ilma BREZPLAČEN OGLED INFORMATIVNI PREDRAČUNI NEPOSREDNA PRODAJA TRST ^ USM - Mftn MM73M7 JJ^ 25. april: danes osrednja svečanost v Rižarni in še nekaj drugih slovesnosti /8 V Tržiču poklon žrtvam na delu ilma MULTjFUNKCIONALNE TUŠ KABINE MASAŽNE KOPALNE KADI KOPALNIŠKA OPREMA 1RST - UHcb Cotog na 34 - [ ei n as MQ573037 Primorski PETEK, 25. APRILA 2008_ Št. 99 (19.189) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Vsi skupaj v Rižarno, spesmijo osvoboditve Sara Sternad In spet je pred nami 25. april. Dan osvoboditve in zmage nad nacifašiz-mom, dan zmagovitih odporniških dejanj nad uničevalnim strojem, kije tudi mnoge Slovence izbrisal, izselil, poslal na prisilno delo ali v taborišča smrti. Letošnji dan odporništva mineva ob zavesti, da se v tej državi, v kateri bi radi nekateri celo ukinili današnji praznik, nekaj le premika. Počasi, pa vendar se. Upanja nam vlivajo sicer mali, a vendar nadvse pomembni dogodki, kot je razprodan italijanski prevod romana Nekropola pisatelja Borisa Pahorja; uspeh, ki sta ga taboriščna zgodba in seveda njen avtor požela vzdolž celotnega italijanskega polotoka. Po njegovih sledeh si utira pot druga Tr-žačanka, zgodovinarka Marta Verginel-la, ki se v svoji knjigi Il confine degli al-tri poglablja v fašistično zatiranje Slovencev in obravnava italijanskim bralcem premalo poznano fašistično obdobje v naši deželi. Ob njej se je pred časom pojavila še zgodovinarka Alessandra Kersevan s svojo publikacijo Lager italiani, ki razgalja fašistične zločine in odkriva resnico o številnih italijanskih taboriščih. Morda gre le za občutek, za iluzijo, da so naši sodržavljani končno le dobili priložnost pogledati skozi okno, ki se odpira tja, kjer živimo ob njih tudi Slovenci. Svojo prisotnost bomo kot vsako leto dokazali tudi danes v Rižarni, kjer bomo s slovensko besedo počastili žrtvovanje naših dedov in podkrepili vrednote, za katere so padli. Naš glas na' se torej pridruži Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru pri priljubljeni himni italijanskega odporništva Bella ciao in dugih pesmi, ki znajo napolniti srca vseh prisotnih s presunljivo sporočilnostjo odpora, z močjo svobode, enakosti, bratstva in solidarnosti. Potrebno je, da nanje ne pomislimo samo danes. LJUBLJANA - Po volitvah v Italiji in Furlaniji-Julijski krajini V novih razmerah ne sme priti do korakov nazaj Rupel sprejel Blažinovo, Kocijančiča in Gabrovca BANKE - Na sinočnjem občnem zboru v Zgoniku ZKB ob stoletnici podarila priznanja in odlične rezultate ZGONIK - Letni občni zbor članov Zadružne kraške banke (ZKB) je bil sinoči v Športno-kulturnem centru v Zgoniku še posebno slovesen, saj je potekal v jubilejnem letu slovenske banke, ki obhaja stoletnico delovanja. Ob tej priložnosti je banka nagradila svo- je dolgoletne člane in nekdanje upravitelje, starosto slovenskih književnikov Borisa Pahorja pa so razglasili za častnega člana banke (na posnetku Kroma). Kot so naši bralci že izvedeli iz pogovora s predsednikom ZKB Sergijem Stancichem, je banka lani poslovala zelo uspešno, zato so člani poslovne račune odobrili še posebno prepričano. Naslednjič pa se bodo srečali ob še lepši priložnosti, in sicer čez dober mesec na križarjenju po Jadranu, ki jim ga ob stoletnici poklanja njihova banka. LJUBLJANA - Z novima vladama v Rimu in v Furlaniji-Julijski krajini ne sme priti do korakov nazaj v odnosu do slovenske manjšine. Tako razmišlja Slovenija in tako razmišljajo tudi senatorka Tamara Blažina in deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec, ki so se v Ljubljani srečali z zunanjim ministrom Dimitrijem Ru plom. Vodja slovenske diplomacije računa, da bo za novega italijanskega zu na nje ga mi nis tra iz bran Fran co Frattini, od katerega si Slovenija in tudi manjšina nadejata podpore in dobrega sodelovanja v prihodnje. Na 5. strani Pomlajeno vodstvo Kmečke zveze Na 4. strani Okusi Krasa navdušili Koroško Na 4. strani Toliko pričakovana gliserja nista zaplula Na 10. strani Režiser Martin Turk gre na canneski festival Na 15. strani Obnova mestnih jeder na Goriškem Na 16. strani Klop o odnosu mladih do politike Na 26. strani GRILLO - Proti zakonu za založništvo Dragi Beppe Naše uredništvo je pisalo priljubljenemu komiku in agitatorju TRSt - Današnji dan so Beppe Grillo in njegovi somišljeniki proglasili za »V2-day«: po vsej Italiji bodo danes zbirali podpise za odpravo zakona, ki predvideva javno financiranje tiska. Na »črni listi« priljubljenega komika in agitatorja ljudskih množic se je znašel tudi Primorski dnevnik, zato smo se v ured niš tvu od lo či li, da mu v dalj -šem pis mu ob raz lo ži mo spe ci fi ko in vlogo našega časopisa. Dvojezično pis mo smo na slo vi li na nje gov blog, slovenski prevod pa v celoti objavljamo v današnji številki. Na 2. strani i 4 OPTOSTUDIO Katja Slobec ■■ptikit opttifiicftijft kontaktne We očala za otroke in odraste specializirani v progresivnih iečah seikoJK a ' ......^^ KUDBiNSICKK V n SWISSFLEX Nil itn ( jLI'KI IL -15 Z v Í ) [IVI I 11" telefon: Lekarna 4&AlTIgea hIL^P Ulica Ginnastica, 6 tel. 040/772148 Od leta 1968 družina Tomsich nudi vse potrebne usluge in popolno zalogo zdravil, homeopatije, kozmetike in prehranskih dopolnil. Odprti smo tudi DANES, V SOBOTO IN NEDELJO od 8:30 do 13:00 in od 16:00 do 20:30 Od 20:30 dalje smo dežurni samo s predstavitvijo nujnega zdravniškega recepta 2 Četrtek, 24. aprila 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Umetnost politikam _ David Bandelj_ Priznam, da sem se - preden sem se lotil tega zapisa - večkrat spraševal, če naj ga sploh spravim na papir, ali naj se raje lotim kake bolj poljudne in nevtralne teme; prvič, ker se s politiko ukvarjam le kot volivec in razmišljujoči človek, ne pa kot aktivni delavec v njej; drugič, ker vem, da bo marsikoga zbodlo dejstvo, da govorim o nečem, kar bodo konec koncev delali drugi; tretjič, ker iz »rentabilnega« avtorskega koristoljubja vem, da bo kdo že po naslovu ta zapis preskočil in si mislil: »že spet ta neumna politika ...«. Kljub temu pa vas vabim, da nadaljujete z branjem . Obnavljati pekoč volilni poraz levice in delni poraz leve sredine ni moj namen. Vsi vemo, kako je končalo. Stop. Pač pa se v zadnjih časih tudi spričo zanimivih volilnih rezultatov slovenskih kandidatov na deželni ravni precej govori o združevanju, o enotni stranki Slovencev v Italiji, ipd. Umetnost politike je zelo prefriga-na in sam v njenih vodah ne plavam z veliko gotovostjo. Raje podprem človeka kot ideologijo ali politično opcijo, v tem primeru pa bom skušal podpirati opcijo in idejo, človeka bomo pustili pri miru. Ste še tu? Dobro, nadaljujmo ... Zbirna stranka Slovencev v Italiji je pojem, ki se mi ne zdi več tako daleč, zadnje volitve so me v to prepričale, najprej zaradi dejstva, da je človek, ki je bil izvoljen na deželo v stranki Slovenske skupnosti, netradicionalen člen ideološkega predznaka, ki ga ta stranka nosi in zagotavlja, v kolikor poznam njegove ideje, da bo njegova politika usmerjena k združevanju, nato pa zaradi dejstev, ki jih bom navajal v nadaljevanju. Pustimo hvalospeve, Igorju voščim vso srečo, prav tako tudi drugemu Igorju, ki ni bil izvoljen na li- sti SSk in predstavlja slovensko manjšino na deželni ravni. No, k stvari. Mimogrede. Nekaj vas je že odpadlo, čestitam tistim, ki ste se prebili do sem... Ko sem prek spleta prešteval in sešteval glasove, ki sta jih samo v občini Gorica, pridobila dva slovenska kandidata, ki nista nastopila v slovenski etnični stranki, sem z začudenjem in obenem grozo ugotovil, da če bi se oba predstavila v fiktivni stranki, združena z ostalimi slovenskimi kandidati, bi seštevek teh glasov znašal tako število, da bi to bila tretja stranka (za LS in DS) v goriški občini. Samo v goriški občini. Vprašanje se samo postavlja: zakaj še vedno ločujemo svoje vrste v konec koncev nesmiselno politično nazorsko opredeljevanje, namesto da bi skupaj kaj naredili za svoje manjšinske interese? Morda naivno verjamem, da slovenski politiki gorijo vsi za isto idejo, ki nas kot člane manjšine povezuje: biti močno telo v dialogu z italijanskimi institucijami tudi na politični ravni, kar implicira, da razmišljamo na ravni, ki ni več nazorska, temveč realnopolitična. (Vsem, ki ste tu zapustili branje maham v pozdrav, nasvidenje v naslednjem Žarišču.) Poglejmo si v oči: ni nas več toliko, da bi lahko na lokalni ravni zagovarjali stališča, ki se manjšin v prvi vrsti ne tičejo, treba je stopiti skupaj zato, da bi manjšini zagotovili možnost razvoja v dialogu s politiko, ki lahko to omogoča. Konkretno: zbirna slovenska stranka, ne bi smela biti ideološko opredeljena, ampak etnično. V njej bi lahko sobivala npr. komunist in kristjan, ker bi gorela za potrebe slovenske manjšine in njen razvoj, ki naj bi bil od ideologij in nazorov neodvisen. Volivci smo (govorim v imenu sebe in tis tih, ki še be re te . ) prav go to -vo naveličani floskul pluralizma. Če nas je kaj v hlačah je treba stopiti skupaj, da se kaj do se že. Si cer ne bo mo kre di -bilni, ampak bomo le ostanki neke etnične tradicije, katerim bodo tisti pravi politični veljaki v svoji 'bossovski' dobrohotnosti včasih darovali kakšen cukrček, da jih bomo lahko podprli, ali da jih bo mo pus ti li pri mi ru. Kar po -meni, da nas bodo v vsakem primeru hoteli utišati .In naj gre končno nekam dejstvo, da se Slovenci prepoznavamo v eni ali drugi stranki. Slovenci v Italiji naj se prepoznavajo v dejstvu, da morajo kot taki so-ustvarjati družbo in to skupaj, ne ločeno po "strankarski pripadnosti".. Prepričan sem, da je v slogi moč in enoten cilj lahko prekosi in združi različna pričakovanja in ideje. Bogastvo različnosti bi morali iskati najprej v svojih vrstah, ne samo v dialogu s tistimi, ki so nam »različni«, ker ne govorijo istega jezika kot mi. Vidva, ki zdaj to bereta, gotovo vesta, da s pomembnim znamenjem enotnosti bi lahko na lokalni ravni dosegli marsikaj, prav tako pa bi prej ali slej prišlo do enotne možnosti, da bi Slovenci v Italiji imeli svojega parlamentarca, ki bi se v prvi vrsti zavzemal za uveljavljanje pravic in skrb za razvoj slovenske manjšine. Utopija? Glede na to, da sva zdaj samo ti in jaz, ki zmajujeva z glavo ob branju teh izjav, katerim verjamem, a sem do njih dokaj skeptičen, se bojim, da je umetnost politike bolj komplicirana kot moje razmišljanje. Vseeno hvala za tvoje vztrajanje. KULINARIČNI KOTIČEK Rižota po lovsko Marsikdaj se sprašujem, zakaj mi piščanec ni všeč in prihajam vedno do istega odgovora: pred mnogimi leti smo vsako nedeljo zahajali na kosilo k starim staršem in vsako nedeljo je kosilo bilo enako: juha z rezanci, pečen piščanec s krompirjem v kozici. Zdaj se sprašujem, zakaj? Morda zato, ker moja stara mama po očetovi strani, za razliko od none z mamine strani, ni bila dobra kuharica ali je samo bila brez fantazije. Dejstvo je, da mi od njene kuhinje ni ostalo prav nič v dobrem spominu medtem ko se z veseljem spominjam na kosila pri drugi noni, ki je, to mi je ostalo v spominu, odhajala na tržnico že ob 6. zjutraj in ob 8. uri bila že doma, polna cekarjev in košar z dobrotami. Kakorkoli že, najbrž ste razumeli, da mi piščanci ne dišijo. A tudi to ni popolnoma res, saj je piščanec pripravljen na nekatere načine prav slastna jed. Nekoč smo se vračali iz Milana in avtocesta pri Padovi je bila zaprta zaradi hude prometne nesreče, tako da smo bili prisiljeni podati se na stranske ceste, ki držijo skozi naselja, vasi, vasice in zaselke. Bilo je že temno, želodec je že krulil, tako da smo se odločili, da se ustavimo za večerjo. Krajev nismo poznali, lokalov še manj in smo se torej ustavili v prvi gostilni, na katero smo naleteli. Bila je bolj kmečka hiša kot gostilna in tudi gospodinja je bila bolj podobna kmetici kot gostil-ničarki. Radi bi večerjali, smo ji rekli. Pravzaprav nimam nič, razen nekaj piščancev, ki sem jih zaklala za jutri, je bil odgovor. Lahko vam pripravim riž na lovski način. Kaj smo hoteli, ura je bila pozna, lačni smo bili, ajde, dobro, naj bo riž na lovski način. Medtem ko smo čakali, nam je ženska ponudila odlično domačo salamo, da je bilo čakanje manj mučno, tudi zaradi dobrega belega vina, ki je šlo zraven. In končno je prišel riž na lovski način. Iz kozice je omamno zadišalo, videz je bil vabljiv, ko smo rižoto poskusili, pa je nismo mogli prehvaliti. Gospodinja je bila vsa raznežena in nam zaupala zelo enostaven recept, ki vam ga dajem v presojo. Potrebujemo: manjšega na 10-12 koščkov razrezanega piščanca, kos slanine, riž, česen, paradižnikovo mezgo, maslo, parmezan, peteršilj, kokošjo juho (tudi iz kocke) sol in poper. Najprej na žlici dobrega olivnega olja prepražimo slanino, česen in peteršilj. Ko česen zadiši, dodamo kose piščanca in zajeten kos masla (ne navajam točnih količin, saj mi jih tudi prijazna go-stilničarka ni), solimo in popramo. Ko se je meso dobro obarvalo z vseh strani, dodamo riž, dobro premešamo in prilijemo kozarec suhega belega vina in ko slednje povre dodamo paradižnikovo mezgo. Od tu naprej kuhamo rižoto kot vedno, tako da počasi prilivamo juho, dokler riž ni skuhan. Odstavimo z ognja, dodamo 3-4 žlice parmezana in to je to. S kozarcem penečega se belega vina prija še bolj. Dober tek! Ivan Fischer ODPRTO PISMO NOVINARJEV PD Dragi Beppe Grillo! Gibanje, ki ga vodi znani komik Beppe Grillo, je včeraj po vsej Italiji začelo zbirati podpise za razpis ljudskega referenduma, na katerem naj bi državljani odločali o ukinitvi državnih prispevkov za časopise. Današnji praznik osvoboditve pa namerava gibanje pod geslom »boja za svobodno informacijo« izkoristiti za promocijo referendumske pobude. Med tistimi, ki se po mnenju Grilla neupravičeno »redijo« ob državnih prispevkih, je na vidnem mestu omenjen tudi Primorski dnevnik. Ker smo novinarji Primorskega dnevnika prepričani, da smo na tem seznamu neupravičeno, smo se odločili, da to povemo tudi Gril-lu. Zato smo na njegov blog poslali pismo v slovenščini in italijanščini, ki ga objavljamo spodaj. Novinarji PD se zavedamo, da dnevnika ne ustvarjamo sami. Ker pa je akcija Beppeja Grilla usmerjena izključno proti »kasti novinarjev«, smo se odločili, da pismo napišemo sami, brez vmešavanja ostalega osebja, ki je sicer pri vsakodnevnem delu na dnevniku nenadomestljivo. Dragi Beppe Grillo! Hudo nam je, ko vidimo, da si nas po našem mnenju neupravičeno uvrstil v seznam hudodelcev, pa čeprav tudi s simpatijo sledimo tvojim prizadevanjem. Zelo smo zagrenjeni in prepričani, da je primerjanje Primorskega dnevnika, slovenskega časopisa iz Furlanije-Julijske krajine, z velikimi državnimi časopisi, ali še huje z mediji Gio-vannija Ciarrapica, huda krivica. Kljub temu, da ga danes mnogi zlorabljajo in povsem spreminjajo njegov smisel, zakona, ki financira založništvo, ne bi povsem zavrgli. Slednji namreč omogoča preživetje tudi dnevnikom, ki so izraz narodnih manjšin v Italiji, v našem primeru slovenske. Nismo resonančni trup enega ali dveh senatorjev, mikroparlamentarne ali ne vem kakšne oblastne skupine, temveč izraz skoraj tri ti-soččlanske zadruge, ki izdaja naš dnevnik, in nekaj deset tisoč bralcev. Naš časopis se ni rodil včeraj, ampak leta 1945, njegovi sloviti predhodniki pa v drugi polovici devetnajstega stoletja: fašistični režim jih je začel nepričakovano preganjati, oropal jih je in ukinil. Zaradi jezika je naš krog bralcev objektivno omejen, zato ne moremo računati na reklamne oglase velikih državnih in privatnih družb, za seboj nimamo nobene ekonomske skupine, ampak samo svoje bralce, desetine kulturnih, športnih in socialnih društev naše skupnosti. Novinarska kasta obstaja, mi pa se ne čutimo njen del. Osemnajst kolegov (med katerimi je šest zaposlenih za določen čas) dnevno proizvaja od 24 do 32 strani, to je polovico strani dnevnika Repubblica, a z dvajsetino osebja, s katerim razpolaga rimski dnevnik. Naše plače so enake minimumu, ki ga predvideva državna pogodba, nikoli nismo uživali dopolnilnih pogodb, nadomestila za nadurno delo so izredno omejena, v luči varčevanja ne delamo ob nedeljah in ob ponedeljkih ne izhajamo. Nihče med nami ne uživa nikakršnih benefitov, podjetje ne nudi avtomobilov, prenosnih računalnikov ali telefonov, nimamo menze ali bonov. Ko je stiska, je naš direktor tudi šef kronike. A se ne pritožujemo, ker verjamemo v to, kar delamo. Ne počutimo se paraziti. Verjamemo v svojo odločilno vlogo pri ohranjanju jezika in razvoju slovenske manjšine v Italiji, ki je bila desetletja preganjana in izolirana. Na tržišču ne moremo preživeti samo s prodajo in oglaševanjem, zato mislimo, da je treba razumeti in podpreti kulturno in družbeno vlogo našega časopisa. Z vsakodnevnim trudom smo si zaslužili tudi spoštovanje in pozornost italijanskih someščanov ter odigrali, tako mislimo, vsaj manjšo vlogo tudi v širšem deželnem in čezmejnem kontekstu. Mislimo, da smo veliko pripomogli k sožitju med Italijani in Slovenci v naših krajih: če poznaš njihovo zgodovino, bi moral vedeti, kako je to bilo in kako je še danes zahtevno. Zato ti predlagamo, da ponovno razmisliš o stališču, ki si ga zavzel do nas, in da s svojo pobudo ne strpaš vse v isti koš. Po našem mnenju predstavljamo glas, ki si ne zasluži, da bi utihnil. Če te pot kdaj vodi v Trst, pridi na obisk! Aleksija Ambrosi, Vlasta Bernard, Martin Brecelj, Igor Devetak, Poljanka Dolhar, Aljoša Fonda, Aljoša Gašperlin, Jan Grgič, Rado Gruden, Marjan Kemperle, Aleksander Koren, Breda Pahor, Danjel Radetič, Veronika Sossa, Sara Sternad, Sandor Tence, Dušan Udovič in Ivan Žerjal ODPRTA TRIBUNA Skrajni čas je že za enotno nastopanje Slovencev v Italiji Izid predčasnih volitev za obnovo državnega parlamenta je bil v glavnem pričakovan, rezultat deželne volilne preizkušnje v Furlaniji- Julijski krajini pa sploh ne. Če je desni tabor upravičeno vzhičen, je levosredinski potrt; in ker se je zanj izrekla skoraj vsa naša narodna skupnost, nam je v edino uteho to, da bomo imeli v Rimu senatorko. Dejstvo, da imamo v deželni skupščini dva svetnika, nas ne more navdajati z kdo-ve kakšnim navdušenjem, ker bi jih morali imeti vsaj tri. Razlogov za evforijo nima niti slovenska stranka: kljub določenemu osipu glasov ima v deželnem svetu resda spet svojega predstavnika, vendar izhaja le-ta iz drugega okolja in je bil izvoljen tudi po zaslugi novega deželnega volilnega zakona. Če k vsemu temu dodamo, da v skupščini ni več slovenskega zastopnika večinske stranke koalicije, kateri je večji del naših ljudi oddajal svoj glas, lahko rečemo, da ni slika čisto nič spodbudna. Še zlasti ne, ker nam novi politični okvir na državni in deželni ravni ne bo posebno naklonjen. Ravno to pa bi moralo podžgati odgovorne, da odločno sežejo po zidarski žlici in prično graditi stavbo, ki naj bi vsaj v dolgoročni, če že ne v srednjeročni perspektivi postala nekakšen skupni dom Slovencev od Milj pa do Trbiža. Krampe pa kar odvrzimo in pokopljimo, saj je bilo škode, ki smo si jo sami prizadejali, že več kot dovolj. Menda je že skrajni čas, da začnemo Slovenci v Italiji racionalneje razmišljati in da izoblikujemo manjšinsko zastopstvo, o katerem že dolga leta toliko govorimo, a je še zmeraj na papirju. Ali je res tako težko sesti za skupno omizje in sprožiti tvorno obravnavo problemov, ki so življenjskega pomena za našo skupnost? Slovenska kulturno gospodarska zveza k temu že dolgo in vztrajno poziva, toda zaman. Zakaj ne prevlada med nami spoznanje, da ne bo manjšina sposobna niti enega samega koraka naprej, če ne bo strnila svojih vrst, vzpostavila narodnostne vzajemnosti in zagnala čim tesnejšega sodelovanja, kjer je le mogoče. Začnemo lahko pri temeljih, pri t. i. civilni družbi na teritoriju, kjer je sicer dialog mestoma že utečen, samo okrepiti in raztegniti gaje treba. Skratka, Slovenci potrebujemo učinkovito funkcional-no-operativno telo, ki nam edino lahko omogoči, da se v odnosu do krajevnih, deželnih in državnih oblasti vendarle predstavimo kot enoten in suveren subjekt. Če kdo tega ne mara, naj pove; v nasprotnem primeru naj vsaka stran sprejme jasne obveznosti in naj jih potem tudi dosledno spoštuje, da se ne bi ponovila bridka izkušnja s programsko konferenco, ki je po začetni, javno izraženi dobri volji vseh, obstala na slepem tiru. Drago Gašperlin PISMO UREDNIŠTVU TPPZ v Rižarni Odgovarjamo na pismo Igorja Kocijančiča, v katerem pravi, da bi Promemoria v primeru veta tržaške občine na izvajanje slovenske pesmi v sklopu uradnega programa proslave Dneva osvoboditve v Rižarni »ustrelila mimo«. Kot navaja Kocijančič, je občinska uprava član Protifašističnega odbora in v tem sklopu je, po naših informacijah, postavila veto - ki je očitno obveljal - na to, da bi TPPZ zapel v okviru uradne proslave tudi slovensko pesem. Visintini in Križman javno potrjujeta le to, da je bil odbor sklican in da je bil program soglasno odobren, vendar ne demantirata naše trditve o vetu tržaške občine. Kot je ne zanika v včerajšnjem poročanju II Piccola podžupan Paris Lippi, ki pa grozi z uradno posvetitvijo zaenkrat še vedno neposvečenega spomenika na trgu Gol-doni. Nobenega dvoma nimamo, da niso za »diskriminacijo« slovenske pesmi odgovorni ANPI, ANPPIA ali ANED. Vemo pa tudi, da so predstavniki občine dosledno postavljali veto na nastop TPPZ v Rižarni in da je ta veto dolga leta tudi obveljal. Vse to torej le potrjuje naše trditve. Ki bi jih bilo sicer zelo preprosto postaviti na laž z objavo zapisnika sestanka Protifašističnega odbora. Če bi iz njega izvedeli (v kar ne verjamemo), da so bile naše informacije netočne, smo v vsakem trenutku pripravljeni od njih odstopiti in se seveda javnosti opravičiti. Do takrat pa ostajamo na svojih stališčih. Ob tej priliki želimo TPPZ še enkrat izraziti solidarnost in zahvalo za neprecenljivo poslanstvo, ki ga opravlja, vse njegove člane pa pozivamo, da skupno URADNO PROSLAVO zaključimo s petjem Vstajenja Primorske. Kot bi moralo biti naravno. Odbor društva Promemoria media stran pripravila oglaševalska agencija i Tmedia i www.tmedia.it za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Nizke blazinaste trajnice zacvetijo spomladi med prvimi Med trajnicami se dogaja marsikaj skozi vse leto. Ampak spomladi nestrpno čakamo cvetenje in brstenje. In blazinaste trajnice so tiste, ki nas spomladi najprej očarajo s svojim barvitim cvetjem. In skoraj v vsakem vrtu se najde primeren prostor zanje, zato se jim ni treba odpovedati, čeprav foto Mojca Rehar Klatičič imamo morda radi mnogo drugih vrtnih rastlin. Čebuljnice, kot so muskariji in žafrani, pa narcise in tulipani, so poznam vsakomur, ki le kaj ve o vrtnih rastlinah. Tudi brez drevja in grmovnic si skoraj ne moremo zamisliti vrta. Ko pa nekdo začenja razmišljati o trajnicah, ponavadi začne prav pri blazinastih trajnicah. To so tiste drobne rastlinice, katerih listje in cvetje ostaja čisto pri tleh, ko cvetijo in tudi, kadar le zelenijo. Saj ne cvetijo vse spomladi, ampak mnoge tudi čez poletje in tudi še jeseni. Vendar so spomladi cvetoče najbolj zaželjene in zato tudi najbolj razšiijene med ljubitelji vrtnih rastlin. Uporabnost blazinastih trajnic je tako široka, da se povsod najde prostor zanje. Najbolj pogoste so v skalnjakih, odlične so za zasaditev škarpnikov, pa tudi razne gredice obrobljamo z njimi. Posajene nad podpornimi zidovi se lepo prevešajo čeznje in zabrišejo togost golih zidov, saj mnoge med njimi odlično prenašajo tudi sončno pripeko in poleti pregrete zidove. Blazinastih trajnic je zelo veliko različnih. Nekatere imajo rade svežo in dovolj vlažno prst in polsenco. Velika večina pa odlično prenaša polno sonce in tudi na sušo niso pretirano občutljive. Zelo veliko pa je tudi takšnih, kijih sploh ni treba zalivati, ker odlično prenašajo tudi hudo sušo. Seveda pa bodo tudi te bolj bujno rasle in cvetele, če jim bomo ob sušnih mesecih priskočili občasno na pomoč s kakšnim temeljitim zalivanjem. Nikakor pa ne potrebujejo tolikšne skrbi, kot recimo negovana trata, ki jo moramo redno zalivati, če želimo, da bo ostala zelena. Mnoge barve blazinastih trajnic in njih bogato cvetje ustvarjajo v vrtu pestrost. Dovoljujejo pa tudi oblikovanje vrtnih gred, kjer prevladujejo le nekatere vodilne barve. Če želimo cvetenje skozi večji del leta, moramo seveda v zasaditev vključiti vrste in sorte, ki bodo cvetele v različnih obdobjih. Začetnik naredi največ napak, ker ne pozna trajnic in zato kupuje le tiste, ki v času nakupa cvetijo. Ker mnogi ljubitelji vrtov še vedno zmotno mislijo, da se trajnice sadijo samo spomladi, jih tako tudi kupujejo samo spomladi. Tako potem mnoge gredice in skalnjaki spomladi kar kipijo od cvetja, pozneje pa so pusti in prazni. Zato je prav, da si nepoznavalec pusti svetovati in zaupa izbor sadik nekomu, ki rastline pozna, da bi si tako zagotovil cvetenje tudi kasneje. Cilj skoraj vsake zasaditve je namreč, narediti vrt in tudi posamezne grede, zanimive in barvite čim bolj dolgo. Pa pri tem niso pomembne samo barve cvetja, pač pa tudi barve listja in seveda oblike in struktura rasti, saj so blazine lepe tudi, kadar ne cvetijo. Pri oblikovanju nasada blazinastih trajnic je treba upoštevati tudi nekaj osnovnih oblikovalskih pravil. Eno takšnih je tudi tisto, ki pravi, daje le v zelo majhnem nasadu, ki ga vedno gledamo prav od blizu, lahko vsaka sadika druge vrste. Pri vseh drugih pa se število enakih rastlin ravna glede na velikost nasada. Večji ko je nasad, večje so lahko tudi skupine posameznih vrst ali sort trajnic, tudi takrat, ko želimo oblikovati pester nasad s cvetenj em v različnih letnih časih. So pa seveda tudi situacije, ko želimo motiv iz ene edine trajnice v masi in umirjeno zasaditev. Kot pri večini vrtnih rastlin, tudi pri posameznih trajnicah in seveda tudi pri blazinastih trajnicah, cvetenje traja le določeno obdobje. Večina ima pred in po cvetenju zanimivo listje in zanimivo rast. Mnoge blazinaste trajnice je občasno tudi treba negovati, čeprav sploh ne sodijo med zahtevne vrtne rastline. Nega obsega predvsem sprotno odstranjevanje morebitnih plevelov, odstranjevanje ostankov cvetja takoj po cvetenju, enkrat letno dognojevanje s kompostom ali kompostu podobnimi gnojili in izjemoma tudi zalivanje ob hudih sušah. Tiste blazinaste trajnice, ki se močno razraščajo, bomo morali ob robovih skupin krotiti, da ne bodo prerasle šibkejših sosed. Nekatere blazine, ki se včasih ogolijo, bomo po cvetenju temeljito prikrajšali, da se bodo spet zgostile z obnavljanjem listne mase in naslednje leto spet bogato zacvetele. Blazinaste trajnice nizke rasti ne moremo mešati med visoke trajnice. Sadimo jih pred visokimi ali z njimi oblikujemo samostojne motive. Predvsem pa vedno upoštevamo njihov čas cvetenja in osnovne življenske potrebe. Če jih ne poznamo dovolj, pa včasih tudi kaj poizkusimo in se tudi na lastnih napakah kaj naučimo. Jožica Golob-Klančič a NAČRTOVANJE. NOTRANJIH PROSTOROV Mol kri i & C Dada Mmoroso Rimad£sk> llVA Kartell UillCHF© MiHeFlOr I (jiisMliil) TRŽIČ, ul. C A. Colombo 14 TeL 04& 1.40&40 * Faks 04fl 1.40929 e-mail;afrideO l@atriosrU9Mt Trajnice golob-klančič .\ajivvji iditir kaJtavoilnih irtrjrtif Ha SivitHfitwit}. DK xtrn> vzj&iili if itn.ii vrhtariji rta prostem ¡» v naoadm vrtni wutji. Vnatflirija: Vhmtyt IH - Štnipas T*H00í>*> J MÎJiSIrt ■ lis; l«ViHí 11 WÎKMI ] i ■ - nJ j: 1rjjm. i Ird|iiin- cï n ■ hr p: injri^v.i ihti Prazniki in nedelje zaprto. Prodaja ob drobno In debelo. PO ŽELJI POSLJEMOCENEK KATALOG Zanimive pa so tudi blazine različnih netreskov (Sempervivum v sortah) z mladimi zarodnimi roze-tami, čeprav ne cvetijo. Gorski grobeljnik (Alyssum montanum) raste tudi v naravi po kamnitih travnikih, vendar v vrtu deluje mnogo bolj bogato. Blazinice čisto nizkih vrtnih nageljčkov (Dianthus v različnih sortah) se v pozni pomladi prekrijejo s cvetjem v različnih barvah. Iglastih plamenk (Phlox subulata in douglasii) je veliko različnih, vse pa spomladi bogato cvetijo. KÛNtESlÛNAR: P I J [ I N I ¿A6HETT0 Vse za vas vrt Fl If MICELIO (UD) ulica San Lorenz 3 Telfï!on Cul il WS SS S www.agiicentersrl.Ët t- noil: i; ¡v:m^ricenieK-i libe -ü.i[ SVETOVANJE IN SERVIS Semena, krma, fltokemija, enoloyiju amito log rja, plastika vse za vrtnarstvo in ho rliku 11 uro »K te * MOTORNA KOSA rAGDAD A agrokom L MVRAKIA GIORDANO RIOSA Več kol dvajset M izkušenj za^oiadjajd n^jviiie kakovost po najbolj ugodni teni < MOTOKULTIVATOH MOTORNA A _____ KOSILNICA / / = *J lit^fl Ï VrSO KOTLAČNI ÈISTHMIK IAQ.QÜ Ï ŠKARJE ZA ÍIVO MEJO d w|b Al i <4 K-M'D f- n ■ • tI''" Državna cesta 14, le 500 m po mostu na Soči * Papariano d i Fiumicello {UD), Tel, ¡n faks 0431 96965B - Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih 4 Četrtek, 24. aprila 2008 GOSPODARSTVO CELOVEC - Sodelovanje med SGZ in SDGZ Okusi Krasa očarali Korošce na večeru v Bilčovsu Gospodarski organizaciji uresničili dogovor o poglobljenem sodelovanju CELOVEC - Tudi kulinarika močno zbližuje ljudi. O tem priča zelo uspel večer gostincev in drugih turističnih podjetnikov s Tržaškega, ki so se v torek predstavili v »trijezični« gostilni Miklavž v Bilčovsu na Koroškem. Odziv na večer kraške kulinarike pod geslom Okusi Krasa je presegel vsa pričakovanja, kajti v gostilni je skoraj zmanjkalo prostora. In prireditev je krepko odmevala tudi v koroških medijih - v slovenskih kot tudi nemških, na radiu, televiziji in v tiskanih medijih. Sedaj naj bi sledil naslednji korak, in sicer predstavitev Koroških kulinaričnih specialitet na Tr žaš kem. Prireditev Okusi Krasa je bila sad še mladega, toda očitno zelo perspektivnega sodelovanja Slovenske gospodarske zveze (SGZ) v Celovcu in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ( SDGZ) v Trstu. Svoje pa je prispevalo tudi pred letom sklenjeno pobratenje med občinama Bilčovs na Koroškem in Repentabor na Tržaškem. Dogovor o (poglobljenem) sodelovanju med SGZ in SDGZ je bil podpisan šele sedmega marca letos, novi partnerji iz Italije pa so po uspešni predstavitvi kraških posebnosti v Sloveniji v najkrajšem času predstavili Okuse Krasa tudi na Koroškem. Gre za predstavitev specialitet, dobrot, ki segajo od skrivnosti kraške kuhinje do degustacije izvirnih pijač. Z njo pa je bilo povezano tudi povabilo koroškim gostincem, na vrnejo tako uspel začetek sodelovanja in pridejo s svojimi kulinaričnimi (in tudi turističnimi) posebnostmi na Tržaško. Tajnik SDGZ Davorin Devetak je možnosti prihodnjega sodelovanja še razširil in Korošcem ponudil sodelovanje ne le na gostinskem in turističnem področju ter med pobratenima občinama in zamejskimi gospodarstveniki. Lahko bi se razvilo tudi poglobljeno sodelovanje med deželama Furlanijo-Julij-sko krajino in Koroško - npr. po vzorcu že ustaljenih projektov regijskega sodelovanja na obeh straneh italijansko-slovenske meje. Pobuda je že padla na plodna tla. Predsednik SGZ Benjamin Wakounig jo je izrecno pozdravil, njegova poslovod-kinja Marina Einspieler pa je menila, da bi oblike in področja sodelovanja lahko razširili tudi na druge, morda na prvi pogled ne nujno gospodarske oblike sodelovanja. Vsekakor pa je več ali manj že dogovorjena predstavitev koroških gostincev na Tržaškem. Ivan Lukan PRISTANIŠČA V Luki Koper se ekologija ■ v* •• druži z energijo KOPER - Nadzorni svet Luke Koper je imenoval Borisa Marzija za novega člana uprave in potrdil dva ekološka projekta. Pri prvem gre za ustanovitev podjetja, ki bo iz zaolje-nih ladijskih vod predelovalo kurilno olje, v drugem pa za postavitev fo-tovoltaične elektrarne. Ladje, ki prihajajo v pristanišče, so namreč dolžne predati zaoljene vode, Luka Koper pa trenutno te odpadke odvaža na uničenje. Z novim podjetjem Ecoporto Koper, v katerem bo imela Luka Koper 24,9-odstotni delež, bo mogoče na podlagi inovativne tehnologije te odpadne vode predelovati v kurilno olje in ga uporabiti za lastne potrebe ali pa prodajati na trgu. Drugi projekt zadeva postavitev fotovol-taične elektrarne z nazivno močjo dveh megavatov in s postavitvijo sončnih kolektorjev na strehah skladiščnih površin. Luka Koper bo v novoustanovljeno podjetje Adia Sole stopila a 24,9-odstotnim deležem. Utrinek z zelo uspele predstavitve Okusov Krasa v Bilčovsu a. waltritsch KMEČKA ZVEZA - Novi predsednik organizacije je Franc Fabec Z mladimi v prihodnost Podpredsednika Sidonja Radetič in Andrej Bole - Pomlajen tudi izvršni odbor - Potrjen tajnik Edi Bukavec TRST - Ljubezen do kmetijstva in predvsem navezanost na ozemlje sta glavna vzgiba, zaradi katerih je novi predsednik Kmečke zveze Franc Fabec sprejel nalogo, ki bo glede na normative, birokracijo in splošno problematiko primarnega sektorja nedvomno zahtevna. Sicer gleda KZ v prihodnost z optimizmom, k smeli bodočnosti pa bo nedvomno prispevala korenita pomladitev stanovske organizacije, za katero se je v sredo zvečer odločil glavni svet Kmečke zveze. Po dolgoletnem predsedovanju Alojza Debelisa je krmilo KZ prevzel Franc Fabec. Na seji glavnega sveta, ki je bila v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, je glavni svet za podpredsednika imenoval Sidonjo Radetič in Andreja Boleta. Kmečko zvezo bo torej v novem mandatu vodila trojica mladih. Glavni svet je tudi potrdil tajnika Edija Bukavca, imenoval člane izvršnega odbora KZ ter člane 13 posvetovalnih komisij. Ustanovili so tudi novo komisijo, ki se bo posvečala promociji in trženju žlahtnih proizvodov in pridelkov. Novi izvršni odbor je tudi pomlajen in ga sestavljajo poleg predsednika Fabca in podpredsednikov Radetičeve ter Boleta člani Alojz Debelis, Mario Gregorič, Suzana Lovrečič, Matej Lupinc, Walter Orel, De-van Sancin, David Sardoč, predsednik pa-tronata Inac Walter Stanissa in Bukavec. Sicer se je glavni svet še pred začetkom seje sestal z novoizvoljenima slovenskima deželnima svetnikoma Igorjem Ko- cijančičem in Igorjem Gabrovcem. Dosedanji predsednik Debelis jima je čestital za izvolitev in poudaril plodno sodelovanje med KZ in slovenskimi deželnimi svetniki v zadnji zakonodajni dobi. Tako bo tudi v prihodnosti, sta zagotovila svetnika. Debelis ju je nato podrobno seznanil s težavami, ki pestijo kmetijstvo, od pretirane birokracije do problematike evropsko zaščitenih območij. Še zlasti pa je naglasil zahtevo po novi deželni kmetijski politiki. Dosedanja deželna vlada je namreč po njegovih besedah le izvajala evropsko kmetijsko politiko, ki pa je splošna in ne upošteva specifičnosti različnih območij. Zaradi teh in drugih razlogov je torej nujna konferenca Čestitke SKGZ Francu Fabcu Slovenska kulturno-gospodarska zveza je Francu Fabcu ob izvolitvi za predsednika Kmečke zveze izrazila iskrene čestitke. Gre namreč za pomembno stanovsko organizacijo, ki skrbi za valorizacijo tistega ozemlja, kjer smo Slovenci zgodovinsko prisotni in kjer želimo, čeprav v spremembah prostora in časa, biti še vedno doma, je zapisano v tiskovnem sporočilu SKGZ. Sočasno skrbi KZ za ohranjanje in razvoj kmetijskih in sorodnih dejavnosti, ki so del naše kulture in obenem pomemben gospodarski resurz. Na tem področju smo Slovenci v Italiji dosegli tudi izjemne rezultate in to na vsedržavni in evropski ravni, nadaljuje SKGZ v tiskovni noti. Na koncu se krovna organizacija zahvaljuje dosedanjemu predsedniku KZ Alojzu Debelisu, ki je v svojih mandatih dokazal veliko požrtvovalnosti, resnosti pri delu in poznavanje stvarnosti, s katero se je soočal. Po dobro opravljenem delu prepušča Debelis vodstvo KZ mlajšim, kar je jamstvo, da bo organizacija še naprej živa, aktivna in sposobna novih izzivov, sklene tiskovno sporočilo SKGZ. _ EVRO 1,S769 $ -1,07 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. aprila 2008 evro (povprečni tečaj) valute 24.04. 23.04. ameriški dolar 1,5769 1,5940 japonski jen 163,07 11 0336 164,30 111304 kitajski juan ruski rubel krona 37,0710 7,4627 37,2430 7,4623 Ual IjIVa MUlla britanski funt O/^HCKS krona 0,79800 9,3020 0,80345 93185 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 7,9595 25 128 7,9250 25,075 LOl\a MUI IG švicarski frank 1,6156 1,6077 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtoliski 7 At 252,26 34181 251,70 34169 UUMjM LlUL kanadski dolar av/cfralcU Holar 1,6042 1 6689 1,6154 1,6755 avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski 1,9558 3,5920 1,9558 3 5780 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona II1"0\/cki ifac 32,406 3,4528 32,355 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats nra7lMCKI TAal 0,6987 2 6137 0,6974 2,6980 Ul ol.U\dIVI ICal islandska krona ti irika lira 116,96 2,0471 117,43 2,0656 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2680 7,2670 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 24. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,88625 2,90688 3,02813 3,0775 LIBOR (EUR) 4,38563 4,83375 4,86688 4,93875 LIBOR (CHF) 2,51333 2,86333 2,95 3,11167 EURIBOR (EUR) 4,386 4,837 4,865 4,935 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.1SS,90 € -364,72 I TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 24. aprila 2008 Novi predsednik Kmečke zveze Franc Fabec med udeleženci seje glavnega sveta organizacije kroma o uporabi ozemlja v tržaški pokrajini, je poudaril Debelis. Glavni svet je nato podal oceno občnega zbora, ki j e bil 11. aprila. Z njega je izšlo, daje treba v danih razmerah ciljati na »globalno« kakovost, od pridelkov do samega ozemlja. KZ namerava vsekakor učinkovito izvajati deželni program za podeželski razvoj. Med mnogimi vprašanji, o katerih so še razpravljali na srečanju, sta bila prireditev tiskovne konference v zvezi z razsodbo DUS o zaščitenih območjih in sodelovanje Kmečke zveze na razstavi Podeželje v mestu, ki bo 25. maja v Mariboru ob udeležbi kmetijskih ministrov EU. A.G. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,52 IMTTIDCI IDDDA 31 3Q -0,71 KRKA 1 1 IKA KOPER 90,45 +2,92 -0,95 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 62,31 254,27 -0,08 +0,19 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 607,17 244,62 -2,32 +0,27 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 101,91 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 50,00 ISTRABENZ 87,11 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,57 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A +5,62 +1,52 -1,96 -1,35 -2,49 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 81,57 740,00 -0,59 +0,68 -1 67 TERME ČATEŽ ŽITO 425,07 238,00 +2,51 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 24. aprila 2008 +0,44 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,2975 8,385 +2,11 -0,15 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 20,65 12,48 -0,34 +1,78 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,7925 8,05 -0,05 -0,64 EDISON ENEL ENI 1,577 6,97 +1,61 +0,45 FIAT FINMECCANICA 24,27 14,08 21 5 -0,29 +3,96 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 26,09 -0,78 -0,65 -0 17 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 28,73 5,325 +2,90 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 4,81 19,48 1639 +0,29 -1,03 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,69 13 33 +0,56 -1,01 -0 16 PARMALAT PIREMI e C 2,1375 +0,68 -1 03 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,528 28,8 412 -1,00 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,08 -0,58 -0,01 TENARIS TERNA 1,328 16,94 2 8175 +0,23 -2,09 UBI BANCA UNICREDITO 16,78 +0,95 -0,82 UNICREDIIO UNIPOL 4,79 2 +3,21 -0,50 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 115,87 $ -0,16 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. aprila 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.247,60 1.810,17 -0,85 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.071,37 116,62 -0,93 -0,71 -0,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.695,23 1.973,19 +2,10 -0,70 Dll\J, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.083,22 1.571,71 +1,35 +0,39 DCICA 1 J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 871,87 4.450,47 +0,65 -0,29 Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 23.195,12 5.750,46 -1,42 -0,03 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.848,95 1.928,36 +0,67 +1,14 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 1.388,82 1.504,51 6.821,32 6.050,70 4.929,55 4.071,8401 4.071,8401 +0,64 +0,08 +0,39 -0,54 -0,31 +0,57 Al X, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 1.564,1 3.761,96 13.540,87 3.177,55 25.680,78 3.583,03 16.721,08 +0,58 -0,04 -0,28 -0,51 +1,55 +9,29 +0,14 / ALPE-JADRAN Četrtek, 24. aprila 2008 5 LJUBLJANA - Blažinova, Gabrovec in Kocijančič pri zunanjem ministru Ruplu V odnosih do Slovenije in manjšine ne sme priti do korakov nazaj Slovenija od novih vlad v Rimu in v FJKpričakuje spoštovanje vseh zaščitnih določil LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v Ljubljani sestal z novoizvoljenimi predstavniki slovenske manjšine v italijanskem senatu in v deželnem svetu. Odnose med Slovenijo in Italijo ter FJK so na srečanju ocenili kot dobre, predstavniki manjšine pa so ob tem po uda ri li, da pri tem ne sme pri ti do korakov nazaj. Rupel je v izjavi za javnost po srečanju s senatorko Tamaro Blažina ter deželnima svetnikoma Igorjem Kocijančičem in Igorjem Ga-brovcem kot pomembno izpostavil, da ima slovenska manjšina v Italiji svoje predstavnike v glavnih ustanovah države. Odnose med Slovenijo in Italijo je ob dejstvu, da sta državi skupaj v Evropski uniji in da so padle tudi fi-zič ne ovi re, oce nil za ta ko dob re kot še nikoli v preteklosti. »Sodelovanja je veliko, odprtih vprašanj malo,« je dejal. Zato je izrazil pričakovanje, da se odnosi med državama ter med Slovenijo in FJK ne bodo spremenili na slab še, tem več le še na bolj še. To pri ča ko va nje mu je na sre ča -nju v sredo potrdil tudi dosedanji evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini, ki naj bi v novi italijanski vladi postal zunanji minister. Kot je dejal Rupel, se glede na sre di no sre ča nje lah ko tu di manj -šina nadeja podpore in dobrega sodelovanja v prihodnje. Tu di se na tor ka Bla ži na je iz po -stavila, da je za manjšino pomembno, da so bili njeni predstavniki tudi tokrat izvoljeni tako v deželni kot v italijanski parlament. Kar zadeva zaščito na rod ne skup nos ti, se manj ši na po besedah Blažine nadeja, da po volitvah ne bo prišlo do nazadovanja, saj jo zagotavljata zakona tako v FJK, kot v Rimu. Od novih vlad v Rimu in FJK pričakuje spoštovanje zaščitnih norm in udejanjanje tistih delov zakonov, ki še niso bili uresničeni. Njuno delo pa bodo po be se dah Bla ži ne oce nje va li brez predsodkov na podlagi konkretnih dejanj, bodo pa tudi v stalnem stiku s slo ven sko vla do. Tudi deželni svetnik Kocijančič je po uda ril, da bo do vla do v Ri mu in FJK ocenjevali na podlagi uresničevanja zakonskih okvirjev. Za to si morajo prizadevati tudi manjšinski predstavniki, čeprav so sedaj tako na državni kot na deželni ravni v opoziciji. »Korakov nazaj ne sme biti, ne v odnosih med Italijo in slovensko narodno skupnostjo kot tudi ne v relaciji med Italijo in Slovenijo,« se je s sogovorniki strinjal deželni svetnik Gabrovec. Kot je dejal, so zaradi tega Ruplu iz ra zi li pri ča ko va nje in skrb, da bo do na po memb nih stra teš kih mes -tih v Italiji ljudje, »ki so po kulturi odprti in občutljivi na razvoj prostora«. Menil je, da so tudi v na volitvah zmagoviti desni sredini taki ljudje. Ob tem je omenil Frattinija, po njegovih besedah pa je tudi novi predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo zagotovil, da bo odprt do manjšine in razvoja odnosov s Slovenijo. Na srečanju so govorili tudi o položaju Glasbene matice in o potrebi po večnamenskem centru v Benečiji. Gle de no ve rim ske vla de se je ba ti po -litičnega vpliva tržaške desnice, v deželni upravi pa bo za Slovence zelo pomembno komu bo predsednik Tondo poveril odborništvo za kulturo, šolstvo in jezikovne skupnosti. (STA-CR) Od leve Igor Kocijančič, Dimitrij Rupel, Tamara Blažina in Igor Gabrovec bobo LJUBLJANA - Cankarjevo tekmovanje v znanju materinščine Goriška dijakinja »zlata« Costanza Aleksija Frandolic obiskuje klasični licej Trubar - S Cankarjevim zlatnikom jo bo obdaril predsednik Türk Costanza Aleksija Frandolic, dobitnica zlatega priznanja bumbaca LJUBLJANA - Costanza Aleksija Frandolic, dijakinja prvega liceja na zavodu Primož Trubar v Gorici, je med štirimi dobitniki zlatega Cankarjevega priznanja, ki jih bodo nagradili danes v Narodnem domu v Celju. Na prireditvi z začetkom ob 11. uri bo slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Danilo Türk. Poleg Costanze so si zlato priznanje prislužili še Janž Snoj iz Ljubljane, Urša Kac iz Slovenske Bistrice in Barbara Hüll iz Murske Sobote. Prvič v zgodovini tekmovanja v znanju slovenskega jezika bodo vsi štirje poleg zlatega priznanja prejeli tudi Cankarjeve zlatnike, ki bodo zableščali ob njihovih imenitnih spisih, podelil pa jim jih bo predsednik Türk. Nagrada za goriško dijakinjo je obenem tudi priznanje za klasični licej Trubar in slovensko šolstvo v Italiji. Z goriškega liceja se je Cankarjevega tekmovanja udeležilo letos dvajset dijakov, najvišje med njimi pa se je povzpela Costanza pod mentorstvom profesorice Damjane Devetak. VIDEM Livon zavrnil trditve Sara in Collina VIDEM - »Parlamentarca Ferruc-cio Saro in Giovanni Collino nista natančno pregledala računov in sta se nanašala na staro revizorsko poročilo. Primanjkljaja ni,« je povedal upravni direktor videmske univerze Daniele Livon v odgovor na navedbe Sara in Collina v zvezi s finančnim vodenjem univerze pod vodstvom rektorja Furia Hon-sella, ki je kandidat leve sredine za vi-demskega župana na nedeljski in ponedeljkovi balotaži. »Primanjkljaja v višini 2,7 milijona evrov o katerem govorita, enostavno ni,« je še dejal Livon in dodal, da Saro in Collino očitno nista dovolj pazljivo pregledala dokumentov, saj bi morala ob podatkih iz bilance za leto 2007 upoštevati poročilo nadzornega odbora za isto leto in ne predvidevanj za prihodnje leto, ki pa so jih člani nadzornega odbora tudi že popravili v pozitivnem smislu. Saro in Collino sta v odzivu na Li-vonove izjave še enkrat poudarila, da so njuni računi točni in slonijo na podatkih, ki so jih pripravili na univerzi. VOLITVE - Po nedavnem porazu Demokratična levica gleda v prihodnost VIDEM - Demokratična levica, ki je nastala iz leve struje nekdanjih Levih demokratov, želi ostati subjekt v sklopu združene levice. Na parlamentarnih volitvah je v sklopu Mavrične levice sicer doživela polom, v no vem de žel nem sve tu pa jo bo za -stopal Stefano Pustetto, ki bo član svetniške skupine Mavrične levice. Po leg Pus tet ta bos ta sku pi no se stav -ljala še Igor Kocijančič in Roberto Antonaz, ki sta odraz Stranke komunistične prenove. Pristaši Demokratične levice so na skup šči ni v Ron kah oce ni li, da se morajo razni levičarski subjekti odkrito vprašati o volilnem porazu, morajo pa še naprej vztrajati na politični sceni. Na deželni ravni menijo, da je bil vo lil ni pro gram De mo -kratske zaveze, kljub vsemu, dober program, pri katerem velja vztrajati. Komponenta poziva svoje somišljenike, da na ne delj skih in po ne delj ko vih županskih volitvah v Vidmu brez oklevanja podprejo nekdanjega rek- Novoizvoljeni DEŽELNI SVETNIK Stefano Pustetto torja tamkajšnje univerze Furia Hon-sella (leva sredina), ki se bo v drugem volilnem krogu spoprijel z Enzom Cainerom, kandidatom desnosredin-ske koalicije. Poraz na volitvah je povzročil hudo krizo v sklopu Demokratične levice na državni ravni. Koordinator gibanja, dosedanji minister za znanstveno raziskovanje in univerzo Fabi-o Mussi je namreč nepreklicno odstopil, nekateri vidni predstavniki pa razmišljajo o vstopu v Demokratsko stranko. TRGOVINA - Novost so predstavili včeraj v Vidmu V Palmanovi bo 8. maja zaživel Palmanova Outlet Village VIDEM - Skupna površina 110 tisoč kvadratnih metrov, 90 trgovin, 2500 parkirišč, 500 neposrednih delovnih mest in 200 delovnih mest v povezanih dejavnostih (čiščenje, varnost ipd.) - to so izstopajoče številke nakupovalnega središča Palmanova Outlet Village, prvega tovrstnega »potrošniškega raja« v severovzhodni Italiji. Naložba v strukturo, projektirano v obliki naselja v lokalnem arhitekturnem slo- gu, je vredna 80 milijonov evrov, izvedla pa jo je družba Promos iz Bergama s sodelovanjem avstrijske nepremičninske družbe Volksbank Real Estate in nekaterih zasebnih investitorjev. Palmanova Outlet Village ima strateško lego na križišču treh avtocestnih smeri, ki prihajajo iz Avstrije, Slovenije in Benetk. Nahaja se namreč ob izvozu iz avtoceste A4 pri Palmanovi, po kateri letno vo- V »outlet naselju« (na posnetku ena od prodajaln) je že skoraj vse nared za uradno odprtje zi okrog 40 milijonov vozil. Outlet lahko tako računa na potencialni bazen okrog tri milijone kupcev. Kupce bo od 8. maja naprej, ko je predvideno slovesno odprtje outleta, sprejelo okolje, ki se bistveno razlikuje od trgovskih središč, kakršnih smo vajeni. Stavbe so namreč nizke, največ enonadstrop-ne, zgrajene po zgledu srednjeveških trgov, z uličicami in trgi, z lokalnim rastlinjem, drevesi in udobnimi otoki za pešce, da se bodo čutili kot doma. V trgovinah, ki so pravzaprav tovarniške prodajalne, čeprav se označujejo z angleško besedo outlet, pa bodo kupci našli optimalno razmerje med kakovostjo in ceno. V glavnem bodo na prodaj izdelki iz preteklih sezon, s cenami, ki bodo v primerjavi s tistimi v normalni po-nubi nižje za 30 do 70 odstotkov. Poleg obleke in obutev bodo v outletu tudi trgovine s ponudbo za dom, za šport in prosti čas, kot seveda tudi bari, restavracije. Na slovesnem odprtju 8. maja bo botra dogodka Elisabetta Canalis, ob 20. uri pa bo outlet odprl vrata za obiskovalce z izrednim nočnim odprtjem trgovin. 6 Petek, 25. aprila 2008 ALPE-JADRAN / 8. IN 9. MAJA - V času predsedovanja Evropski uniji Ljubljana gostiteljica srečanja županov evropskih prestolnic Vabljeni župani prestolnic članic EU, kandidatk za članstvo in držav iz prostora nekdanje Jugoslavije LJUBLJANA - Ljubljana bo 8. in 9. maja gostila mednarodno konferenco županov evropskih prestolnic. Na srečanje so vabljeni župani 33 prestolnic iz članic EU, držav kandidatk za članstvo in držav, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije. Na konferenci naj bi po napovedih sprejeli tudi deklaraciji, ki naj bi potrdili smernice za naprej. "Naša želja je, da nihče od županov ne ponavlja napak in da se uči mo iz na pak dru gih," je na vče rajš -njem brifingu za novinarje dejal ljubljanski župan Zoran Jankovic. Treba je iskati dobro prakso, je dodal in poudaril, da so mesta tista, ki lahko pokažejo, kako je moč sodelovati. Po njegovih besedah je velika čast za Ljubljano, da v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji gosti župane evropskih prestolnic. "Od prestolnic smo pripravljeni prevzeti tisto, kar imajo dobrega, vendar pa ima tudi Ljubljana kaj pokazati," je še dejal ljubljanski župan. Stroški srečanja bodo po navedbah Jankovica znašali okoli 100.000 evrov. Večina srečanja bo potekala v mestni hiši, s čimer organizatorji po besedah vodje mestnega oddelka za mednarodne odnose Zdenke Šimono-vič želijo poudariti, daje Ljubljana središče dogajanja. Vzporedno z mednarodno konferenco bo potekal Evropski forum 2008, na katerem bodo voditelji članic ter najuglednejši predstavniki institucij EU razpravljali o aktualnih vpra šanjih, po ve za nih z od no si v EU. Prvi dan srečanja županov bosta po te ka li okro gli mi zi, o vlo gi pres -tol nic v med kul tur nem di a lo gu in us -tvarjanju aktivnega sožitja ter o odnosih med glavnim mestom in državo. V zve zi s tem naj bi žu pa ni tu di spre je -li deklaraciji. Zbrane naj bi nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk, medtem ko udeležba predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa še ni potrjena. Zvečer pa bo na Pogačarjevem trgu koncert Slovenske filharmonije Evropa Ljubljani, Ljubljana Evropi. Drugi dan, 9. maj a, naj bi se župani udeležili slovesnosti ob ljubljanskem mestnem prazniku in dnevu Evrope. Ogledali naj bi si tudi dogodek Evropska vas, ki ga pripravlja Osnovna šola Bežigrad, in se seznanili s projektom Razdeljeni bog - zgodbe iz različnih evropskih mest. V Mestni občini Ljubljana želijo tu di po ka za ti bo gat utrip mes ta in vi -zijo za razvoj mesta. (STA) Ljubljana bo v začetku maja gostila srečanje županov 33 evropskih prestolnic LJUBLJANA - Predsednik Slovenije odlikovanje podelil včeraj Danilo Türk z redom za izredne zasluge odlikoval Franceta Bučarja LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk je z redom za izredne zasluge odlikoval Franceta Bučarja. Kot je ob predaji odlikovanja povedal Türk, se je Bučar izkazal kot mož, ki izjemno ceni resnico in jo neumorno tudi išče. "Njegov odnos do resnice je bil vselej temeljna etična zapoved, ki ga je vodila skozi življenje in ki ga je naredila velikega," je dejal. Türk se je Bučarja spomnil še iz časov, ko j e bil študent prava, Bučar pa profesor na pravni fakulteti. Spomnil je, da so študentje v svojem lastnem prizadevanju za resnico "požirali" njegov knjige. "Nikoli ne smemo podcenjevati iskrene želje mladih ljudi, da resnico najdejo. In to je bilo v časih, ko je bila resnica pokrita z debelimi plastmi ideologije, doktrine in pot do nje ni bila lahka. Profesor Bučar je bil eden tistih, ki so s svojim delom, pisanjem in intelektualno prodornostjo dokazovali, da je resnico mogoče najti in jo je mogoče pokazati mladim," je dejal. In dodal, da je bil to izjemen prispevek, ki je vsej nje- govi generaciji ostal v večnem spominu. France Bučar je po prejemu odlikovanja poudaril pomen miselne osvoboditve in svobode duha. Ta je po njegovem izjemnega pomena tudi danes. Spomnil je, da problem današnje dvo-strankarske ali dvopolne usmerjenosti naše družbe ni toliko vprašanje pritiska preteklosti, ampak vprašanje naše mentalne osvoboditve. "Svet namreč ni samo črno bel, svet ni samo levi in desni, ampak je veliko bolj pester in mno-gostranski. Šele, ko smo osvobodili sebe, šele potem smo lahko dejansko za- France Bučar gledali svet v vsej njegovi lepoti in dejanski razsežnosti," je dejal. Ugledni slovenski pravnik, 85-let-ni Bučar, je bil predsednik slovenske skupščine v mandatu 1990 - 1992, prvem po demokratičnih parlamentarnih volitvah. Dejavno je sodeloval v procesu nastanka samostojne slovenske države ter pri pisanju slovenske ustave, znan je po svojem političnem ter tudi po svojem publicističnem delovanju. Lansko leto je izšla Bučarjeva knjiga Rojstvo države - Izpred praga narodove smrti v lastno odgovornost. (STA) Pester konec tedna v Lipici LIPICA - Lipiška kobilarna to soboto in nedeljo prireja Vikend konjev in tradicije. Prikazali bodo lov na lisico, v katerem bo v soboto od 10. do 12.30 ure sodelovalo 70 konjenikov, 20 psov in 10 kočij. Prireditev bo spremljal lovski zbor iz Turina. Sledil bo prikaz tradicije podkovanja lipicancev v kovačiji in vpreganja kočij, od 13.30 do 15.30 ure bodo na vrsti otroška lutkovna predstava Bicikleta in otroške ustvarjalne delavnice, prvi dan pa bodo zaključili ob 16. uri s skupnim nastopom lipiške klasične šole jahanja z glasbo v živo lovskega zbora iz Turina in Ensamble Guido Monaco iz Firenc z modernimi rogovi, bobni, trobentami itd. Nedeljski program se bo pričel ob 11. uri z mašo v dolini lurške matere božje, kjer bosta zapela gostujoča zbora iz Italije, na hipodromu pa bodo ob 12. in 16. uri predstavili sokolarstvo s sedmimi ptiči, lipicancem in psi. Po mimohodu konjenikov (ob 13.uri) in prikazu tradicije podkovanja lipicancev v kovačiji in vpreganja kočij (ob 13.30 uri) bo ob 14.30 uri v Lipico prišla tradicionalna konjska vprega fu-renga iz Vipave, ki bo po 9 urah vožnje pripeljala vipavsko vino, ki ga bo mogoče tudi poskusiti. Sledil bo prikaz lipiške šole jahanja ter so-kolarstva. V Lipici pa bo oba dni tudi tržnica domače obrti in običajev, poskrbljeno pa bo tudi za gostinsko ponudbo, v nedeljo pa si bom mogoče od 10. do 18. ure ogledati tudi nastopajoče ptiče (orla, sokole, tudi redkega belega polarnega sokola, puščavskega jastreba harris Halk, rdečerepega in orlovskega kragulja) ter istrskega hrta jelenar-ja kot največjo pasmo psov. (O.K.) Natova pomorska bojna skupina v Koprskem zalivu KOPER - V Koprski zaliv je včeraj priplula Natova stalna pomorska bojna skupina 2. Glavni namen obiska je vzpostaviti stik z gostitelji in predstavitev Natovih zmogljivosti. Skupino sestavlja šest ladij; turška poveljniška ladja TGC Sail-hreis, angleška fregata HMS Somerset, grška fregata HS Hydra, ameriški rušilec USS Gonzalez, nemška fregata FGS Niedersachen in italijanska fregata ITS Euro. Natovo pomorsko bojno skupino 2 običajno sestavljajo ladje iz več držav, ki si med seboj izmenjujejo vloge. Te države so Grčija, Nemčija, Španija, Nizozemska, Italija, Turčija, Velika Britanija in Združene države Amerike. V Sloveniji bodo do 28. aprila, gre pa za načrtovan obisk skupine ladij, ki enkrat letno obiščejo vse države Sredozemlja in Črnega morja. STV RAI - Drevi ob 20.50 Nemi kratkometražni film Ivana Gergoleta Ko ogenj ugasne TRST - Da nes bo ve čer ne mu te le vi zij ske mu dnevniku na STV RAI ob 20.50 sledila mesečna rubrika Slovenski film: na sporedu bo kratkometražec doberdobskega režiserja Ivana Gergoleta z naslovom Ko ogenj ugasne. Gre za nemi film iz leta 2006, ki so ga uspešno predstavili na številnih filmskih festivalih po Italiji, in prikazuje občutke bivše deportiran ke v kon cen tra cij sko ta bo riš če ob raz nih vsa ko -dnevnih dogodkih, ki pa jo vklepajo v spomine preteklosti. V njem nastopa Vilma Braini, ki je leta 1945 tri mesece preživela v nemškem taborišču Bergen Belsen. Kratkometražni film Ko ogenj ugasne je rea li zi ra la go riš ka Transmedia. V nedeljo 27. aprila pa bo, prav tako po večernem televizijskem dnevniku približno ob 20.50, na sporedu celovečerni dokumentarni film Edi Šelhaus - Bil sem zraven, v katerem spoznamo življenjsko zgodbo letečega fotoreporterja in snemalca. Scenarij in režijo je podpisal tržaški rojak Jurij Gruden. Film iz le ta 2007 je re a li zi ra la film ska hi ša Ars me -dia iz Ljubljane ob koprodukciji Radiotelevizije Slovenija in Kinoateljeja iz Gorice. Do ku men tar ni film Edi Šel haus - bil sem zra -ven bodo ponovili v četrtek 1. maja prav tako po televizijskem dnevniku. KOBARID - Ribič iz Žalca v Soči ujel kapitalno postrv Narasle in motne vode rek so najbolj primerne za dober ulov KOBARID - V teh dneh, ko v Soški dolini ljubitelji ribolova obupujejo, se je 43 letnemu Zdrav-ku Novaku iz Žalca nasmehnila sreča, saj je v Soči pod vasjo Idrsko v neposredni bližini Kobarida ujel kapitalno soško postrv (na posnetku). Novak, ki sicer prihaja iz Žalca, je že vrsto let član Ribiške družine Tolmin in letno na Soči in njenih pritokih preživi okoli 20 dni. Pravi, da je Soča zakon in hkrati najlepša reka v Evropi, kar znajo povedati tudi številni tuji ribiči, ki jih v Soško dolino privablja gorska lepotica s svojo smaragdno zeleno barvo in seveda avtohtona soška postrv. Novakova postrv je merila 90 centimetrov in tehtala nekaj več kot 8 kilogramov. Ribiči znajo povedati, da je soška postrv izjemno velik zalogaj za ribiča, saj jih je veliko težje ujeti kot druge vrste rib, poleg tega pa se je potrebno z njo pošteno boriti. Novak se je na Soči znašel čisto po naključju, saj je bil na poslovnem obisku in se odločil, da kljub ne preveč obetavni napovedi, dežju in visokem vodostaju reke, nekaj časa posveti tudi ribolovu. Kot pravi, je čas za lov kapitalnih rib prav obdobje večjih deževij, ko so reke narasle in motne, saj se tako velike ribe sicer povečini skrivajo v globokih tolmunih in iščejo zavetje pod skalami.Opo- zarja pa tudi, da je ribolov v takšnih razmerah le za zelo izkušene ribiče in tudi veliko bolj nevaren kot v običajnih razmerah. V svojo dolgoletni ribiški karieri, ribič je namreč že od svojega 6. leta, je ulovil že nekaj večjih rib (1,90 m dolgega soma na Šmartinskem jezeru, pa 33 kilogramskega gofa v Jadranskem morju), vedno pa si je želel upleniti kapitalno soško postrv. In uspelo mu je. Ujeta postrv se je zadnje čase izdatno prehranjevala, saj so v njeni notranjosti našli 35 centimetrskega lipana in še več manjših ribic, s katerimi se tako velike ribe prehranjujejo. Po ulovu je v skladu s pravili navdušen ribič poklical ribiškega čuvaja Roberta Svetičiča. Ta je povedal, da se je Novaku nekoliko tresel glas, zato ga je v prvem trenutku zaskrbelo, da se je kaj zgodilo, a ga je ta prepričal v nasprotno in svojo živčnost in adrenalin utemeljil z novico o ulovu. V Ribiški družini Tolmin letos pričakujejo rekordno sezono obiska ribičev iz vsega sveta, med katerimi prevladujejo Francozi, za njimi so Italijani, na tretjem mestu pa Avstrijci, se pa zgodi in to vse pogosteje, daje na rekah v Soški dolini tudi vse več ribičev iz drugih kontinentov. Carmen Leban / ITALIJA Petek, 25. aprila 2008 7 OSVOBODITEV - Predsednik republike včeraj sprejel borčevske organizacije in oborožene sile Napolitano: Izpolniti obljubo, ki jo predstavlja 25. april 1945 S tem je posredno odgovoril na predlog Gustava Selve in drugih, da bi ukinili praznovanje RIM - »25. april 1945, dan osvoboditve iz temnega obdobja nacifašizma in vojne, je obljubljal novo Italijo, resnično ustavo državljanov, dejansko demokracijo ter družbeni in ekonomski razvoj za vso državo. Danes smo izzvani k še večji zavzetosti za izpolnitev tiste obljube. Prav zaradi tega ne smemo pozabiti 25. aprila, datuma, ki ima za vse nas slovesen pomen. Zlasti mladi so poklicani, da se postavijo po robu novim oblikam avtoritarizma in integralizma, ki predstavljajo negacijo vrednot odporniš-tva.« Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj na predvečer praznika osvoboditve na Kvirinalu sprejel predstavnike borčevskih organizacij in oboroženih sil z obrambnim ministrom Arturom Parisijem na čelu. Napolitano bo danes položil venec pred rimskim Oltarjem domovine na Trgu Venezia v spomin padlim v osvobodilni vojni, nato pa se bo udeležil slovesnosti v Genovi, simbolnem mestu partizanskega upora proti fašizmu. Državni poglavar se bo na tak način indirektno odzval na polemike, ki so se tudi letos razvile glede umestnosti ob-hajanja tega praznika. Polemiko je tokrat posebno razvnel dosedanji senator Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode Gustavo Selva. Predlagal je ukinitev komemoracij ob 25. aprilu, češ da gre »le za retorično in neresnično manipuliranje zgodovinskih dogodkov, saj si vse te časti uporništvo in partizani ne zaslužijo«. Na to izjavo se je že odzval voditelj le-vosredinske Demokratske stranke Walter Veltroni, ki meni, daje 25. april praznik vseh Italijanov, saj jim je bila takrat ponovno dana svoboda govora in mišljenja. Sicer pa bodo mnogi praznik osvoboditve izpod nacifašizma bojkotirali indirektno. Tako je milanska županja Leti-zia Moratti, sicer predstavnica Ljudstva svobode, že dala vedeti, da se ne bo mogla udeležiti spominskih svečanosti »zaradi drugih obvez«. Marsikdo se je tudi kritično obregnil ob komika in politika Beppa Grilla, daje izbral prav 25. april za prireditev drugega svojega »Vaffa-Dayja«, ki bo sicer namenjen svobodni informaciji. Osrednji shod bo v Turinu, kjer bo Grillo nastopil z vrsto gostov. Sicer pa bodo njegovi pristaši v Turinu in v drugih italijanskih mestih zbirali podpise za razpis treh referendumov, in sicer za ukinitev časnikarske zbornice, za ukinitev javnega financiranja časopisov in za ukinitev tako imenovanega zakona Gasparri o ra-diotelevizijskem sistemu. Kot podrobneje pišemo na 1. in 2. strani današnje številke, bi drugi izmed predlaganih referendumov prizadel tudi Primorski dnevnik. Predsednik Giorgio Napolitano govori na včerajšnjem sprejemu ansa ALITALIA - Zaradi suma, da gre za nezakonito državno pomoč Evropska komisija bo zahtevala pojasnila o premostitvenem posojilu BRUSELJ/RIM - Evropska komisija sumi, da je načrt italijanske vlade za pomoč letalski družbi Alitalia dejansko državna pomoč, zato bo od Italije zahtevala dodatne informacije in pojasnila. »Obstajajo dvomi o naravi ukrepov in želimo več podrobnosti,« je včeraj v Bruslju dejal tiskovni predstavnik komisarja za promet Michele Cercone. Italijanska vlada je letalski družbi Alitalia v torek odobrila 300 milijonov premostitvenega posojila, v sredo pa je o svojih ukrepih obvestila Evropsko komisijo. Odločitev je sprejela vlada v odstopu pod vodstvom Romana Prodija, pomoč družbi pa zagotavlja tudi bodoči premier Silvio Berlusconi. Italijanska stran trdi, da posojilo temelji na komercialnih pogojih, je povedal Cercone. Evropska komisija sumi, da ni tako, zato bo v prihodnjih dneh pisala italijanskim oblastem in jim sporočila, da ima »določene dvome«, je dodal. Premostitveno posojilo naj bi bilo izplačano do konca leta, vendar so v Bruslju nakazali, da denarja naj ne bi bilo mogoče izplačati, dokler ne bo jasno, za kakšno pomoč gre. »Ali gre za državno pomoč ali ne, to je zdaj vprašanje,« je razpravo o tem, ali bo denar izplačan ali ne, povzel tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger. Če gre za državno pomoč, denar ne sme biti izplačan, dokler te pomoči ne avto-rizira Evropska komisija, je dodal. Italijanska vlada je v odzivu na zahteve Bruslja včeraj sporočila, da bo zahtevane informacije o posojilu Evropski komisiji posredovala v desetih delovnih dneh. Sicer pa je včeraj irska letalska družba Ryanair izrazila prepričanje, da je vladno posojilo Alitalii nelegalno, in napovedala, da bo v tem smislu vložila priziv na evropske oblasti. Medtem pa se je včeraj začelo soočenje med vodstvom Alitalie in sindikati okrog načrta »preživetje-tranzici-ja«, ki ga je pripravil prejšnji predsednik družbe Maurizio Prato in predvideva obsežno krčenje osebja. Nova vlada mora ohraniti lani dosežene rezultate NEW YORK - Hitre akcije na davčnem področju za ohranitev doseženih rezultatov in strukturne reforme za gospodarski razvoj so ukrepi, ki jih mora sprejeti Italija, če hoče zmanjšati deficit. To je nasvet, ki ga je novi italijanski vladi včeraj dal glasnik mednarodnega denarnega sklada Ma-sood Ahmed. Med »urgentnimi potrebami države« je zaščita dobrih rezultatov, ki jih je italijanska vlada dosegla v letu 2007, je povedal Ahmed. Stanje se v letu 2008 stalno slabša in se bo zadolžitev večala, je dodal in v zvezi s krizo družbe Alitalia povedal, da je treba rešitev iskati na trgu. Fiat v prvem četrtletju vnovič z dobičkom MILAN - Družba Fiat je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 427 milijonov evrov čistega dobička, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. To je že trinajsti zaporedni četrtletni dobiček družbe in je višji od napovedi analitikov. Prihodki od prodaje so v obdobju od januarja do konca marca dosegli najvišjo vrednost v zgodovini. Povzpeli so se na 15 milijard evrov, medtem ko so v enakem lanskem obdobju znašali 13,68 milijarde evrov. Protiglobalisti niso odgovorni za nasilje v Genovi COSENZA - Porotno sodišče v Co-senzi je včeraj oprostilo 13 pripadnikov protiglobalističnega gibanja v okviru t.i. Rete del sud, ki so bili obtoženi združevanja v prevratniške namene. Obtožba se je nanašala na znana dogajanja med vrhom najbolj razvitih držav G-8, ki je bil leta 2001 v Genovi. Javni tožilec Domenico Fiordalisi je za skupino zahteval obsodbe na skupno 50 let zaporne kazni, češ da naj bi bili organizirali nasilne akcije. Med obtoženimi sta bila tudi bivši poslanec Francesco Caruso in vodja organizacije Tute bianche Luca Casarini. Skrivnosten dvojni umor v vili blizu Verone VERONA - V kraju Lugagnano di So-na, blizu Verone, sta zakonca v lastni vili dočakala srhljivo smrt. Neznanec je 60-letnega Luigija Mecheja in 57-let-no Luciano Rambaldo pokončal s številnimi močnimi udarci po glavi, pri čemer je uporabil predmet, ki ga preiskovalci na kraju zločina niso našli. Do umora je najbrž prišlo v sredo, trupli pa je našel vnuk umorjenih, ki je prišel v vilo ob 1. uri ponoči. Preiskavo vodijo karabinjerji, ki baje izključujejo možnost ropa, saj iz vile niso ničesar odnesli. CERKEV - Včeraj v kraju San Giovanni Rotondo Posmrtni ostanki Patra Pija na ogled vernikom Papež zaenkrat ne bo poromal v svetnikove kraje SAN GIOVANNI ROTONDO - Večtisočglava množica vernikov iz Italije, pa tudi drugih krajev Evrope in sveta (od 10.000 do 15.000 ljudi), se j e včeraj dopoldne zbrala pred novo cerkvijo sv. Pija na evharistič-nem bogoslužju, kije predstavljalo začetek obdobja javne izpostavitve posmrtnih ostankov sv. Pija iz Pietrelci-ne oz. Patra Pija, kot ga vsi imenujejo, ki bodo do septembra prihodnjega leta na ogled vernikom v steklenem relikviariju v kripti samostana Marije milostljive. Svet-nikovo truplo so iz grobnice, kjer je počivalo štirideset let, dvignili 3. marca letos, pri čemer so ga za izpostavitev vernikom oblekli v kuto, ki so jo sešile redovnice klari se, na ob raz pa so po lo ži li si li kon sko ma sko, ki so jo izdelali strokovnjaki muzeja voščenih figur iz Londona. Mašo je daroval kardinal Jose Saraiva Martins, prefekt vatikanske kongregacije za zadeve svetnikov, ki je v svoji homiliji sv. Pija označil kot »svetnika ljudi« in pozval k sprejemanju božje skrivnosti v navzočnosti svetnikovega trupla, ob pogledu na katerega se je treba spomniti na vse dobro, ki ga je sv. Pater Pij storil. Škof Manfredonie, Viesteja in San Giovanni Rotonda Domenico Umberto DAmbrosio pa je kardinalu Mar-tinsu izrazil željo, da bi papež Benedikt XVI. prišel na obisk v San Giovanni Rotondo. Romanje v kraje sv. Pija pa zaenkrat ni na programu papeževih dejavnosti, so sporočili iz Vatikana. Na ogled svetnikovega trupla je včeraj čakalo več tisoč ljudi ansa ZANIMIVOST Mussolinijeva se po časopisju ponuja za ministrico RIM - Poslanka desnosre-din ske stran ke Ljudstvo svobode Ales san dra Mussolini, sicer vnukinja nekdanjega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija, je v osrednjih italijanskih časopisih objavila oglas, v katerem se ponuja za ministrski položaj. Oglas se glasi: »Kirurginja z večletnimi političnimi izkušnjami na državni, evropski in administrativni ravni, z odličnimi sposobnostmi za stike z javnostjo, obdarjena z močnim temperamentom, strokovnjakinja socialnih ved z odličnim znanjem angleškega in francoskega jezika, lepega izgleda se ponuja za položaj ministra z ali brez listnice. Samo resne ponudbe. Pogajanja so zaupna«. Oglas je naslovljen na bodočega premiera Silvia Berlusconija, sicer vodjo Ljudstva svobode. Kot je pojasnila, se je zanjo odločila zaradi Ber-lusconijevega »nekontroliranega in paradoksalnega informiranja o morebitni sestavi vlade«. ALESSANDRA MUSSOLINI 1 6 Petek, 25. aprila 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 25. APRIL - Ob 63. obletnici osvoboditve izpod nacifašizma Danes svečanost v Rižarni Po naših krajih vrsta pobud Govorila bosta tržaški župan Roberto Dipiazza in repentabrski podžupan Marko Pisani Ob 63. obletnici osvoboditve bo na današnji praznik osrednja svečanost kot vsako leto v tržaški Rižarni, ki se bo pričela ob 11. uri s prihodom častne vojaške čete in praporov krajevnih uprav, kateremu bo sledilo polaganje vencev. V nadaljevanju bosta dijaka v slovenščini in italijanščini prebrala pesem Karla Destovnika Kajuha Materi padlega partizana in odlomke iz pisma protifašista Pietra Benedettija ženi Enrichetti pred ustrelitvijo. Osrednja govornika na svečanosti bosta letos tržaški župan Roberto Dipiazza v italijanščini in repentabrski podžupan Marko Pisani v slovenščini, sledili pa bodo tudi katoliški, judovski in srbsko-pravoslavni verski obred. Med svečanostjo in po njej bo pel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko To-mažič, po uradnem delu pa bodo tudi odkrili ploščo z imeni občanov Občine Dolina, ki so v tem nacističnem taborišču izgubili svoje življenje. To ne bo edina svečanost na današnji dan, potem ko so že včeraj delegacije Pokrajine Trst ter občin Trst, Milje in Repentabor položile vence k številnim obeležjem na krajih spomina. Občina Milje prireja tako danes svečanost Delegacija tržaške Občine in Pokrajine je počastila tudi žrtve represalije v Ul. Ghega v Trstu (slika levo), padlih za svobodo pa so se včaraj spomnili tudi v Občini Repentabor (slika desno) kroma na Trgu Marconi. Ob 9. uri bodo položili venec k spomeniku Luigiju Frausinu v dvorani občinskega sveta, ob 9.15 pa bo na trgu slovesnost z branjem utemeljitve za srebrno vojaško odlikovanje za partizansko dejavnost. Prisotne bodo nagovorili župan Občine Milje Nerio Nesladek ter zgodovinarka Monica Rebeschini (v slovenščini), predstavnik pokrajinskega predsedstva VZPI Roberto Birsa in miljska občinska odbornica za mladinsko politiko Loredana Rossi. Nato se bodo udeleženci v sprevodu podali do spomenika padlim v osvobodilnem boju, kjer bodo položili venec. Ob zaključku slovesnosti bo zbor Jadran zapel nekaj priložnostnih pesmi. Tudi Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca prireja danes svečanost v spomin na padle pri spomeniku v Istrski ulici 192 z začetkom ob 9.30, letošnji slavnostni govornik pa bo predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Boris Pangerc. Vedno danes bo padle za svobodo počastil tudi krožek Kras Stranke komunistične prenove. Delegacija bo položila venec k spomenikom padlim, ki so postavljeni na vzhodnem delu Krasa s sledečim urnikom: ob 9. uri na Opčinah, ob 9.15 v Trebčah, ob 9.30 na Padričah, ob 9.45 v Gropadi in ob 10. uri v Bazovici. Ravno tako danes prireja Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI polaganje vencev k spomenikom padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 pri županstvu, ob 7.40 v Slivnem, ob 7.50 v Medji vasi, ob 8. uri v Devinu, ob 8.10 v Vižovljah, ob 8.20 v Cerovljah, ob 8.30 v Mavhinjah, ob 8.40 v Prečniku, ob 8.50 v Trnovci, ob 8.55 v Praprotu, ob 9. uri v Šempolaju, ob 9.15 v Križu in ob 9.20 v Nabrežini. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost s pozdravom župana, priložnostnim govorom, zborovskim nastopom in nastopom nabrežinske godbe. VZPI pa vabi danes popoldne ob 17. uri v Dolino na svečanost pri spomeniku padlim Na Taborju. Nastopala bosta pihalni orkester Breg pod taktirko Maurizia Co-dricha in MoPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič. Govorila bosta Sandi Volk in Stefano Lusa. Zgoniška občinska uprava bo polagala vence k spomenikom in obeležjem, ki se nahajajo na območju občine, v sredo, 30. aprila, dopoldne pri proseškem pokopališču (ob 10. uri) in Proseški postaji (ob 10.15), popoldne pa po zbirališču v zgoniku ob 18.15, še v Repniču (ob 18.15), Briščikih (ob 18.25), Gabrovcu (ob 18.40), Samatorci (ob 18.50), Saležu (ob 19. uri) in Zgoniku (ob 19.15). Tudi uprava Občine Dolina bo polagala vence k spomenikom padlim po vaseh dolinske občine v sredo, 30. aprila. Zbirališče pred županstvom ob 14.45, nakar bo polaganje vencev steklo s sledečim razporedom: ob 15. uri v Spomeniškem parku v Dolini, kjer bo priložnostno misel podala županja Fulvia Premolin, zapel pa bo tudi MPZ upokojencev iz Brega, ob 15.30 pri spomeniku padlim Na Ta-borju v Dolini in na dolinskem pokopališču, ob 15.45 pri spomeniku v Prebenegu, ob 15.50 v Mačkoljah, ob 16. uri pri Domju, ob 16.05 v Ricmanjih pri spomeniku na pokopališču, ob 16.15 v Borštu pri bunkerju in spomeniku na pokopališču, ob 16.40 v Gročani in ob 17. uri v Boljuncu. V Občini Dolina danes ne bo zbiranja odpadkov Tehnični urad za zunanje službe na Občini Dolina obvešča, da služba za zbiranje odpadkov danes (Praznik osvoboditve) ne bo delovala. Odpadlo bo torej zbiranje stekla, plastike in pločevink (rumena kanta), papirja in kartona (modra kanta) in neločenih odpadkov (zelena kanta), ki je bilo danes predvideno v Gročani, v Dragi, na Pesku, na Jezeru, v Krmenki, v industrijski coni, v Boljuncu, na Gornjem koncu, pri Domju, v Lakotišču, Fran-kovcu in Zavljah. Služba bo ponovno stekla v ponedeljek, 28. aprila, popoldne. V Dragi brez vode v ponedeljek dopoldne Zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju v dolinski občini bo v ponedeljek, 28. aprila, v Dragi prekinjena dobava vode od 9. do približno 13. ure. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. Občina Repentabor zbira gradivo za lokalni časopis Občina Repentabor zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040327335) najkasneje do 15. maja 2008. Še nekaj mest za tečaj angleščine na SDZPI Za sodelovanje na 48-urnem začet-niškem tečaju angleščine, ki ga prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, je še nekaj prostih mest. Tečaj se bo začel 30. aprila in se bo odvijal dvakrat tedensko, in sicer ob sredah in petkih od 20.do 22. ure na sedežu SDZPI v ulici Ginnastica št. 72. Vpisnina znaša samo 48 evrov. Vpisuje tajništvo Zavoda na telefonski številki 040566360. Matični uradi zaprti do nedelje Občinski matični uradi bodo od danes do nedelje zaprti. Za potrdila o smrti in dovoljenja za pokope bo za nujne primere izključno jutri na razpolago tel. 3484527737. POLITIKA - Demokratska stranka ocenila boleč volilni poraz Leva sredina brez Illyja kot Napoli brez Maradone Degano odhaja, na njegovem mestu najbrž Cosolini Cristiano Degano zapušča vodstvo Demokratske stranke in tudi politiko kroma »Leva sredina brez Illyja je kot Napoli brez Maradone.« Ta slikovita prispodoba pokrajinskega svetnika Paola Saluccija je odraz ne ravno spodbudnega razpoloženja, kije vladalo na sinoč-nji skupščini Demokratske stranke v gledališču Miela. Ne gre samo za poraz na parlamentarnih in na deželnih volitvah (slednji najbolj boli, ker je bil nepričakovan), ampak za politično praznino, ki jo pušča Riccardo Illy. Z njegovim odhodom se za tržaško levo sredino in za Demokratsko stranko odpira popolnoma novo obdobje, polno negotovosti in neznank. Tudi kadrovskih, čeprav je verjetno, da bo pokrajinskega koordinatorja Cristiana Degana nadomestil Roberto Cosolini. »Izgubili smo volitve in to moramo imeti stalno pred očmi,« je dejal Degano, ki se po 15-letni izkušnji v deželnem parlamentu vrača na novinarsko delovno mesto na RAI. Poraz na deželnih volitvah je bila za demokrate prava travma in ni prav, da za to krivimo Illyja. Degano je vsekakor poskušal analizirati vzro- ke za poraz na Tržaškem, pri čemer je omenil nezadovoljstvo uslužbencev In-siel-a in zlasti deželne uprave, železarno in tudi zakon za Furlane, ki ga je večina Tržačanov odklanjala. Degano je tudi pojasnil, da Igor Ga-brovec (SSk) ni bi izvoljen na škodo tržaškega kandidata DS Francesca Russa, kot so pisali nekateri časopisi. Mandat, ki ga je dobila slovenska stranka v povezavi z Veltronijevo, je šel na škodo por-denonske DS. Čeprav o škodi ne moremo govoriti, saj je vendarle šlo za povezavo med zaveznikoma. Dosedanjemu deželnemu odborniku Cosoliniju se zdi smešno, da nekateri v levi sredini ocenjujejo poraz kot neke vrste volilno zmago. Omenil je Gibanje za predsednika (nekdanjo Illyjevo listo), ki se hvali s porastom strankarskih glasov, pozablja pa na poraz Illyjeve koalicije. »Vsi smo bili prepričani, da bomo kljub porazu na političnih volitvah za deželo vendarle zmagali, kar pa se ni zgodilo,« je dejal Cosolini. Demokratska stranka mora začeti svojo novo pot ob zavesti, daje bila poražena. Če bomo iskali opravičila ali se skrivali pred realnostjo, ne bomo prišli nikamor. Cosolini je samokritično priznal, da je bil tudi on sam večkrat v Illyjevi senci, čeprav ima Illy, najprej kot župan in nato kot predsednik FJK, ogromne zasluge za Trst. »Mnogi deželni uslužbenci so nazdravili, ko je deželno palačo zapustil Viero. Mnogi pa so se tudi veselili, ko je palačo zapustila visoka oziroma najvišja institucionalna osebnost,« je v Mieli povedal Cosolini. Viero je danes že bivši generalni direktor Dežele, druga osebnost, katere odhod so uslužbenci pozdravili, pa je dosedanji predsednik deželnega sveta, ki pripada Cosolinijevi stranki. Za deželne volitve so v DS preveč verjeli Illyju naklonjenim volilnim anketam in premalo prisluhnili utripu, ki je prihajal iz teritorija. Po Cosolinijevem mnenju mora stranka dokončno prtrga-ti vezi s preteklostjo in se otresti delitve med Marjetico in Levimi demokrati, ki žal še obstaja v glavah njenih voditeljev. S.T. / TRST Petek, 25. aprila 2008 9 CERKEV - V stolnici sv. Justa slovesna maša ob 25-letnici posvečenja škofa Evgena Ravignanija Različnost jezikov in kultur predstavlja tržaško religiozno dušo Županja Premolinova v gledališču Verdi: Škof Ravignani je varuh omikanega sožitja ZGONIK IN REPENTABOR - Projekt Spoznaj Kras: v torek sklepno dejanje Zgoniška in repentabrska občina bosta v torek, 29. aprila v prireditvenem prostoru nekdanjega kamnoloma pri Repniču podala obračun dejavnosti, opravljenih v okviru čez-mejnega projekta Spoznaj Kras. Udeležence bosta najprej pozdravila oba župana, zgoniški Mirko Sar-doč in Repentabrski Aleksij Križ-man, zatem bodo zgoniška odborni-ca Nadja Debenjak, Sara Bensi in Aljoša Gabrovec predstavila opravljeno delo. Sledili bodo posegi predstavnikov partnerjev čezmejnega projekta, izpeljanega v sklopu evropskega programa Interreg IIIA Itali- ja-Slovenija 2000-2006. Slovenski partnerji projekta so bili Občina Sežana, Občina Komen in Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, partner na italijanski strani pa Oddelčno nadzorništvo za gozdove v Trstu in Gorici dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Ob sklepu srečanja bo predstavnik Ecotheme Dario Gasparo predstavil zgoščenko z naslovom Spoznaj Kras, v kateri so zbrane temeljne dejavnosti, ki so jih vodje projekta in partnerji opravili v sklopu čezmejnega projekta v prid kraškega ozemlja. Škof Ravignani (levo) med včerajšnjo slovesno pontifikalno mašo. Slavljenca je na sredini slovesnosti v gledališču Verdi v slovenščini pozdravila dolinska županja Fulvia Premolin (desno) kroma Prihodnost prinaša veliko upanja tudi za Trst. V to je prepričan tržaški škof Evgen Ravignani, ki je včeraj pozno popoldne v stolnici sv. Justa daroval slovesno pontifikalno mašo ob 25-letnici svojega škofovskega posvečenja. Škofa Ravignanija je v stolnici pričakala velika množica vernikov in predstavniki krajevnih oblasti, skupaj z njim pa so somaše-vali duhovniki tržaške škofije ter drugi škofje iz Furlanije-Julijske krajine in iz bližnjega slovenskega Kopra. Tržaški škof, ki verjetno preživlja svoje zadnje mesece na čelu škofije, je v svoji homili-ji med drugim poudaril pomen različnosti jezikov in kultur, ki pravzaprav predstavlja tržaško religiozno dušo. Jezikovna in narodnostna raznolikost tržaške stvarnosti se je odražala tudi v petju stolnega zbora Cappella Civica, kije izvajal Mašo dobrega pastirja, ki jo je ravno za to priložnost napisal njegov dirigent Marco Sofianopulo. Nekateri deli maše vsebujejo tako grščino, ki je bila li-turgični jezik prvih kristjanov in simbolizira starodavni izvor škofovske službe, in slovenščino, ki spominja na posebno etnično bogastvo tržaškega verskega občestva. Kot smo že poročali, je v sredo zvečer v opernem gledališču Giuseppe Verdi potekala slovesnost s koncertom, s katero so se škofu Ravignaniju ob 25-let-nici njegovega posvečenja poklonili predstavniki krajevnih uprav in oblasti ob pri- sotnosti beneškega patriarha kardinala Angela Scole. Kot znano, je s svojim posegom škofa počastila tudi dolinska županja Fulvia Premolin, ki je svoj govor podala v slovenščini, kar so prisotni sprejeli z velikim odobravanjem. Premolinova, ki je Ravignanija označila za človeka plemenitega duha, ki zna s posebno občutljivostjo vedno najti besede tolažbe in razumevanja za vse, je izrazila hvaležnost, ker je škof znal skupnost spremljati s prijaznostjo in potrpežljivostjo in da je ob spoštovanju različnosti znal vsakega bodriti s svojim očetovskim odnosom. Obenem je izrazila ponos, da je Ravignani škof Trsta, »mesta, ki širi svoje korenine v zgodovino davnih civilizacij, ki so se v teku stoletij spletale z najrazličnejšimi ljudstvi,« kar pa ni privedlo le do uspehov in medsebojne koristi, ampak tudi do trpljenja in hudih preizkušenj. Vse to je zaznamovalo ljudi, ki tu prebivajo in si po besedah županje Premoli-nove želijo osvojiti zavest, »da smo vsi vezani na isto usodo, kije postavila ene poleg drugih, da bi lahko na čimboljši način ovrednotili svoje zgodovinske in kulturne različnosti, brez sporov, a z medsebojno uskladitvijo napora k skupni rasti, ob popolnem medsebojnem spoštovanju. S tem mislim na pravo omikano sožitje, eno najvišjih človeških vrednot, katere ste Vi, prečastiti škof Ravignani, vztrajen in zvest varuh,« je dejala dolinska županja. DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK - Na občnem zboru obračun delovanja »Vino je dobro, le premalo ga pijejo« Predsednik Claudio Černjava o novem upravitelju gostilne, skromnem obisku članov in manjši porabi vina Claudio Černjava je predstavil predsedniško poročilo kroma Društvena gostilna Prosek je pred dnevi na rednem občnem zboru podala obračun delovanja v zadnjem letu. »Le-to ni bilo tako bogato kot leto prej, kar je povsem razumljivo, ker je bilo prejšnje leto zaznamovano s pomembnim društvenim jubilejem - praznovanjem stoletnice ustanovitve in delovanja,« je v svojem predsedniškem poročilu poudaril Claudio Černjava. Upravni odbor je največji napor vložil v iskanje novega gostilničarja, kajti društvo je prekinilo odnos z dotedanjo gostilničarko. »Dobili smo novega upravitelja; zavedamo se, da vprašanje ni bilo optimalno rešeno in ostaja nadalje odprto, obstaja pa objektivna težava, ker dobiti novega upravitelja, takega, ki bi se zavzel za vsesplošno rast gostinskega obrata in obenem za dobro počutje članov in drugih domačinov v njem, ni lahko,« je naglasil Černjava. Predsednik je ocenil, da »je bil med letom obisk članov v obratu nezadovoljiv. »Lahko bi bil boljši, da bi se med člani prav v društvu ustvarilo tisto tipično prijateljsko vzdušje, ki je bilo nekoč značilno za naše prednike,« je dodal. Društveno delovanje temelji na prodaji vina. »Vino je - po splošni oceni - dobro, za kar gre zahvala članom, ki imajo odgovornost za dobavo vina. V zadnjem letu oziroma v zadnjih mesecih pa gre beležiti velik padec pri prodaji vina. Časi, ko smo v enem mesecu iztočili na desetine hektolitrov vina, so minili že pred več desetletji,« je ugotovil predsednik. Černjava se je med svojim posegom spomnil lani preminulega člana Vojka Bu-kavca, ter se zahvalil bivšemu predsedniku in predsedniku nadzornega odbora Ma-riu Rustji ter podpredsedniku Darku Hu-suju in gospodarju Brunu Cibicu za ves trud, ki so ga v pretekli mandatni dobi in v prejšnjih desetletjih posvetili društvu za njegov obstoj in rast. Na volitvah je bil izvoljen nov upravni odbor Društvene gostilne, ki si je na prvi seji porazdelil zadolžitve. Claudio Černjava je bil potrjen za predsednika, podpredsednik je postal Umek Silvester, ki bo opravljal tudi funkcijo blagajnika, Marino Albi je tajnik, Edi Bezin je kletar, Willy Emili in Mauro Dell'Anno pa sta gospodarja. TRŽAŠKI KRAS Težave pri nadzoru prometa Sergio Abbate Marko Milkovič Bruno Rupel Prometna vprašanja so bila v središču srečanja predsednikov obeh kraških rajonskih svetov in poveljnikom tržaških mestnih redarjev. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič in predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel sta poveljnika mestnih redarjev Sergia Abba-teja seznanila s celo vrsto problemov, ki že dalj časa zadevajo upravljanje prometa na kraškem območju tržaške občine. Prisotnost mestnih redarjev je na tem ozemlju zelo skromna, medtem ko bi morali biti redarji vsaj na najbolj prometnih točkah kdaj pa kdaj vendarle prisotni, sta menila rajonska predsednika. Izpostavila sta primer središča Bazovice, kjer je gost promet vedno bolj kaotičen, k čemur botruje tudi divje parkiranje vozil, in izvoza tovornjakov s hitre ceste, saj leti pogostoma zgrešijo smer in se zagozdijo v vasi. Pred šolami ni več nobenega nadzora. Pred leti so na prihod in odhod šolarjev pazili upokojenci; ta služba je na tržaškem Krasu odmrla. Milkovič in Rupel sta poveljnika mestnih redarjev tudi opozorila na zelo slabo cestno signalizacijo. Številni cestni znaki so dotrajani. Oba sta že večkrat pisala občinskim uradom, da bi kaj ukrenili, prizadevanje pa je bilo doslej zaman. Poglavje zase predstavljajo ceste. Te so polne lukenj, kar predstavlja nevarnost predvsem za motoriste in kolesarje. Abbate je nakazal vse prej kot rožnato stanje postaje mestnih redarjev na Opčinah. Skupno jih je 22, dejansko (zaradi bolezni, dopustov in posebnih obveznosti) mnogo manj. Številni delajo v uradu, zato ni nič čudno, da je izvidniško delo na terenu na psu. Openski mestni redarji nadzorujejo ne le območje obeh rajonov, to je od Bazovice do Križa, kar predstavlja skoraj dve tretjini vsega občinskega ozemlja, temveč, po novem, tudi območje Ul. Severo in Miramara. Poveljnik Abbate je rajonskima predsednikoma vsekakor zagotovil, da bo skušal primerno poseči in zagotoviti ustrezno prisotnost mestnih redarju na ozemlju obeh kraških rajonov tržaške občine. 10 Petek, 25. aprila 2008 TRST / ČETRTI POMOL - Slovesne prve plovbe na ruti Trst-Piran-Poreč-Rovinj ni bilo Gliserja ostala na privezu Pri novi potniški liniji se je zataknilo Inšpektorji odkrili več pomanjkljivosti, kriv naj bi bil birokratski zaplet - Namesto ladij vozi avtobus Namesto prijetnega izleta po sinjih istrskih vodah, navadna avtobusna vožnja po sivem italijanskem, slovenskem in hrvaškem asfaltu. Včeraj opoldne je bila napovedana prva plovba nove potniške linije iz Trsta v Piran, Poreč in Rovinj, ki jo ponuja sicilska družba Ustica Lines preko hčerinskega podjetja Trieste Lines. Toda nekaj se je zataknilo: tržaško pristaniško poveljstvo je zaradi raznih pomanjkljivosti plovbo prepovedalo, gliser Fiammetta M je ostal na privezu na četrtem pomolu in prvi pomorski potniki so se morali zadovoljiti z avtobusnimi sedeži. Avtobusna linija bo te dni še naprej nadomeščala ladijsko, dokler ne bodo rešili vseh problemov. Avtobusi bodo vozili z voznim redom, ki je bil predviden za pomorsko linijo: ob torkih in petkih ob 8. uri in 14.40, ob sredah in četrtkih ob 12. uri in 19.25, ob sobotah in nedeljah pa ob 8. in 16. uri (ob ponedeljkih ne vozijo). Pri družbi Trieste Lines menijo, da redne plovbe ladij-dvojčic Fiammetta M in Cris M pred torkom ne bo, točnejšega datuma pa ne morejo napovedati. Inšpektorji tržaške pristaniške kapitanije so na krovu obeh gliserjev, registriranih v mestu Trapani, zasledili več pomanjkljivosti. Tiskovni predstavnik kapitanije Ugo Fo-ghini je razložil, da je del potrebnih papirjev prišel pozno, ostala dokumentacija je nezadostna, poleg tega pa posadka ni izvedla obvezne predhodne plovbe na predvideni ruti. »To je mednarodna potniška linija, ki bo obiskala tri države. Prevoznik mora od vseh treh držav prejeti ustrezno dovoljenje, enega dovoljenja pa še ni,« je dejal Foghini. To pa še ni vse. Inšpektorji niso bili zadovoljni z izpolnjevanjem zahtev mednarodnega kodeksa ISM, ki ureja varno upravljanje ladij. Tako dokumenti o varnostnih predpisih kot stopnja usposobljenosti posadke nista zadostila predpisom. Posadka, ki je prispela v Trst v ponedeljek, pa ni opravila obvezne predhodne plovbe do Rovinja, med katero bi morala obiskati tudi zavetna pristanišča. Tovrstno plovbo naj bi opravili danes. Pri družbi Trieste Lines trdijo, da je zaplet posledica birokratskega zastoja. V projektu, s katerim je družba Ustica Lines zmagala na razpisu Dežele FJK in si s tem zagotovila novo potniško linijo, je bil med vmesnimi cilji naveden Portorož. Slovenske oblasti so pozneje obvestile družbo, da portoroška luka ni primerna za mednarodni promet, tako da so linijo preusmerili v Piran. Družba je morala popraviti vse prošnje in jih spet poslati raznim oblastem, odgovora s strani hrvaškega ministrstva pa še ni. »Ostale pomanjkljivosti so posledica tega zapleta,« meni Nicola Biriaco, odgovorni pri Trieste Lines. (af) Ladji Fiammetta M in Cris M (v ozadju) ne bosta zapluli proti Istri vsaj do torka kroma BENETKE Tatova še naprej v zaporu Dejan Stokič in Denis Dukič, Hrvata, ki ju je tržaška policija pred dnevi aretirala po nočni tatvini v Portogruaru, bosta ostala v zaporu v Benetkah. Tamkajšnji sodnik za predhodne preiskave je ocenil, da obstaja nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Tržaški mobilni oddelek medtem preverja vlogo tretjega Hrvata, ki naj bi sodeloval z dvojico. Izsledili so ga, ker se je z obema večkrat pogovarjal po telefonu. Hrvaška policija je medtem pregledala njuno stanovanje v Pulju, v katerem je zasegla več ukradenih kosov blaga. Stokič (policija je pojasnila, da je tudi on hrvaški državljan, pa čeprav rojen v Srbiji) in Dukič sta odgovorna za vsaj dve veliki tatvini v Trstu: iz nekaterih modnih trgovin v središču mesta sta odnesla za več kot 200 tisoč evrov oblačil in obutev dragih blagovnih znamk. Plen sta nato prodajala na Hrvaškem. Pazljiva uslužbenka preprečila tatvino Uslužbenka trgovine s športno opremo Giacomelli sport, v trgovskem centru Torri d'Europa, je v sredo opazovala moškega in žensko, ki sta se med policami trgovine sumljivo spogledovala. Ko sta odšla iz prodajalne, je zazvonil alarm: uslužbenka je prijela in zadržala žensko, moški pa je zbežal. V žepih ženske so bili samo ključi nekega audija. Policija je kmalu zatem na Ul. Caboto ustavila avto te znamke, v njem sta bila moški in razna športna oblačila ter kuhinjski nož. Izkazalo se je, da je bilo blago ukradeno že pred časom. Hrvaškega državljana in bosansko državljanko, oba bivajoča v Sloveniji, so ovadili zaradi prikrivanja ukradenega blaga in posedovanja orožja. Dostavno vozilo s sladoledom trčilo v tovornjak Včeraj okrog 17. ure se je zgodila prometna nesreča na avtocestnem odseku med Sesljanom in Prosekom, slaba dva kilometra pred izhodom za Zgonik. Dostavno vozilo, ki je prevažalo sladoled, je zadelo zadnji del slovenskega tovornjaka, ostala vozila pa so se za las izognila verižnemu trčenju. Rešilec službe 118 je eno osebo odpeljal na pregled na Katinaro, poškodbe pa niso bile hude. Več dela je imela prometna policija, ki je morala razbremeniti daljši zastoj. Od danes plovbe Trst-Milje in Trst-Barkovlje-Grljan Podjetje mestnih prevozov Trieste Trasporti obvešča, da bodo danes začeli pluti trajekti, ki v toplejših mesecih povezujejo Trst z Miljami ter z Bar-kovljami in Grljanom. Med Trstom in Miljami bo trajekt plul desetkrat dnevno v obe smeri (ob nedeljah in praznikih po šestkrat), enosmerna plovba stane 3,25 evra. Med Trstom, Barkovljami in Grljanom bo trajekt plul šestkrat na dan. Informacije o cenah, plovnem redu in drugi podatki so na voljo na brezplačni telefonski številki 800-016675 (od ponedeljka do četrtka med 8.30 in 12.30 ter med 13.30 in 15. uro, ob petkih med 8.30 in 12.30). ŠOLA - Obisk Tržaški ravnatelji spoznali šole v Kopru Ožja skupina tržaških slovenskih in italijanskih ravnateljev vrtcev, osnovne in nižje srednje šole, Ksenija Dobrila, Fiorella Benčič in Andrea Avon, je jeseni izrazila željo, da bi jim pripravili predstavitev obveznega šolanja v Republiki Sloveniji. Po usklajevanjih s pedagoško svetovalko za slovenske šole v Italiji, Andrejo Duhovnik Antoni, je preteklo sredo, 16. aprila, skupino 30 ravnateljev in njihovih pomočnikov gostila koprska enota Zavoda RS za šolstvo. Po prihodu na osnovno šolo Koper so jih pozdravili ravnatelj OŠ Koper Anton Baloh, vodja enote Alica Prinčič Ro-hler, direktor zavoda mag. Gregor Mohorčič, predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport Roman Gruden in italijanski generalni konzul v Kopru Carlo Gambacurta. Sledilo je predavanje svetovalca dr. Sergio Crasnicha, ki je prikazal osnovne značilnosti slovenskega modela devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. Po odmoru so kolegi izmenjali izkušnje in se nato podali na ogled same šole, ki je italijanske ravnatelje očarala. Vsi so izrazili navdušenje nad idealno stavbo, ki res omo go ča so dob ni po uk z vsemi najnovejšimi pripomočki. V razredu so si tako na razredni kot tudi na predmetni stopnji ogledali pouk italijanskega jezika, saj so snovalci programa, koprska enota Zavoda RS za šolstvo, želeli tako poudariti značilnosti šol v slovenski Istri, kjer je v učnem načrtu slovenskih šol tudi italijanščina kot jezik okolja in seveda v šolah z italijanskim učnim jezikom tudi slovenščina kot jezik okolja. Ravnatelj Anton Baloh je odgovarjal tudi na vprašanja svojih kolegov s Tržaškega, nato pa so se odpravili proti centru mesta, kjer ima svoj sedež šola z italijanskim učnim jezikom, kjer jih je sprejela ravnateljica Oleandra Dekleva. Tu so se skupini pridružili tudi novi gostje: Luisella Tenente, svetovalka Italije za šole z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji, vicekonzul z Generalnega konzulata v Kopru in deželni šolski ravnatelj za Furlanijo-Julijsko krajino Ugo Panetta. Ravnateljica je orisala posebnosti njene šole in nasploh šolstva italijanske manjšine v Sloveniji. Ob delovnem kosilu v restavraciji in vinoteki Brič se je v sproščenem pogovoru sklenil koprski delovni obisk tržaških kolegov. TRŽAŠKI KANAL - Vojaki končujejo gradnjo začasnega Baileyevega mostu Po začasnem tudi most iz cementa? Tržaški občinski odbornik Bandelli: »Če bo zamisel všeč občanom, bomo zgradili trajen most ob Ponterošu« - Slovesno odprtje v sredo dopoldne Pontonski most čez tržaški ka- Pontonirji znajo sestaviti most v nekaj dneh kroma nal, ki ga gradijo vojaki iz Piacenze, je začasen objekt, če pa bo občanom všeč, bo tržaška občinska uprava dala postaviti na njegovo mesto pravi most iz ce men ta, ki bo traj no de lal družbo Ponterošu. 27 metrov dolgi, 6 metrov široki in 42,5 tone težki Bai-leyev most za prehod pešcev bo dokončan jutri, uradna otvoritev pa bo v sredo, 30. aprila ob 10.30. Prisotni bodo vojaški vrhovi in tržaški župan Ro ber to Di pi az za, mor da pa tu di so -rodnik nekega vojaka, člana pontonir-ske ga re gi men ta iz Pi a cen ze, ki je iz -gubil življenje v Afganistanu. 4. maja pa bo do na vrs ti osred nje sve ča nos ti ob 147-letnici ustanovitve italijanske voj ske. Občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli je pojasnil, da bo Baileyev most povezoval ulici Trento in Cas sa di Ri spa r mi o tri de set dni, morda pa še dlje, če se bodo s tem strinjali občani. Maja bodo mimoidoči izpolnjevali anketo, v kateri bodo izra- zili svoje mnenje glede mostu. »Če bodo občani z novostjo zadovoljni, bomo v prihodnosti zgradili pravi most. Trgovci in upravitelji javnih lokalov so navdušeni,« je povedal Bandelli. General Andrea Caso, deželni vojaški poveljnik FJK, se je na včerajšnji predstavitvi zahvalil občinski upravi, »ki nudi vojski nekaj vidljivosti v trenutku, ko jo res potrebuje. Poleg tega pa je vaja za naše pontonirje zelo koristna, saj se lahko obrestuje na misijah v tujini«. Jekleni most nosi ime po svojem izumitelju, angleškem inženirju Do-naldu Colemanu Baileyu, ki je bil v prvi polovici 20. stoletja v službi pri britanskem vojnem uradu. Nekega dne je predstavil načrt za most, ki ga odlikujeta hitra in enostavna montaža, saj ga je mogoče sestaviti z navadnim orodjem. No vo vrs to mos tu je bri tan ska vojska uporabljala med drugo svetovno voj no, Bai ley pa si je ta ko za slu žil na slov vi te za, ki so mu ga po de li li leta 1946. (af) / TRST Petek, 25. aprila 2008 1 1 POKRAJINA TRST - Predstavili pomladno in poletno ponudbo, namenjeno vsem starostim Bogat spored poletnih prireditev Že jutri brezplačni avtobusni izleti Avtobusi bodo izletnike vozili na ogled zanimivosti v okoliških občinah - Poleti številne predstave in koncerti Poleti v naši pokrajini ne bo dolgčas. Začetek sezone poletnih prireditev na Tržaškem so napovedali na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Pokrajine, kjer sta spregovorila predsednica Maria Teresa Basssa Poropat in podpredsednik Walter Godina. Govornika sta postregla z dogodki, ki bodo popestrili dogajanje v mestu in okoliških manjših občinah, kulturni program pa predvideva gledališke predstave na prostem, vodene oglede po znamenitostih na šega teritorija, ob čudo vanje rastlinskega sveta v parkih, poskrbljeno pa bo tudi za mlade. Vse dogodke in pobude bo pokrajinska uprava pro-movirala na bližajoči se športni prireditvi Bavisela Sport Expo 2008, širša javnost pa bo več informacij lahko dobila na stojnici, ki se bo nahajala na 4. pomo lu. Najvidnejši dogodek, ki ga pripravlja Pokrajina Trst, je prireditev Gledališča v gledališču (Teatri a Teatro), je včeraj povedala predsednica Pokrajine in ob tem dodala, da bo poleg proze festival ponudil še koncerte in plesne predstave. Letošnja druga izvedba bo potekala med 14. junijem in 18. julijem, prizorišče dogajanja pa bodo rimski amfiteater, devinski grad, grad v Miljah ter Zgonik. Za to priložnost je Pokrajina Trst razpisala tudi fotografski natečaj, v okviru katerega naj bi zainteresirani fotografirali lokacije, na katerih bo festival potekal. Izdelke je treba poslati do 30. aprila in sicer na elektronski naslov »concorsoteatriateatro@pro- DAN ZEMLJE V Zgoniku ogled filma Tea za šolarje Kot napovedano, so včeraj v zgoniški občini obeležili Dan Zemlje. Približno 80 otrok, in sicer četr-tošolci in petošolci osnovnih šol 1. maja 1945 iz Zgonika in Alojza Gradnika s Cola ter dijaki proseške-ga oddelka Nižje srednje šole Srečka Kosovela so si ogledali slovenski film Tea režiserke Hane W. Slak. Uvodoma so učence in šolnike pozdravili odbornik za kulturo in okolje Občine Zgonik Igor Gustinčič in Martina Humar v imenu Kinoateljeja iz Gorice, ki je bil soorganizator filmske matineje. Prisotni so si nato ogledali zgodbo desetletnega dečka, ki s starši živi v zavetju slikovitih gozdov, modri dedek pa ga vodi po naravi ter v iskanju magične povezave med resničnim in čarobnim svetom. Njihovo idilično življenje zmoti prihod tete in hčerke Tee, ki sta pobegnili pred vojno v Bosni. Čeprav deček nad Teo sprva ni navdušen, prav v njej najde prijateljico, ki mu priskoči na pomoč, ko je potrebno gozd zaščititi pred človeškim pohlepom in uničevalnostjo. Na platnu se zvrstijo čudovite podobe slovenskih gozdov, ter njihovi prebivalci in zvoki, ki spremljajo življenje malega Martina. Ob dialogih protagonistov film sproži v gledalcu veliko emocij in vprašanj tako glede naravnega okolja in narave kot medsebojnih odnosov. Film so otroci dobro sprejeli, kar je v zadoščenje prirediteljem, žal pa ni prišlo do srečanja z napovedano gostjo Hano Preuss, ki je na 10. Festivalu slovenskega filma prejela nagradi za najboljši ton. Medtem ko se njihovi starejši kolegi odkrivali lepote in skrivnosti slovenskih gozdov, so se učenci prvih, drugih in tretjih razredov šol Lojzeta Kokoravca-Goraz-da iz Saleža in Alojza Gradnika s Cola pod vodstvom Aljoše Gabrovca potikali po območju Volnika in odkrivali na novo urejene pešpoti. vincia.trieste.it«. Najboljše fotografije bodo nagrajene, več podatkov o natečaju pa je možno dobiti tudi na spletni strani »www.provincia.trieste.it«. Poletni program predvideva tudi obiske naših parkov. Ze danes bo vrata na stežaj odprl botanični vrt Carsi-ana, v katerem bodo obiskovalci lahko uživali ob občudovanju kraške flore. Kot zanimivost naj povemo, da bodo tudi letos na sporedu vodeni tematski ogledi, delavnice in okoljevarstvena vzgoja, informativno gradivo o botaničnem vrtu pa bo na voljo v več jezikih. Botanični vrt bo odprt od torka do petka med 10. in 13. uro, ob sobotah in praznikih pa med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Naravne lepote Krasa in morja pod njim bo promovirala pobuda, ki so jo naslovili Poti med morjem in Krasom: pomlad 2008 (Itinerari fra il mare e il Carso: Primavera 2008). Njene podrobnosti je na včerajšnjem srečanju predstavil podpredsednik Pokrajine Walter Godina, ki je poudaril, da želijo s to prireditvijo predvsem ovrednotiti in poglobiti poznavanje bogatega tržaškega zaledja po poteh, ki zaobjemajo naravo, okuse, zgodovino in znanost. Do 3. maja si bodo tako obiskovalci lahko ogledali vasi, bazilike, stiskalnice olja (ali toklje), površinski in podzemni svet samosvojega Krasa ter se seznanili z znanstveno dejavnostjo v naših krajih. Prvi vodeni ogled bo na sporedu jutri, 26. aprila, ko bodo zainteresirani obiskali Milje in si ogledali tamkajšnje stis- kalnice olja. Tisti, ki bi se radi udeležili tega izleta, naj se ob 8.45 zberejo na tržaškem Velikem trgu. V popoldanskih urah pa bodo zainteresirani lahko po-bliže spoznali botanični vrt Carsiana in okušali tipična živila. Tudi v tem primeru bo zbirališče na Velikem trgu, in sicer ob 14.15. Oba jutrišnja izleta naj bi trajala približno pet ur, gre pa za brezplačne izlete, ki ponujajo prevoz, vodeni ogled ter degustacije tipičnih pridelkov. Naslednji izleti bodo na sporedu v četrtek, 1. maja, ko se bodo zainteresirani sprehodili od repentabr-skega Tabra do Rilkejeve poti, možen pa bo tudi ogled površinskega in podzemnega kraškega sveta; v petek, 2. maja, bodo obiskovalci pobliže spoznali znanost, v soboto, 3. maja, pa bo še enkrat na sporedu vodeni ogled Milj, v popol dan skih urah pa spre hod po Cobbolijevi pešpoti. Podrobnejše podatke o naštetih izletih je možno dobiti na spletni strani »www.triestetour.-it«. Za konec pa še razveseljiva novica za mlade. Pokrajina Trst bo tudi letos omogočila izvajanje projekta Overnight, v okviru katerega se bodo mla -di lahko brezplačno podali v poletno meko zabave, v Sesljan namreč. Avtobus bo mlade prevažal vsako soboto zvečer od junija do septembra, celoten projekt pa ima za nameček tudi vzgojno no to, saj bodo v avtobu su tudi zdravstveni delavci Zdravstvenega podjetja, ki bodo mladim ponujali vrsto koristnih in pametnih nasvetov. (sč) UMETNOST Ursus Razstava na vodnem žerjavu Sodobna umetnost nas je že poučila, da predstavljajo tudi industrijski objekti primerne lokacije za umetniške razstave. Najbrž pa se ne zgodi vsak dan, da trideset umetnikov razstavlja svoja dela v podpalubju plavajočega žerjava. V tržaškem starem pristanišču bo mogoče od danes do 11. maj a obiskati plo ščad, ki me ri pre ko ti soč kvadratnih metrov površine: ob četrtem pomolu je namreč že nekaj dni zasidran žerjav Ursus, ki so pred skoraj sto leti (točneje let a 1914) zgradil i v Trstu. Predvsem pa si bo mo go če ogle -dati okrog šestdeset razstavljenih del: od platen do fotografij, od kolažev do instalacij in vi-deoarta. Razstavo bodo odprli danes ob 19.30, na ogled pa bo do 11. maja s sledečim urnikom: vsak dan od 10. do 12.30 ter od 16. do 20. ure. Odlična priložnost za vse ljubitelje sodobne umetnosti in ...»industrijske arheologije«. BRANJE - Revija za vzgojo in izobraževanje Nova številka 6krata Odgovorna urednica Jelka Cvelbar o klavstrofobičnem počutju v naši skupnosti 6krat v 18. letu svojega izhajanja ostaja zvest svojim ciljem in ponuja bralcem raznoliko vsebino, vezano na vzgojo, izobraževanje in širjenje splošne kulture ter utrjevanje materinščine. Tokrat nas z naslovnice pozdravlja slika zasnežene idile. Zivopisana vetrnica se simbolno veže na nedavni vstop Slovenije v schengensko območje. Uvodnik odgovorne urednice Jelke Cvelbar je posvečen prepogostemu klav-strofobičnemu počutju v naši specifični skupnosti. Zgoščene misli navajajo k obsežnejšemu razmišljanju. Ko si podrobneje ogledamo vsebino, nam najprej privabi oko Zora Tavčar z vpogledom v življenje in delo ene najmarkantnejših osebnosti srbske literature prve polovice 20. stoletja, Isidore Sekulic. To je bila prva ženska, ki je leta 1950 postala članica Srbske akademije znanosti in umetnosti. Njen obsežni opus zaobjema prozo, esejistiko, kritike, prevode in predavanja. Ukvarjala se je zlasti s poljsko literaturo ter vprašanji jezika. Poleg avtoričinega življenjepisa in obrazložitve njenega načina pisanja pa lahko v 6kratu preberemo odlomke iz Kronike trškega pokopališča, romana v zaokroženih zgodbah, ki pripoveduje o nekdanji »palanki« in usodi njenih ljudi, trgovcev, krojačev, šivilj itd. O tej pisateljici bo še govor v prihodnji številki 6krata. Avtorica Zora Tavčar nas v rubriki Zenska v svetovni dramatiki popelje v Versailles in v prečudoviti svet francoskega zlatega stoletja pod oblastjo Sončnega kralja. Takrat se je uveljavil eden izmed največjih komediografov vseh časov, Molière, ki je v štirinajstih letih napisal kar trideset komedij. Oton Zupančič je prevedel njegovega Tartuffa, iz katerega nam daje Tavčarjeva v branje nekaj izbranih odlomkov, značilno poudarjena in v skladu z namenom rubrike je v njih Or-gonova žena Elmira. Zora Tavčar nam spretno ponudi celovit vpogled v zgodbo. V tem letniku se začenja niz novih člankov izpod peresa etnologinje Tanje Tomažič o tem, kaj vse lahko izvemo iz pisem šolarjev za mladinski list Zvonček, ki ga je urejal Engelbert Gangl. Tako lahko ugotovimo, kako se je otrok dotaknil čas, v katerem so živeli. Gangl je v revijo uvedel Kotiček gospoda Doropoljske-ga in otroke vabil, naj mu pišejo ne le o svojih šolskih težavah, ampak tudi o vsakdanjem početju. To je bil prvi časopis za slovenske otroke, kjer je urednik vzpostavil neposreden stik z mladimi bralci. Prevajalka in avtorica slovarjev Di-omira Fabjan Bajc nas v svojem jezikovnem kotičku opozarja, da se poleg pridevnika tudi pristavek ali pristavčna fraza sklanja skupaj s samostalnikom, zraven katerega stoji. Večkrat pa se pojavijo s tem v zvezi napake v časopisih ali pa jih slišimo po radiu, verjetno zaradi vpliva italijanskega jezika, ki ne pozna sklanjatve in zato tudi pristavka ne sklanja. V prispevku Antoniette Spizzo spoznamo v okviru Utrinkov iz Benečije Antonio Massera - Tonino Loškino iz Nadiških dolin in pa Plinija Benedettija. Prva je 'duša' in zgodovinski spomin beneške vasi Polava, drugi pa je ustanovitelj budističnega središča Cian Ciub Cio Ling, katerega je ob koncu prejšnjega leta obiskal Dalaj Lama. V Problemih modernega zdravilstva nas tokrat Marjanka Rebula seznani s številnimi knjigami alternativnih metod zdravljenja. Kot običajno, odmerja prva številka revije svoje središčne strani kazalu za prejšnje leto (2007), ob reprodukciji naslovnic je navedena vsebina posameznih številk. O otrokovem prostem času, dolgo-časenju, načinih, kako to preprečiti in kako zadostiti otrokovim resničnim potrebam, odkrijemo nekaj namigov v članku Jelke Cvelbar Biti družina. V drugem delu svojega besedila nadaljuje Marko Filip-čič z opisom poti Po sledeh glagoljašev z Zdravniškim društvom iz Trsta in Gorice. Na tej poti obiščejo tudi Hum, eno izmed najbolj znanih središč glagoljaštva, kije hkrati najmanjše mesto v Evropi (22 prebivalcev). Avtor podrobno opiše mesto in ob tem še marsikaj drugega. Učiteljica glasbe iz Sežane Bojana Kralj predstavi za glasbeno vzgojo dr. Franca Rapot-ca s Kozine, ki je ves čas svojega službovanja v vlogi zdravnika (v Pazinu, Trstu, Ljubljani, Beogradu, Skopju, Beogradu, Sarajevu in Zagrebu) tudi komponiral, vodil pevske zbore in skrbel za kulturno življenje v krajih, kjer je deloval. V 6kratu opazimo še Posebno priznanje za uspehe na športnem področju, ki ga je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji podelilo Skladu Mitja Čuk v okviru pobude Naš športnik 2007. Vse, ki se zanimajo za nove metode poučevanja, bo pritegnil članek o ni-vojskem pouku in o drugih novostih devetletne osnovne šole, ki so jo pred nedavnim uvedli v Sloveniji. O tem piše predmetna učiteljica za slovenski in angleški jezik Mojca Jerala Bedenk. Prijetna in vabljiva je tudi črtica Sveto olje, izbrana iz knjige Bruna Volpi Lisjaka Vonj po morju, ki pripoveduje o smešnih, a resničnih pripovedih slovenskih ribičev. Zagotovo vam bo na ustnice privabila nasmeh. (-met-) Na IV. pomolu danes odprtje naselja Bavisele Na IV. pomolu bodo danes v okviru bogatega programa uradno odprli naselje Bavisele. Odprtje bo ob 10.30 ob plesni točki, ob 11. uri pa bo že na vrsti prvo tekmovanje, in sicer 13. regata brez meja. Športne prireditve se bodo nadaljevale do večera, ko bo v sklopu pobude BaviFestival na vrsti glasba v živo od 21. do 23. ure. Znanstveni imaginarij odprt tudi danes in 1. maja Poleg običajnega nedeljskega odprtja bo znanstveni imaginarij v Grljanu odprt tudi danes in v četrtek, 1. maja, in sicer od 10. do 20. ure. Muzej Antarktike odprt Muzej Antarktike, ki ga upravlja združenje Globo divulgazione scienti-fica, bo odprt ves konec tedna - in torej tudi danes - od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali sneg, veter, mraz in neskončne ledene ravnine, značilne za celino, ki obdaja južni pol zemlje in je skoraj v celoti pokrita z ledom, izvedeli pa bodo tudi za poti, ki so jih prehodili prvi raziskovalci. Vstopnica stane 6 evrov, po znižani ceni 5 evrov, za šole 3 evre. Za informacije tel. 040567889. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 24. aprila 2008 Bari 49 50 67 26 28 Cagliari 11 58 52 32 72 Firence 89 67 5 88 48 Genova 78 5 32 33 51 Milan 36 15 81 60 78 Neapelj 43 67 26 11 18 Palermo 47 58 64 51 36 Rim 84 25 15 42 88 Turin 62 26 30 9 52 Benetke 51 60 18 26 47 Nazionale 25 64 2 16 89 Super Enalotto Št. 50 36 43 47 49 84 89 jolly 51 Nagradni sklad 42.325.125,18 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 39.866.119,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 614.751,98€ 16 dobitnikov s 5 točkami 38.422,00 € 1.194 dobitnikov s 4 točkami 514,86€ 45.571 dobitnikov s 3 točkami 13,48 € Superstar 25 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 51.486,00 € 162 dobitnikov s 3 točkami 1.348,00 € 2.497 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.198 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.006 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 12 Petek, 25. aprila 2008 TRST / Včeraj danes Danes, PETEK, 25. aprila 2008 DAN OSVOBODITVE Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.05- Dolžina dneva 14.03 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 8.33. Jutri, SOBOTA, 26. aprila 2008 ZDENKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,4 stopinje C, zračni tlak 1023,0 mb ustaljen, veter 4 km na uro jug, nebo skoraj jasno, vlaga 47-od-stotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,5 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 21., do četrtka, 24., in v soboto, 26. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). Petek, 25. aprila 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2 , Ul. Ginnnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALCIONE - 15.15, 17.15, 21.00, 23.00 »Non pensarci«; 19.15 »Riprendi-mi«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. ARISTON - 18.30 »La banda«; 16.30, 20.00, 22.00 »Oxford Murders -Teorema di un delitto«. CINECITY - 11.00, 13.00, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20 »Ortone e il mondo dei chi«; 10.45, 15.00, 17.25, 19.45, 22.10 »21«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Step - up 2«; 20.00, 22.10 »In amore niente regole«; 10.55, 12.55, 14.45, 16.30, 18.15 »Alla ricer-ca dell'isola di Nim«; 22.05 »Il cac-ciatore di acquiloni«; 10.55, 13.10, 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro..la vince«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Tutti pazzi per l'oro«; 11.00, 13.00, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »U2«. EXCELSIOR - 17.00, 18.30, 21.00 »10 cose di noi - Un incontro puo cambiare la vita«; 21.15 »Rolling Stones' Shine a Light«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.15 »Il matrimonio e un affare di fami-glia«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Il cacciatore di acquiloni«; 18.15, 22.00 »In amore niente regole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I demoni di San Pietroburgo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Un amore senza tempo«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.40, 0.10 »Ni prostora za starce«; 19.00, 21.30, 0.00 »Pozabi Saro«; 18.40 »Skakač Jumper«; 20.40, 23.00 »Kralji ulice«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.45 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 18.15, 20.15, 22.15 »21«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »3ciento - Chi l'-ha duro..la vince«; Dvorana 3: 11.00 »Cenerentola e gli 007 nani«; 15.20, 17.00, 20.30, 22.15 »Step up 2 - La strada per il successo«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.25 »Ortone e il mondo dei chi«; 18.50, 20.30, 22.15 »La sposa fantasma«. SUPER - 16.30 »Juno«; 18.15 »La ra-gazza del lago«; 20.00 »Tutta la vita davanti«; 22.00 »L'ultima missione«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro ... la vince«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Step up 2 - La strada del suc-cesso«; Dvorana 3: 17.30 »Ortone e il mondo dei chi«; 19.50, 22.10 »21«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Un amore senza tempo«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. S Izleti SPDT organizira v nedeljo, 27. aprila avtobusni izlet na Bloško planoto. Na programu sta dve varianti: krajša (tri ure) in daljša od 4 do 5 ur. Izlet ni zahteven, priporočamo le dobro, nepremočljivo obutev. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan ob 8. uri in iz Opčin, izpred hotela Danev ob 8.15. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel.: 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 ali 333-5994450 (Vojka). KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 4. do 14. maja. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedež krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT - Bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ob Trubarjevem letu, vabi v soboto, 10. maja na izlet na Dolenjsko, z ogledom Rašice in okolice. Podrob- ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na BBWfill^l^ Danes, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku (Istrska ulica 192) Govornik na proslavi bo predsednik pokrajinskega sveta BORIS PANGERC Sodelujeta združena pevska zbora SKALA-SLOVAN, vodi HERMAN ANTONIČ Polaganje vencev pri škedenjski cerkvi danes ob 9.00 nejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja izlet na Bistriško v nedeljo 11. maja 2008; obiskali bomo: Prem, staro mestno jedro Ilirske Bistrice, Hodnikov mlin, slap Sušec, grad Kalec (dom Miroslava Vil-harja), in še marsikaj. Odhod iz Na-brežine ob 8.30, povratek okrog 19. ure. Cena izleta 35,00 evrov, vključno s kosilom. Prijave v trgovini Sergij Ko-smina (040-200123) in v Kavarni Gruden. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jase-novcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). 50-LETNIKI TRŽAŠKE POKRAJINE organizirajo 24. maja 2008 celodnevni izlet v Belo krajino. Vpisovanje v torek, 6. maja 2008, od 18. do 20. ure, v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Za informacije pokličite na tel. št.: 347-9604775 (Igor) ali 347-0396371 (Nadja). Vabljeni vsi polstoletni prijatelji in prijateljice. Osmice NUDIM POMOČ pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435. POŠTENA in zanesljiva gospa išče delo kot hišna pomočnica 1x tedensko. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-200930. PRODAM 4 hrastove sode (skupna kapaciteta 1000l), 1 plastično kad (1000l), 1 plastično kad (300l), 1 stiskalnico za grozdje (premer 40 cm), 1 mlin za grozdje (ročni), 1 električno pumpo s cevmi za vinski pretok. Vse v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. ob uri obedov na tel. št.: 040-942071. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, 2 metra dolgo ter mizarski pult. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM hišo in zazidljivo zemljišče v Gropadi. Tel. 040-214854 ali 3397806313. PRODAM otroški voziček »Inglesina« v dobrem stanju. Klicati v popoldanskih urah na tel. št.: 040-201284. ZIDAR išče katerokoli delo na gradbenem področju. Tel.: 320-3557811 ali 329-1898705. Čestitke DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak. OSMICA je odprta na farmi Kraljič, Prebeneg 99, tel. št.: 040-232577 ali 335-6322701. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca št. 4. OSMICO je odprl Ivan Pernarčič v Vižovljah. Tel. št. 040-291498. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO je odprl Štolfa Srečko, Salež 46. Toči belo in črno vino. Tel. št.: 040229439. OSMICO je odprla družina Frandolič, Slivno 25. Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek. Tel. 040-200750. OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. Poleg namiznega belega in črnega vina toči ustekleničeno Vitovsko in Malvazijo letnik 2005. Za pod zob so na voljo prašičje dobrote in oljke Belica. Možen je nakup ekstradeviškega olja Belica. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprla družina Laurica v Dolini. Tel. 040-228511. OSMICO v Samatorci sta odprla Gruden Mario in Ondina. Tel.: 040229449. PAROVEL vinarji in oljkarji imajo odprto osmico v Boljuncu. Točijo belo in črno vino s hladnim prigrizkom do nedelje, 4. maja. V GABROVCU št. 27 sta odprla osmi-co Igor in Roberta. ŠUBER ima na Opčinah odprto osmi-co. 1L Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. DAJEM V NAJEM box za avto, komaj dograjen, v Škednju, Ul. Soncini 78. Za 120,00 evrov mesečno. Tel.: 040825059 ob večernih urah. ENKRAT RABLJEN STROJ za mletje mesa in izdelavo klobas prodam. Tel. 349-0981408. NUDIM pomoč pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435. Na fakulteti medicine in kirurgije je iz biotehniških smeri uspešno diplomirala ANJA PERTOT. Veliko uspehov in nadaljnjih življenjskih načrtov ji želijo Vlasta, David, Diego in Fabiana. SUARY in AISHI se je pridružila mala NOAH. Presrečnima staršema Varni in Joelu iskreno čestitamo vsi Pečenikovi. Danes moj očka ROBERT praznuje svoj rojstni dan. Iskrene čestitke, vse najboljše in da bi ti bila sreča bolj naklonjena ti želi Marko. Na biotehniški fakulteti v Trstu je Anja opravila svoj diplomski izpit in doktorica postala. Še veliko študijskih in življenjskih uspehov ji želi SKD Slavec Ricmanje-Log Na univerzi v Trstu je iz biotehnologije diplomirala Anja Pertot Čestitajo ji noni Mara in Cvetka ter vsi domači Na ljubljanski fakulteti je z odliko zaključila študij iz psihologije Maja Sedmak Z njo se veselimo in ji iskreno čestitamo vsi njeni dragi. Danes je naša Monika polnoletna postala. Da bi bila vedno vesela in zdrava in da bi v življenju dosegla mnogo uspehov ji želijo mama Tiziana, oče David, sestra Valentina ter nonota Dino in Sonja / TRST Petek, 25. aprila 2008 13 1 glasbena ^m matica Koncertna in abonmajska sezona 2007/08 GLASBENI SPLETI Gostovanje Visoke glasbene šole iz Banske Bistrice (Slovaška) © IvanZvarik bas i tj Eva Kosorinova klavir -spi H V ponedeljek, 28. aprila 2008 ob 20.30 V Kulturnem domu v Trstu (ul. Petronio 4) INFO: Glasbena matica Trst - tel. 040 418605 (od pon. do petka 10-12) Ü3 Obvestila SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER V NARODNEM DOMU V TRSTU (Ul. Filzi 14) vabi slovenske organizacije, ki bi rade posredovale informacije o svojih pobudah, da kontaktirajo urad ob sledečih urnikih: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure, na tel. št.: 0403481248 ali e-mail: info@narodni-dom.eu. POZOR MLADI!!! Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima enoletno služenje v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040-635626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. Za pro-stovoljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov. OBČINA DEVIN NABREŽINA - SPOMINSKA SVEČANOST OB 25. APRILU: danes, 25. aprila 2008, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, polaganje vencev pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 Županstvo (3), ob 7.40 Slivno (1), ob 7.50 Medjavas (1), ob 8.00 Devin (1), ob 8.10 Vižovlje (1), ob 8.20 Cerovlje (1), ob 8.30 Mavhinje (1), ob 8.40 Prečnik (1), ob 8.50 Trnovca (1), ob 8.55 Praprot (1), ob 9.00 Šempolaj (1), ob 9.15 Križ (1), ob 9.20 Nabrežina (1). Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost s sledečim programom: pozdrav župana, priložnostni govor, zborovski nastop, nastop nabrežinske godbe. ZDRUŽENJE »ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, SV. ANE IN S KOLONKOVCA« vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na svečanost ob 25. aprilu, letošnji 63. obletnici osvoboditve, ki bo danes, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku na Istrski ulici 192. Letošnji slavnostni govornik bo predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc. Naj opozorimo tudi na tradicionalno polaganje vencev, ki bo danes, 25. aprila, ob 9. uri, pri škedenjski cerkvi. VZPI-ANPI vabi danes, 25. aprila 2008, ob 17. uri, v Dolino pri spomeniku padlim na Taborju, na svečanost 63. obletnice osvoboditve. Nastopala bosta pihalni orkester Breg pod taktirko Maurizia Codricha in PoPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič. Govorila bosta Sandi Volk in Stefano Lusa. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja Praznik pokušnje kruha in vina v soboto 26. aprila 2008, ob 20. uri. Tudi prisotni bodo ocenjevali in nagradili prva 4 uvrščena vina bele in rdeče sorte. Obveščamo zainteresirane da je vpis obvezen na tel. št.: 040-411635. TEČAJ ZA SOLOPEVCE Z ADIJEM DANEVOM - DANIELI Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta prireja KD ROVTE-KOLONKOVEC Ulica Monte Sernio 27 vabi v nedeljo, 27. aprila ob 17. uri na iSJS»**1 Nastopata Otroški pevski zbor in Mlajša dekliška pevska skupina VESELA POMLAD z Opčin Vodi Mira Fabjan tečaj za solopevce, ki ga bo vodil prof. Adi Daneu - Danieli. Odvijal se bo maja in junija meseca, vsako soboto, od 16. do 20. ure ali po domeni v Ma-rijanišču na Opčinah. Sprejemna avdicija bo v soboto, 26. aprila 2008, ob 16. uri v Marijanišču na Opčinah pri Trstu (Dunajska cesta 35). TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča obiskovalce, da bo v soboto, 26. aprila 2008, odprta samo zjutraj od 9. do 13. ure. Hvala za razumevanje. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi v nedeljo, 27. aprila, ob 11. uri na tradicionalno spominsko svečanost na Ko-meščini (Ulica Bruni). SLOVENSKI TABORNIKI RODU REGA VALA prirejajo v nedeljo, 27. aprila 2008, Dan tabornikov. Zbirališče na Opčinah (v Mandrji, za barom Istria) ob 9.30. Akcija se bo zaključila ob 16.00. Obvezna oprema: kroj, športna oprema, pelerina in pribor (za kosilo). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja prihodnji ponedeljek, 28. aprila 2008, v Peterlino-vi Dvorani, Donizettijeva 3 v Trstu, okroglo mizo »Kako do uveljavitve manjšinskih zahtev po volitvah 2008?« Začetek ob 20.30. OBDELUJEŠ kamen, les, železo ali steklo? Udeleži se druge razstave amaterskih obrtnikov v sklopu Majence. Informativni sestanek bo v ponedeljek, 28. aprila ob 20. uri v prostoru SKD Valentin Vodnik v Dolini. Za info je v večernih urah na voljo številka mobilnega telefona: 0039-3391976323. SKD TABOR OPČINE - VZPI - ANPI V ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 20. uri, na predvečer bojev za osvoboditev Opčin pred 63. leti, se bomo zbrali pri vaškem spomeniku, da se poklonimo spominu vseh padlih za svobodo. Zapel bo zbor OŠ Franceta Bevka pod vodstvom učiteljice Ane Palčič. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic na redni občni zbor SKGZ, ki bo v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu, v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 69 - condominio Al centro). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v ponedeljek, 28. aprila, ob 8. uri v prvem sklicanju in v torek, 29. aprila ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 29. aprila 2008, ob 20. uri, na svojem sedežu (Prosek št. 159). OBČINA ZGONIK - Ob 63. Obletnici osvoboditve bo občinska uprava v sredo, 30. aprila 2008 , polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin Padlim, ki se nahajajo na območju občine po sledečim razporedu: 1. Proseško pokopališče (ob 10.00), 2. Proseška Postaja (ob 10.15), 3. Zgonik (zbirališče) (ob 18.15), 4. Repnič (ob 18.15), 5. Briščki (ob 18.25), 6. Gabrovec (ob 18.40), 7. Samatorca (ob 18.50), Salež (ob 19.00), Zgonik (ob 19.15). SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi likovne ustvarjalce na pripravljalni sestanek za vsakoletno razstavo ob Majenci. Sestanek bo v sredo, 30. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih. Za informacije v večernih urah je na voljo št. mobilnega telefona 0039/339 1976323. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v sredo, 30. aprila 2008, po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: 14.45 - zbirališče pred županstvom, 15.00 - SPOMENIŠKI PARK V DOLINI, ob priložnostni misli županje Fulvije Premolin bo zapel MPZ Upokojencev iz Brega, 15.30 - DOLINA: spomenik padlim »Na Taborju« in pokopališče (5 kurirk), 15.45 - PREBE-NEG: spomenik padlim, 15.50 -MAČKOLJE: spomenik padlim, 16.00 - DOMJO: spomenik padlim, 16.05 -RICMANJE: spomenik padlim na pokopališču, 16.15 - BORŠT: bunker in spomenik padlim na pokopališču, 16.40 - GROČANA: spomenik padlim, 17.00 - BOLJUNEC: spomenik padlim. URAVNI ODBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA sklicuje občni zbor v sredo, 30. aprila 2008, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Dnevni red: poročilo ravnatelja, poročilo blagajnika, odobritev obračuna 2007 in proračuna 2008, predstavitev novega ravnatelja Inštituta, razno. V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v sredo, 30. aprila 2008, ob 15. uri. Na sporedu: polaganje vencev, priložnostna misel, nastop učencev OŠ Finžgar. Vabljeni. ŠTUDIJSKI CENTER Melanie Klein obvešča, da bo meseca aprila urad zaprt. Za informacije: info@mela-nieklein.org ali tel. št.: 328-4559414. KD KRAŠKI DOM vabi v četrtek, 1. maja 2008, na pohod pod geslom »Srečanje na Volniku«. Srečali se bomo s člani razvojnih združenj Re-pentabor, Pliska, Gmajnca ter Turističnim društvom Kras. Odhod s trga v Repnu ob 9.30. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta od 3. maja do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414. OBČINA DEVIN-NABREŽINA, v svoj-stvu glavne Občine Socialnega Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor) sporoča, da zainteresirani lahko predložijo prošnjo za brezplačna mesta v kolonijah in v poletnih centrih do 7.maja 2008, v uradu socialnega skrbstva Občine Devin Nabrežina, v Naselju Sv. Maura 124, Sesljan, v sredah in petkih, od 8.30 do 10.30. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane v petek, 9.maja 2008, od 18.00 do 19.30, na informativo srečanje »Satsang«, ki ga bo vodila Swami Shivaroopa-nanda Saraswati na sedežu društva v Trstu, v ulici Economo 2 (2. nadstropje), na temo »Satyananda Yoga Symposium« ob priliki obiska v Evropi Paramahansa Niranjananda Saraswatija prihodnjega meseca maja. Več informacij o dogodku lahko dobite na spletni strani dru-stva: www.satyanandayogatrieste.it. Toplo vabljeni. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bodo Poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št.: 040635626, 0481-531495). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). 13 Prireditve STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ vabi v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio, 24) na Antifašistični praznik. Danes, 25. aprila 2008, ob 13. uri kosilo in odprtje kioskov, ob 16. uri poklon padlim v NOB in polaganje vencev, sledi v dvorani Ljudskega doma otvoritev razstave fotografij in dokumentov ob 30-letnici delovanja Ljudskega doma. V soboto, 26. aprila 2008, ob 18.30, predstavitev knjig »Ivo e le stelle«, avtor Giovanni Cuccu in »L'occupazione italiana dei Balcani«, avtor Davide Conti. KD ROVTE-KOLONKOVEC, Ul. Mon-tesernio 27, vabi v nedeljo 27. aprila 2008, ob 17. uri, na veseli popoldan z mladimi pevci Vesele pomladi z Opčin. Nastopata OPZ in MlMPZ. Vodi Mira Fabjan. KD ZA UMETNOST KONS vabi v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 18. uri, v galerijo »Narodni dom« (Ul. Filzi, 14 -Trst) na srečanje z umetnikom De-ziderijem Švaro, ki bo predstavil svojo umetniško pot in razstavo »50 let slikarstva«, ki je na ogled do 2.maja v Narodnem domu. SKD TABOR OPČINE v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in s Kinoateljejem vabi v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 20.30, v Prosvetni dom na otvoritev razstave »Fo-tozgodbe Edije Šelhausa« in na predvajanje celovečernega dokumentarca »Edi Šelhaus: Bil sem zraven/Io c'ero«, režija Jurij Gruden. Uvodna beseda Jožica Šparovec, avtorica razstave in Aleš Doktorič, predsednik Kinoatel-jeja. Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA IN SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev knjige »ČESKOSLO-VAŠKA NA JADRANU - Čehi in Slovaki ter njihove povezave s Trstom in Primorsko od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne« (avtor: Borut Klabjan), ki bo v torek, 29. aprila 2008, ob 18.30, v Narodnem domu v Trstu. Poleg avtorja bo na predstavitvi sodeloval še dr. Jože Pirjevec. SKD PRIMOREC vljudno vabi na odprtje fotografske razstave »RUMENO KOT... « v torek, 29. aprila 2008, ob 20.30, v hiški od Ljenčkice, Trebče. Razstavljata Marjetica Možina in Mirna Viola. Predstavi ju Robi Jako-min. Glasbena točka Nomos ensamble. SKD VESNA IN SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ - STOJAN vabita na v sredo, 30. aprila 2008, ob 20.30, v Kulturnem domu Alberta Sirka. Slavnostni govornik MILAN KUČAN, prvi predsednik Republike Slovenije. Kulturni program bodo izoblikovali: učenci osnovne šole Alberta Sirka, mladi glasbeni ustvarjalci, flavtistke iz razreda prof. Tamare Tretjak - GM, Ženski pevski zbor Vesna, Moški pevski zbor Vesna. Sledila bosta baklada do spomenika padlim v NOB in prižig prvomajskega kresa. GLAS HARMONIKE - KD FRAN VEN-TURINI vabi na tradicionalno srečanje godcev na diatonično harmoniko, v četrtek, 1. maja 2008, v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju, od 14. ure dalje. Toplo vabljeni godci in ljubitelji ljudske in narodnozabavne glasbe. KD FRAN VENTURINI v sklopu praznovanj 40-letnice društva vabi na koncert »Denis Novato in prijatelji« v soboto, 3. maja 2008, ob 20.30, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Prisrčno vabljeni. S Poslovni oglasi KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo v aprilu. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 333-7411844 48-LETNA GOSPA IŠČE delo kot negovalka starejšim osebam ali hišna pomočnica. 328-3617053 BAR NA PROSEKU išče mlado osebo z računalniškim znanjem, tudi part-time. 040-225286 PEKARNA NA PROSEKU išče vajenca 19-23 let z voljo do dela. 040/225257 ali 3478783629 v dopoldanskih urah. PODJETJE ZA SERVIS IN MONTAŽO DVIGAL išče vajence/ke. Tel. 335-8135641 V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje, dvigalo, klima, ogrevanje, wc in parkirišče. Tel. 348-2812360 Prispevki Namesto cvetja na grob strica Zorko-ta darujejo Sonja, Erika in Ricky 100,00 evrov za SKD Barkovlje. V isti namen darujejo Zorka, Hilarij, Hilary in Peter 75,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Maria Štoko darujejo pevke: Anica, Anita F., Elisa, Geni Gruden, Anita M., Luciana, Sonia, Edda, Lidja, Kristina, Erika 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Maria Geria darujejo Ljudmila in Walter Purič (Repen, 57) 20,00 evrov ter Anica in Marino Kralj 20,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Gigija Gasperuta darujejo člani lovske družine Bazovica 148,00 evrov za cerkvico na Jezeru. V spomin na padlega partizana Svetka Calzija daruje družina Calzi (Repen, 43) 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika v NOB v Repnu. V spomin na Gigija Gasperuta darujejo Carolina, Karla in Nada 30,00 evrov za cerkvico na Jezeru. V spomin na Gigija Gasperuta daruje Liliana Fonda 50,00 evrov za cerkvico na Jezeru. Namesto cvetja na grob Maria Štoke daruje družina Štefančič 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor Kontovel. 25.4.2007 25.4.2008 Sergio Neumrljiv spomin ljubezni in dobrote tvoje v nas bo vedno živ. Tvoji dragi 555 Četrtek, 24. aprila 2008 KULTURA / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Dragoceno darilo Bogdana Groma Ob svoj em obisku v rodnem Trstu za predstavitev slikovne monografije Moje korenine decembra lani je slikar, kipar, ilustrator, scenograf in kostumograf Bogdan Grom obljubil predstavnikom vodstva Slovenskega stalnega gledališča, da bo gledališkemu arhivu podaril scenske in kostumske osnutke iz predstav, ki jih je v prvem povojnem času oblikoval za tržaško slovensko gledališče. V sezoni 1947-48 je sodeloval pri uprizoritvi Molierovega Skopuha ob 25-letnici umetniškega delovanja Modesta Sancina in pri predstavi Pot do zločina Miška Kranjca v režiji Justa Košute, v sezoni 1948-49 pa pri predstavi Kar hočete Williama Sha-kespearja v Košičevi režiji. Umetnik, ki že petdeset let živi v Združenih državah Amerike, je še zelo aktiven in ustvarjalen; v teh dneh se je mudil v Sloveniji, kjer načrtuje v prihodnjih mesecih razstavo in izid nove monografske publikacije. V ponedeljek je Grom izročil izbor svojih gledaliških umetnin arhivu SSG-ja, predsedniku Borisu Kuretu, ravnatelju Tomažu Banu in arhivarki Rossani Paliaga. Dragocen »darilni paket« vsebuje 67 dokumentov, med katerimi so originali scenskih in kostumskih osnutkov (pastel, risbe s svinčnikom in peresom ali akvarelirane, kolaž), zapiski, skupinska fotografija in pismo. Grom se z veseljem spominja dela v Trstu in svojih kolegov, predvsem Cesarja in Černigoja, s katerima je delil veliko projektov in angaž-ma za vrednotenje in ohranitev stare in nove kulturne dediščine, tudi znotraj tržaškega Art-kluba. Na gledališkem področju pa so njegovi spomini vezani na čisto posebno delovno okolje in vzdušje, ki je zaznamovalo gledališko snovanje v prvih povojnih letih: »Sodeloval sem s požrtvovalnimi delavci, ki so bili včasih tudi prostovoljci. Delali smo predvsem iz idealizma in tudi publika je izrazila svojo podporo s številno prisotnostjo. Spominjam se polnih, velikih dvoran. Res pa je tudi, da ko se človek vrne po tolikih letih, mu postane nekdanja, velika ulica, majhna.« LJUBLJANA - Mirovni inštitut Nevidno, neplačano, necenjeno: domače delo kot družbeni problem Avtorica študije Nevidno delo /Invisible work je Majda Hrženjak V dvojezični slovensko-angleški knjigi Majde Hrženjak, že tretjem monografskem delu te slovenske sociologinje, ki se ukvarja z aktualnimi temami domače in širše evropske družbene strukture, je obravnavano ti. družinsko de lo, to rej gos po dinj sko de lo, ki vklju -čuje še varstvo otrok in nego starejših oseb. Tako delo, kije od nekdaj veljalo za »žensko«, je v sodobni kapitalistični družbi obravnavano kot ne-delo: zato, ker se opravlja v zasebni in ne v javni sferi; zato, ker ne ustvarja nove (tržne) vrednosti; zato, ker ni plačano. Celo feministično gibanje se - v teoriji in v praksi - ukvarja skoraj izključno s produktivnim, javnim, plačanim delom žensk. O domačem delu, ki v sodobnem zahodnem svetu za žensko pogosto pomeni dodatno obremenitev, saj ga opravlja ne namesto, ampak poleg javnega (plačanega, službenega) dela, obstaja le malo raziskav. Prav tako obstaja malo raziskav o plačanem gospodinjskem delu - o delu hišnih pomočnic, varušk, negovalk - ki ga opravljajo prav tako povečini ženske, a predvsem nižje izobražene, ilegalno priseljene, dolgo brezposelne ali slabo zaposlene ženske. Študija Majde Hrženjak je nastala na podlagi raziskovalnega projekta, ki ga je podprl Evropski socialni sklad, naročilo pa ga je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V prvem delu je podana zgodovin ska sli ka do ma če ga de la v pre mo -derni Evropi. V drugem poglavju so analizirani družbeni premiki, ki so žensko delo postavili v sfero javnega, pla ča ne ga in to rej ce nje ne ga de la, hkra ti pa so ohra ni li po tre bo po de lu v družini. Slednje še vedno obremenjuje predvsem ženske, velja pa za za-seb no, ne pro duk tiv no, pro sto volj no oz. »iz ljubezni« - tak odnos med javnim in za seb nim de lom žensk vo di k po tre bi po pla ča nem do ma čem de lu ali dru ga če in bolj eno stav no re če no: sodobna zaposlena ženska potrebuje hiš no po moč ni co. V tretjem poglavju se avtorica lote va prav fi gu re gos po dinj ske de lav ke, ki so ji za u pa na gos po dinj ska ali dru -gač na de la, npr. var stvo otrok ali ne -ga starejših oseb. Zanimivo je, da se avtorica ravno s slednjo kategorijo gospodinjskih delavk, ki si je v Italiji na primer že zaslužila lasten in splošno uporabljen naziv (»badante«, slov. negovalka), najmanj ukvarja. Razloge gre naj brž is ka ti v sa mi struk tu ri slo -venske družbe, kjer so domovi za sta- 0 I mjun.\ h tu. k hirali NEVIDNO DELO Prilike priseljevanja v SM evropskih drgavah siru k turno omogočajo in spodbujajo tivu