franklina Delana Roosevelta v težkih predvojnih in vojnih letih, ko je bilo treba po padcu leta 1029 dvigniti ameriško gospodarstvo, zmagati v vojni in vzpostaviti nov svetovni red. Delo, ki ga je Eleanor Roosevelt opravila na področju človekovih pravic in zdravja, pa tudi vpliv, ki ga je zastavila pri ustanavljanju Organizacije združenih narodov, nedvomno presega domet vseh prej omenjenih žensk v ameriški politiki. Ampak, kaj hočemo, ljudje, med njimi seveda tudi novinarji, imajo kratek spomin in danes je Hillary zasenčila vse svoje prednice. Ampak zgrešena bi bila utvara, da bo ta ocena kljubovala preizkusu zgodovinskega spomina.
Kljub vsemu pa je treba pritrditi množici komentatorjev, ki hvalijo ministrovanje Clintonove in opozarjajo na njene uspehe. Z ameri-
škega vidika bo to zagotovo držalo, saj ji je uspelo ublažiti negativni vtis, ki ga je dajal prejšnji predsednik George W. Bush s svojo nebrzdano agresivno politiko, h kateri je v veliki meri pripomogla tudi Condoleez-za Rice. Hillary Clinton je bila s tega vidika veliko bolj umirjena, to je vsekakor res, čeprav bi v njenem delu težko našli kakršenkoli presežek. Nasprotno, kar nekaj temnih senc je bilo v njem, začenši z Bližnjim vzhodom. Danes smo dejansko na slabšem, kot smo bili pred štirimi leti. Krivde za to ne gre pripisati samo Ameriki, tu je vrsta dejavnikov vplivala na razplet, ali bolje, zaplet dogajanj. Ampak dejstvo je, da med Izraelom in palestinsko oblastjo v tem času ni bilo nobenega zbližanja. Odkar je po zmagi na volitvah marca 2009 prevzel predsedstvo izraelske vlade Benjamin Netanjahu, so pogajanja o rešitvi izraelsko-palestinske-ga spora dejansko zastala in obstaja resna nevarnost novih zaostritev. Netanjahu ves ta čas vodi politiko ne-popustljivosti do Palestincev, podpira gradnjo novih naselij na zasedenih ozemljih in ne ustvarja videza, da bi si sploh želel sporazum. Znana so njegova stališča, da palestinsko vprašanje ni problem in da je resnični problem odnos do Irana, ki bi ga Izrael najraje vojaško napadel oziroma napadel bi nekatere vojaške objekte nas iranskem ozemlji. To namero je Clintonova preprečila, ampak za pet let ministrovanja je vsekakor premalo.
Prava polomija pa je ameriška politika do Egipta. Najprej vztrajanje pri podpori Mubaraka, nato pa, na predsedniških volitvah, podpora nekdanjemu poveljniku vojaškega letalstva Ahmedu Šafiku, je dejansko pahnila Egipt v naročje muslimanski bratovščini in sedanjemu predsedniku Mohamedu Mursiju. Protestniki s trga Tahrir se čutijo opeharjene, češ da so jim muslimani ukradli revolucijo, in nemiri se nadaljujejo. Tudi tu je ameriška zunanja politika pora-ženka, ker ni znala voditi prehoda iz totalitarizma v demokracijo in je podpirala napačnega kandidata, ki je bil preveč vpet v propadel Mubara-kov režim.
In potem je tu Sirija. V času drugih konfliktov na Srednjem vzhodu so se ZDA nekako dogovorile z Rusijo. Tako je bilo že pred dvema desetletjema v Kuvajtu, tako je bilo kasneje v Afganistanu in v Iraku, tokrat pa nič ne kaže, da bi bila rešitev na dlani. Nasprotno, vrsta blokad v Združenih narodih prej spominja na hladno vojno kot na čase po padcu berlinskega zidu. Ameriška diplomacija temu vprašanju ni bila kos. Olajševalna okoliščina, da je medtem Rusija zopet postala velesila, predvsem ekonomska in da je na njeno čelo ponovno stopil Vladimir Putin, veliko trši pogajalec od Medvedjeva, sama po sebi ni opravičilo za neuspešnost ameriške politike, predvsem za pomanjkanje iniciativnosti, ki se zaenkrat omejuje na varovanje meje s Turčijo in na nameščanje obrambnih raket v turških oporiščih. Veliko premalo, še zlasti, če pomislimo na tisoče žrtev spopadov v Siriji.
Rahlo bolje je v odnosu z Iranom, ampak tudi tu Clintonova ne bo požela uspehov, če bo do njih prišlo. Dejstvo, da so se pred dnevi dogovorili, da se bodo začeli pogovarjati o iranskem jedrskem programu, je namreč šele začetek nekega procesa; če bo uspešen, bo zasluge zanj imel novi ameriški zunanji minister John Kerry, med drugim, potencialni konkurent Clintonove na prihodnjih predsedniških volitvah.
In potem še severna Afrika. ZDA se niso aktivno vključile v ta dogajanja, nekako so jih prepustila Angležem in predvsem Francozom, glede Libije delno Italijanom. Zato je tem bolj odmeval atentat na ameriškega konzula v Bengaziju, ki menda ni bil primerno zavarovan in zaradi česar se je morala Clintonova tako rekoč na zadnji dan svojega mandata zagovarjati v kongresu. Bila je uspešna, vendar je bil to nekakšen labodji spev.
Odkod potem taka hvala in tako navdušenje v Ameriki? Delno iz spoštovanja do ženske, ki ni klonila v času, ko je bila prva dama in je kljub
nič kaj častnemu obnašanju soproga Billa, ohranila svoje dostojanstvo, požrla veliko grenkobe in vztrajal na svojem mestu, na državniški funkciji, ki jo ameriški običaji pač namenjajo prvi dami.
V veliki meri pa velja ta naklonjenost odpiranju v novi svet, ki za Ameriko predstavljajo nova tržišča. Evropa s slabimi 400 milijoni prebivalcev namreč za Američane ni bila več zanimivo tržišče, to je Obama razumel od vsega začetka in osredotočil svojo dejavnost na nove trge: Južno Ameriko, Afriko in predvsem Azijo. Clintonova je bila tu zelo aktivna, pa tudi dokaj priljubljena in seveda tudi uspešna: predvsem zato, ker je šlo za gospodarske projekte, za skupna vlaganja, skratka, za denar. V tem času krize je bila Evropa popolnoma nemočna, ni mogla konkurirati Združenim državam, ni mogla vlagati na ameriški trg, reševala je svoje notranje probleme, ki so jo v celoti angažirali. Za drugo ni bilo časa. In tako je imela Clintonova dokaj proste roke pri premikanju med Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko, kjer je pritiskala na kljuko in odpirala vrata ameriškim podjetjem. ZDA so medtem pridno tiskale dolarje in tako reševale probleme, ki jim Evropa z restriktivno monetarno politiko ni bila kos. Da bo jasno, to ni kritika Evropi, ki je bila vpeta v svoje spone, predvsem nedorečenosti najprej pri širitvi in nato pri uvajanju evra, je zgolj ugotovitev. Pa tudi nič presenetljivega ni v tem, saj je Obama že v volilni kampanji leta 2008 napovedal, da bo svojo zunanjo politiko preusmeril drugam; to je tudi naredil. Ker je bila Hillary Clinton prva v tej bojni vrsti in je bila ta bitka tudi uspešna, velja v Združenih državah za najuspešnejšo žensko v politiki. Kot smo že videli v začetku, lahko seznam potencialnih kandidatk omejimo na prste ene roke.
Vendar je bila ta politika po svoje tudi hazard. Denar namreč ni vse, nekaj pomenijo tudi civilizacija, kultura, skupna zgodovina. Kakorkoli že gledamo, pripadata (zahodna) Evropa in ZDA istemu civilizacijskemu modelu, imata skupne korenine, priznavata iste vrednote, ki temeljijo na judovsko-krščanskem izročilu, pa čeprav danes tega marsikdo noče priznati. Evropa se bo iz krize nekako izkopala, vendar so ta štiri leta odnosov z ZDA pretrgala neko zgodovinsko nit, ki je obe entiteti, Evropo in Ameriko, povezovala s skupno usodo. Te skupne usode, te solidarnosti ni več oziroma je ni več v taki meri, kakršna je obstajala zadnja desetletja.
To je razlog, ki na sili k zaključku, da Evropejci ne moremo z Američani deliti vzhičenih slavospe-vov zunanji ministrici, ki se je pravkar poslovila. Ona je seveda odlično opravila svojo nalogo, zastopala je interese svoje države, dvignila njen ugled marsikje v svetu (ta je z Bus-hem padel na eno najnižjih ravni v zgodovini), ovrednotila ameriški vpliv in še zlasti gospodarstvo. Pri tem pa je nekoliko zanemarila, lahko bi celo rekli potisnila na odstavni tir solidarnost z Evropo, na kateri so temeljila desetletja svetovne zgodovine, vse od konca druge svetovne vojne, od časa, ko je Evropa tudi po zaslugi ZDA našla pot notranjega dialoga in sodelovanja.
Vtis imam, da to strateško ni dobro. Civilizacijske korenine so vendarle zelo pomembne, ker so trajna vrednota. Vse ostalo je minljivo, spremenljivo. Na minljivih temeljih ni mogoče graditi prihodnosti. Tu je šlo pri Obami in tudi pri Clintonovi za podcenjevanje. Prihodnost bo pokazala, kako se bo njuna politika obrestovala. Lahko bo res uspešna in v tem primeru deležna odobravanja, zna pa tudi negativno vplivati na vso zahodno civilizacijo. Amerika danes cveti, ker se Evropa prebija skozi težko gospodarsko krizo. Nobenega jamstva ni, da bo brez Evrope in mino Evrope ameriški uspeh zajamčen v nedogled. Šele takrat, ko bo jasno, kam je ta politika privedla Američane, bo mogoče potegniti črto in zares oceniti, v kolikšni meri je bila politika, ki jo je vodila Hillary Clinton, res tako uspešna, da ministrico, ki je pravkar končala svoj mandat, postavlja na vrh Olimpa žensk v ameriški politiki.
14
Nedelja, 10. februarja 2013
KRAŠKI PUST
Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi
Lovorika 46. Kraškega pusta je od-plula z opensko »Arka Mayo«. Praprov-sko vprašanje o zamejski usodi je po treh letih moralo predati zmago domačinom, ki so kljub nenaklonjenim prerokbam po-metli s konkurenco. Kljubovali so tudi neljubemu dogodku pustne kraje in s številno udeležbo spet uveljavili pustno premoč. Voz iz Praprota pa je drugo mesto sprejel z zelo športnim pristopom. Zamisel o naši bogati usodi za las ni prepričala žirije, mogoče pa bodo zamejski veljaki le premislili idejo o »Narodnem Kažinoju«. Kakovost dodelave se je izkazala za vrhunsko, žal pa je na koncu odločala tudi spremljava pustnih mask, kjer so bili Openci boljši.
Igralniška zamisel je izpadla kot zmagovita med konkurenco skupin. Gro-pajsko-padriška naveza je gledalce razveselila z igralniško mrzlico. Rulete in igralni avtomati iz lepenke so tako upravičeno nadaljevali z zgodbo enkratne pustne izvirnosti skupine Luna puhna.
Pustno prizadevanje
Vlaganje v pustno dogajanje je z drugim mestom med skupinami nagradilo tudi boljunske pustarje, ki so za kratek čas preselili Benetke na Kras. Brežani so pokazali vso svojo pustno strast za šivalnim strojem, medtem ko je skupina Prosek-Kontovel dokazala, da se lahko uspešno pustno vzdušje pričara tudi na račun zlatih osemdesetih let.
Posebno omembo zaslužijo Cerov-ci. Vrnitev na Kraški pust so praznovali s končnim tretjim mestom. Z nezaželeno pošastjo hitre železnice so vzbudili številne pozitivne komentarje na račun tehni-
čne in koreografske zmogljivosti, kar naj jim bo v spodbudo za bodoče nastope. Po dolgih letih pa so mladi iz Šempolaja in Slivnega na Kraški pust pripeljali tudi šem-polajski voz, ki je kljub mladinski neizkušenosti vsem izkazal veliko pustno prizadevanje.
Po zaobljubi še poroka
Doganje sta za mikrofonom popestrila tudi včerajšnja napovedovalca Nikol Križmančič in Peter Verč, ki sta med eno zbadljivko in drugo tudi poskrbela za župansko poroko. Dolinska županja Fulvia Premolin je po lanski zaobljubi le stopila na skupno življenjsko pot z županskim kolegom iz Zgonika Mirkom Sardočem. Za uradnost dogodka je poskrbel še repenta-borski župan Pisani. Na častni tribuni pa je bilo še veliko prostora za šalo, predvsem ob prihodu praprovskega zamejskega ca-sinoja, ko si je marsikateri predstavnik civilne družbe ali politik ogledoval svojo satirično podobo v limuzini.
Še lepše kot lani
Kraški pust je nedvomno nenadomestljiva stalnica. O tem priča vedno številno in pogumno občinstvo, ki vsako leto premaguje mraz, letos tudi kako naivno snežinko. »Veliko gledalcev mi je zaupalo, da je letošnja izvedba po skupni predstavi presegla lansko,« je ob koncu zadovoljno komentiral predsednik odbora kraškega pusta Igor Malalan. Resnici na ljubo so letos iz Prosvetnega doma odšli vsi z nasmehom. Openci so po slavju celo prisostvovali športnim čestitkam Praprotcev, ki so še enkrat dokazali povezovalno moč in prijateljsko razpoloženje Kraškega pusta.
Andrej Marušič
EDILCARSO
s.r.l.
GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZG0NIK Proseška postaja 29/B
Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656
Realizacija novega bara in odprava arhitektonskih ovir pri športnem igrišču v Vižovljah (TS)
Certificirani po standardih ISO in dani
konzorcija KARST

EDILEGN0 SANTACROCE SPI
KRIŽ 9/A, DEVIN NABREŽINA (TS) Tel: 040 220 436, Mob: 3481403850,346 9830373
■DRVA>ZAlKURJAVOBtudifnalpaletil jRELETjJzIvisO K0j KAL0 RICNojvREDN OSTJOl BRIKETI, VŽIGALNE KOCKE
GLP JEKLENKA AGIP, PR0PAN JEKLENKA AGIP
URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00
VRSTNI RED VOZOV_
1.	Opčine - Arka Maya
2.	Praprot - Kakšna usoda na
3.	Cerovlje - Pošast pojdi stra ti ne dam!
4.	Štmaver - Teči, teči, ker če
5.	Vasi občine Zgonik - Jeba
6.	Medja vas - Štivan - 300 le
7.	Šempolaj - Mi smo za eko,
8.	Sovodnje ob Soči - Kdo so
9.	Kolonja - Moj Rio
10. Merče - Politiki kuhajo
VRSTNI RED SKUPIN_
1.	Gropada-Padriče - Jest jn
2.	Boljunec - Benetke na Kras
3.	Prosek-Kontovel - 80 man
4.	Združenje staršev osnove Stepančič Škedenj - Dieta
5.	Valmaura - V raju smo žive in tako v pekel prispeli!
6.	Čentur-Marezige - Češnje
7.	Občinski krožek Fonda Sa
8.	Socialna zadruga Anfass -
BAR - BUFFET - PIZZERIA
»RINO«
ob nedeljah zaprto KOSILA-VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER
OPCINE Dunajska c. 11 /A Tel. 040 213821
nuova
ecnoutensili
železnina
Proseška ulica 7, 34151 - Opčine, Trst, tel.: 040 212397
več fot
c
>L >L C
(T

(T
C a
7
TRIESTE
f4 G
* POTOVALNI URAD	_ _
Aurora viaggi
TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com
KRAŠKI PUST
Nedelja, 10. februarja 2013 1 5
HA^o
LA

i'
-Vil.-
i
L t


y î
.i r

• "v
HH H
J
^H1 ^
s čaka? n, Krasa
ne v ritki bo začel peči benzadu ît, zmirn tista ne za genetiko >jene?
in ti ne
u
ija
i šole in vrtca I. Grbec/M. G.
land
li, z dolgovi stik imeli s Čenturja
ivio - Potepajoč se po vesolju - Un toc' al Pedocin
ografij na www.primorski.eu
BRAMKOVIC SIADJAN
SRBSKE SPEC1AL1TETE IN TIPIČNE KRAŠKE JEDI
Gabrovec, 24 Tel. 040-229168
URNIK: torek - nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto.
pizzeria - bar - gostilna
»VETO»
DEBENJAK NADAsne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA
peč na drva
OPCINE
Proseška ulica 35 Tel. 040.211629
ob torkih zaprto
BIZJAK BORIS
Nabrežina Kamnolomi 63/A
•	Izkopi - rušenje - kanalizacija
•	gradbena, gozdna in cestna dela
Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it
Nedelja, 10. februarja 2013
NOVA KNJIGA ZGODOVINARJA GUIDA CRAINZA
Od usmrtitve Mora do zdajšnje Italije
Marta Verginella
Marsikomu se pisanje sodobne zgodovine zdi samoumevno in manj zahtevno od preučevanja starejših zgodovinskih obdobij. Časovna oddaljenost zgodovinskih dogodkov in z njo povezana skromnost virov dajeta sama po sebi misliti, da sta bližina dogajanja in razpolaganje z nepregledno kopico informaciji nesporna prednost razlagalcev sodobne zgodovine. Tisti, ki se ukvarjamo z zgodovinopisjem, vemo, da ni tako. Navidezna prednost sodobne zgodovine se lahko kar hitro sprevrže v resno oviro poglobljenega razumevanja nam bližnjih dogodkov in v povsem parcialno zgodovinjenje. Bližina zgodovinskega dogajanja največkrat preprečuje celovit uvid sprememb in procesov, ki ga sprožili. Sedanjost izmika se pač izmika zgodo-vinjenju.
Prav zaradi pravkar ugotovljenega je zgodovinopisni podvig, ki ga je v knjigi Il paese reale. Dall'assas-sinio di Moro all'Italia di oggi -Realna država. Od usmrtitve Mora do zdajšnje Italije (Donzelli, Rim, 390 str., 29 evrov), opravil Guido Crainz vreden še posebne pozornosti.
Zgodovinar po rodu iz Vidma in redni predavatelj na univerzi v Tera-mu, v zadnjih letih pa tudi redni komentator časopisa La Repubblica, nam v tej svoji zadnji študiji ponuja kronologijo sodobne italijanske zgodovine, a tudi kritičen uvid nedavnega italijanskega dogajanja. Poznavalsko postreže nam z neizprosno analizo sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih let, desetletij, ki so zaznamovala življenja danes že odraslih italijanskih državljanov in državljank. Njegova zgodovinopisna osvetlitev, ki sledi po eni strani najpomembnejšim dogodkom tudi tako, da navaja najodmevnejše časopisne komentarje, nas nagovarja z navajanjem temeljnih procesov in vzrokov delovanja politično in etično neodgovornega vodilnega razreda, a tudi s pretresom drž italijanskih državljanov in državljank, to pomeni tudi nas samih.
Crainzova študija seže na začetek sedemdesetih let, v čas nenadzorovanih sprememb, ko se je v Italiji zgodila »genetska mutacija« in se je zaradi zaslepljenosti italijanskega vodilnega razreda tvoril vozel, ki še vedno duši in stiska italijansko družbo. Italijanski gospodarski čudež s čedalje bolj razširjenim blagostanjem se ni sprevrgel v pravičnejšo družbo, niti ni sprožil reformistični val . Nasprotno, z »veliko genetsko mutacijo« je Italija doživela gospodarsko rast, a povečano bogastvo ni podprlo projekt njene modernizacije in kulturne preobrazbe. Blagostanje je prineslo preobjedenost in z njim nespoštovanje, neke vrste novo barbarstvo, ki se je izrazilo v puhli nacionalizaciji, prekomernem bogatenju posameznikov in kolektivizaciji finančnih izgub. Vladajoči razred ni znal oz. ni hotel oblikovati programa, ki bi posegel v gospodarstvo, preprečil širjenje sive ekonomije in opuščanje že pridobljenih delovnih pravic ter zaustavil grmičasti razvoj italijanskega kapitalizma, ki je porajal dezorganizirano rast nemalokrat v škodo skupnega dobrega. Ob tem ne gre pozabiti, da so o finančnih naložbah vse pogosteje namesto trga odločali politiki. V astronomski inflaciji, neizmerno povečani javni porabi ( od leta 1960 do leta 1983 se je le-ta povzpela z 31,2% na 62% notranjega bruto dohodka), razraščanju javnega aparata so se začeli kazati znaki nesposobne samoobrambe italijanske demokracije. Obe največji politični stranki, vladajoča KD in opozicijska KPI, sta začeli izgubljati
na moči, kljub temu pa je politika ostajala čedalje večja ujetnica strank. Umik množic iz politike je potekal v korist zasebnosti, širjenja potrošništva, hlepenja po luksuzu in materialnih dobrinah.
V drugi polovici sedemdesetih let je italijansko družbo močno pretreslo delovanje »levih« terorističnih grupacij, ki so se jim leta 1980 pridružile še desne. Atentat na bo-lonjsko železniško postajo je z peti-nosemdesetimi žrtvami bil najbolj tragičen rezultat tega obdobja. Izbruh terorističnega nasilja je močno omejil možnosti političnega delovanja, hkrati pa je prisilil državo, da se je reorganizirala. Zamrli so veliki utopični projekti, opuščene so bile ideološke naracije, nastopil je čas komercialne televizije in ameriških nadaljevank Dallas in Dynasty. Na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta je na jugu države močno poraslo število umorov, ki so bili posledica širjenja mafijskih združb v Kampanji, Kalabriji, Apuliji in Siciliji. Umor generala Dalla Chiese je samo potrdil njihovo moč in šibkost države.
Procesi, ki so sprva skoraj nevidno začeli razžirati italijansko družbo tako v njeni kulturi kot ekonomiji, so vzpostavili novo ločnico med zasebno in javno sfero. Z njeno vzpostavitvijo se je preoblikoval srednji razred, ki je izgubil svojo dotedanjo fiziognomijo in se oddaljil od vrednot skupnega dobrega ter solidarnosti. Javni spomin se je preoblikoval in z njegovim preoblikovanjem se je čedalje bolj jasno kazala nesposobnost prevzema kritičnega odnosa do italijanske preteklosti, še posebej do fašizma. Tudi v nadaljevanju osemdesetih let vladajoča garnitura ni bila znala izpeljati velikih načrtov prenove, nemočna pa je ostajala tudi opozicija. Javni dolg se je nevzdržno povečeval v letih, ko se je proces zasebnega bogatenja dogajal na nezakonit način in ne da bi ga država preganjala. Tolerančni pakt, ki se je vzpostavil med vladajočimi in vla-danimi, je branil interes obojih v škodo javnega dobrega. Pobudnik novega političnega pragmatizma, ki je nedvomno učvrstil to zavezništvo, je bil Bettino Craxi, politik, ki se je odmaknil od tedaj uveljavljene politične kulture in prispeval k uveljavitvi novih oblik komuniciranja; italijanska politika je z njim vstopila v talk sho-we. Craxi je vladal v letih 1983-87, v času porasta inflacija, a tudi ugodne ekonomske konjukture, ko so se ita-
Na fotografiji levo zgodovinar Guido Crainz, desno naslovnica knjige, ki jo bodo predstavili v petek, 15. februarja ob 17.30 v tržaški dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu
kroma
lijanske plače začele dvigovati in ko je javni dolg začel strmo rasti. Množile so se črne gradnje, povečala se je davčna utaja. Na političnem prizorišču si je Craxi prizadeval osamiti KPI, da bi lahko s skromnim političnim konsenzom ostal na čelu vlade. Računal je na lastno karizmo, a tudi na pomoč klientelarnih mrež. Vendar, kot ugotavlja avtor, svoje učinkovite razdiralne dejavnosti ni pospremil z oblikovanjem nečesa novega, pars destruens ni nadgradil s pars costruens. Z zlomom obeh velik cerkva, KD in KPI, se je italijanska politična kriza še bolj poglobila. Enrico Berlinguer se je sicer skliceval na drugačnost italijanskih komunistov, a njegova stranka je začela izgubljati podporo svojih tradicionalnih volivcev, predvseme tovarniških delavcev. Na trgu dela so se začela spreminjati razmerja, razraščala se je korupcija, obnavljal se je že opuščeni paternalizem. In vendar je en del Italije prav takrat odkril luk-suz, modo in dezajn, nastopil je čas japijev, Milana kot modne prestolnice. Z rastjo borze so finančne naložbe postale ljudske. Nastopilo je obdobje skrajnega individualizma, negotovosti mladih in odsotnosti dobrih zgledov. Razvoj terciarnega sektorja je povečal zev med Severom in Jugom, poglobila se je kriza na Jugu in začelo se je obdobje smrtonosnih javnih posegov.
Tesna povezava med gospodarsko, moralno in institucionalno krizo, katere prvi simptomi so se pokazali v Torinu leta 1986, ko je prišlo do množičnega pohoda »proti davkom«, je privedla do vse večjega zadolževanja italijanske države. Davkoplačevalci so bili čedalje bolj obremenjeni, utajevalci davkov pa so našli nove podpornike, predvsem v novih političnih grupacijah, ki so se pojavile na severu države. Nov val korupcije, ki je zajel italijanski politični razred v letih 1990-1991 je potrdil krhko avtoriteto najvišjega političnega predstavništva. Šlo je za čas, ko je takratni predsednik republike Francesco Cossiga svoje kritike proti sodstvu in strankarskemu sistemu izražal prek televizijskih ekranov.
Kako to, se sprašuje Crainz, da se takrat na političnem obzorju ni pojavila politična alternativa? Opozicijska KPI se je ukvarjala z lastno preteklostjo. Poraz, ki ga je doživela na krajevnih volitvah leta 1990, jo je prisilil v izredni kongres. Toda napovedana prenova se je izkazala za
Guido Crainz
l L PAESE REA LE
D,ill'assess¡nirt di Müttu all1 Italia di oggí
težje izvedljiv projekt, kot so si ga predstavljali voditelji stranke. Končni udar dotedanjemu političnemu sistemu ni dala namreč opozicija, temveč posamezne osebnosti kot sta bila Mario Segni in direktor časopisa Il Giornale Montanelli, radikalci, predvsem pa severne lige, ki so državo oklicale za svojega velikega nasprotnika. Medtem ko so v italijanski javnosti odzvanjala nova gesla uperjena proti lakomnemu Rimu, je Umberto Bossi promoviral novo razdelitev Italije. Ločnica med legalnostjo in ne-legalnostjo je postajala z dneva v dan vse bolj medla, kršitev norm samoumevna, čedalje manjša pripravljenost na solidarnost pa vsesplošna domena, ki so jo na lastnih plečih občutili predvsem novi priseljenci.
Leto 1992 je ostalo zapisano v analih sodobne italijanske zgodovine kot eno od najbolj travmatičnih let; sodne preiskave so postavile stranke na sodni pranger. Zgodil se je padec KD pod 30 % volilnega konsenza, zmagi Lige v Lombardiji je bil vzporeden padec socialistov. Bossi je bil veliki zmagovalec in podpornik akcije čistih rok. In prav v času, ko so se v italijanskem talilnem loncu kresali interesi odvisnih delavcev in minimalno obdavčenih avtonomno zaposlenih, je vstopil na politično prizorišče Berlusconi. Njegov vzpon se je zgodil, ko so se sodne preiskave dotaknile tudi nekaterih bivših komunistov, ko so bila obelodanjena podkupovanja in ko so se po razpustu KD začele širiti netolerantna, hujskaška in protipolitična razpoloženja. Leta 1993 je izbruhnil val mafijskih atentatov in čedalje bolj jasno so se začela nakazovati bolj ali manj prikrita dogovarjanja med državo in mafijo.
Berlusconi je v politiko vstopil kot alternativa prvi republiki in poklicnim politikom. Njegova stranka Naprej Italija se je povezala s severno ligo, s politično silo, ki je v največji meri izkoristila antipolitično vzdušje in čedalje večji gnev uperjen proti vladajočim strankam in skorumpira-nim politikom. Volivci, ki so podprli Berlusconija, se niso ukvarjali s prekrivanjem njegovih interesov, niti z okoliščino, da je kot lastnik komercialne televizije vstopal na politično prizorišče. Zanimivejše so se jim zdele volilne obljube: več varnosti in manj davkov, večje blagostanje, in to je bilo v času porajajočega individualističnega hedonizma,najpo-membnejše.
LKJNÍtLIJ KDjTOHE:
K i . t9U]
Obtožba skorumpiranosti prve republike je sprožila tudi val, ki je kazal s prstom na kulturno diktaturo levice, opozarjal na zatiranje osebne pobude in se zavzemal za opustitev antifašističnih vrednot. Neofašisti so se v Fiuggiju leta 1995 poslovili od svoje stranke in si nadeli novo politično etiketo. Politična deregulacija je začela delovati na zakonodajni in etični ravni in preprečila je poskus radikalne prenove politike. Po Crain-zovem mnenju je umanjkala politična sila, ki bi lahko zajezila Berlusconi-ja in potrdila sprevrženost njegovega vstopa v politiko. Politične sile na levice, kljub združitvi v zmagujočo Oljko, niso znale učvrstiti svoje zmage in prevzeti držo politično odgovornega subjekta. Čedalje bolj oslabljena država je potrebovala korenito obnovo, ki so jo levosredinske vlade Amata, Ciampija in nenazadnje Prodijeva, le nakazale. Predvsem padec Prodijeve vlade je bil prelomnega značaja, saj je sovpadal z nepričakovanim zmagoslavjem Berlusco-nija in z nesposobnostjo oblikovanja trdnih temeljev, na katerih naj bi slonela druga republika.
Rušilno delovanje Lige, nesposobnost levice, vedno znova porajajoči se politični transformizem so samo še dali nova jadra berluskonizmu. In na tem mestu ni potrebno zelo natančno povzemati avtorjevih ugotovitev, ki navajajo, kako je znal Berlusconi prisluhniti svojim volivcem, kako je postal vodja državljanske nepokorščine in je okrepil svoj finančni in televizijski imperij, kako je dovolil Tremontiju kreativno poseganje v državne finance, si podredil javne medije in sodstvo, razvrednotil javne šolstvo. Čas njegove vladavine je ustoličil pred zakonom neodgovorno delovanje, širjenje brezbrižnosti. Kljub uničujoči Berlusconijevi vladavini so se v Italiji ohranile sile, ki verjamejo v spremembe, aktivni državljani in državljanke, ki zagovorniki etične in politično odgovorne drže. Če te zdrave sile še vedno obstajajo, pa manjka politični načrt, ki bi jih znal usmeriti in aktivirati. Crainz pogreša načrt, ki bi si postavil za cilj moralno prenovo družbe in vzpostavitev italijanske demokracije na novih temeljev. Projekt je po njegovem mogoč, čas za njegovo izvedbo pa zelo omejen.
Knjigo bodo predstavili v petek, 15.2. v Trstu (Dvorana Tessitori deželnega sveta) ob 17.30.
/
MANJŠINE
Nedelja, 10. februarja 2013 1 "J
DOGOVOR MED DEŽELNO VLADO IN DEŽELNIM ŠOLSKIM RAVNATELJSTVOM
V sardinskih šolah v novem šolskem letu tudi neobvezen pouk sardinščine
V prihodnjem šolskem letu bo sardinščina uradno prestopila prag osnovnih šol na Sardiniji. Dežela in deželna direkcija za šolstvo sta namreč sklenili dogovor, po katerem se bodo starši odtok lahko odločali, ali se bodo njihovi otroci v osnovnih šolah lahko učili tudi sardinščine. Novico je 29. Januarja objavil dnevnik L'Unione sarda. Gre za sporazum v okviru izvajanja zakona za zaščito tradicionalnih manjšin, bolje poznanega kot zakona 482.
Dogovor sta podpšisala deželni
odbornik za šolstvo Sergio Milia in deželni direktor za šolstvo Entico Tocco; pobudo je dala Dežela, dogovor pa zadeva spodbujanje ravnateljev osnovnih šol na Sardiniji, naj v okviru avtonomije svojih šol vključijo možnost poučevanja sardinskega jezika. To možnost bodo predvideli na vpisnih formularjih za šolsko leto 2013-2014.
Pogoje za uvedbo pouka sardin-ščine so šolske oblasti vzpostavile že v lanskem šolskem letu. Takrat je deželno ravnateljstvo za šolstvo na osnovi
zakona 482 iz leta 1999, ki ga v Sardiniji na področju šolstva niso izvajali, pisalo vsem ravnateljem in jih spodbudilo k izvajanju te zakonodaje. »Vsaka šola naj v okviru svojih sposobnosti, razpoložljivih infrastruktur, osebja in finančnih sredstev, preuči možnost, da vključi sardinščino v ponudbo. Učni načrt je treba torej obogatiti z dodatno ponudbo,« je napisal deželni ravnatelj Tocco.
»Z dogovorom nismo zmagali v vojni, vsekakor pa smo dobili pomembno bitko«, je dogovor komentiral deželni odbornik Milia, ki je dodal, da je deželi uspelo, da je od ministrstva dosegla izvajanje zakona, pa čeprav z zamudo. »Sedaj lahko z dvignjeno glavo krenemo na novo pot, naš cilj pa je, da v petih letih dosežemo večino družin, ki so pripravljene prijaviti otroke k pouku sardinščine oziroma drugih jezikov, ki jih govorimo na Sardiniji, ta večjezični pouk pa seveda ne bo potekal na škodo italijanščine in drugih jezi-
Levo
K pouku sardinščine pozivajo tudi grafiti Desno Za učenje sardinščine je veliko reklame Spodaj, FUEN Udeleženci zasedanja o evropski politiki do manjšin v Evropskem parlamentu
kov,« je še dodal Milia, ki je na koncu zagotovil, da si bo Dežela prizadevala, da ustrezno seznani družine s to po-
budo, pri kateri sodelujejo strokovnjaki nekaterih pomembnih univerz, iz Edinburgha, Madrida in Padove.
CENTER FUEN
Hvalevredna pobuda manjšinske zveze FUEN za novo politiko Evropske unije do narodnih manjšin
Pravni strokovnjaki s področja manjšinskih pravic in evropske zakonodaje ocenjujejo, da je predlog, ki so ga pripravili v Evropski civilni iniciativi korekten in da je zamisel predstavitve posebnega paketa za zaščito narodnih manjšin v Evropi Evropski komisiji, osnovana na trdnih temeljih. Razprava o teh vprašanjih je potekala 22. januarja v Evropskem parlamentu v Bruslju, na zasedanju za zaprtimi vrati, ki ga je organizirala evropska zveza manjšinskih narodnosti FUEN.
Direktor te zveze Jan Diedrich-sen, ki je vodil razpravo, je uvodoma poudaril pomen dejstva, da evropski parlament podpira to pobudo za zaščito manjšin. Za sodelovanje se je zahvalil evropskim poslancem madžarske stranke v Romuniji RMDSZ, Južnotirolske ljudske stranke in vodstvo delovne skupine za manjšinah v Evropskem parlamentu, ki mu sedaj predseduje madžarski poslanec Csa-ba Tabajdi, član socialistične skupine. Diedrichsen je predstavil nekatere pomembne udeležence zasedanja; med temi so bili profesor Frank Hoffmeister, pravnik in namestnik vodje kabineta evropskega komisarja Karla de Guchta, profesor in programski vodja Agencije za temeljne pravice Gabriel von Toggenburg, koordinator za manjšpinska vprašanja pri evropski akademiji EURAC v Bocnu Günther Rautz in profesor na univerzi v Groningenu Dimitrij Ko-čenov. Gostitelj srečanja je bil evropski poslanec Iuliu Winkler, predstavnik madžarske manjšine v Romuniji. Slednji je seznanil udeležence, da so madžarska stranka v Romuniji RMDSZ, Južnotirolska ljudska stranka in FUEN v Bocnu podpisali sporazum in poudaril, da je za dosego evropskega paketa za zaščito manjšin potrebno sodelovanje ,med manjšinami v Evropi; vsaka skupnost lahko v tem paketu najde nekaj, kar je dodana vrednost k njenemu specifičnemu stanju; to velja za velike manjšine, ki že sedaj uživajo visoko stopnjo avtonomijo, pa vse do najmanjših manjšinskih skupnosti v Evropi. »Vsaka manjšina teži k nekakšni, pa čeprav zelo omejeni, obliki avtonomije in k neke vrste samoodločbi. Te težnje moramo prevesti v birokratski jezik Evropske unije in jih nato znotraj unije tudi uresničevati,« je še dejal Winkler, Evropska civilna iniciativa je po njegovi
oceni dolgoročen projekt, ki bo v prihodnjem desetletju v središču boja za manjšinske pravice v Evropski
Desničarska deželna vlada v Na-varri, ki jo sestavlja zveza navarskega ljudstva UPN, deželna inačica španske ljudske stranke, ki je trenutno na vladi v Madridu,k je poskrbela za novo hladno prho, s katero je močno prizadela radijsko postajo Euskalleria Irra-tia, edino postajo, ki oddaja ves svoj spored v baskovskem jeziku. Pri podelitvi UKV frekvenc je namreč komisija, ki jo je oblikovala deželna vlada, tej postaji priznala samo frekvenco za tri območja, medtem ko je zavrnila prošnjo za frekvenco v najbolj obljudenem delu dežele, med drugim v glavnem mestu Pamploni.
Pred kratkim je namreč sodišče zavrnilo razdelitev UKV frekvenc v Na-varri zaradi nepravilnosti,ki so jih zagrešile prejšnje vlade. Deželna vlada je tako morala odločati o 44 licencah za vso Navarro. Posebna pozornost je seveda veljala Pamploni, kjer je bilo prošenj največ, in kjer je bila postaja Eu-skalleria Irratia že pri prejšnji delitvi frekvenc izločena.
uniji. »Glede tega sem optimist, saj smo priča postopkom sprememb same Evropske unije in trdno upam, da
Medresorna komisija, ki so jo sestavljali trije novinarji generalne direkcije vlade v Navarri, med njimi tudi generalne direktorice Edurne Elio, ter še dveh strokovnjakov, je baskovski radijski postajo namenila 72,05 točke, s katerimi jo je dejansko uvrstila šele na peto mesto in ji torej ni priznala pravice do frekvence. Čeprav ta radijska postaja uspešno deluje že 25 let, je bil to že tretji razpis, na katerem baskovski postaji niso priznali pravice do frekvence v glavnem mestu. Dejstvo je, da je bila Euskalleria Irratia izločena na razpisih leta 1998 in leta 2006, oba razpisa pa je sodišče razveljavilo, ker je desničarska deželna vlada obakrat to postajo izločila v korist dveh postaj v španskem jeziku.
Tokrat je bila prošnja baskovske radijske postaje podprta z 18.000 podpisi pod zahtevo deželni vladi, naj ji prizna frekvenco, to zahtevo pa je podprl tudi Evropski odbor strokovnjakov s področja manjšinskih jezikov, ki je pred odločitvijo deželne vlade
bodo imele v tem postopku pravice manjšin veliko pomembnejšo vlogo kot doslej,« je še dodal Winkler.
zavzel javno stališče z zahtevo, daj Navarra zagotovi frekvence vsaj eni radijski postaji v baskovskem jeziku, pri čemer je izrecno omenila postajo Eu-skalleria Irratia.
Po drugi strani pa so predstavniki deželne vlade vztrajali pri stališču, da je bil postopek »podroben in natančen«. Opozorili so, da se je na razpis prijavilo veliko število radijskih postaj, saj je bilo prošenj kar 142. Ker so nekateri zaprosili za več frekvenc je na koncu komisija vsebinsko obravnavala 117 prošenj.
Dve razpoložljivi frekvenci v Pamploni sta si zagotovili postaji Ser in Cope, postaji, ki sta prejeli frekvenci tudi na dveh perifernih območjih. Pri ocenjevanju je komisija upoštevala tri kriterije: za kakovost radijske ponudbe so podelili do 50 odstotkov točk, za gospodarske vsebine in raven zaposlovanja do 30%, za tehnične inovacije pa do 20 %. Točkovanje je bilo torej zelo kompleksno. Med prejemniki frekvenc na raznih območjih deže-
Strokovnjaki, ki so sodelovali v razpravi, mora biti evropska pogodba temelj za pripravo in uresničevanje paketa za pravice manjšin in zato mora biti izrazoslovje temu primerno. S tega zornega kota so preučili vsa področja, na katerih bi lahko pozvali Evropsko komisijo k ukrepom. Področja, na katerih bi lahko Evropska komisija pripravila ukrepe, zadevajo nacionalno identiteto, jezik in ohranjanje kulture, temeljne pravice, prepoved diskriminacije, kulturne in jezikovne pravice, izobraževanje, državljanstvo in avdiovizuelna sredstva obveščanja. Pomembno področje je tudi regionalna in kohezijska politika, skupaj z vzpostavljanjem in ekspanzijo raznih oblik avtonomije. V razpravi pa so omenili tudi druga področja, na katerih bi lahko ukrepala Evropska unija, med drugim možnost posebnega programa za podporo jezikovni različnosti v Evropi in političnemu predstavništvu manjšinskih skupnosti.
le so tudi nekatere baskovske radijske postaje, vendar je Euskalleria Irratia prejela frekvence samo v treh perifernih predelih.
Dejstvop pa je, da je prav Euskal-leria Irratia osrednja baskovska radijska postaja, ki oddaja tudi v baskovski deželi. Gre za nekakšen nacionalni radio, o kakovosti katerega ni velikih dvomov in zato je nenavadno, da je bila njegova prošnja znova zavrnjena.
Postopek seveda ni končan. Sedaj se bo morala izreči deželna vlada, ki bo verjetno potrdila predloge komisije, nato bodo morale izbrane radijske postaje predložiti vso dokumentacijo za materialno pridobitev licence. Po potrditvi veljavnosti dokumentacije pa bo začel teči rok za vlaganje prizivov in nobenega dvoma ni, da se bo baskovska radijska postaja tudi tokrat pritožila. Na to deželna vlada verjetno že računa, vendar je dejstvo, da je s temi postopki vseh zadnjih 14 let onemogočila tej pomembni baskovski radijski postaji oddajanje v Pamploni.
Desničarska deželna vlada v Navarri že tretjič zapored odvzela frekvenco baskovski radijski postaji
1 8 Nedelja, 10. februarja
2013
KMETIJSTVO
/
ZA USPESNO VARSTVO IN DOBER PRIDELEK
Nekaj nasvetov za gnojenje oljke
Med
pomembnejše spada nedvomno zahteva po hranilih, kateri zadostimo le z gnojenjem, predvsem v obliki mineralnih gnojil.
kroma
Oljkarstvo je v zadnjih dveh desetletjih na Tržaškem v hitrem vzponu, saj so se površine, zasajene z oljkami podvojile in krepko presegle še pred nedavnim težko zastavljiv cilj 100 ha. Oljka je torej postala ne le krajinsko, temveč tudi gospodarsko zanimiva kultura.
Prav je torej, da ji namenjamo tudi s strokovnega vidika čedalje večjo pozornost in skušamo iz leta v leto posodabljati strokovne posege v oljčnikih. Med temi je zelo pomembno gnojenje. Res je sicer, da je oljka trpežna rastlina, ki raste tudi v težkih razmerah, obenem pa velja, da mora biti pristop do gnojenja, kot sicer do drugih gojitvenih opravil (rez, namakanje, varstvo itd.) strokovno čim ustreznejši zahtevam te kulture.
Med pomembnejše spada nedvomno zahteva po hranilih, kateri zadostimo le z gnojenjem, predvsem v obliki mineralnih gnojil. Gnojenje od sajenja do rodnosti je zelo zahtevno in odvisno od številnih dejavnikov, obdelava katerih presega namen teh napotkov, s katerimi želimo predvsem opozoriti na pomen gnojenja in podati le okvirne gnojilne odmerke na hektar za intenzivne nasade in za posamezna drevesa, ki so pomemben del naše oljkar-ske stvarnosti.
Kot pri ostalih gojenih kulturah so tudi za oljko, kar nam potrjujejo tudi številne raziskave, zelo pomembni gnojilni elementi dušik, fosfor in kalij, ter po novejših teorijah tudi žveplo. Nezadostne količine teh gnojil ali neuravnovešeno razmerje negativno vplivajo na količino in kakovost pridelave oljk.
Vsakoletne gnojilne odmerke določamo na podlagi dolgoletnih poskusov in primerjav in, če z njimi razpolagamo, s podatki talne analize. Na ta način se potrebnim količinam zadovoljivo približamo, v nobenem primeru pa zaradi njihove odvisnosti od številnih in le deloma obvladljivih dejavnikov, ne moremo določiti matematično točne količine gnojilnih odmerkov, kar seveda velja za vsako gojeno kulturo. Velja pa tudi, da dober strokovnjak s svojimi nasveti močno zmanjša odstopanja od najprimernejših odmerkov in s tem zmanjša napake, ki lahko v veliki meri vplivajo na rodnost dreves in kakovost plodov.
Bogata tozadevna literatura, ki nastaja iz že omenjenih večletnih gnojilnih primerjalnih poskusov nam omogoča, da se zadovoljivo približamo z odmerki realnim zahtevam oljčnika ali posameznega drevesa. Odmerki, ki jih navajamo se nanašajo na gnojenje v času rodnosti. Podali bomo najprej nekaj navodil za ekološko upravljanje oljčnikov, ki v našem območju zajema vedno večje površine.
Pri tovrstnem upravljanju oljčnika je priporočljiva uporaba hlevskega gnoja, ki je najboljše gnojilo. Odrasla drevesa gnojimo s 70-80 kg hlevskega gnoja, tako da ga razsipamo po celi površini v vrstnem in medvrstnem prostoru. V mlajših nasadih in posamična drevesa pa gnojimo malo čez obseg drevesne krošnje. Pri površinskem gnojenju, tako z umetnimi gnojili kot gnojem, gnojila plitvo zaorjemo do globine 10-15 cm.
Če ne razpolagamo s hlevskim gnojem, lahko gnojimo z alternativnimi organskimi gnojili živalskega ali rastlinskega izvora pod pogojem, da je del dušika takoj rastlinam dostopen ter da gnojilo vsebuje približno 300 gramov dušika na vsako rastlino.
Če je vsebnost dušika v gnojilu 23% gnojimo s 10-15 kg na rastlino, če je pa višja, 6-8% dušika, pa je primerna uporaba 4-6 kg gnojila na oljko. Koristno je dopolnilno gnojenje s kalijevim-ma-gnezijevim sulfatom z odmerkom 1-1,5 kg na odraslo rastlino.
Za tiste, ki upravljajo oljčnike na tradicionalen način, se svetuje gnojenje
s sestavljenimi gnojili s sledečimi kombinacijami hranilnih elementov dušika (N), fosforja (P) in kalija (K) ter po možnosti še drugih elementov (žveplo, magnezij itd): 12-6-18, ali 12-12-17. Možne so seveda še druge podobne kombinacije. Okvirna količina teh gnojil je 2,5-3 kg na odraslo rastlino. Gnojimo v dveh obrokih. S prvim obrokom gnojil pognojimo oljčnik v prvi polovici meseca marca, z drugim pa ob polovici meseca maja. Približno isto količino gnojil uporabimo, če jih določimo na hektar ob upoštevanju iste za-loženosti tal in iste rodnosti dreves. V tem primeru uporabimo sledeče količine: 100-130 kg dušika (N), 60-70 kg fosforja (P2O5), 110-130 kg kalija (K2O) in 60-70 kg žvepla (SO3). Če je možno, izberemo gnojila, ki vsebujejo tudi mikroelement bor, ki je pomemben za oplajanje.
Gnojimo lahko tudi v enem samem obroku med zimskim mirovanjem, izjema je le dušik. Z dušičnimi enojnimi gnojili gnojimo v dveh ali treh obrokih in sicer v začetku marca, ob koncu aprila in ob koncu maja-začetku junija.
Kot smo že poudarili, se navedeni odmerki nanašajo na odrasle rastline v času rodnosti ter za srednje visok pridelek na rastlino (15-20 kg). Odmerki gnojil od sajenja do rodnosti (od prvega do četrtega leta) pa se določajo iz leta v leto predvsem na osnovi podatkov talne analize.
Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB
STROKOVNI NASVETI
Februarska kmečka opravila
Že je tu februar. Če ni prehladno, lahko v tem mesecu opravimo marsikatero delo na odprtem, posebno proti koncu meseca.
VINOGRAD - V vinogradu gnojimo s fosforjem in kalijem, vendar le, če ni prehladno. Bolj praktična je uporaba mešanih gnojil, ki vsebujejo vse tri glavne elemente. V tem času raje izbirajmo taka mešana gnojila, ki vsebujejo le malo dušika, in več fosforja ter kalija. Z dušikovimi gnojili bomo dognojili pozneje, ko bo trta brstela. Gnojila nato površinsko vdelamo v tla. Isto velja, če gnojimo s hlevskim gnojem.
V	drugi polovici meseca, če ni prehladno, začnemo z obrezovanjem. Odstranjujemo predvsem šibke, obolele in ne pravilno olesenele mladice. Pazimo, da z obrezovanjem ne premaknemo rodnost predaleč od debla, da ne bi imeli na ta način preveč lesa. Zato moramo puščati vedno mladice, ki so najbliže deblu. Odrezani les zdravih trt lahko zmeljemo in raztrosimo po vinogradu, da nam zemljo obogati z organsko snovjo. V primeru trt, ki so obolele za črno pegavostjo, trtno kapjo ali hiranjem, moramo odrezani les obvezno odstraniti iz vinograda ali ga uničiti. Bolne trte moramo obrezovati posebej in škarje skrbno razkužiti, da ne bi bolezen prenesli na zdrave rastline. Med tem opravilom preverimo stabilnost kolov in žic, po obrezovanju pa trte povežemo. V tem času lahko pripravimo tla za sajenje novih trt, če pa trte nameravamo le zamenjati, sedaj izkopljemo luknje. Za sajenje pa počakamo še kak teden.
KLET - Vino moramo v kleti stalno nadzorovati, preveriti moramo, če ima zadostno količino žvepla in da ni motno. Stalno moramo biti pozorni, da so sodi polni.
OLJČNI NASAD - Tudi v oljčnem nasadu gnojimo s kalijevimi in fosfornimi gnojili, a le, če ni prehladno. Pripravimo zemljišče za nove oljke. Naredimo si načrt o tem, katere sorte bomo posadili in koliko ter jih pravočasno naročimo pri prodajalcu. V primeru, da bomo v naš oljčni nasad vključili tudi toskanske sorte, ne smemo pozabiti na sorto pendolino, ki jo sadimo kot dobrega opraševalca za ostale sorte. Mladim oljkam pregledamo trdnost opore in vezi. Prostor, kjer hranimo olje, naj ne bo prehladen.
SADNI VRT - Preglejmo lestve, obrezovalne škarje in ostalo orodje, ki ga bomo potrebovali za zimsko rez. Z obiskom kake trgovine ali sejma lahko že kaj kupimo ali naročimo. Če bi radi v prihodnji sezoni posadili specifične sorte, jih moramo sedaj naročiti, da jih pravočasno dobimo. Pri tem ne smemo pozabiti na izbiro pravilne podlage. Škarje naj bodo dobre kakovosti, da režejo na obeh straneh, da bo rez ostra, kot mora biti. Morda je bolje,če pred nakupom naredimo poskus. Tudi žage za obrezovanje naj bodo dobre kakovosti, enako pa naj velja za cepilne nože.
Proti koncu meseca začnemo z obrezovanjem,
v tem času pa narežemo cepiče za cepljenje. Cepič naj bo dobro olesenel, zdrav, imeti mora vsaj dve očesi. Cepiče odrežemo na enoletnih, srednje bujnih in zdravih vejah. Paziti moramo, da so brsti lesni. Lesne brste prepoznamo, ker so manjši in bolj podolgovati od rodnih. Narezane cepiče zapremo v plastično vrečko in jo do časa cepljenja postavimo v hladilnik, ali pa v kak precej hladen prostor, kjer je temperatura le par stopinj nad ničlo.
Če ni prehladno, lahko v tem mesecu pognojimo s kalijevimi in fosfornimi gnojili ter sadovnjak obdelamo. Pripravimo zemljišče ali luknje za nove rastline, ki jih nameravamo posaditi.
ZELENJADNI VRT - V zelenjadnem vrtu si lahko pripravimo okviren načrt, kaj bomo spomladi sejali in katera semena ter pripomočke bomo potrebovali. Lahko že naročimo semenski krompir in pravočasno kupimo kako seme, pa tudi razne pripomočke. Jagode očistimo starih listov.
Če ni prehladno, lahko v februarju pognojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili ter z dobro zrelim hlevskim gnojem, nato zemljo obdelujemo. Ker še ne bomo sejali, zemljo pokrijemo s plastičnimi folijami, da ne bi morebitni dež pokvaril njene strukture.
Če razpolagamo s tunelom, ga moramo ob toplem in sončnem vremenu obvezno odkriti, da se ne bi temperatura v njem čezmerno dvignila.
Le v ogrevani rastlinjak v tem času lahko sejemo baziliko, paradižnik, papriko, jajčevec, zeleno, bučke, kumare in glavnato solato. Če ni prehladno proti koncu meseca na prosto sejemo blitvo, korenje, solato rezivko, grah, peteršilj, radič, špinačo, ru-kolo, sadimo pa čebulo in česen.
V	shrambi stalno kontroliramo pridelke in temperaturo, da ni prenizka.
OKRASNI VRT - Tudi v okrasnem vrtu pripravimo okvirni načrt za to, kaj bomo spomladi sejali. Preglejmo vaze, ki jih bomo kmalu uporabili za presajanje in jih očistimo. Lahko že kupimo nove vaze, zemljo in vse, kar je za sejanje, sajenje ter presajanje potrebno. Sedaj pripravimo luknje za sajenje novih vrtnic in drugih okrasnih rastlin. Sobne rastline moramo še vedno zelo zmerno zalivati in jih občasno orositi, da se ne bi poškodovale zaradi prenizke vlage, ki jo v stanovanju povzroča centralna kurjava.
Magda Šturman
OBVESTILO VINARJEM
Podpora za nakup
lesenih sodov
Kmečka zveza obvešča, da je Dežela FJK objavila razpis za predstavitev vlog za podporo pri nakupu lesenih sodov, namenjenih zorenju in staranju vin.
Sklep deželnega odbora določa pomoč v višini 40% predvidenega stroška. Vloge je treba predstaviti izključno preko spletnega portala SIAN, do 18. februarja 2013. Za vročitev prošenj in ostalih potrebnih dokumentov na Deželo, pa je čas do 28. februarja 2013.
Za podporo lahko zaprosijo vinarska podjetja v deželi FJK. Razpis ne določa najvišje oziroma najnižje vrednosti nakupa, določa pa obveznost uporabe sodov najmanj za dobo treh let po nakupu.
Glede prednosti za pridobivanje podpore pa velja sledeča lestvica:
Podjetja, ki jih upravlja podjetnik vpisan v pokojninski sklad INPS in ni dopolnil 40 let starosti; Podjetja, katerih upravitelj, vpisan v prej omenjen sklad, je dopolnil 40 let.
Ostala podjetja: V primeru enakih pogojev prosilcev ima prednost tisti, ki predvideva višjo investicijo.
Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter tehnično ekonomsko poročilo o izbiri predloženega predračuna med tremi ponudbami. Kmečka zveza je na razpolago za podrobnejše informacije in izpolnevanje vlog v uradih v Trstu, Gorici in Čedadu.
/
ITALIJA, SVET
Nedelja, 10. februarja 2013 1 9
italija - Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami
Pod udarom je sedaj finančni proračun EU
RIM - Italija stopa v zadnja dva tedna kampanje za predčasne politične volitve. Predvolilno soočenje je včeraj »popestril« kompromis o finančnem proračunu Evropske unije, ki je doživel ne le kritike evropskega parlamenta, temveč tudi glavnine italijanskih političnih strank. Seveda z izjemo predsednika vlade v odstopu Maria Montija, ki je prepričan, da bo Italija s tako zasnovanim proračunom EU le pridobila. Tako sicer za Slovenijo razmišlja tudi premier Janez Janša.
Tega mnenja pa ni vodja italijanske Demokratske stranke Pier Lui-gi Bersani, ki bruseljska dogajanja ocenjuje kot Pirovo zmago. »Če se Velika Britanija veseli proračuna, pomeni, da je s tem dokumentom precej narobe,« je prepričan Bersani, ki se je včeraj v Turinu srečal z voditelji evropskih socialistov. V glavno mesto Piemonta je prišel tudi župan Firenc Matteo Renzi, ki si je z Bersanijem ogledal nogometno tekmo Juventus-Fiorentina. Oba sta se prej udeležila volilnega zborovanja DS, na katerem je izstopal precejšnji optimizen za izid parlamentarnih volitev.
Tudi Silvio Berlusconi ni zadovoljen z evropskim proračunom. Tarča njegovih napadov sicer ni Bruselj, temveč Monti, ki mu desna sredina očita ne samo »koketiranje« z Bersa-nijem, temveč tudi, da je tehnična vlada državi povzročila težko popravljivo škodo. Edini, ki to škodo lahko popravi ali vsaj omili, je seveda Berlusconi, ocenjujejo v Ljudstvu svobode, kjer marsikdo upa, da bo nekdanjemu ministrskemu predsedniku uspelo v dveh tednih še dodatno nadoknaditi razliko, ki jo vse predvolilne ankete pripisujejo v odnosu do zavezništva demokratov in Nichija Vendole.
Dva tedna pred volitvami se napetost po pričakovanju stopnjuje, čeprav so se vsi glavni politični liderji dejansko izpeli. Vsi se tako ali drugače trudijo, da bi prepričali neodločene ali tiste, ki se nagibajo, da sploh ne bi šli na volišče. Po zadnjih raziskavah je teh še vedno okoli trideset odstotkov, njihovo število pa naj bi se v zadnjih dneh pred volitvami sicer nekoliko zmanjšalo. Vse ankete (od včeraj jih občila ne smejo več objavljati) govorijo o stalnem porastu Gibanja 5 zvezd Beppe-ja Grilla.
Pier Lugiju Bersaniju v zadnjih dneh volilne kampanje precej pomaga župan Firenc Matteo Renzi. Včeraj sta bila skupaj v Turinu
ansa
Odstop nemške ministrice
BERLIN - Nemška ministrica za izobraževanje Annete Schavan je odstopila, je včeraj po srečanju s Scha-vanovo sporočila nemška kanclerka Angela Merkel. Schavanovi je dus-seldorfska univerza Heinrich Heine v torek odvzela doktorski naziv zaradi neustreznega navajanja virov v njenem doktoratu. Merklova je še sporočila, da bo Schavanovo nasledila dosedanja ministrica za znanost zvezne dežele Spodnja Saška Johanna Wan-ka. Čeprav je odstopila, Schavanova zanika obtožbe o plagiatorstvu in se je na odločitev univerze že pritožila. 57-letna Schavanova velja za tesno zaupnico Merklove in je bila vse od leta 2005 ministrica za izobraževanje.
V Indiji usmrtili skrajneža
NEW DELHI - Zaradi napada na indijski zvezni parlament v New Delhiju leta 2001 so včeraj v Indiji obesili ka-šmirskega skrajneža Mohameda Af-zala Guruja. V napadu je pet oboroženih teroristov vdrlo v parlament in začelo streljati. Pri tem je umrlo devet ljudi, od tega osem policistov in varnostnikov ter vrtnar. Guruja, ki je bil sicer prodajalec sadja, so aretirali nekaj dni po napadu skupaj s tremi drugimi, obtožen pa je bil zarote in načrtovanja napada v okviru delovanja pakistanske skrajne islamistične skupine Jaiš-e-Mohamed. Guruja so obsodili na smrt, indijsko vrhovno sodišče pa je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.
velika britanija - Živilski škandal
Goveji mesni izdelki vsebovali konjsko meso
LONDON - Veliko Britanijo pretresa živilski škandal. Več trgovskih podjetij je namreč moralo iz prodaje umakniti mesne izdelke, ki naj bi vsebovali govedino, a so testi pokazali, da vsebujejo v nekaterih primerih tudi do sto odstotkov konjskega mesa. Na Otoku se že pojavljajo ugibanja, da gre za kriminalno zaroto. Britanski okoljski minister Owen Paterson je dejal, da za nepravilnostmi morebiti stoji »mednarodna kriminalna zarota«. »Če so te nepravilnosti rezultat kriminalnega dejanja, bomo sodelovali z oblastmi, da zagotovimo izvedbo ustreznih ukrepov,« je Paterson dejal po nujnem srečanju z uradniki, ki so zadolženi za varnost hrane, in dodal, da je drugi razlog za te nepravilnosti lahko samo »izjemna malomarnost«.
Iz prodaje so morali izdelke, ki so bili označeni kot goveji, vsebovali pa so
konjsko meso, doslej umakniti verigi supermarketov Tesco in Aldi ter podjetje za zamrznjeno hrano Findus, katerega francoska podružnica je že napovedala, da bo sprožila pravne postopke, potem ko so jo »prevarali« glede uporabe konjskega mesa v njihovih lazanjah. »Bili smo prevarani, pri tem pa sta dve žrtvi: Findus in potrošniki,« je dejal direktor francoske podružnice Findusa Matthieu Lambeaux.
Paterson pa je opozoril, da ni razlogov za strah, da proizvodi niso varni za uživanje, ampak da gre pri zadevi enostavno za prevaro. »Če je na proizvodu zapisano, da je goveji, a v resnici kupujemo konjsko meso, je to prevara,« je zatrdil minister.
Britanski urad za varnost hrane je vsem živilskim trgovcem zaukazal, naj testirajo vse svoje izdelke, ki naj bi vsebovali govedino. (STA)
zda - V severovzhodnih državah
Snežno neurje ohromilo letalski in cestni promet
NEW YORK - Severovzhod ZDA je bil včeraj že drugi dan v primežu snežnega neurja. Sneženje, ki se sicer čez dan že začelo nekoliko umirjati, je spremljal močan veter s sunki do 120 kilometrov na uro. Doslej sta umrli dve osebi, več kot pol milijona ljudi pa je ostalo brez elektrike. Razmere v prometu, ki je bil ohromljen, so se počasi začele normalizirati. Prekinjeno je bilo tudi napajanje v jedrski elektrarni v Massachusettsu, zaradi česar so jo morali zaustaviti.
Najhuje je v zveznih državah New York in Connecticut, kjer je zapadlo okoli pol metra snega, ter v Massac-husettsu, kjer ga je še kakšnih deset do dvajset centimetrov več. Neurje je sicer prizadelo območje, kjer živi okoli 40 milijonov ljudi.
Pet ameriških zveznih držav -New York, New Hampshire, Rhode Island, Massachusetts in Connecticut
- je razglasilo izredne razmere zaradi neurja, ki so ga meteorologi napovedovali kot zgodovinskega. Promet je bil ohromljen tako na kopnem kot v zraku, saj so zaradi zaprtih letališč odpovedali okoli 5000 poletov, od tega polovico v New Yorku.
Newyorška letališča so medtem včeraj znova odprli, vendar so še vedno nastajale zamude, nekateri poleti so tudi bili odpovedani. Bostonsko letališče pa je do sinoči bilo še naprej zaprto.
Na hitri cesti na Long Islandu je nastal velik zastoj in pristojne službe so morale reševati ujete voznike, poročajo tuje tiskovne agencije. Ponekod že primanjkuje goriva, čeprav oblasti prebivalce svarijo pred paniko.
Težave zaradi snežnega neurja imajo tudi v Kanadi, zlasti v zvezni državi Ontario, kjer so prav tako odpovedali številne polete.
sirija - Medtem se nasilje nadaljuje
tunizija - Po umoru Belaida in množičnih prostestih opozicije
Asad ponuja dialog Na ulicah islamisti
Opozicija zahteva kot predpogoj izpustitev 160.000zapornikov
BEJRUT - Sirski režim je v petek zvečer sporočil, da je pripravljen na »brezpogojen« dialog s sirsko opozicijo, da bi se tako končal konflikt v Siriji. Že januarja je sicer sirski predsednik Bašar al Asad ponudil možnost nacionalnega dialoga in ustavnega referenduma, da bi se končala krvava sirska kriza.
»Vrata so odprta vsakemu Sircu, ki si želi priti do nas in začeti dialog. Ko rečemo dialog, mislimo s tem brezpogojen dialog,« je v intervjuju za sirsko državno televizijo dejal informacijski minister Omran al Zog-bi. 30. januarja je poveljnik Nacionalne koalicije sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil Moaz al Hatib zahteval izpustitev 160.000 zapornikov in podaljšanje potnih listov za izgnane državljane na sirskih veleposlaništvih v tujini, preden bi se lahko sploh začeli kakšni pogovori. V kasnejšem govoru je Hatib poudaril, da bi se dialog z režimom vrtel predvsem okoli umika al Asada z oblasti, kar je ključna zahteva sirske opozicije.
Rusija in Iran, ki sta najpo-
membnejša podpornika sirskega režima, vztrajno pozivata režim in opozicijo, naj pričneta dialog čim prej, da se prekine prelivanje krvi.
V času napovedi o dialogu pa se po državi nadaljuje nasilje, še posebej na območju Damaska, kjer naj bi sirske vladne sile v zadnjih 24 urah ubile večje število upornikov. Aktivisti v Damasku, kjer siloviti spopadi med vladnimi silami in opozicijskimi uporniki potekajo že tri dni, navajajo, da je bilo v petek ubitih najmanj 110 ljudi.
Al Asad pa se je medtem v odgovor na veliko gospodarsko krizo, ki pesti Sirijo, odločil za preoblikovanje svojen vlade. Sirska državna tiskovna agencija Sana poroča, da bo prišlo do preoblikovanja ministrstev za delo in socialne zadeve, v petih drugih ministrstvih pa bodo imenovani novi ministri. Sirsko gospodarstvo je zaradi skoraj dve leti trajajočega krvavega konflikta v razsulu. Goriva, elektrike, vode in živil primanjkuje, spopadi po državi pa so uničili velik del infrastrukture. (STA)
TUNIS - V Tunisu je v podporo tu-nizijski vladajoči islamistični stranki En-nahda včeraj protestiralo več tisoč ljudi. Zborovanje je potekalo dan po pogrebu opozicijskega voditelja Chokrija Belaida, ki so ga ubili neznani storilci. Njegovi podporniki pa so mnenja, da za atentatom stoji Ennahda.
Protestniki so v središču Tunisa vzklikali, da si ljudje »še vedno želijo Ennahde« in da se »revolucija nadaljuje«. Nekateri demonstranti pa so bili kritični tudi do Francije, ki jo je tunizijska vlada obtožila vmešavanja v njene notranje zadeve. Demonstracije so bile namenjena izražanju podpore kritizirani Ennahdi, ki jo šibijo obtožbe o politični odgovornosti za smrt Belaida.
Petkov pogreb ubitega Belaida se je prelevil v množičen protivladni protest, med katerim so mnogi zahtevali odstop Ennah-de zaradi njenega ambivalentnega stališča do številnih napadov skrajnežev ravno na njene kritike. Belaid, ki je bil del opozicijske koalicije Ljudska fronta, je bil strog podpornik ločitve države in religije. Njegov umor pa je še bolj poglobil nasprotovanja med vernimi in sekularnimi Tunizijci ter tudi med zmernimi in konservativnimi pripadniki Ennahde.
Tunizijski premier Hamadi Jebali, ki velja za zmernega, je v petek ponovno dejal, da načrtuje razpustitev vlade in oblikovanje tehnične vlade, ki bi državo vodila do naslednjih volitev. A predsednik Ennahde Rachid Ghannouchi je načrt za-
vrnil in zatrdil, da vlada potrebuje politike. Jebali je včeraj ponovil, da želi tehnično vlado, zato bodo morali iz vlade oditi ministri, ki niso neodvisni. Dejal je, da se je za ta korak odločil, ker želi rešiti državo pred kaosom. (STA)
20 Nedelja, 10. februarja 2013
APrimorski
r	dnevnik

¡■v
FAKU BRON NA SP
NOVE MESTO - Slovenski biatlonec Jakov Fak je na svetovnem prvenstvu v Novem mestu na Češkem osvojil bronasto medaljo. Za Fa-ka je bila to že četrta medalja na svetovnih prvenstvih, ob olimpijskem bronu v Van-couvru, ki ga je prav tako osvojil v sprintu, a takrat še v dresu hrvaške reprezentance. Na tekmi je bil najhitrejši Norvežan Emil Hegle Svendsen, ki je dobil že svojo drugo zlato kolajno na prvenstvu, pred Francozom Martinom Fourcadom. Omenjena trojica ima tudi najboljše izhodišče pred naslednjim bojem za medalje - današnjim zasledovanjem.
FINALE BO VARESE - SIENA
MILAN - Finalista državnega košarkarskega pokala sta Varese in lanski pokalni prvak Siena. Na prvi polfinalni tekmi je Varese z 81:71 premagal Romo. Za ekipo iz Lombardije sta največ točk dosegla Sakota (21) in Ere (23). Pri Romi sta bila najboljša strelca Taylor (20) in Goss (19). Na večerni tekmi je Siena (Hackett 19 točk) premagala Sassari (Thornton 29). Končni izid je bil 85:78. Za Sieno je bila včerajšnja štirinajsta zaporedna zmaga, današnji pa bo peti finale državnega pokala. Sassari je imel celo 13 točk prednosti, ki pa jih ni uspel ubraniti.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
SLOVENSKI »ORLI« EKIPNO SPET
PRVIWILLINGEN - Slovenski smučarski skakalci Jurij Tepeš, Jaka Hvala, Peter Prevc in Robert Kranjec so zmagovalci ekipne tekme za svetovni pokal v Willin-genu. V vodstvu so bili že po prvi seriji, skupaj pa so zbrali 990,4 točke. Drugi so bili Norvežani (972,5), tretji pa Nemci (963,7).Slovenci so v tej sezoni na tretji ekipni preizkušnji še tretjič stopili na oder za zmagovalce. Zmagali so v Zakopanah, tretji so bili v Kuusamu, prvič pa so slavili lani v Oberst-dorfu v smučarskih poletih. Danes bo posamična tekma (16.30).
sp v alspkem smučanju - Svindalu moški smuk, Paris priboril srebro Italiji
Naslov v pravih rokah
tina danes spet
»Slabši« slalom jo je podžgal
SCHLADMING - Odgovor o tem, kdo bo smukaška svetovna kraljica, bo padel danes. Naslov svetovne smukaške prvakinje izpred dveh let iz Garmisch-Parten-kirchna bo branila Avstrijka Elisabeth Gorgl, Američanka Lindsey Vonn zaradi hude poškodbe kolena ne bo dobila priložnosti braniti naslova podprvakinje. Nemka Maria Hofl-Riesch, bronasta iz Garmischa, je prav na največjem tekmovanju v letošnji sezoni pokazala najboljše nastope. Po osvojenem zlatu v superkombinaciji, je nevarna za najvišja mesta tudi v smuku.
Na podlagi sijajne sezone svetovnega pokala je v življenjski formi tudi slovenska šampionka Tina Maze, ki bo v smuku lovila svojo tretjo kolajno na tem prvenstvu. Za prvega moža slovenske stroke, strokovnega vodjo alpskih disciplin Vlada Makuca o tem ni prav nobenih dvomov - zlato kolajno bo osvojila Tina Maze.
Optimist je tudi strateg preporoda Tine Maze Andrea Massi. »Velikih dvomov, kar se tiče smuka, nimamo več, tudi debata o materialu mislim, da je urejena stvar. Upamo le, da bo proga enako trda, kot je bila v petek. Tina je imela zelo hitre in konkurenčne smuči, v spodnjem delu pa je naredila to, kar je morala narediti. Linijo, ki jo je predlagal Livio Magoni, je izvedla perfektno in znova dokazala, da kombinacija tehnike in moči naredi rezultat.»
Mazejevi in celotni ekipi je zelo dobro del enodnevni počitek pred smukaškim ženskim vrhuncem prvenstva. Zato so se načrtno odločili, da bodo izpustili zadnji, tretji, smukaški trening pred nedeljsko tekmo. Američanka Stacey Cook je bila najhitrejša na zadnjem treningu smuka pred tekmo, ki se bo začela ob 11. uri. Nastopilo je le 22 smučark, med njimi pa ni bilo nobene Slovenke. Po «le» srebru v kombinaciji je sicer Črnjanka poudarila, da ji motivacije nikakor ni zmanjkalo. «Slabši» slalom jo je namreč še bolj podžgal, da na naslednjih tekmah pokaže še več.
SCHLADMING - Norvežan Aksel Lund Svindal je na svetovnem prvenstvu alpskih smučarjev zasluženi zmagovalec smuka. Proga v Schladmingu, ki je tekmovalci pred tem niso poznali in je za nameček niti niso mogli zadostno preizkusiti, je nagradila pravega človeka. Prve kolajne v najprestižnejši disciplini se je lahko veselila tudi italijanska reprezentanca. Priboril ji jo je Južni Tirolec Do-mink Paris, zmagovalec letošnjih tekem svetovnega pokala v Bormiu in Kitz-buhlu. Na tretje mesto se je uvrstil Francoz David Poisson, ki v svetovnem pokalu nikoli še ni prišel do stopničk. Presenetil je tako, kot v sredo njegov rojak Gauthier De Tessieres v superveleslalo-mu. Vnovič so praznih rok ostali Avstrijci. Hannes Reichelt, največje upanje gostiteljev za najvišja mesta, je odstopil. Klaus Kroll pa s četrtim mestom ni prinesel niti tolažilne nagrade za gostitelje SP; bron je zgrešil za 38 stotink. Avstrijci so zadnji smukaški naslov osvojili leta 2003 in od leta 2005 sploh niso stopili na zmagovalne stopničke kraljeve discipline, bron Nicole Hosp na petkovi su-perkombinaciji pa je njihovo edino odličje doslej na letošnjem SP.
Priložnost za visoko uvrstitev je najbrž zapravil Slovenec Andrej Šporn, ki se je na progo Planai podal s startno številko šest. Bil je dokaj dobro na poti, posebej med četrtim in petim merjenjem vmesnega časa, ko je pridobil sedem de-setink. Potem pa je napravil napako. Med zadnjima dvema vratcema je zapeljal daleč iz smeri. Po prihodu v cilj je zmajeval z glavo.
»Zelo sem bil jezen. Na progi sem sicer naredil nekaj majhnih napak, vendar tam nisem veliko izgubil na času. Zaradi slabe vidljivosti sem dvakrat v prvem delu skoraj padel, saj se grbin na progi praktično ni videlo. Potem pa sem v spodnjem delu izbral malo preveč agresivno linijo, bolj kot na treningu, in ni mi uspelo zaključiti zadnjega zavoja. Odneslo me je precej nizko in izgubil sem precej časa. Mislim, da sem zaradi te napake izgubil stopničke.«
Drugačne volje sta bila Svindal in Paris. »Kar veliko fantov nas je prepričanih, da je bila proga veliko težja, hitrejša, bolj ledena, z več grbinami, od tistega, kar smo si sprva obetali. Vidljivost ni bila dobra, zato sem skušal smučati čim bolj pametno. Zadnji del sem odpeljal taktično zelo pametno. Uspelo mi je, kljub temu, da nisem bil povsem zadovoljen s svojim
smučanjem, najti pravo ravnotežje med močjo,pametno dozo tveganja in materialom,« je dejal zmagovalec.
»Ves čas sem verjel, da bi mi lahko v Schladmingu uspelo in zdaj je ta kolajna postala tudi resničnost. Imel sem dober občutek, gledal sem druge in vedel, da si moram prihraniti dovolj
moči še za tehnično zelo zahtevno ciljno strmino
Boštjan Kline, mladinski svetovni prvak v smuku in superveleslalomu 2011, je bil 17. na zadnjem merjenju časa. Ko je bilo videti, da je uspešno prestal vse pasti in bo dosegel zanj dober končni izid, pa je pred zadnjo ciljno strmino napravil napako, z veliko hitrostjo padel in dolgo drsel. Na srečo se članu mariborskega Branika ni primerilo nič hujšega in je v celem snegu ob zaščitni ograji pomahal gledalcev, ki so vse skupaj spremljali nedaleč v ciljni areni.
Svindal na Planaiu upravičil svoj sloves
ansa
5 Norvežan Aksel Lund Svindal je z zmago na smuku postal peti najuspešnejši športnik na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju in ima sedaj pet zlatih, srebrno in dve bronasti medalji. Pred njim so le še legende, Avstrijec Toni Sailer, Francoz Jean-Claude Kil-ly, njegov rojak Kjetil Andre Aa-modt in Italijan Gustavo Thoni.
IZIDI MOŠKEGA SMUKA
1. Aksel Lund Svindal (Nor) 2:01,32; 2. Dominik Paris (Ita) +0,46; 3. David Poisson (Fra) +0,97; 4. Klaus Kroll (Avt) +1,35; 5. Andreas Romar (Fin) +1,36; 6. Silvan Zurbriggen (Švi) +1,37; 7. Patrick Kung (Švi) +1,54; 8. Didier Defago (Švi) +1,59; 9. Jan Hudec (Kan) +1,67; 10. Adrien Theaux (Fra) +1,71; 11. Andrej Šporn (Slo) +1,76 .. ; 12. Peter Fill (Ita) +1,86; 14. Christof Innerhofer (Ita) +2,08; 16. Werner Hell (Ita) +2,18; 29. Klemen Kosi (Slo) 2:06,27; odstop: Boštjan Kline (Slo) ..
DANES - Smuk, ženske (11.00)
nogomet
Jospeh Blatter: krojenih le 0,04 odstotka izidov
FRANCISTOWN - Joseph Blatter, predsednik Mednarodne nogometne zveze, je o najnovejšem škandalu krojenja izidov kratko dejal, da je takih le 0,04 odstotka vseh; po vsem svetu je tekem več kot milijon. Blatter, ki kaj več o tej temi ni želel govoriti, je to povedal v Bocvani med obiskom štirih držav črne celine pred finalom afriškega pokala narodov.
RELI - Francoz Sebastien Ogier (VW Polo) vodi po drugem dnevu relija po Švedski, ki šteje za točke svetovnega prvenstva. Ogier ima po 16 hitrostnih preizkušnjah od skupno 22 pred rojakom in soimenjakom Seba-stienom Loebom (Citroen DS3) 26,9 sekunde prednosti, tretji pa je Norvežan Mads Oestberg (Ford Fiesta), ki zaostaja 57,7 sekunde.
BOKS - Tržaška športna palača na Čarboli bo v petek, 15. februarja gostila dvoboj za evropski naslov v lahki kategoriji med izzivalcem, tržaškim Kubancem Brunetom Zamoro in Poljakom Krzystofom Szotom. Dvoboj bo tudi po Raisport. Začetek tekmovanja z mnogimi spremnimi dvoboj že ob 18. uri.
VATERPOLO - Moška A2-liga: Bogliasco - Pallanuoto Trieste 6:5. Odločilni gol je padel 40 sekund pred koncem tekme.
KOŠARKA - V finalu slovenskega pokala (danes na Golovcu ob 17.15) se bosta pomerili Union Olimpija in Helios. V polfinalu so Ljubljančani premagala Tajfun iz Šentjurja z 82:76 (25:13, 46:35, 65:59), Helios pa je presenetil Krko z 71:66 (12:19, 38:40, 51:58).
hokej na ledu - Slovenija v Sočiju, zgodovinski uspeh!
Hokejska zveza je morala spremeniti naslov na spletu ...
VOJENS - Petkov večer je prinesel enega največjih uspehov slovenskega moštvenega športa. Slovenska hokejska reprezentanca se je namreč uvrstila na olimpijski turnir v Sočiju, med zgolj 12 izbranih ekip na svetu. Šele kot druga slovenska ekipa v zgodovini (za rokometaši v Sydneyju in Atenah) so se uvrstili na tekmovanje v znamenju petih krogov.
Slovenija si je vrsto let prizadevala za uvrstitev na tekmovanje v znamenju petih krogov, zdaj ji je uspelo. Potem ko so Slovenci na podobnih turnirjih, kot je v Danski v teh dneh, sodelovali že pred prejšnjimi tremi igrami, vendar zaradi različnih razlogov nikoli niso bili uspešni, je tokrat ta rod z nekaterimi izkušenimi igralci in novim, mladim valom pod vodstvom Matjaža Kopitarja uresničil želje in sanje številnih ljubiteljev hokeja v Sloveniji.
Pogled na seznam reprezentanc na olimpijskih igrah je po novem izjemen: Slovenija je deseta država od 12 s pravico nastopa, v skupini A pa so se risi pridružili gostiteljem Rusom, prvopostavljenim na svetovni lestvici, ter šestim Slovakom in sedmim Američanom. Slovenci imajo sicer na lestvici IIHF šele 18. izhodiš-
ansa
če in so bili po tej plati le tretji po moči v Vojensu, za Dansko (12.) in Be-lorusijo (13.).
Sloveniji se je že drugi dan tekmovanja v Vojensu ponudila izjemna priložnost za preboj na OI. Prvi korak so izbranci Matjaža Kopitarja sicer naredili že v četrtek, ko so premagali favorizirano Belorusijo, (4:2) v petek pa so ugnali še gostitelje Dance (2:1), tako da današnja zadnja tekma turnirja proti Ukrajini že ni več pomembna
Proti Danski je bil scenarij po-
doben kot na prvi tekmi: Slovenci so zdržali pričakovan začetni nalet tekmeca, niso podlegli vzdušju v nabito polni dvorani, predvsem pa so odigrali taktično izjemno zrelo. OI sta prinesla izjemna gola Davida Rodmana, a kot so poudarili vsi igralci, je bil ta uspeh delo celotne ekipe. Slovenci se niso ozirali na status papirnatih favoritov, ki sta ga imeli Danska in Belo-rusija, premagali so obe ekipi in na koncu je bila na njihovi strani tudi sreča. «Srečo si moraš zaslužiti. In ti fantje so si jo s svojo igro zares zasluži-li,» je selektor Kopitar dejal o vratni-ci Danske 12 sekund pred koncem.
Večer v Vojensu je bil slovenski, skoraj natančno čez leto dni pa se bo ta ekipa, takrat okrepljena še z obema NHL-ovcema Anžetom Kopitarjem in Janom Muršakom, podala na olimpijsko pot, o kateri so v samostojni Sloveniji hokejisti doslej le sanjali.
Slovenci so tako presenetili marsikoga. Tudi krovno hokejsko zvezo IIHF, saj so na njeni spletni strani po tekmi Belorusija - Ukrajina zapisali, da na Danskem zdaj čakajo le še finale za prvo mesto v nedeljo med domačo ekipo in Belorusijo. Čez dve uri so morali naslov že spremeniti: Senzacija - Slovenija gre v Soči!
/	ŠPORT
Nedelja, 10. februarja 2013
21
TUDI CIPOLLINI NA ZATOŽNI KLOPI
RIM - Po pisanju Gazzette delo sport naj bi bil tudi Mario Cipollini, svetovni prvak iz leta 2002, ena od strank razvpitega španskega zdravnika Eufemiana Fuente-sa. Zdaj 45-letni kolesar naj bi v letu 2002 od Fuentesa dobil transfuzije krvi, dopin-ško sredstvo Epo, anabolike in hormone. Cipollini je s skoraj 200 zmagami eden najboljših kolesarjev v svoji generaciji. Med drugim je zmagal na 42 etapah italijanskega Gira in 17 etapah francoskega Tou-ra, kariero pa je sklenil leta 2008.
RAZOČARANJE NA ŠKOTSKEM!
EDIMBURGH - Zmaga proti Franciji v prvem krogu Pokala šestih narodov v rugbiju je povečale apetite Italijanov, zato je bilo razočaranje po včerajšnji tekmi proti na papirju šibkejši Škotski (34:10) še toliko večje. Gostitelji so dosegli kar štiri točke in zadali »azzurrom« najhujši poraz v medsebojnih srečanjih na tem turnirju, na katerem je bilo to šele druga zmaga Škotov v zadnjih 18 nastopih. Triindvajsetega februarja bo Italija v Rimu srečala branilca naslova Wales.
AFRISKI POKAL: MALI NA 3. MESTU
PORT ELIZABETH - Nogometna reprezentanca Malija je osvojila končno tretje mesto na afriškem prvenstvu v Južnoafriški republiki, potem ko je v malem finalu v deževnem Port Elizabethu s 3:1 premagala Gano. Pri Malijcih so zadeli Mahamadou Samassa (21.), Seydou Keita (48.) in Si-gamary Diarra (90.), za Gano pa je edini gol dosegel Kwadwo Asamoah v 82. minuti.Prvenstvo se bo končalo danes z velikim finalom. Ob 19. uri se bosta v Johannesburgu pomerili Nigerija in Burkina Faso.
nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige
Juventus »pobegnil«
Juventus - Fiorentina 2:0 (2:0)
Strelca: v 20. Vučinic, v 41. Matri
Juventus (3-5-2): Buffon; Barzagli, Mar-rone, Peluso; Lichtsteiner, Vidal, Pirlo, Marc-hisio, De Ceglie (15.dp Caceres); Matri (30.dp Pogba), Vučinic (16.dp Giovinco). Trener: Conte.
Fiorentina (3-5-2): Viviano; Roncaglia, Rodriguez, Savic (l.dp Tomovic); Cuadrado, Romulo, Pizarro, Borja Valero, Pasqual; Toni (12.dp El Hamdaoui), Jovetic. Trener: Montella.
Juventus se z gladko zmago in prepričljivo igro proti Fiorentini na najboljši način približuje torkovi osmini finala lige prvakov proti Celticu. Contejevi varovanci so torej z drugo zaporedno zmago v prvenstvu premostili krajšo januarsko krizo. Tako Juventus kot Fio-rentina imata v svojem dnk-ju podobne značilnosti, ki so posledice značilnosti obeh trenerjev, Conteja (zaradi kazni je sicer ekipo s klopi vodil Alessio) in Montelle. Ekipi želita graditi igro že od obrambnih igralcev, dolgih podaj v globino skorajda ni in številčno premoč želijo ustvariti po zaslugi lepih kombinacij. Prav zaradi tega je bila igra že od prve minute zanimiva in nikoli dolgočasna. A ko je orožje dveh ekip skorajda slično, potem pridejo na površje tehnične sposobnosti posameznikov in trenutno ima Juventus nekaj več od Fio-rentine. Sicer domača ekipa je nekajkrat trpela, tudi zaradi odsotnosti Bonuccija in Chiel-linija v obrambi, a razpolagala je z najboljšim Pirlom, ki je mojstrsko vodil celotno ekipo. V uvodnih minutah je bil najnevarnejši Marc-hisio, ki je že napovedoval hude težave, ki jih bo skozi celo tekmo imela trojica branilcev Fio-rentine. A na drugi strani je moral tudi Buffon poseči po strelu Jovetica. Tekom časa pa je Ju-ventusova premoč bila vse bolj očitna. Premoč na sredini igrišča je bila poglavitnega pomena in pri zadetku Vučinica v 20. minuti (šlo je za silovit strel s kakih dvajsetih metrov) ni šlo za kako presenečenje. Deset minut kasneje bi lahko črnogorski napadalec podvojil, potem ko je znova izkoristil hudo napako obrambe gostov, a streljal v Viviana. Vendar minilo je še drugih deset minut in Matri je podvojil, čeprav ima več kot 80% odstotno zaslugo za gol Vidal, ki je preigral skoraj celotno obrambno vrsto Fiorentine.
V drugem polčasu so domači igralci znižali tempo igre in le pazili, da se ne bi Fiorentina prenevarno približala Buffonovim vratom.
Lazio - Napoli 1:1 (1:0)
Strelci: v 11. Floccari; v 86. Campa-gnaro.
Lazio: Marchetti; Konko, Biava, Dias, Radu; Ledesma; Candreva, Gonzalez, Hernanes, Mauri; Floccari.
Napoli: De Sanctis; Campagnaro, Cannavaro, Gamberini; Mesto, Behrami, Inler, Zuniga; Hamsik; Pandev.
RIM - Delitev točk je bila na rimskem Olimpicu pravična. Obe moštvi sta igrali napadalno in ustvarili številne priložnosti za gol. Žoga se je na obeh straneh večkrat odbila od prečke. Oba vratarja pa sta imela veliko dela. Petkovičevi fantje so povedli v 11. minuti s Floccarijem in nato zgrešili celo vrsto priložnosti. Tudi proti koncu tekme so imeli večkrat možnost, da bi z drugim golom zapečatili končni izid. Za prekrasen gol je nato poskrbel Napolijev napadalec argentinskega porekla Campagnaro, ki je utišal domače navijače. Zadnje minute so bile napete: pred trikratnim sodnikovim žvižgom je Klose zadel še eno vratnico.
Vrstni red: Juventus 55, Napoli 50, Lazio 44, Milan in Inter 40, Fiorentina 39, Cataia 35, Roma 34, Udinese 33, Parma 31, Torino in Chievo 28, Atalanta 26, Bologna in Sampdoria 25, Cagliari 24, Genoa 21, Pescara 20, Siena in Palermo 17.
Danes: ob 12.30 Parma - Genoa, ob 15.00 Atalanta - Catania, Bologna - Siena, Cagliari - Milan, Palermo - Pescara, Samp-doria - Roma, Udinese - Torino, ob 20.45 Inter - Chievo.
azzurri d'italia
Med nagrajenimi tudi več naših športnikov
Na tržaški Občini je bilo tudi letos tradicionalno nagrajevanje združenja Azzurri d'Italia, namenjeno tržaškim športnikom, ki so v minulem sončnem letu branili barve državne reprezentance. Gostitelji srečanja so bili predsednik občinskega odbora Iztok Furlanič, odbornik za šport Emiliano Edera, prefekt Francesca Adelaide Garufi, novi predsednik CONI Giorgio Brandolin in predsednica združenja Azzurri d'Italia Marcella Skabar. Med nagrajenci so bili tudi slovenski športniki, jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (JK Čupa), skakalka v vodo Sofia Carciotti (Trieste Tuffi), gimnastičarka Tea Ugrin (Artistica '81) in kotalkarica Martina Pecchiar (PAT).
Alessandro Matri je po strelu na gol izgubil čevelj
ansa
rokomet - Po deveti zmagi
Tržačani sami na tretjem mestu
Pallamano TS - Estense 35:28 (18:11)
Pallamano Trieste: Postogna, Zaro; Sirotic 10, Visintin 3, Nadoh 5, Radojkovič 1, Pernic 3, Oveglia 3, Anici 5, Carpanese, Campagnolo, Dovgan, Dapiran 5, Leone. Trener: Oveglia.
Med Tržačani in Ferraro je šlo za tekmo bistvenega pomena v boju za tretje mesto, zadnje, ki omogoča (a ne zagotovi) nastop v končnici za naslov. Obe ekipi sta imeli pred tem dvobojem 24 točk, po zelo pozitivnem nastopu pa so se Tržačani zavihteli še tri točke višje. V športni dvorani pri Čarboli so v be-lordeči odigrali zelo zrelo tekmo, zmaga pa je sad celotnega kolektiva.
Po dvojnem vodstvu gostov v uvodnih minutah se je bil dokaj izenačen boj vse do polovice prvega dela, ko so domači pritisnili na plin in z nekaj lepimi kombinacijami večali prednost. V ospredju je bil tudi Postogna, ki je poskrbel za nekaj vrhunskih obramb. Gostje res niso vedeli več, kako prebiti nevidni zid, ki ga je mladi vratar postavil pred svoja vrata in ob prvem zvoku sirene so tržaški rokometaši že vodili s sedmimi zadetki, kar je bil res velik korak na poti proti zmagi.
V drugem polčasu je bila igra nekoliko bolj izenačena, kar pa je bilo za domačo sedmerico več kot dovolj za končno zmago. Tudi v drugem delu tekme je Postogna nadaljeval z uspešnimi obrambami, v napadu pa je prišel v ospredje na levem krilu Sirotic. Odlično pa so igrali tudi ostali mladi Pernich, Oveglia, Anici in Dapiran, ki imajo vse vidnejšo vlogo v ekipi. Tudi zaradi tega se sploh ni občutilo niti dokončne izključitve Visintina.
LIGA PRVAKOV - Gorenje - Metalurg Skopje 23:19 (10:10). Velenjska ekipa si je s šesto zmago zagotovila 2. mesto v skupini C, že pred tem krogom pa nastop v osmini finala.
nogomet - Vesna na gostovanju v promocijski ligi
S točko niso zadovoljni
1. amaterska liga
Pravična delitev točk
Sovodnje - Pro Gorizia 1:1 (0:1)
Strelec: Vanzo v 46. min.
Sovodnje: Dimitri Devetak, Kogoj, Trampus, Vinci (od 86. Banello), Paravan, Galliussi, Vanzo, Stergulz (od 73. Tomšič), Colella (od 60. Maurencig), Bernardis, Flocco. Trener: Coceani. Rumen karton: Kogoj, Stergulz, Flocco. Rdeč karton: 76. Bernardis.
Sovodenjci so proti solidni Pro Gorizii igrali neodločeno. V prvem polčasu so igrali zelo napadalno in ustvarili veliko priložnosti, v drugem polčasu pa so pokazali premalo, da bi si zaslužili zmago. Že sam začetek je bil obetaven: Paravan je podal v sredino, Tram-pus je z glavo preusmeril žogo do Vanza, kateremu ni uspelo zadeti, saj je branilec odbil njegov strel v kot. Za tem si je slednji sam ustvaril priložnost: preigral je nasprotnikovega branilca in streljal daleč od vrat. V 20. minuti je Vanzo iz levega boka podal do bolj oddaljene vra-tnice, kjer je bil Paravan, slednji je z lepim predložkom dobil Trampusa, ki je prej zaključil z glavo in nato z levico. Obakratn ni imel sreče. V 33. minuti je spet Tram-pus prestregel žogo obrambi Pro Gorizie, podal Vanzu, ki mu jo je takoj vrnil in streljal mimo gola. Ko pa je vse kazalo, da se bo prvi polčas končal brez zadetkov, je Pro Gorizia nepričakovano povedla. Iz prostega strela je bil natančen nasprotnikov napadalec, ki je preusmeril usnje v nižji levi kot za hrbtom Devetaka.
Drugi polčas se je začel na najboljši način za domačine: Trampus je izkoristil napako nasprotnikove obrambe, podal Vanzu, ki je moral samo potisniti žogo v mrežo. Nato je igra postala bolj dolgočasna in gledalci so videli veliko prekrškov. V 31. minuti je sodnik, morda neupravičeno, izključil Bernardisa. Pred iztekom tekme je tudi Pro Gorizia ostala z možem manj na igrišču. Do konca pa rezultat se ni spremenil. »Smo zadovoljni z neodločenim izidom. V prvem polčasu bi lahko zadeli, ampak oni so prvi povedli. V drugem polčasu nam je uspelo izenačiti. Izključitve Bernardisa ni bilo, saj sem bil še jaz za njim,« je ocenil branilec Luca Paravan.
Matija Figelj
Ostali izid: Begliano - Gradese 1:1.
Isonzo - Vesna 2:2 (0:1)
Strelca za Vesno: Rossone v 60. in Cano v 75. min (11-m)
Vesna: Carli, G. Kerpan, Degrassi, Carrese, Avdic, Pin (od 55. Martini), Spinelli, Dragosa-vljevic (od 70. Bubnich), Cano, A. Kerpan, Rossone. Trener: Zanuttig.
Vesna se je s Špetra vrnila s točko, ki pa ima okus po grenkobi. Isonzo je sicer dvakrat pove-del, čeprav je Vesna ustvarila številne priložnosti za gol. »Resnici na ljubo smo na gostovanju zamudili edinstveno priložnost za nove tri točke. Igrali smo dobro, čeprav smo si po nepotrebnem privoščili kako napako, ki joj je Isonzo izkoristil,« je po tekmi dejal športni vodja ekipe kriškega društva Paolo Soavi.
Vesna je začela napadalno in v 10. minuti je Cano zadel prečko. Pet minut kasneje pa so gostitelji že vodili. Gol je padel po podaji s kota in s pomočjo nepozorne obrambe Vesne. Zanutti-govi fantje so nemudoma reagirali, toda do konca polčasa jim ni uspelo zatresti domače mreže. To so storili v drugem polčasu, ko je v ospredje vstopil mladi Alex Rossone. Z lepo akcijo mu je uspelo potisniti žogo za vratarjev hrbet. Tekma se je razživela in Isonzo je bi kaj kmalu znova v vodstvu, kar je znova presenetilo »plave«. Gostje so nato prevzeli pobudo v svoje roke. Izenačili pa so šele iz enajstmetrovke. Izborili si jo je mladi Da-
Tako je Sebastiano Ferro (Primorje) s prostega strela
niel Bubnich (letnik 1996), ki je zamenjal poškodovanega Dragosavljevica. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Cano. Do konca tekme so nogometaši kriškega društva znova pritisnili na plin. Želeli so si zmage, domov pa so odnesli le točko. Zelo dobro je tokrat igral Goran Kerpan ter mladi Daniel Bubnich, ki si je izboril najstrožjo kazen.
Ostali izid: Muggia - Zaule 1:1.
2. AMATERSKA LIGA Primorje - Roianese 1:1 (1:1)
Strelec: Ferro v 15. min.
Primorje: Paolich, Emili, Cavallari, Ferro, De Marco, Zidarich (od 55. Mescia), Čok, Božič, Pel-laschiar, Ferluga (od 87. Puzzer), Manfreda (od 45. Paoletti). Trener: Ravalico.
Mrzlo vreme in pustno vzdušje ob igrišču (nekaj navijačev je bilo oblečenih v pustne maske) ni kaj dosti pomagalo igralcem obeh ekip, ki so prikazali dolgočasno in neprivlačno igro. Bolj zanimiv je bil prvi polčas, ko sta padla oba zadetka. Prvi so povedli rumeno-rdeči po zaslugi Ferra. Slednji je lepo izvedel prosti strel, čeprav je prste vmes imel tudi gostujoči vratar, ki ni posredoval najboljše. Po golu se je igra nekoliko umirila. Resnici na ljubo sta si bili moštvi enakovredni. Pred odhodom v slačilnice je Roianeseju uspelo izenačiti, potem ko je bil nasprotnikov napadalec najbolj spreten v zmedi v kazenskem prostoru.
V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Mogoče so si kako priložnost več ustvarili gostje: še dobro, da je bil domači vratar Paolich vsakič na svojem mestu. Tudi nogometaši Primorja niso stali križem rok in so se poskušali približati v nasprotnikov kazenski prostor enkrat po desni s Cri-stianom Paolettijem, drugič pa po levi z Janom Čokom. Rezultat pa se do konca ni spremenil. Neodločen izid je bil na-zadel v polno kroma vsezadnje pravičen.
<■: . I	■
a ¿^gMfi
* -
MyJ" . 1Ä
22
Nedelja, 10. februarja 2013
ŠPORT
/
državna moška b2-liga - V Loreggii tretji zaporedni (in nepričakovani) poraz
Sloga Tabor Televita, hladna prha v Loreggii
Loreggia - Sloga Tabor Televita 3:1 (25:20, 25:18, 21:25, 25:22)
Sloga Tabor Televita: Cettolo 11, Hlede 3, Jerončič 5, Kante 15, Ambrož Peterlin 15, Sirch 6, Matevž Peterlin (libero), Pri-vileggi 0, Stopar. Trener Lucio Battisti
Hladna prha za Slogo Tabor Televita, ki se iz tekme v Lo-reggi vrača praznih rok. Ker je v tem kolu izgubil tudi Itas Tren-tino ostajajo Slogaši sicer še vedno na petem mestu, vendar je to le rahla tolažba po včerajšnjem nastopu.
Loreggia je ekipa iz spodnje polovice lestvice, ki pa se krčevito bori proti izpadu in bo zato doma za marsikoga nevarna. Tudi včeraj so domači igralci nastopili zelo borbeno, stalno so forsirali servis, odločno so zaigrali tudi v napadu, vendar bi vse to v normalnih pogojih ne moglo ogrožati Slogašev. Žal pa so naši odbojkarji tokrat zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Morda so nasprotnike podcenjevali, saj so jih v prvem delu prvenstva v Repnu premagali brez težav, pa tudi položaj na lestvici je govoril v njihovo korist. Vendar so tokrat odpovedali predvsem v bloku, s katerim so dosegli zelo malo točk, zelo povprečni pa so bili tudi v obrambi, kjer je vse preveč tudi lahkih žog padlo na tla.
Kljub vsemu so bili Slogaši pravzaprav v vseh treh izgubljenih setih do druge polovice seta stalno »v igri« in so si nasprotniki odločilno prednost priigrali v končnici, ko so odlično izkoristili vsako negotovost v vrstah Sloge Tabor, teh negotovosti pa je bilo tokrat res preveč. (INKA)
Vasilj Kante je dokazal, da je poškodba le še spomin
kroma
moška c-liga - Skupina za napredovanje
Tekmeci tokrat boljši
Fincantieri - Val Soča Imsa 3:0 (25:22, 25:20, 25:14)
Val Soča Imsa: Faganel 8, M. Juren 3, Lavrenčič 10, Masi 6, Vidotto 5, Čer-nic 2 (Plesničar), Magajne 3, Stera 0, Loiacono 0, Nanut. Trener Makuc.
Potem ko je Val Soča prejšnji teden v prvem direktnem spopadu prepričljivo premagal Vivil, si je od gostovanja v Tržiču obetal dosti, iztrgal pa nič. Igralci združene ekipe so razočarali in gladko izgubili proti drugemu direktnemu tekmecu za napredovanje. Prvi set je sicer obetal uspeh. Žal pa so gostje pri vodstvu z 22:19 zgrešili servis in Fincantieri jih je kaznoval s petimi zaporednimi točkami. Odtlej je šlo gostom le še navzdol. V drugem setu so stalno zasledovali nasprotnike, pomagali nista niti zamenjavi Černica s Ste-ro in Jurna z Magajnom. V tretjem setu je pri gostih popustila še zbranost, tako da so bili lahek plen nasprotnikov, ki se jim za zmago niti ni bilo treba preveč truditi. Zelo neučinkovit je bil tokrat servis, poleg tega pa je ekipa, razen libera Plesni-čarja, zelo slabo sprejemala, kar se je doz daj zgodilo le redkokdaj. Posledica tega je bil tudi zelo slab napad, z zelo nizkimi odstotki učinkovitosti. Prvi tolkač moštva, korektor Lavrenčič je imel le 25% uspešnih napadov.
Vivilvolley - Olympia 3:1 (26:24, 25:19, 17:25, 25:15)
Olympia: Pavlovic 5, Terpin 20, Princi 1, Komjanc 19, Corsi 9, Cobello 8, Vogrič 1, D. Hlede 0, Š. Čavdek (L), A. Čavdek. trener Markič.
Na gostovanju pri enem od favoritov za napredovanje mladim Goričanom sicer ni uspel podvig, igrišče v Villi pa so vsekakor zapustili z dvignjeno glavo. Bolnega Vizina (manjkal je tudi Peršolja) je na centru zamenjal Cobello, Corsi pa je kmalu prevzel mesto nerazpoloženega Vogriča. Oba sta zelo dobro nadomestila standardna soigralca, čeprav je Co-bello, tako kot Jernej Terpin, komaj prebolel gripo. Mladi gostje so se hrabro borili, na koncu pa so bile usodne najstniške napake, ki so jih izkušeni nasprotniki s pridom izkoristili, saj sami redko kdaj grešijo. Dokaz o tem je bil že prvi set, ki je bil izenačen prav do konca, Vivil pa je v končnici ohranil mirnejšo kri. V drugem setu si je Vivil že na začetku priigral lepo prednost, Olympia pa ni popustila in s serijo servisov in blokov skoraj izničila prednost (20:18), na koncu pa spet igrala manj zanesljivo in set hitro tudi izgubila. Igralci Vivila so najbrž tedaj mislili, da imajo zmago že v žepu in so tre-
tji set začeli bolj lagodno, a so se ušteli, Olympia jih je presenetila in pridobljeno prednost obdržala do konca seta. Resnici na ljubo pa je Vivil v zadnjem setu ustrezno reagiral in z zelo dobrim blokom in učinkovito obrambo preprečil popoln preobrat, spoznal pa, da mladih gostov nikakor ne gre podcenjevati.
SKUPINA ZA OBSTANEK Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Mortegliano 3:2 (25:22, 6:25, 25:20, 18:25, 15:13)
Soča Val ZBDS: Braini 4, Brandolin 1, I. Černic 6, M. Černic 10, I. Devetak 7, R. Devetak 0, Sfiligoi 15, Skerk (libero), Zoff 12, Boschini 10. Trener Kuštrin.
Soča Val je zelo spodbudno začela z nastopi v tej skupini, čeprav bi bila lahko njena zmaga tudi bolj gladka, lahko pa bi celo izgubila. Po živčnem začetku obeh ekip je naša ekipa po 20. točki povsem onesposobila nasprotnika in prepričljivo osvojila uvodni set. V drugem setu je doživela pravi polom, saj je zbrala le šest točk, nasprotniki pa so s servisom dosegli kar 12 direktnih točk! K sreči, igralcev Soče Val to ni potrlo in so v tretjem setu pokazali svoj najboljši obraz. Dobro je obetal tudi četrti set, v katerem so voidli do izida 20:18, nato pa so gostje z delnim izidom 7:0 izsilili igranje tie-breaka. V skrajšanem petem setu je Mor-tegliano ob menjavi igrišča vodil z 8:4, po sporni peti točki za Val Sočo pa se je začel preporod naše ekipe, ki je izenačila pri 11. točki, na koncu pa z dobrimi servisi Sfiligoia in zandjo točko Ivana Čer-nica tudi vknjižila pomembno zmago.
Volley Club - Sloga Tabor 3:1 (25:9, 25:27, 25:21, 25:13)
Sloga Tabor: Antoni 7, Cettolo 5, Kante 10, Romano 7, Trento 3, Žerjal
Dragan Pavlovič (Olympia)
kroma
4, Fiorelli (libero), Guštin 4, Milič 3. Trener Ivan Peterlin
Slogaši so svojo pot v skupini za obstanek začeli sicer s porazom, vendar z igro niso razočarali, če seveda izvzamemo prvi set, v katerem so odpovedali na vsej črti. Volley Clubu se je uvrstitev v skupino za napredova-
nje izmuznila šele v dodatni tekmi in je torej zelo solidna ekipa. Slogaši so tokrat nastopili okrnjeni: odsotnega Taučerja je na centru nadomestil Antoni, manjkal pa aje tudi standardni libero Rauber. Namesto njega je zaigral Fiorelli, klop pa se je tako »skrajšala«, kar se je poznalo v zadnjem setu, ko so nekaterim igralcem enostavno pošle moči.
Slogaši so bili Volley Clubu na mreži povsem enakovredni, dobro je deloval blok (13 točk), nekoliko manj točni so bili v obrambi in sprejemu, vendar je treba poudariti, da so domačini zelo forsirali servis in v tem elementu praktično niso grešili.
Drugi in tretji set sta bila povsem izenačena, zasluženo je vsaka ekipa osvojila po enega, zadnji pa je bil tudi bolj izenačen, kot kaže končni izid,saj so bili naši igralci vse prej kot pasivni, vendar so bili domači odboj-karji odločnejši in jim je uspelo v obrambi prestreči marsikateri Slogin napad. (INKA)
ženska d-liga
Tokrat polom na celi črti
Govolley - Porpetto 0:3 (21:25, 21:25, 12:25)
Govolley: Princi, Bressan, Cernic, Panozzo, Valentinsig, Zavdalav, Humar (11), Povsic, Mania, Devetak, Mosetti (L2). Trener Paola Ursic.
Po neprepričljivem nastopu v Tržiču (kljub zmagi) so igralke Govolleyja vnovič razočarale. Tokrat jih je v Sovodnjah presenetil solidni, a ne nepremagljivi Porpetto, ki je pokazal veliko več.
Nasprotnice so bile praktično vso tekmo stalno v vodstvu, igralke Govolleyja pa so veliko grešile in bile tudi absolutno premalo angažirane. Lep dokaz za slab nastop je bil drugi set, v katerem je Govolley že izgubljal z 20:12, nato skoraj ujel nasprotnice, v končnici pa jim po številnih napakah dobesedno podaril set. Zadnji set je bil porazen in tako še povečal grenkobo v taboru Govolleya.
»Če igramo tako, ne bomo dosegli obstanka,« je bil zelo razočaran in kritičen predsednik David Grinovero.
Ekipo je s trenerske klopi prvič po porodu spet vodila Paola Ursic, vendar tokrat le zato, ker je bil Andrej Vogrič upravičeno odsoten.
Zalet D - Lignano 0:3 (12:25, 12:25, 18:25)
Zalet D: Rudes 8, Zavdlal 1, Cassanelli 6, Klobas 3, Ghezzo 2, Preprost 1, Paoli (L1), Bembi (L2), Kneipp 4, Škerl 0, Cabrelli 0, Kralj n.v. Trener: Maver.
V skupini za obstanek so zaletovke gladko izgubile proti močnejšemu Lignanu, ki je bil boljši v vseh elementih igre. V prvih dveh setih so Maverjeve varovanke igrale popolnoma podrejeno vlogo.
»Prav nič nam ni šlo od rok. Igrali smo zmedeno in veliko grešili, od servisov, do sprejemov in napadov,« je priznal trener Zaleta Martin Maver. Domačinke so bile nekoliko bolj zbrane le v tretjem setu, ko so skoraj do konca držale stik z gostjami. Kljub temu pa niso zdržale visokega ritma in so tik pred koncem popustile.
primorski_sport
y fcujifefcer
ženska c-liga - V Repnu
Zalet C pričakoval zmago, zadovoljiti se je moral s točko
Zalet C tokrat razočaral
kroma
Zalet C - Colorificio San Marco Latisana 2:3 (11:25, 25:22, 22:25, 25:15, 14:16)
Zalet C: Babudri 19, Balzano 5, Crissani 1, Gridelli 15, Spa-nio 10, Štoka 7, Cvelbar (libero), Anja Grgič 5, Petra Grgič 0, Starec 2. Trener Edi Božič
Zalet je sinoči po dveh urah prepustil zmago gostjam, naše igralke pa so osvojile vsaj točko, ki je, glede na razplet tekme, zelo dragocena.
Ekipa iz Latisane je vse prej kot nepremagljiva, njene igralke res niso pokazale nič posebnega, vendar so Zaletovke včeraj zaigrale daleč pod svojimi sposobnostmi. Uvodni set je bil najslabši, saj so Zaletovke odpovedale na vsej črti in točke osvajale bolj zaradi napak nasprotnic kot po svoji zaslugi. V nadaljevanju so bile vendarle odločnejše, osvojile drugi niz, nato pa tesno izgubile tretjega. Realna razlika med ekipama je prišla do izraza v četrtem setu, v katerem je Zalet C zmagal brez težav, nato pa zelo obetavno začel tudi v petem, v katerem je že povedel z 12:7. Žal pa od tu naprej ni več šlo tako, kot so si igralke želele: zajel jih je strah pred napako, napadi so postajali vse manj učinkoviti in gostjam je uspel preobrat, s katerim so si tudi zasluženo priigrale zmago.
Trener Božič je bil po tekmi seveda razočaran: »Igralke so na tekmo prišle s povsem napačnim pristopom, verjetno so mislile, da bodo s slabšim nasprotnikom obračunale kar mimogrede, vendar se to seveda ni zgodilo. Na vsaki tekmi moramo zaigrati stoodstotno, saj je to edini recept za uspeh!« (INKA)
/
ŠPORT
Nedelja, 10. februarja 2013
23
košarka - Združena ekipa je v tržaškem derbiju nadigrala Servolano
Jadran Franco: sanjska prva četrtina
Servolana - Jadran Franco 37:86 (8:26, 15:46, 23:61)
Jadran: M. Batich 2 (0:2, 1:2, 0:2), Bernetič 1 (1:2, 0:4, -), Ridolfi 9 (-, 3:3, 1:2), Slavec 14 (3:4, 1:2, 3:5) , MaIalan 18 (7:9, 4:8, 1:2), D. Batich 15 (2:2, 1:4, 3:4), SpigaI-gia 5 (1:2, 2:6, -), Franco 3 (-, 0:1, 1:4), De Petris 2 (., 1:2, -), Ban 17 (4:4, 5:11, 1:4)., trener Mura.
Prvi domači in nepričakovan poraz v prejšnjem krogu proti Coneglianu je bil očitno dobra šola za ja-dranovce, ki so sinoči v mestnem derbiju v gosteh pre-gazili Servolano. Zmagali so namreč s skoraj 50 točkami razlike. Tako visoke zmage jadranovcev v derbijih proti škedenjskim tekmecem zares ne pomnimo.
Sinočnji derbi se je dejansko končal v 5. minuti, ko je Jadran vodil z 21:0. Naši košarka^i so zares odlično igrali tako v obrambi, kjer sta pod košem kraljevala Franco (predvsem) in Spigaglia, v napadu pa se je razigral Borut Ban, ki je uspešno zakIjučiI dva prodora in izvedeI met za tri točke. Če dodamo še, da je Daniel Batich odlično vodil igro in da je Saša Malalan prestregel več žog in se je uveljavil tudi v napadu, potem Iahko mirno trdimo, da so jadranovci igrali doselj daleč najboljšo četrtino. Go-stiteIji so biIi nemočni in so prvi koš zadeIi v 6. minuti.
Jadranovci so nadaIejvaIi z odIično igro tudi v drugi četrtini, čeprav je trener Mura zamenjaI skoraj vso prvo peterko. Tako so ob MaIaIanu stopiIi na igrišče Matija Batich, De Petris, Slavec in Bernetič. Uči-
nek pa se ni zmanjšal. Jadranovci so uspešno in hitro "krožili" žogo, vedno našli prostega igralca, ki je Iahko neovirano metal na koš. Še posebno se je v tem delu izkazal Salvec, ki je dosegel kar tri zaporedne trojke. Proti koncu četrtine je stopiI na iigrišče tudi mIa-di Martin Ridolfi (letnik 1996).
Slika na igrišču tudi v drugem polčasu se ni spre-meniIa. Jadranovci so v tretji četrtini sicer v začetku maIce popustiIi in biIi v težavah proti conski obrambi Servolane. Kaj kmalu pa so s trojkami Daniela Ba-ticha, Bana in Franca "razbiIi" tudi to nasprotnikovo obrambo in prednost povečaIi na 30 točk. Jadran je skoraj vso zadnjo četrtino igral z mlado postavo. V tem deIu bi omeniIi predvsem maIdega RidoIfija, ki je odIično opraviI svojo naIogo ter prispevaI 9 točk, asistenco in en skok v obrambi.
Po sinočnji tekmi in visoki zmagi je biI trener Andrea Mura zelo zadovoljen: »Predvem bi čestital vsem fantom za to odlično predstavo. Po porazu proti ConegIianu smo pred to tekmo skIeniIi, da bomo že od začetka igrali na vso moč. In tako se je zgodi-Io. Z dobro obrambo smo preprečiIi nasprotniku, da je prišeI do Iahkih metov, in nato smo v napadu igra-Ii mirno, brez prenagIih metov. BiIi smo zares ekipa. PohvaIiI bi tudi mIade igraIce, ki so doIično opraviIi svojo nalogo. Zares sem zadovoljen.« (Iako)
Jadran se je sprehajal po Trstu ...
kroma
košarka - V deželnih ligah so izgubile vse košarkarske ekipe naših društev
Črna pustna sobota
Tarcento - Breg 79:78 (22:19, 38:39, 57:55)
Breg: Schillani 10 (-, 5:10, 0:2), Zobec (-, 0:1, -), Robba 11 (3:3, 4:6, 0:1), GeIeni 2 (-, 1:2, -), Sternad 2 (-, 1:2, -), Semec 13 (3:6, 5:12, -), Mat-
tiassich 8 (-, 1:2, 2:3), Kos 21 (2:2, 5:6, 3:14), A. Grimaldi (3:4, 4:10, -). Nad-lišek in Cigliani n.v. Trener: Kladnik.
Že pred tekmo se je trener Klemen Kladnik soočil z velikimi težavami. PoIeg Kristijana FerfogIie in Marca GrimaIdija sta »zmanjkaIa« še Gori in CigIiani, tako da so brežani nastopili z zelo okrnjeno postavo. Začetek tekme ni bil najbolj obetaven, čeprav so se nato KIadnikovi varovanci takoj pobraIi in do konca prve četrtine jim je uspeIo znižati zaostanek. V nadaIjevanju tekme je Breg prevzeI pobudo v svoje roke in vodil (od +3 do +5 točk) vse do zadnje četrtine, ko so domačini poskrbeli za preobrat. Ključni sta biIi Bregovi tehnični napaki (»Strasti so se razživeIe zaradi neprimernega sojenja,« je po tekmi dejaI načeInik Bregove košarkarske sekcije Boris SaI-vi) in peta osebna napaka Semca. Tar-cento je z -2 točki povedel na +8. Povrh tega je moraI zaradi pete osebne napake z igrišča še Alberto Grimaldi. »KIjub temu smo se jim znova pribIi-žaIi na samo točko razIike. Tarcento je nato v zadnji akciji dosegeI trojko, mi pa smo poIagaIi s Sternadom, kar pa ni zadoščaIo, da bi izenačiIi,« je zadnje trenutke v Čenti opisal Salvi.
Bor Radenska - Rorai Grande 88:96 (19:29, 41:46, 61:64)
Bor Radenska: BoIe 18 (4:4, 4:8, 2:4), Madonia 2 (-, 1:1, 0:1), Favretto 3 (1:1, 1:1, -), Crevatin 2 (-, 1:3, 0:4), Meden 29 (3:5, 10:17, 2:3), Babich 3 (-, -, 1:5), Zivic 21 (3:3, 9:14, 0:1), Fumaro-la 10 (0:1, 5:7, -), Contento nv, Gerse-vich nv, Pertot nv. Trener: Boban Po-povic. SON: 23; PON: Madonia (38'); Skoki: 29 (25 v obrambi, 4 v napadu).
Prvourščeni Rorai Grande je v športni dvorani Bojana Pavletiča potrdil, da ni naključje, da se sam nahaja na vrhu Iestvice. Peterka iz FurIani-je je zeIo kakovostna, saj ima v svojih vrstah igraIce takega kova, kot je bivši a-Iigaš TruccoIo, ki je predvsem v drugi četrtini pIavim povzročaI res hude težave (kar 4 zaporedne trojke). Radenska bi si sinoči vsekakor zasIužiIa več, a v kIjučnem trenutku, in sicer v končnici tretje četrtine, ko je vodiIa za 4 točke sta sodnika napravila napako.
Borovec Diego Zivic
kroma
Nista žvižgaIa namreč več kot očitnih korakov MaIfanteju in zaradi protestov sta trenerju Popovicu prisodiIa tehnično napako, kar je spreobrniIo potek srečanja, saj so gostje nato v zadnji četrtini z delnim izidom 15:0 spravili zmago dejansko pod streho.
Vsekakor že od uvodnih minut je biIo jasno, da bo na Stadionu tokrat padlo veliko košev, saj sta peterki predvajaIi hitro igro in obrambi večkrat nista bili na mestu. Vsekakor, da je Rorai Grande kakovostna peterka zgovorno priča tudi statistični podatek, do je v prvih treh minutah prišIo do koša vseh pet igraIcev standardne peterke. Pri Boru pa je biI izredno razpoIožen Miran BoIe, ki je biI streIec tudi prvih 6 točk Radenske. Še najlepše lice so varovanci trenerja Popovica pokazaIi v tretji četrtini, ko so z dobro skupinsko igro nadoknadiIi zaostanek in ceIo prešIi v vodstvo. IgraIi so zbrano, kot ekipa in to jim je tudi omogočiIo, da bi skoraj pripraviIi presenečenje.
Med igraIci Bora bi tokrat omeniIi Mirana BoIeta, saj je igraI dorbo tako v napadu, kot tudi v obrambi (predvsem v tretji čet rtini je povsem one-sposobiI TruccoIa), Diega Zivica in Marka Medna, ki je bil z 29 točkami tudi najboIjši streIec.
PROMOCIJSKA LIGA Virtus TS - Sokol 82:59 (29:13, 54:28, 64:44)
Sokol: Tomasini 6, Kojanec 1, Štokelj 18, Budin 6, Jevnikar 3, Umek, DoIjak 3, Piccini 2, Križman 6, Vitez 8, Ušaj 2, Hrovatin 4, trener Lazarevski. 3 točke: Štokelj 1.
Košarkarji Sokola so v petek zvečer doživeIi prvi Ietošnji poraz, ki je biI še kako boIeč, saj je nasprotnik zma-gaI za ceIih 23 točk prednosti. Virtus je v drugem poIčasu vodiI tudi za trideset točk (76:46). Gostitelji so varovancem trenerja Lazaraveskega pobe-gIi že v prvi četrtini, ko so zadevaIi z vseh strani. V prvi četrtini so vodiIi z 29:13. Gostom se ni uspelo organizirati in reagirati, četudi je trener Soko-Ia poskusiI vse variante. IgraIi so zmedeno in veIiko grešiIi. Poraz je biI na koncu zasIužen.
Dom Mark 900 - Athletismo 58:80 (19:21,26:42,43:62)
Dom Mark: Voncina 2, Termini, Peteani, Zavadlav M. 8, Cej 13, Zagorc 7, Abrami 12, Collenzini 2, Graziani 3, Kos 5, Zavadlav G. 3, Franzoni 3. 3T: Zagorc, ZavadIav M. in Cej 2, Franzo-ni in Zavadlav G. PON: Abrami. Trenerja: Zavrtanik in DeIIisanti.
Pustna sobota je biIa za domov-ce usodna. Rdeči so doživeIi prvi doskoki v vodo
DP: Sofia Carciotti danes v Trstu s stolpa
Slovenska skakalka v vodo tržaškega društva Trieste Tuffi Sofia Carciotti bo danes v Trstu prvič s stolpa nastopila na državnem zimskem prvenstvu v kategoriji čIanic. Spored zadnjega dne DP, ki se je začeIo v petek, se bo začeI ob 14.00 s tekmo moških mladincev s trimetrske deske, takoj zatem (okrog 14.30) pa se bo v tek-movaIno areno podaIa tudi Sofia. V petek se je tako rekoč za ogrevanje preizkusiIa tudi z metrske deske in za-sedIa končno 9. mesto (161 točk). »TekmovaIa sem v skIadu s svojimi možnostmi, saj sem z deske opraviIa Ie tri treninge, s svojim nastopom pa sem zadovoIjna,« je povedaIa Sofia, ki se bo danes potegovaIa za bronasto medaIjo. AbsoIutna favoritinja za zmago je oIimpijka Noemi Batki. Skupno bo nastopiIo osem tekmovaIk.
Včeraj sta nasIove osvojiIa Mat-tia PIacidi z metrske deska za moške in Maria Marconi s trimetrske deske za ženske.
Domači šport Danes
Nedelja, 10. februarja 2013 ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 2.30 v Trstu, Ul. Locchi:
Virtus - Zalet Kmeča banka
UNDER 19 MOŠKI - 16.30 v Guminu: Gemona
-	Sloga Tabor
UNDER 15 MOŠKI - 15.00 v Tržiču: Fincantieri
-	Olympia; 16.30 Taboga - Olympia UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Trstu: Azzurra -Sloga Dvigala Barich
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Ponziana
1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Ronchi
3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Gaja
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Zaule; 10.30 v Premarjagu: Azzurra Premariacco -Juventina
NAJMLAJŠI - 10.30 v Fiumicellu: Fiumicello 2004 - Sovodnje; 10.30 v Podgori: Juventina
-	Pieris; 12.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Kras
Jutri
Ponedeljek, 11. februarja 2013 KOŠARKA
UNDER 19 DRŽAVNI - 18.00 v Trstu, Ul.
Veronese: Azzurra - Jadran
UNDER 19 DEŽELNI - 19.30 v Tržiču: Ronchi -
Dom
	spo rt
□ Obvestila	
mači poraz v Ietošnji sezoni proti At-hIetismu, ki je nedvomno soIida in izkušena ekipa, ki se bo do konca sezone boriIa za sam vrh Iestvice. Domov-ci pa so tekmo začeIi dobro in po desetih minutah zaostajaIi samo za 2 točki. Pravi bIackout pa so doživeIi ob koncu prvega poIčasa in na začetku tretje četrtine, ko so nasprotniki s serijo uspešnih metov iz razdaIje dose-gIi visoko vodstvo dvajsetih točk. Do-movci so zaostanek nekoIiko znižaIi, a jim je zmanjkaIo moči za preobrat. Naj povemo kot zanimivost, da sta se na igrišču pomeriIa oče in sin, saj za At-hIetismo nastopa CoIIenzinijev oče. V nasIednjem krogu bodo domovci prosti. (av)
BALINANJE
B-liga: visok poraz Gaje
BaIinarji Gaje so na gostovanju proti Canovi na Tridentinskem doži-veIi pekoč poraz. IzgubiIi so kar z 18:2.
AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo v soboto, 16. februarja, tekme v teku na smučeh in v nedeljo, 17. februarja, smučarske tekme v veleslalomu. Obe tekmi sta veljavni za Zamejsko smučarsko prvenstvo v Forni di Sopra. Vpisovanje in info na info@mladina.it ali 392-2303152 ali 3470473606.
SK DEVIN vabi vse člane, da se množično udeležijo Zamejskega smučarskega prvenstva 2013 v kraju Forni di Sopra. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 335 8180449 do 14.februarja 2013.
SK DEVIN prireja tekmo "Kekec na smučeh" za vse tečajnike smučanja in deskanja zamejskih športnih društev. Potekala bo v nedeljo 24.februarja 2013 v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 340 2232538. AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo v soboto, 16. februarja, tekme v teku na smučeh in v nedeljo, 17. februarja, tekme v veleslalomu, veljavni za Zamejsko Smučarsko Prvenstvo 2013, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 14. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina).
TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 15. februarja 2013 na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 37. Redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
primorski_sport face book 4
alpsko smučanje - Primorski pokal
SK Kalič zmagal na progi in ob njej
Smučarski kIub KaIič iz Postojne je včeraj na Cerknem vzorno iz-peIjaI 35. Miškotov memoriaI, rekreativno tekmo v aIpskem smučanju, ki je šteIa tudi kot 3. preizkušnja čez-mejnega Primorskega pokaIa. Po brezhibno pripravIjeni progi se je spusti-Io skoraj 250 tekmovaIcev in tekmo-vaIk vseh starosti. Sonca sicer niso imeIi, snežiti pa je začeIo šeIe po tekmi. Start je biI ob 10. uri, že ob 12.30 so spraviIi pod streho vse nastope, sIediIi pa sta nagrajevanje in zakuska na topIem, v restavraciji SC Cerkno.
ZmagovaIec tako v absoIutni kot v mIadinski kategoriji je biI gosti-teIji SK KaIič. Na drugo mesto se je uvrstiI SK Idrija, tretji pa je biI SK Devin, ki je zasedeI drugo mesto na mIa-dinski Iestvici.
»Vse je tekIo kot po oIju. Proga je biIa odIično pripravIjena in vsi tek-movaIci so imeIi enake pogoje za nastop,« je biI zadovoIjen vodja tekme Peter Čigon. RezuItate bomo še ob-javiIi.
športel - Jutri
O zamejskem
smučarskem
prvenstvu
Jutrišnji pustni ŠporteI (začetek ob 18. uri) bo v znamenju zamejskega smučarskega prvenstva. O njem bodo spregovoriIi prirediteIji Smučarskega kIuba Brdina Marko Picci-ni, Andrej Don in Rado Šuber. Spre-govoriIi bodo tudi o sodeIovanju med društvi na tekmovaInem področju in o deIovanju komisije pri ZSŠDI. Na terenu pa se bo sodeIavec Jara Košuta srečaI s predsednikom SK Devin ŠtoIfo. Iz naših igrišč bomo ponudi-Ii nogometno tekmo v Sovodnjah in derbi MIadost - Gaja. Zamudniki si boste Iahko oddajo ogIedaIi na naši spIetni strani www.primorski.eu.
24
Nedelja, 10. februarja 2013
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
^ Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.00 Tv Kocka: Štirje fantje muzikantje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Ud Kapca du murja - Pogled iz slovenske Istre na Trst, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
7.00 9.25 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 New Art Attack 10.10 Dok.: Ra-gazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventu-ra 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in fami-glia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspettano 15.40 Quelli che... (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nad.: Il Puma 20.301.00 Dnevnik

21.00 Nan.: NCIS (i. Cote de Pablo) 21.45
Nan.: Elementary 22.35 Športna rubrika
^ Rai Tre
20.05 Film: Stanlio e Ollio - II nemico ci as-colta (kom.) 21.05 Aktualno: Ballaro 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik 23.35 Sostiene Bollani
Rete 4
Dnevnik 15.25 Film: Michele Strogoff - Il corriere dello zar (zgod.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Film: Comandante Florent - Doppio gioco (krim., Fr.)
19.25 Zrcalo tedna 20.05 Zlata šestdeseta 21.10 Intervju 22.05 Dok. serija: Lovci teme 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved
6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 MixItalia 10.30 A Sua immagine, vmes Sveta maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'are-na 16.30 20.00 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'ere-dita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nad.: Tutta la musica del cuore 23.25 Dnevnik
23.10 Nad.: Sinovi anarhije
21.30 Rlm: Matrimonio all'ingjese (kom., '08)
23.40 I bellissimi di R4 23.45 Film: Parla con lei (dram., '02)
Canale 5
O Italia 1
7.15 Serija: La grande vallata 8.10 Film: Norman astuto poliziotto (kom., '62) 9.50 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Odd.: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Mini Ri-tratti 15.05 Rubrika: Alle falde del Kili-mangiaro (v. L. Colo) 18.00 Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob
La 7
^ Tele 4
6.30 Dnevnik 6.50 Mediashopping 7.20 Nan.: Vita da strega 7.50 Super Partes 9.20 14.40 Slow Tour - Italiani non per caso 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.00 Donnavventura 14.00
Slovenija 2
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Nad.: Zoo Doctor 10.55 Dok.: Yellowstone 11.55 Rubrika: Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la domeni-ca 21.30 Film: Alexander (zgod., ZDA, '04, i. A. Jolie, C. Farrell)
8.10 Risanke 10.35 Film: Due magiche gemelle 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL
14.00 Film: Greystoke - La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie 16.35 Film: Da giungla a giungla (kom.) 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.25 Film: L'uo-mo di casa (kom., ZDA, '05) 21.25 Le Iene Show
LA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.05 Fuori di gusto 12.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 17.00 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.35 Film: I quattro dell'oca selvaggia
6.00 Festa in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Rubrika: Cartellino rosso 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.35 Trieste in diretta
Jf* Slovenija 1
7.00 Risanke 10.20 Nan.: Polna hiša živali 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Koncert: Prifarci gremo v svet! 15.30 Film: Prava ljubezen 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Dekameron 17.55 Igralci brez maske 18.25 Igralci tudi pojejo 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved
21.00 Dok. odd.: Torture „Made in USA"
22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 Glasb. odd.
Tv Primorka
14.0017.00 Tv prodajno okno 14.30 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 16.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.30 Bodimo zdravi 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.20 Tedenski pregled, Napovedujemo... 20.00 To je moja kultura 20.40 Ona ali on 2012 22.50 Glasbeni večer, Videostrani
pop Pop TV
7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.35 Serija: Beverly Hills 90210 11.30 Se-
rija: Na trdih tleh 12.25 Dok. serija: Prenovimo sobo 12.55 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 13.55 Dok. serija: Kuhajte kot Heston 14.25 Film: Zloraba moči (triler) 16.20 Nan: Detektiv na Floridi 17.15 Film: Umazani ples 2 (dram., ZDA, '04) 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Čez 30 in še pri tastarih (kom., ZDA, '06) 21.50 Film: Dih ljubezni (rom., ZDA, '95)
Kanal A
7.50 12.55 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 8.15 Nan.: VIP 10.00 ŠKL 10.55 Astro Tv 12.25 Najbolj nori športi 13.25 Film: Dobrodošel doma, Roscoe Jenkins 15.35 Film: Nevarna srčeca 17.15 Dok. serija: Zaklad s podstrešja 18.15 Nan.: Sanjska upokojitev 18.45 Pazi, kamera! 19.30 Skeči: Norci na delu 20.00 Film: Aljaska v plamenih
6.45 Skozi čas 7.30 Globus 8.00 Turbulenca 8.35 Kraji in običaji 9.05 Alpe-Donava-Jadran 9.40 Poglej...va-se 10.15 Folklorna skupina Emona - Štajerski in pustni plesi 10.30 Prešeren v glasbi 10.45 19.10 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: smuk (Ž), prenos 12.45 Biatlon - svetovno prvenstvo: zasledovalna tekma (M), prenos 13.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos 16.05 Biatlon - svetovno prvenstvo: zasledovalna tekma (Ž), vljučitev v prenos 17.10 Košarka: Pokal Spar - finale, prenos iz Celja 20.05 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: Schladming zvečer 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Žrebanje Super Lota 20.40 Nad.: Mali širni svet 21.30 Dok. feljton: Najprej stanovanje 22.00 Dok. odd.: Jedrski odpadki - svetovna mora 23.15 Kratki igrani film: Moški 23.40 Kratki igrani film: Obleka
(t Slovenija 3
6.10 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50 Tedenski pregled 7.20 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip (pon.) 11.15 15.55 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor
Koper
12.40 Dnevni program 12.5516.10 Biatlon 14.50 Čezmejna Tv 15.00 Eno življenje, ena zgodba 17.00 „Q" - Trendovska odd. 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.00 Istrska potovanja
21.50 Film: Grimm 22.40 Film: Transsibir-ska železnica
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Koni-ka; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente clas-sici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e as-saporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osser-vatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violin-ček (pon.);18.30 Prižgimo luč ljudje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kroni-ka;7.50, 14.22 Snežne razmere; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Prešernova nagrajenca; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00
Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstru-mentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Rezultati, ki jih boste deležni v prihodnjih dneh, bodo posledica preteklega prizadevanja. Na ljubezenskem področju se samski ne zapirajte vase, ampak morda večkrat izrazite svoja čustva.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Lahko se zgodi, da bo vaša prizadevanja na delovnem mestu opazil nadrejeni in vas nagradil s povišico in napredovanjem. Pazite, da zaradi dela ne boste zanemarili odnosov v družini!
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Med
vami in prijateljem se bo pojavila napetost, ki se je ne boste znali pojasniti. Ne vztrajajte pri svojem, ampak bodite pripravljeni na kompromis. Denar: dober občutek za trgovanje.
RAK 22.6.-22.7.: Pred vami je obdobje, ko si boste po dolgem času odpočili od dela tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Vzemite si čas zase in za ljudi, ki ste jih zaradi obveznosti zanemarjali.
y^ LEV 23.7.-23.8.: V prihodnjih (^^r dneh se boste odpočili od obveznosti v službi, vendar vseeno lahko pričakujete veliko delo doma. Če boste imeli občutek, da potrebujete čas zase, to povejte svojim bližnjim.
DEVICA 24.8.-22.9.: V prete-^^ klih dneh niste bili najboljše volje, vendar vas bo dobra novica razveselila. Začutili boste novo energijo, napolnile vas bodo pozitivne misli. Vzemite si prost konec tedna.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zara-^ ^ di nesoglasij na delovnem mestu bo padla vaša koncentracija in s tem storilnost. Pripravite se na kompromise, ki verjetno ne bodo popolnoma ustrezali vašim zahtevam.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Zaradi vaše učinkovitosti in delovne vneme bodo dosežki v službi nadpovprečni. Jupiter vas bo navdal z odločnimi poslovnimi sposobnostmi in dobrim občutkom za denar.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Pričakujete lahko, da boste za delo zapravili veliko energije, zato ne boste tako učinkoviti na drugih področjih. Zdravje: padla bo vaša odpornost, zato zaužijte veliko vitaminov.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Vaša inovativnost in pozitivna energija na delovnem mestu bosta prepoznani. Zdravje: imeli boste občutljiva prebavila. Ne smete biti zadovoljni s hitro pripravljeno hrano.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: S pogovorom boste premagali težave. Pokažite hvaležnost ljudem, ki so vam stali ob strani. Za konec tedna se odpravite na izlet ali potovanje, saj vam bo počitek dobro del.
RIBI 20.2.-20.3.: Brez tehtnega premisleka in posvetovanja s strokovnjakom se ne spuščajte v investicije, drugače so lahko posledice katastrofalne. Venera vas bo navdala s čutnostjo in ljubeznivostjo.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 10. februarja 2013
25
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nad.: Tutta la musica del cuore 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa)
Rai Due
^ Rai Tre
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffè 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Film: Giu al nord (kom., Fr., 08)
k^isfuïm.K WHimïHunutt
6.40 Risanke 8.00 Nan.: Le sorelle McLeod 8.40 Nan.: Chi e il capo? 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.40 Nan.: Sen-za traccia 15.25 Nan.: Cold Case 16.10 Nan.: Numb3rs 16.55 17.50 Dnevnik in športne vesti 17.00 Volitve 2013 - Okrogla miza 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.50 Dnevnik 21.00 Volitve 2013 23.00 Nad.: Dark Blue 0.05 Glasb. odd.: Emozioni
U A RDI A DEI am o
23.35 Film: La guardia del corpo (triler, ZDA, '92, i. K. Costner, W. Huston)
O Italia 1
6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije
8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 23.10 Volitve 2013 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Il sapore della vit-toria (šport., '01)
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker
13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita se-condo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: The Transporter - The Series 23.05 Film: True justice - La guerra urbana (akc., ZDA/Kan., '11, i. S. Seagal)
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.45 Film: Il giurato (dram.) 16.50 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Odd: Piazzapulita 23.45 Omnibus notte
^ Tele 4
7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ri-cette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.35 Nan: My life - Segreti e passioni 16.50 Film: Agata Christie - Miss Marple nei Caraibi (krim.) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Odd.: Quinta Colonna 23.55 Terra!
7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.35 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe del-lo sport 22.00 Triestina - Tolmezzo Car-nia 22.45 Occhio azzurro 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta
Jr Slovenija 1
7.00 Dobro jutro 10.15 15.45, 18.30 Risanke in risane nanizanke 10.55 Gremo na
smuči 11.25 Dok. odd.: Megabiti energije 11.55 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Podoba podobe 23.35 Knjiga mene briga
pop Pop TV
7.35 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.55 Nad.: Larina izbira 10.40 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan: Detektiv na Floridi 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Tv Dober dan 14.55 Nad: Ko listje pada 15.50 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 17.50 Misli zdravo 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Hotel za pse (kom.) 21.50 24 ur zvečer 22.20 Nan: Maščevanje 23.15 Nan.: Razočarane gospodinje
Jt Slovenija 2 ^ Kanal A
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 10.00 Dobra ura (pon.) 11.45 17.15 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: su-perkombinacija - smuk (M), prenos
14.10 Kaj govoriš? = So vakeres? 14.25 Intervju 15.15 Dok. serija: Usoda Rima 16.05 Dober dan, Koroška! 16.40 Dok. serija: To bo moj poklic 19.15 23.50 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.05 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 20.25 Nad.: Dediščina Evrope - Dostojevski 22.15 Nan.: Vares
|r Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.10 22.50 Tedenski napo-vednik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volil-cev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čez-mejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior
15.30 Koncert 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpsko smučanje 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Pred odločitvijo - Univerza v Novi Gorici 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo...
7.10 Risanke 8.0518.00, 19.45 Svet 8.35 Serija: Sanjska upokojitev 9.00 13.45 Nan.: Skupaj s tabo 9.30 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 1110.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 14.45 Film: Čez 30 in še pri tastarih 16.30 Dok. serija: Igrače za velike 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 20.00 Film: Specialist 22.00 Film: Grimm
22.50 Film: Most
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Balerina, Balerina -5. nad.; 18.00 Quinda - kraj sreče; pot do nje preko naših čustev; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metamorfoza.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In
nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 10. februarja 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
■Óa
močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
mocan
sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
PTUJ
O
MARIBOR
O-5/0
M. SOBOTA
O-4/1

" ZAGREB -4/2
O
^NAPOVED ZA DANES
Po vsej deželi bo spremenljivo vreme, v nižjih slojih bo zrak še vedno suh, v višjih pa vlažnejši. Popoldan se bo verjetno zjasnilo. Šibak spremenljiv veter, ponoči in zjutraj bo mrzlo.	Zjutraj bo pretežno oblačno, ponekod v notranjosti Slovenije bo občasno rahlo snežilo. Popoldne se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -2, v alpskih dolinah do -13, najvišje dnevne od -3 do 2, na Primorskem do okoli 6 stopinj C.
	
S severa v naše kraje priteka mrzel zrak, ki je v nižjih slojih suh, v višjih pa vlažnejši. Jutri in torek se bo čez naše kraje pomikala močna atlantska fronta. Temperature bodo v
nižinah dosegale ^karotežuje
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 17.24
Dolžina dneva 10.10
mejno temperatur osneženja, napovedi.
BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli manjše vremensko pogojene težave. Priporočamo večjo previdnost.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 6.51 in zatone ob 18.00

PLIMOVANJE
Danes: ob 4.34 najnižje -26 cm, ob 10.09 najvišje 48 cm, ob 16.35
najnižje -69 cm, ob 23.20 najvišje 51 cm. Jutri: ob 5.10 najnižje -27 cm, ob 10.43 najvišje 40 cm, ob 17.01 najnižje -61 cm, ob 23.49 najvišje 50 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin - Na Žlebeh . . .270
Vogel.................170
Kranjska Gora.........70
Krvavec .............. 150
Cerkno................80
Rogla.................130
Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............180
Piancavallo..........150
Forni di Sopra........100
Zoncolan..............95
Trbiž..................150
Osojščica.............100
Mokrine..............210
Podklošter...........110
Bad Kleinkirchheim . . 50
M. SOBOTA
O-5/3
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Zjutraj bo oblačno. V gorah bo popoldan začelo snežiti, sneženje se bo proti večeru okrepilo. Ob morju bo čez dan občasno rahlo deževalo, popoldan in proti večeru pa se bodo padavine okrepile. V nižini in na Krasu bi popoldan lahko rahlo deževalo, morda celo snežilo, v noči na torek bi ^ahko snežilo z močno burjo.
Jutri bo sprva še delno jasno. Jutro bo mrzlo, zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Čez dan se bo od zahoda pooblačilo. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji se bodo popoldne že pojavljale padavine, v notranjosti Slovenije kot rahel sneg. Ob morju bo pihal jugo.
rio de janeiro - Začel se je letošnji petdnevni karneval
Brazilci norijo
čile - Sodnik odredil izkop ostankov
So Pabla Nerudo ubili Pinochetovi morilci?
Župan Ria predaja orjaški mestni ključ karnevalskemu kralju Momu (zgoraj) in ena od številnih brazilskih lepotic v sprevodu šol sambe
RIO DE JANEIRO - V brazilskem glavnem mestu Riu de Janeiru je že v polnem teku znameniti pustni karneval. Noro brazilsko pustno praznovanje bo potekalo pet dni in noči, vse do pustnega torka. Tradicionalni karneval v Rio de Janeiru, ki poteka predvsem v znamenju mimohoda in tekmovanj plesnih šol sambe, se je kot ponavadi začel na pustni petek s slovesno predajo mestnih ključev karnevalskemu kralju Momu, ki bo mestu »vladal« v naslednjih norih dneh.
Kralju Momu, simbolu karnevalske preobilnosti in ekstravagance, je ogromen ključ po tradiciji predal župan Ria de Janeira Eduardo Paes. »Prišel je čas, da svoje dolžnosti predam izrednemu kralju Momu, tako da se bo mesto lahko zabavalo pod njegovo vladavino,« je dejal župan z belim klobukom na glavi in rožami okoli vratu.
Kralj Momo, oblečen povsem v belo, je nato pred navdušeno množico vzkliknil »Razglašam, da je karneval v Riu odprt!«, nato pa je kljub svojim 150 kilogramom teže pogumno odplesal sambo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Družbo so mu delale kraljica in dve princesi.
Med največjim karnevalom na svetu je ob plesu sambe in divjih ritmih dovoljeno vse in še več. Znan je po brezmejnem uživanju in zabavi brez meja.
S tem je seveda prireditev tudi pomembna turistična atrakcija. Letos naj bi se karnevala po navedbah AFP udeležilo okoli 900.000 ljudi iz vsega sveta, kar je 5,8 odstotka več kot lani. Zabave željne množice naj bi v številnih hotelih, barih in restavracijah v mestu pustile skupno 665 milijonov dolarjev.
Najbolj znani del karnevala, tekmovanje 12 najboljših plesnih šol sambe, bo danes in jutri v večernih urah potekalo na slavnem Sambodromu.
Letos bodo na karnevalu posebej počastili Korejce, saj mineva okroglih 50 let od njihove priselitve v Brazilijo, še piše AFP. V državi s skoraj 200 milijoni prebivalcev sicer živi vsega 50.000 Korejcev. (STA)
Pablo Neruda je bil tudi senator v Čilu
arhiv
SANTIAGO DE CHILE - Čilski sodnik je odredil izkop posmrtnih ostankov čilskega pesnika in prejemnika Nobelove nagrade za književnost Pabla Nerude. Odločitev je del preiskave, s katero želijo ugotoviti, ali je pesnik umrl zaradi raka, kot je uradno znano, ali so ga ubili agenti nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta. Novico o izkopu posmrtnih ostankov je v petek sporočila fundacija, ki upravlja z literarnim opusom Nerude.
Levičarski pesnik, ki je umrl 12 dni po vojaškem udaru leta 1973, ki je z oblasti odnesel takratnega socialističnega predsednika Salvadorja Al-lendeja in na čelo države postavil generala Pinocheta, naj bi uradno umrl zaradi raka na prostati. Vendar so uradniki leta 2011 začeli preiskovati možnost, da so ga zastrupili agenti Pi-nochetovega režima, kot je trdil njegov šofer in pomočnik.
Ker je bil Pablo Neruda visok predstavnik čilske komunistične stranke, so bila njegova dela med Pi-nochetovo vojaško diktaturo, ki se je
končala leta 1990, prepovedana. Točen datum izkopa posmrtnih ostankov Nerude bo določen marca.
Preiskava o vzroku njegove smrti se je začela, ko je pritožbo vložila komunistična stranka na podlagi navedb šoferja Manuela Araya, ki je javno oznanil, da so Pinochetovi agenti zastrupili Nerudo, medtem ko se je v bolnišnici zdravil zaradi raka. Pinochet naj bi umor pesnika zauka-zal, da bi mu preprečil potovanje v Mehiko, kjer bi lahko vodil opozicijo proti čilskemu diktatorju.
Čilski uradniki preiskujejo smrt tudi nekdanjega predsednika države Eduarda Freija med leti vojaškega režima. Frei, ki je kot predsednik služil med letoma 1964 in 1970, je leta 1982 umrl v isti bolnišnici kot Ne-ruda, ko je prišlo do zapleta med rutinsko operacijo.
Lani je čilska vlada preiskovala tudi vzrok smrti predsednika Salva-dorja Allendeja na dan udara leta 1973. Preiskava je potrdila, da je storil samomor, ko so vojaška letala bombardirala predsedniško palačo. (STA)
PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 10. februarja 2013 2 7
/—
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V sredo, 13. februarja, ob 21.00 v Veliki dvorani / Los Hermanos Macana, večer v znamenju tanga
Gledališče Rossetti
Dvorana Bartoli
Danes, 10. februarja, ob 16.00 / Henrik Ibsen / Hedda Gabler / igra Isabella Ragonese / režija Antonio Calenda.
Do 24. februarja, Il tormento e l'estasi di Steve Jobs, igra Fulvio Falzarano, režija Giampiero Solari
Gledališče Orazio Bobbio - La Con-
trada
Do 17. februarja / Francis Veber / La cena dei cretini / režija Andrea Brambil-la, igrata Zuzzuro & Gaspare.
GORICA
Kulturni dom Gorica
Danes, 10. februarja, ob 16.30 / Otroška predstava / Carlo Collodi, v priredbi teatra Ana-Thema Teatro iz Vidma »Pinocchio - Ostržek«. Režija Lu-ca Ferri.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Dvorana Generali
V	torek, 26. februarja, ob 20.30 / Swan Lake on Ice / režija: Tony Mercer. Oder gledališča se bo spremenil v veliko drsališče, kjer bodo mednarodno priznani plesalci na drsalkah pričarali mojstrovino P. I. Tchaikovskega. Ponovitve: 27. in 28. februarja ob 20.30; 1. marca ob 17.00 in 21.00; 2. marca ob 16.00 in 20.30 ter 3. marca ob 11.00.
V	sredo, 13. februarja, ob 20.30 / Ko-reograf Moses Pendleton z baletno skupino Momix bodo predstavili predstavo Moses »Alchemy«. Ponovitve: v četrtek, 14., v petek, 15. februarja, ob 20.30, v soboto, 16. februarja, ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 17. februarja, ob 16.00.
Veliki trg
V	soboto, 25. maja, ob 21.00 bo koncert pop punk skupine Geen Day
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	tržaškem Skladišču idej - Il magaz-zino delle idee (Korzo Cavour): na
ogled bo razstava »100 Gromovih umetnin«. Preko sto likovnih del Bogdana Groma, ki izpričujejo mojstrsko veščino v uporabi različnih likovnih sredstev, od klasične risbe, slike, grafike in kiparstva, vse do tapiserij in izvirnih izrezank, ter prodornost v razvijanju specifičnih vsebinskih iztočnic. Razstava bo odprta do 17. februarja 2013 s sledečim urnikom: torek in sreda od 10.00 do 13.00, četrtek od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00, sobota in nedelja od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, zaprto ob ponedeljkih.
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava »Proces o Rižarni«, posvečena dogodkom iz leta 1976, ko se je proces odvijal, na velikih razstavnih panojih se vrstijo glavni akterji procesa, velik je poudarek na delu Albina Bubniča in Maria Magajne, katerega so skoraj vse fotografije. Razstava bo na ogled do 2. junija.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare,
1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
V	galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20 - Italija) je na ogled razstava stripov Remigia Gabellinija »Tolminski punt 1713« ob 300-letnici velikega tolminskega kmečkega upora. Razstava je odprta po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami do ponedeljka, 25. februarja 2013.
V	Galeriji Kosič (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) bo v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri odprtje razstave mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2012«, ki je potekala v Sinjem Vrhu. Sodelovalo bo 25 umetnikov iz Italije, Avstrije, Slovenije, Poljske, Nemčije, Ukrajine, Hrvaškem, predstavila jih bo umetnostna zgodovinarka Cristina Feresin; na ogled bo do 28. februarja 9.00-12.30, 15.30-19.00.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in
tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si.
BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
primorski dnevnik,
tvoj dnevnik
L I
sestavil lako
slovenski politik (janez)
pripadniki
rodu modrega vala
ozdravljenje, vstajanje po bolezni
TE2K0 ozdravljiva bolezen
arabski žrebec
vratar v nogometu
sl. filozof (klement)
konica, vrh
tisočak djokovičev šport (medn.)
naselje v mestni občini nova gorica
grški bog smrti
lucio dalla
antično računalo
turški velikaš
kem. znak za litij
tek, voua
po jedi trž. pesnik (umberto)
vohalni organ
edvin švab
prislov (kot toda)
nekdanji predsednik nikaragve (daniel)
jakob sket naša ravnateljica (milena)
vstava, vpisanje podatkov
del teniške ali odbojkarske igre
nivo
judežev sin
strojni element
eden od beatlesov
prvi grški mitološki letalec
emil adamič
hčerka ferdinanda prvega
zgornji del kimona
sl. pesnik (anton)
zbiranja podatkov
beri primorski dnevnik
zadnji dož beneške republike
it. videoma-ker (ivan)
sl. športni novinar
prebivalec po kraju kratko bodalce
španski igralec in režiser (antonio)
chaplinova
vdova literarna razprava
Švedski zgodovinar in politik (oscar)
eden v nemčiji
spravljanje v zemljo
uspešnica angl. banda black sabbath
lojze abram gospodar
prebivalci apeninskega polotoka (orig.)
mesto v mongoliji
anatolij karpov
evropska država (gl. mesto lizbona)
ital. igralec boni tropska rastlina
občina pri trapaniju na siciliji
žrebec
igralec v gledališču
disciplinska kazen
naša pri-trdilnica zlato jabolko
sl. igralec
valič otroška zabava
rival slika (krajše)
ukrajinski
Šahovski
velemojster (vasilij)
življenjepis
etiopski knežji naslov
richard egan eugene ionesco
samuel adams
srednjeam. država
tanja romano
kampučijski politik (lon) neznanec
kanadski pevec young
leon rupnik
bodikasta rastlina z užitnim cvetiščem
voditeljica
Šole, zavoda ali ustanove
/
umetnost (lat.)
divja mačka
nekdanji sekretar ozn (kofi)
zadnje predivo, tulje
edvard kocbek
SLOVARČEK - ALIN = švedski zgodovinar • JUG = slovenski filozof • NARAN = mesto v Mongoliji • NIB = uspešnica banda Black Sabbath • OONA = Chaplinova vdova • NOL = kampučijski politik • PAISA = film Roberta Rossellinija
GLASBA
Ali INCLUSIVE UNLIMITED
ZA TVOJE POSLOVANJE
SPOROČILA
INTERNET
WIND
BUSINESS
KLICI, SPOROČILA, INTERNET.
VSE BREZ OMEJITEV ZA 35€ NA MESEC ZA 5 LET.
Spoznaj akcije, namenjene samostojnim podjetnikom in malim podjetjem. Ali inclusive. Za poslovanje.
ODKRIJ PONUDBO V PRODAJALNAH WIND.
TRST - Trg Unita d'ltalia 6 - Ul. Cesare Battisti 20 MILJE - Trg Curiel 2
Ponudba za naročnino. Državni promet. Pri več kot 1 GB mesečnega prometa je hitrost znižana na največ 32kbps. Promocija za nove stranke je veljavna do 17.02.2013. Po 5. letu je cena 60 €/mesec. Minute in SMS so neomejeni, razen v primeru zlorabe. Preberi splošne pogoje pogodbe na spletni strani windbusiness.it