OredoUtr« . oprava, LJubljana, Kopitarjev* I Telefon »-«1-JIM. llesečua naročnina 13 Ur. — Cek. ru6- Ljubljana 10.650 ta naročnino |D 10394 ta iDserate. Izkljuioo za-jtopstvo za oglate ti Italije to Inozemstva! DPI 8. A. Milana, liokopltov a« »račamo- USA-Stosstropps ki Merzig aufgerieben Bunkerbesatzungcn ostlich Saarlnutcrn im Kamp! mit dem stark angrcifenden Feind — Ravcnna kampflos aufgegcbcn — Schlacht in Ungarn nnhm an Heftigkeit und Ausdchnung zn — Erneute Durchbruchsversuche bei Miskolc vereitelt Aus dem Fiihrerhauptquar 42 feindliche Flugzeuge ab. ■ ivv ■ i Fiihrerjev glavni stan, fi. 12. DNB. Vrhovno poveljstvo olioroženih sil javlja: Na bojišču pri Aachenu smo zajeli pri krajevno omejenih bojih večje število ujetnikov. Na področju pri H ii r t -genu in Vossecku se nadaljujejo težki gozdni boji. Pri tem smo uničili 11 sovražnih oklepnikov. Severnoameriško napadnlne skupine, ki so v poslednjih dneh pri M e r z i g u prešle Saaro, smo uničili. Vzhodno od Saarlouisa so nuše posadke bunkerjev v silnih bojih z močno napadajočim nasprotnikom. Južno od tod in jugovzhodno od F o r b a c h a so se sovražni oddelki še bolj približali našim zapadnim utrdbam. V boju z našimi zaščitnicami so izgubili 18 oklepnikov. Vsled vztrajnosti naših oddelkov v Alzaciji se je včeraj ponovno izjalovila vrsta novražnih napadov. Francoske kolonijalne četo so v gozdu pri H a r t u ponovno izgubile številne ujetnike. Nemški borbeni letalci so večkrat posegli v bojo na zapadu, razpršili sovražne nizko leteče letalce nli pa jim preprečili ciljan odmet bomb. Pri nočnih napadih naših borbenih letalcev na sovražna oporišča na področju Aachena so nastali obsežni požari in eksplozije. Veliki London je bil podnevi in ponoči pod ognjeni našega povračil nega orožja. V srednji Italiji jc dobil so. vražnik po večkratnih brezuspešnih napadih z osredotočenimi silami mostišče preko L a ni o n a severno od Russija. Grenadirji in lovci so ga z zanosnimi protinapadi zopet vrgli nazaj, dobili znatni plen ter zajeli številne ujetnike. Ponovni poskusi prekoračenja reke tamkajšnjih kanadskih oddelkov so se izjalovili z najtežjimi sovražnimi izgubami. Severnozahodno od Ravenne so prestregle naše čete britanske napade pred novimi pošto jankami. Mesto Ravcnna smo opu stili brez boja ter ga s tem obvarovali uničenja. V Dalmaciji so naše čete severnozahodno od Knina preprečile so- vražne obkoljevalne poskuse. Ob zahodnem robu F ruške gore v Srčni u ter na področju jugovzhodno od Vukovarja se nadaljujejo silni boji. Na Madžarskem je postala bitka silovitejša in obsežnejša. Na bojnem področju med Dravo, Blatnim jezerom in Donavo so preprečili naši žilavo se boreči oddelki večje sovražno napredovanje ter mu zadali pri obrambi njegovih napadov visoke izgube. Na obeli straneh Budimpešte so prešli boljševiki z močnimi silami v velenapad. Južno od mestn smo s protinapadi zajezili sovražne oddelke, ki so prišli na zapadno obrežje Donave. Tudi vzhodno od Budimpešte so se razplamteli na področju Hatvana težki hoji. Ob južnem robu gorovja Matra in n« odseku pri Miškoleu smo preprečili ponovne boljševiške prebijalne poskuse. V jugozahodni Madžarski so uničili oddelki nemških borbenih letal številna vozila in prevozne čolne Sovjetov, razrušili nek važen most ter zadali sovražniku 7. bombami in strojnicami visoke krvne izgube. Spremljajoči nemški in madžarski lovci so sestrelili v letalskih bojih 18 sovjetskih letal. Na ostalem vzhodnem bojišču med vzhodno Slovaško in Kurlandijo je prišlo le do nepomembnih krajevnih spopadov. Oddelek severnoameriških bombnikov je napadel včeraj poti ne v i glavno mesto Nemčije. Nadaljnji napadi angloameriških oddelkov so bili naperjeni proti zahodnemu nemškemu ozemlju. Pri tem so bila zlasti v II a in -m u poškodovana poslopja. Sovražni lc-talci so iz nizke višine v še bolj ojačeni meri strahovali civilno prebivalstvo predvsem, na ozmlju ob obeli straneh Rena. Soest je bil v pretekli noči cilj strahovalncga napada Britancev, ki so izvedli tndi molilne napade na zahodno in jugozahodno Nemčijo. Protiletalske obrambne sile so sestrelile 42 sovražnih letal. K položaj« na bojiščih Odgovor bojišča vojnim prostovoljcem V. Mackensen, v. Rundstedt in Guderian Hitlerjevi mladini Berlin 6. 12. Bojišče je odgovorilo na Berlin 6. 12. K položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli: Ce primerjamo zemljevide z operacijskimi poročili obeh nasprotnikov, potem ee vprašujemo, kje je prav za prav ostala volika zavezniška zmaga pred Božičem, ki eo jo na tihem še veduo pričakovali, čeprav so uradno v poslednjem času iz notranjepolitičnih razlogov postavili kasnejše termine. Na vsem zahodnem bojišču sovražnik ni dosegel nili še tretjine stare nemške meje. To ljudje često pregledajo, ker odvračajo boji pri Aachnu in Saairi pozornost od ostalih bojišč. To torej pomeni, da so sovražni oddelki le na ozkih odsekih od njega tako imenovane Sieg-iriedove črte ter tudi nimajo nobenega upanja, da bi se ta položaj kmalu spremenil v njihov prid. Pri Aachnu je vdrl najgloblje v nemško ozemlje in s tem v nemške obrambne naprave. Toda na tem področju se bije jo boji za v6ak meter zemlje in tu je primerjava med napredovanjem im izgubami za njega tako neugodna, da jo je treba z ameriškega stališča označiti kot obupno. Razen lega pa nima sovražnik niti najmanjšega izgleda, da bi prišlo za tem nezavarovano ozemlje. Nasprotno ve danes že tudi sovražnik, da sega nemška utrjena cona, ki pričenja pri Renu, praktično vse do Berlina. V bližini bojišča so združene tako močne sile, kot nikdar v svetovni vojni. Vojna se na veliko razočaran je Eieenhowerja in njegovih generalov spreminja zaradi njihovo taktike v pozicijsko vojno, ki spominja na prvo svetovno vojno, kar pomeni, da bodo Eisenhovve,rjovi in Montgomeryjevi vojaki lahko tičali v rovih še do Božiča 1945. Nekateri simptomi v domačih ozemljili sovražnika kažejo na to, da bodo morali v bodoče- previdneje postopali s svojimi človeškimi rezervami, ki eo jih doulej tako velikopotezno metali v boj, kar dokazuje veliko število mrtvih in ranjenih. Toda misliti bodo morali ludi na to, da bodo morali divizije, ki so že od •>. junija v prvi bojni črti in ki jih si j dopolnjujejo, umakniti z bojišča, da ee bodo nekoliko odpočile ter dobile novo bojno moč. Stalna oskrba življenjskih potrebščin iu vojnega gradiva je drug velik problem,'s katerim se mora baiviti zavezniško vodstvo. Zahodno bojišče je dobilo drugo sliko. PrGplavljenje pri Arnhelmu je postavilo Angleže, ki so se pripravljali lia vele-olenzivo, pred povsem novo položaj. l'4o-leg tega je nevažno, da 6e jim jo po ve£-ledenskih naporih posrečilo stisnili mo-slišfce pri Venloju. Kanadcem na njihovem levem krilu eo morali daid z ozirom na njihove ogromno izgube ter na to sledečo reakcijo v Kanndi nekoliko miru. Danes se lahko upravičeno sprašujejo, zakaj so slavili njihovo napredovanje do izliva Maftse kol veliko zmago. Na nachenskem področju so se razpršili boji zaradi uspešnega nemškega odpora v krajevno ome- jene boje. Ce ee je Nemcem nadalje posrečilo zavzeti nazaj trdnjavo v Saarlau-ternu, potem so se Amerikanci ustavili tudi v predtrdnjavskem ozemlju zahodnih utrdb. Toda tudi v Alzaciji se je spremenila sovražnikova ^bliskovita vojna t, kii je prav za prav trajala samo dva dni, v vrsto pozicijskih krajevnih bojev, med katerimi so napredovali Francozi le pri Ministru. Očividno imajo Neinoi v Alzaciji nek gotov operacijski načrt, po katerem se razvijajo boji pri Schlettstadtu, na obronkih Vogezov in pri Thannu in h kateremu spada tudi očiščenje gozda Ilairt pri Mul-housu. V Italiji je opaziti novo britansko napadalno težišče. Vendar so jim Nemci preprečili prodor med Imolo in Ravenno, pri čemer seveda niso izključeni krajevni uspehi. Na vzhodu so dosegli Sovjeti s hitrimi oddelki Fiofok ob Blatnem jezeru. Vendar položaj ni vznemirljiv, dokler šo niso neposredno napadli nemške zaiporne črte, ki sega od severnega dela Blatnega jezera do južne obrambne črte pred Budimpešto, in dokler stoji balkanska armada gemeral-feldinaršala Weicbsa kot velik operativni vprašaj za sovjetskim hrbtom. Ni nobenega znaka, da namerava general Tol-buhin obiti zahodni del Blatnega jezera. Kljub silnim bojem pri Miškoleu se niso zvišale boljševiške šanse, da bi dosegli Budimpešto in temu cilju vemdair služijo vsi sovjeislvi napadi na jugovzhodu. V ta namen se sovražnik tudi ^nenavadno mirno obnaša na ostalih bojiščih. ~ Britanska vlada obžaluje »pomoto« Amsterdam. V Angliji so danes po Reuterjevi vesti uradno objavili, da je neko britansko letalo dne 18. novembra v Bonoškeni zalivu potopilo nemško bol-ničarskd ladjo »Tiibingen«. Uradna izjava pravi, da je šlo za >j>omoto< in da jo britanska vlada izrazila nemškim oblastvom svoje obžalovanje. Boljševiški izgredi v Rimu Madrid 5. dec. Dopisnik lista lABCr, ki se je udeležil monarhističnega zborovanja v rimskem kvlrinalskem gledališču, koder je kol znano, prišlo do krvavih spopadov, poroča o poleku tega zborovanja. Med poslušalci so bile spretno razvrščene skupine komunistov z nalogo, da zborovanje motijo. Njihovo kričanje je bilo tako neznosno, da so tudi tik poleg govornika ni razumelo nobene njegove besede. Vzkliki »Žive!« in »Dol z njim«, žvižganje in ploskanje eo se poldrugo uro vrstili in se menjavali s komunističnimi pesmimi. Po koncu zborovanja ni nihčo vedel, kaj je bolel govornik prav za prav povedali. Tako se je žalostno končal pivi javni nastop italijanskih monarhisiov. prostovoljne prijave Hitlerjeve mladine v vojsko na neki proslavi častniških pripravnikov vojaške šole. Generalfeldmar-šala von Mackensen iu von Rundstedt ter šef generalnega štaba vojske generalni polkovnik Guderian so kot odlični vojaški vodje v obeh dveh velikih svetovnih vojnah izdali poziv na nemško mladino, v katerem so ponovno pol črtali tesno tovarištvo med mladino in vojaštvom, ki se je v tej vojni pokazalo predvsem s prostovoljno prijavo letnika 1928 v vojno službo. Skupno z vojaki z bojišča so nastopile edinice Hitlerjeve mladine, oddelek nemške delovne službe ter kompanije nemške ljudske vojske. Ce odgovarja vojska in s tem vsa domovina Hitlerjevi mladini za njeno pripravljenost na ta način, potem se združuje ravno v sedanjem obdobju vojne jionos nad obnašanjem mladine z zahvalo možem, ki v neutrudnem delu iin z zglednim primerom razvijajo ta duh v nemški mladini. Hitlerjeva mladina in nemška delovna služba sta izvršili s predvojaškiin in vojaškim izšolanjem ter svetovnonazorsko in politično vzgojo doslej nozabele-ženo storitev. Ce se vrste hrabrih grenadirjev na bojišču vedno znova sklepajo ter so zaradi enotne in neupogljive volje zmagovalci nad premočjo, potem je to živ izraz nemške mladine, ki je bila vzgojena v na-rodno-socialietičnem duhu in ki jo preveva misel na pravičnost nemške stvari. Pripravljenost na žrtve in fanatizem te mladine postajata bolj in bolj simbol tega obdobja vojne. Tem mladim prostovoljcem so samo po sebi razumljivo sledili ostali prostovoljci v domovini, vodeni po Fiih-rerjevem zgledu ter vzgojeni v uarodno-socialističnem duhu. Generalfelilmaršal von Mackensen jo izjavil v svojem govoru, da jc to obnašanje najboljši dokaz za to, da v nemški mladimi še živi zgodovinski vojaški duh, čigar hrabrost in vzdržljivost izvrši nemogočo stvari in ki bo z vsemi vojnimi sredstvi in v boju vsega orožja izsilil uspeh ter se zmagovito izkazal. L bojišča na zahodu jo naslovil generalfeldmaršal von Ru noj moža proti možu. Navdušenje in zalet vojaških prostovoljcev Hitlerjeve mladine dajeta vojski zaupanje, da bo nemški narod kljub vsem nevarnostim in oviram zmagal. Novi slovaški poslanik sprejet pri Fiihrerju Fiihrerjev glavni stan, 5. dec. Fiihrer ie snrejel dne 4. decembra v prisotnosti nemškega zunanjega ministra von Rib- bouiroiju liovoimenovauega slovaškega poslanika dr. Bogdana Galvaneka ter novega madžarskega poslanika viteza Andrasa Mecserja, ki sta mu predala svoje poverilnice. »Kot ranjeni tigri« Stockholm. 5. dec. Celo sovražnik mora, čeprav nerad, priznati junaštvo in odločenost nemških vojakov. Tako je izjavil dopisnik angleške poročevalske službe, da se nemški poklicni vojaki, ki jih je spoznal že v afriških bojih, vsekakor vojuško obnašajo. Ti vojaki so do zadnjega držali svoje postojanke, čeprav so bili odrezani. Toda nele poklicni vojaki, tudi mobilizirane! so prevzeti z na-rodnosocialističnim fanatizmom. Ti vojaki so najbolj nevarni, ker se bore do poslednjega diha. Tako so fanatični, da so se celo v vrvmi in verigami navezali na drevesa, da so tamkaj streljali na zavezniške vojake, šo v smrti povzročajo zaveznikom velike težave. Pri obrambi svojo domovino pa se bore uemški vojaki kot ranjen tiger. Sovjeti razlaščajo beograjska gospodarska podjetja Zagreb, 5. dec. »Croatia« juvlja, da je skušal komisar za trgovino in industrijo v komunistični Titovi vladi ▼ ' Beogradu Andrij« llebranv na zborovanju beograjskih trgovcev olepšati bodočo koicktivizacijo gospodarstvu. lltrbrany je snin govoril o »čustvih nezaupanja in nesigurnosti, ki jih ima prebivalstvo napram novi vladi«. Vendar je istočasno objavil, da bo v bodoče prevzela država velik del gospodarskih podjetij. To pomeni, da jih bo razlastila. Zaskrbljenost tudi v USA Ženeva, 5. dec. Nemirne politične razmere v »osvobojenih« evropskih ozemljih spremljajo tudi v Združenih državah /. zaskrbljenostjo, poroča dopisnik >Daily Telegrapha« iz \Vashingtona. Ta skrb je še večja, ker spoznava ameriška vlada, da bo kljub svoji tradicionalni -politiki nevmešavanja v evropske politične probleme, k temu zaradi vojaških nujnosti le prisiljena. Trenutno je odgovornost Veliko Britanije za politični položaj v Belgiji, Italiii in Grčiji omogočila ameriškemu zunanjemu ministrstvu, da jo ostalo nezaintbro-sirano ter se tako izognilo kritiki dela javnega mnenja zaradi angleškega obna-šanjn. Usoda »češkoslovaške brigade« Bratislava. V bojih v vzhodni Slovaški ujeti pripadnik tako imenovane »ce-hoslovaško brigade« je izjavil zastopnikom tiska, da morajo opravljati slovaški vojru ujetniki v Sovjelski zvezi ob pičli hrani najtežja dela. Mnogo jih jo zaradi mraza in slabe hrane umrlo. Rrečearmij-ci so [»obrali Slovakom vse dragocenosti, čevlje in boljšo uniforme. Iz Moskve je prišel v ujetniško taborišče nek slovaški komunist, .ki je vršil propagando za vstop v tako imenovano »čchoslovaško legijo«. Dejal je, da se mora oni, ki hoče domov, javiti tjakaj. Ostalo da bodo prepeljali v sibirske rudnike. To »čehoslo-vaško brigado« so spremenili v oddelek padalskih lovcev. Pri svojih prvih nastopih jo izgubila v nekaj dneh več kot polovico moštva. Preostanek so odvrgli v podporo tolovajem v srednji Slovaški. Mnogo Slovakov je izkoristilo to priliko, da so zbežali domov. »«>?>>•.•.•. . v:>*x. iti Flugboot startet zur Sicherung eines Geleitznges. — Der grosse Aktionradius der »BV 138« erlaubt eine Konirolle des Luftraumes iiber dem farenden Ge-leiitzug auch iiber \veite Strecken. — Vodno letalo pri vzletu za 7Ji.ščito neke spremljave. — Veli,k akcijski radij »BV 1W< omogoča nadzorstvo zračnega prostora nad spremljavo tudi nad dolgimi poleti. fK. Aufnakmo, Atlantic »čiščenje« v Bolgariji Bern, 5. dec. Pri boljševiških bojih zn oblast v raznih deželah smo v. zadnjem času kaj malo slišali o Bolgariji, koder so ustvarili boljševiki s svojimi izdajalci takoj po izročitvi dežele dovršena dejstva. Zadnje čase pa kaže, da se jim politika sofijske vlade ne zdi dovolj boljševiška. 'Zato so jo pričeli močno napadali. Boljševiki zahtevajo čiščenje, to jo energično odstranitev vseh protiboljševi-ških sil. Zlasti zahtevajo čistke v armadi, da bi tako ustvarili »ljudsko demokratsko vojsko«, ki ni nič drugega kot boljševiška armada. »Čiščenje« jo bilo tudi v Romuniji eden glavnih vzrokov strmoglavljenja ministrskega predsednika. Moskovska poročevalska služba prinaša sedaj močan napad na notranjega ministra bukareške vlade, v katerem kritizira nezadostno izvedbo zahtevanih aretacij. Notranjemu ministru očitajo, da sabotira izpolnitev mirovnega diktata. Roosevelt o nalogah UNRRE Ženeva, 5. dec. Roosevelt je govoril danes kongresu o nalogah IJNRRE (United Nations Relief and Rehabililation ad-ministration). Poudaril je. da ni mogoče oskrbeti vseb od zaveznikov zasedenih dežel z živili in oblačili UNRRE. Te dežele bodo morale same kriti nad 90V« svojih prehranjevalnih in oblačilnih potreb. UNRRA bo služila le za to, da bo »pomagala premagati kritična pomanjkanja gotovih potrošnih predmetov na nekaterih ozemljih«. Brez pomoči UNRRE bi lakota in kuga ogrozili velika področja ter milijone ljudi. To dejstvo bi spravilo zavezniško zmago v resno nevarnost. UNRRA bo sama neposredno razdeljevala blago le v onih zasedenih ozemljih, koder jo bodo vojaška oblastva ali pa viade doličnih pokrajin k temu prosil". Dejanske dobave UNRRE se Se niso pri-. čele. K bojem na vzhodnem bojišču Berlin, 5. dec. Mednarodni poročevalski urad javlja z vzhodnega bojišča.5 Na Madžarskem se je položaj med Dravo in Donavo kaj malo spremenil. Odpor levega krila nemško - madžarske obrambe ki je južno od ožine Donava— Blatno jezero prestregel boljševiški sunek, se je po dovozu oklepniških rezerv močno ojačil. Čeprav so morali Nemci po dolgih pouličnih bojih prepustiti sovražniku na jugovzhodnem bregu Blatnega jezera ležeč kraj Siofok, so vendar 2 km severneje zaustavili vse nadaljnje prcbijalne poskuse. Vzhodno od tega odseka so nemške oklepniške sile razbile preko prekopa Sio prodrle sovjetske oddelke ter pognale preostanke proti jugu. Kljub stalnim ojačenjem se je posrečilo Nemcem zadržati sovjetske kolone, ki se vale ob Donavi proti severu z velikimi izgubami za sovražnika že severno od Dunafold-vora. Na desnem krilu nemškega bojišča so bili boji pomembno slabši. V gozdovih zapadno od Kapošvara so vzeli Nemci v klešče več sovjetskih bataljonov ter so jih stisnili na ozkem prostoru. Nemška konjenica je obkolila in uničila v smeri proti Marcali prodrlo sovjetsko skupino. Da bi odstranili bočno ogrožanje svojih operacij so napadli včeraj zjutraj močni sovražnikovi, iz boljševikov in tolovajev obstoječi oddelki s podporo topništva, borbenih letal in salvnih topov med Sav« in Donavo v smeri proti za-padnim konccm Fružke gore. Posrečili so se jim le nekateri vdori, ki so jih morali plačati z visokimi krvnimi izgubami. Nemci so jih zadržali v krajih Erdevik in Ilok, koder so se vso noč bile hude borbe za posamezne hiše. Vzhodno od Budimpešte je prišlo do krvavih borb pri Turi, Gyongydsu ter zapadno od Egra. Napadi in protinapadi so se hitro menjavali, taktične slike pa niso mogli bistveno spremeniti. Severno od Miškolca ter med rekama Sajo in Hernad se nadaljujejo težki boji z vedno znova napadajočimi boljševiki. Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le o delovanju naskakovalnih čet. Trgovec s sužnji - vzor primorskih komunistov Težki $m\m\ boji v Atenah Stockholm, 5. dec. Kot javlja Reuter v torek dopoldne iz Aten, je ministrski predsednik Pupandreu, ki je še v ponedeljek izjavil, da nikakor ne bo ugodil zahtevi levice po odstopu, seduj ponudil svojo demisijo. Nadalje poroča Reuter: Položuj v Atenah je postal v ponedeljek zvečer vedno bolj resen, ker je prišlo na več krajih do težkih pouličnih bojev med obema nasprotnima strankama. V središču mesta se je jasno slišulo pokanje ločnih granat iu ropotanje avtomatskega orožja. Kaže, da se je bitka za Tlies-Miim končala z zmago ELAS-a (ogroženih delov pokreta LAM). Njegovi oddelki so zasedli strateško važne višine ter pregnali svoje rojalistične nasprotnike, na katere so odprli ogenj iz višje ležečih položajev. Nadalje javljajo, da je EAM zasedel v ponedeljek zvečer izmed 15 atenskih policijskih okrožij, koder je razorožil vladi vdano policijo. Močni oddelki ELAS-ovih čet se kljub prepovedi britanskega generala "H-obieja iz več smeri približujejo glavnemu mestu. Neko kasnejše Reuterjevo poročilo pravi: Višji grški policijski inšpektor je objavil v ponedeljek zvečer, da jc KAM zasedel 20 izmed 25 policijskih okrožjih Aten in Pireja. Trenutno se vrše boji za neko nadaljnjo policijsko postajo, ki so jo obkolili pristaši levice. Nadalje se bijejo borbe za aten-""""*ke zapore. Skupini ELAS-ovih čet v jakosti divizije se je v zadnjih 36 urah i postopno posrečilo vdreti v glavno me-"IMio. Vlada nima nikakih'poročil o po- ložaju izven Aten. Tudi »Associated Press« poroča iz Aten, da se je po uvedbi obsednega stanja položaj še nadalje poslabšal. Generalno stavko so popolnoma izvedli. Trenutno ni v Atenah niti elektrike, niti plina, prometna sredstva ne poslujejo, pu tudi časopisi ne izhajajo. Radio molči. Zato nima grška vlada nikake možnosti, da bi prisilila prebivalstvo k poslušnosti »United Press« poroča, da je kljub izjemnemu stanju, ki ga je uvedel angleški generalni guverner, vdrlo v Atene v ponedeljek več močnih bojj-ševiških skupin. Zasedje so policijske postaje ter korakajo proti središču mesta. Namestnik grškega zunanjega ministra Saridianis je odstopil. Papandreu in ostali člani vlade so zapustili svoje uradne prostore ter se nahajajo v hotelu Grande Bretagne. Vse trgovine, tovarne, ministrstva ter javne in zasebne naprave so zaprte. Vse gospodarsko življenje je ohromelo. Amsterdam. Med svojim govorom o nemirih v Grčiji je izjavil Churchill, da prevzema Anglija veliko odgovornost, Če hoče intervenirati v zaščito miru in reda v Atenah. Za Anglijo bi bilo mnogo bolj preprosto, če bi dopustila, »da bi se postopna vse izrodilo v anarhijo ali komunistično diktaturo«. Angleži pa nimajo namena, da bi sedaj, ko so se trudili, da bi ustvarili pogoje za ohranitev miru, »vso skupaj opustili ali pa stali prekrižan ih rok«. O krvavih dogodkih v Atenah je dejal Churchill, da je bilo pač »zeld pretresljivo, da je policija streljala na neoborožene otroke«. Anglija v svejsku priganjaioa Ženeva, 5. dec. O alarmirajočih po- ! ročilih iz Grčije piše »Tribune de Gene ve«, da je Moskva na najboljši poti, da poloii na Grčijo svojo roko. V •,'entlemenski pogodbi med zavezniškimi silami je predstavljala Grčija edino deželo, koder se je Sovjetska zveza odpovedala vključitvi v svoje neomejeno vplivno področje. Teoretično je tedaj Grčija še vedno pod zaščito Velike Britanije, kar pa ne pomeni, da Kremelj ne bi bil interesiran na njeni usodi. Moskva uporablja grške boljševike, da bi se tako polastila še preostalega Balkana. Da uganjajo Britanci tudi v grškem primeru politiko običajnega oprode moskovskih oblastnikov, nam dokazuje angleški tisk. V skladu z britansko politiko izročunja boljševizmu se trudi, da bi tudi v atenskem sporu zastopal moskovske zahteve in si prilastil želje boljševiškega podtalnega pokreta. »Times« kritizira spričo krvavih spopadov v Atenah tamkajšnjo policijo. List -e odločno brani, da bi britanske čete podpirale atensko vlado in policijo. Jasno izjavlja, da potrebuje Grčija vlado, v kateri bo EAM prevzel odgovornost. Tu torej javno zagovarja boljševizacijo Grčije in dajo Papan-dreujevi vladi končno brco. »Manclie-ster Guardian« mehi, da odpornega pokreta ni mogoče ignorirati in kaj šele zatirati. Anglija nima namena, vsiliti grškemu narodu monarhijo. Bern, 6. dec. Pod naslovom »Grška tragedija« opozarja list »Tribune de Geneve«, da je Moskva na najboljši poti da položi svojo roko tudi na Grčijo. Teoretično je Grčija še pod varstvom Velike Britanije, to pa nikakor ne pomeni, da se Kremelj ne zanima za Grčijo. Nasprotno pa Moskva uporablja grško komunistično stt-anko, da bi se v nasprotju z danimi obljubami polastila še ostanka Balkana. Po londonskih poročilih tudi Churchill ni mogel zamolčali grške katastrofe. V spodnji zbornici je moral priznati, da je Grčija pred izredno težavnimi gospodarskimi in finančnimi problemi. K dogodkom v Grčiji Storkholm, 6. 12. Položaj v Grčiji vedno bolj zaostruje. Britanski vrhovni poveljnik v Grčiji, general Scobie je prepovedal v neki proklama-ciji napade tolp EAM-a na policijske postaje, izgnal oborožene tolpe iz rac--ta ier jim prepovedal vsak večji premik čet. Boljševiki pa sc naravno /.e spočetka niso ozirali na to odredbo. Namesto, da bi izpraznili Atene, so iioslali v poslednjih dneh v mesto ce-io boljševiško divizijo. In končno javlja jo, da korakajo velike sile Llasa, bojne organizacije. EAM-a iz različnih tirani na Atene. Poročajo, da se vise boji v okolici osrednjega zapora v Menah ter da se slišijo po vsem mestu eksplozije granat in ropot strojnic. Pred svojim odstopom je proglasil Papandreu izjemno stanje. Vsa državna uprava je prešln na vojaškega gu-•.ernerja Atike, polkovnika Katsotasa. V Londonu so zaprepaščeni nnd položajem v Grčiji ter iščejo krivce, da bi odvrnili pozornost od britanskih osvobodilnih metod ter njihove odgovornosti. »Times« piše. da nosi glavno krivdo gibanje EAM, smatra pa kot neverjetno, da Papandreu v svojem radijskem govoru v soboto zvečer ni takoj izrabil prilike, da bi odklonil odgovornost za brezglavo in nepotrebno početje policije. Konzervativni list torej namenoma "prezre, da je nastopila policija pod varstvom britanskih ;jl ter skuša na ta način odstraniti s sveta angleško krivdo. Kot edino možno rešitev označuje list »Times« vlado, v kateri bi sodelovalo tudi gibanje EAM z vso pripadajočo odgovornostjo tej- opozarja na Kakor poroča »Goriški list« dne 2. decembra, je vrhovno poveljstvo nad italijanskimi komunističnim« in badogliev-eloimi tolpami prevzel nekdo, ki si je nadel ime »Antonio Advenso«. Njegovo ime zdaj komunistični terenci mažejo po zidovih slovenskih domov na Goriškem, kakor da bi e tem hoteli povedati, da bodo italijanski komunisti kar naprej komandirali po teh krajih. Da različni Vilfani in Bevki kaj takega trpe, je znamenje, kako silno so odvisni od italijanskih komunistov. To je hkrati dokaz, da so nad Titom že obupali. Značilno pa je, da si je poglavar italijanskih komunistov izbral prav to ime. Antonio Advenso je namreč bilo ime »junaku« nekega pustolovskega romana, v | katerem nastopa ta »junak« kot morski ropar, trgovec s sužnji in nedosežni ženskar. Zdi se, da so vse te lastnosti opisanega starega pustolovca najbolj primerne za voditelja današnjega gibanja, ki iz gozdov in grmovja strahu je poštene ljudi. »Goriški list« piše k temu še takole: »Neznani poglavar ai je izbral ime junaka iz romana, ki je zaradi pustolovščin ljub doraščajoči mladimi, zaradi ljube-zeiMkih dogodb pa drag nežnemu spolu. Pod plaščem te romantike bo v bodoče badoglianski komunizem skušal prodreti tudi v naše kraje. Comunismo con romantioismo! Mi Slovenci pa, ki smo kruto io krvavo poizkusili komunizem takšen, kakršen je, to je senza romauticismo, im ki smo poizkusili, kaj je romantioismo, smo siti enega kakor drugega. Zato dajemo na znanje Antoniju Adversu, da nočemo v naših krajih niti boljševiške GPU mili badoglianske GPPU (Gruppi Partigiani Patrioti Uniti) in zato ni treba širiti v naših krajih niti letakov niti pisati po stenah njegovega imena. Ce pa mislijo njegovi »romantični-: oddelki rogoviliti po slovenske in ozemlju, jih bomo nagnali! In to eenza romantiicismo!« Goriško pismo: Junaki Antonia Adversa, med katerimi je tudi nekaj zapeljanih Slovencev, delajo vso čast tistemu laškemu rokomavhu, ki ga opisuje imenovani roman. Najrajši se drže po vaseh, kjer je dosti vina in jela. Tako se je okoli Brjd nad Rihenberkom klatilo več teh razbojniških čet, ki 60 ee ob novem vipavcu kaj dobro počutile ter ljudem dopovedovale, kako jih bodo »osvobodile«. Bilo pa je preveč lepo, da bi' bilo moglo tako ostati. Nekega dne je namreč med te tolpe udaril glas: »Nemci 60 bližajo« Kakor bi paglavec nad jato vrabcev zapihal: »BrrrU tako je ta beseda razpršila vse »junake« in »osvobo-dilce«. Na mah ni bilo nikogar več. Zalo pa so tolikanj bolj pogumni, kadar ropajo neoboroženo kmete. Tako so pred kratkim ropali po Vipavskem, kjer eo si privoščili prav vse hiše, da tudi svojim terencem nieo prizanesli. Zdaj se terenci za glavo drže, češ: »Le kaj so ti ljudje mislili, da so nam vse pobrali, ko pa smo zanje tolikanj agitirali!« Zlasti dobro so 21. novembra izropali Ajdovščino, kjer sta se v ropanju na vso moč odlikovali dve punčari iz Vrtovina, ki sta z dušo in telesom zapisani rdečim tolovajem. Sicer pa se ti tolovaji kar otročje bore, da bi se jim moral človek smejati, ko ne bi zaradi njihove otročarije tekla slovenska kri. Izmislili *o si, da bi bilo dobro glavno cesto minirati To so storili ponoči in kajpada skrivaj. Drugo jutro se je prvi po cesti peljal križki kapucinski brat na vozu, ki je vanj bila vprežena mula. Na voz je prisedlo nekaj žensk, ki eo se peljale v Gorico. Voz je pa zavoz.il na mino, ki je v hipu raztrgala mulo, kapucinskega brata in dve slovenski ženski, medtem ko sta dve drugi Slovenki bili močno ranjeni. Ko 60 potem Nemci prišli, 6o nastavljene mine žo od daleč opazili ter jib kar mimogrede pobrali, nakar so vozili naprej brez vsakršne škoda Tako »vojskovanje« od strani komunistov pobira le slovenska življenja. Pa kaj to komuniste brigal poskuse, ki jih je podvzel Sophoulis, V britanskih levičarskih in liberalnih strankah pa se ne zadovoljujejo s to hladno odklonitvijo vsake odgovornosti, marveč močno obtožujejo britansko diplomacijo. Očitajo ji, da se preveč vmeša. ■ \ grška vprašanja. I,ist »Daily Herald«, uradni list dc lavske stranke pri tej priliki izredno ostro napada vlado. Ti napadi so naj-ostrejši, odkar jc bilo mnogo hrupa vsled sodelovanja z Darlanom v Severni Afriki. »Daily Herald« opozarja, da bi lahko tudi na drugačen način odstranili krizo, na primer če bi razorožili vladne čete, ki so sestojale po uporu samo še iz hujskačev desničarskih strank in rojalistov. Kljub temu so podžigali Papandreuja, da nadaljuje s svojo politiko. Obljubili so mu celo britansko pomoč, če bi prišlo do spopadov. Iz tega nastali razvoj ?e popolnoma logičen in izid jo, da je Grčija na najboljši poti, da bi dobila diktaturo Pa-pandreua s podporo britanskega orožja. Poseben zanimiv je učinek položaja v Grčiji na razpoloženje v Združenih državah. Že pred enim tednom je sporočil dopisnik lista »Newyork Times« iz Aten, da ima grška vlada sicer oblast v Atenah in okolici, ostala dežela, z izjemo Epira pa je komuni stična provinca. Ženeva, 6. 12. Kakor javlja radio London iz Aten, je streljala policija na šefa sovjetske misije v Grčiji, polkovnika Popova. Polkovnik Popov je protestiral pri vojaškem guvernerju Atiku. Polkovnik Popov se je peljal s svojim avtomobilom, ki je imel rde čo zastavo po atenskih ulicah. S krvjo plačana zreEosft Prišlo je do najbolj okrutnega svetovnega klanja, kar jih zgodovina pozno. Usoda je tudi nas pahnila v krvavi me-tež. Zvezde so nam bile ugodne in bi lahko preživeli to vojno skoro brez krvnih žrtev. A zaklical je krivi prerok v gozdu: »Ljudstvo slovensko, tvoj čas je prišel, upri sel A žal je bilo vse skupaj le prevara. Te brezvestne sleparije pa nismo hoteli spoznati. Kot slepi smo drli v svojo nesrečo. Prezirali smo vsa pojasnila, preslišali vse opomine. Tudi zgledov nismo hoteli posnemati. V Srbiji so bile podobne prilike kot pri nas. Tudi tam se j« bilo tolovajstvo hudo našopirilo in okužilo deželo. Srbi so pa Letošnje božično obdarovanje bo merilo naše narodne zavednosti .izan Požrtvovalnemu borcu v spomin Pred tremi me-seci smo spremili | na zadnji poti k Sv. Križu domobranca akademika Ivana Perhavca. — Pogrob je bil skromen, kakor je bil tih in skromen pokojni Ivan. Vsi, ki smo bili tam in vsi njegovi znanci, ki so šele kasneje zvedeli za njegovo nenadno smrt, smo z njegovimi domačimi vred občutili grenko bolečino ob izrabi tako zvestega prijatelja in tako požrtvovalnega fanta. Ivan je bil skromen in vase zaprt fant, dobro ga je mogel poznati le, kdor je bil z njim veliko skupaj. Vsakomur, ki mu je bil od bliže znan se je prikupil s svojo tiho marljivostjo, zaradi katere je mnogim ostal nepoznan. Marsikdo izmed njegovih znancev se je šele ob njegovi smrti zavedel, kako lep značaj je bil Ivan. V gimnaziji je bil eden najpridnejših in najbolj nadarjenih dijakov. Kazal je že takrat, da ga vlečejo predvsem reali-je. a vendar se je zavedal pomena načelnih vprašanj ter je mnogo prebiral Uše-ničnika in dijaško katoliško časopisje. Na univerzi se je vpisal na elektrotehniko in je bil tudi tam med prvimi po marljivosti, nadarjenosti in uspehih. Cim pa se je ustanovilo domobranstvo, se je Ivan vpipsal k domobrancem. Od tega ga ni zadržala težka bolezen, ki je še posebno za vojaka lahko smrtno nevarna. Pokazal je s tem svojim dejanjem svoj veliki junaški idealizem, ki smo ga videli na njem zmeraj in v katerem jo lahko vsakomur vzor. Njegov veliki idealizem se je kazal v vsem življenju. Vdano je prenašal svojo mučno bolezen, bil je tih in zvest prijatelj vsakomur, ki ee mu je znal približati. Zajemal pa je vse te lepe lastnosti značaja iz krščanske vzgoje v domači hiši, iz globoke vernosti, ki jo je ohranil do smrti. Bil je v gimnaziji član Marijine kongregacije in na univerzi je bil prav tako včlanjen v akademsko stanovsko kongregacijo. Njegova zadnja pot, ki jo je opravil, je bila pot v cerkev na Hakeku, ker je hotel biti pri maši in obhajilu "a prvi petek. Tam pa ga je zadela nesreča. Njegova skromnost, požrtvovalnost, vdanost v voljo božjo in globoka vernost, vse to bo ostalo vsem, ki so ga poznali, za vedno v spominu. pravočasno spregledali in takoj vedeli, kaj jim je storiti. Vsi so se zedinili v tem, da ne zaupajo krmila nad samim seboj iz ječ izpuščenim zločincem. Kot en mož so udarili po njih ia jih onemogočili v svoji deželi. Ce bi bili mi tako storili, nc bi šteli danes 10.000, 20.000, 30.000 in še več mrtvih Slovencev, ne bi šteli 200, 400, 500 in več požganih vasi, ne bi šteli 30 po-žganih cerkva in več. Strašna komunistična himna". Naš bog so rop, požig, umori nas ni spametovala, dokler s«no slišali samo besede. Priti je morala grozna resničnost, da smo spregledali in verjeli. Sedaj smo ozdravljeni. Prav majhno je število onih, ki že dvomijo v pravilnost protikomunistične borbe, tistih, ki še nasedajo OF, ki še morda celo verujejo v njeno zmago. Tem ne bomo več dokazovali in tratili z njimi besed. Če ne spregledajo in obsodijo komunističnega ofarstva danes, ko vidijo slovenske komuniste v objemu s tujerodnimi, ki blatijo in trgajo našo zastavo in zasmehujejo naše ljudi radi slovenskega narodnega prepričanja, potem jim ne moremo več pomagati. To so izko renlnjenci, ki jih je slovenski narod že izpljunil in jih bo kaznoval kot izdajalce in zločince. Naše ljudstvo ima danes 2e tesno stisnjeno pest, da bo zadalo smrtni udarec vsakomur, ki se bo drznil, »osvo-bojevati« slovenski narod v imenu one zavržene in podivjane internacionalc, ki naroda sploh ne prizna. GOSPODARSTVO Delavske razmere v zasedeni Italiji. O razmerah v zasedeni Italiji je dejal Luigi Antonini, ki je prepotoval Italijo po naročilu »American Federation of La-bor«, da so dohodki italijanskih delavcev tako majhni, da z njimi komaj krijejo najnujnejše potrebo preživljanja. Kakor javlja agencija »Associated Press«, je treba ugotoviii, da se je Italijanom bolje godilo med nemško zasedbo Italije. Bolgarske reparacije. Gospodarstvo vseh južnoevropskih dežel, ki so jih zasedli Sovjeti. bodo sovjetske sile izkoristile, v kolikor bo seveda mogoče, za vojaške namene. Kakor pravijo nove vesli iz Sofije, je finančni minister Stojanov izdal že 3.5 milijard levov za obveznosti, izvirajoče iz mirovne pogodbe ter bo kmalu moral razpisati novo državno posojilo; kakor pravi radio Bukarešta, je objavil državni podtajnik notranjega ministrstva nove izredne davke z drastičnimi sredstvi. Francoske težave. Gaullistični proizvajalni minister Lacoste je izjavil, kakor pravi neka vest iz Pariza, da se je denarni promet v primerjavi s predvojnim prometom podeseloril. medtem ko je dvajsetkrat manj blaga na razpolago. Podpisana je baje že pogodba z zavezniki, na podlagi katere bodo zavezniki poslali 750.000 ton blaga, toda uvoz tega blaga^ bo šele takrat možen, ko bodo pristanišča urejena za promet. Dokler pa pristanišča niso uporabna, je zastonj vsaka misel o pošiljatvah blaga, ki ga sicer Francija nujno potrebuje. Povojne potrebe. Po neki vesti agencije United Press iz Washingtona računajo tamkaj 's tem, da bo potrebovala Anglija jk> končani vojni 10 milijonov ton živil iz Združeuih držav. Razen tega pa menijo, da bodo ostale evropske države potrebovale 8.5 milijonov ton živil, 2.5 milij. Ion pa SSSR. Iz Gorico Potoče v Vipavski dolini Komuni sti so v strahu pred ponovnim doho dom vojaštva minirali cesto Potoče-Ajdovščma. Ko je prišlo po cesti prt žensk, je nastula močna eksplozija in ženske ubila. Da bi svoj zločin pri krili, so komunisti pokopali ženske i Biliah. „ ...... Tolminski liribi. Po tolminskih hri bih ostali rdeči »osvoboditelji« pridno nabirajo obleko in hrano. Kmetje s« v veliki stiski. Ce ne dajo, jim komunisti groze s smrtjo, če pa dajo, bodo pa sami stradali in zmrzovali. Tolovaji sicer tolažijo ljudi, da je na poti iz Sovjotijo k nam že 500.000 ton živil a tej tolažbi nihče ne verjame. Vs vemo, da bo s temi živili tako kot ■ koncem vojne, ki se nam napoveduj vsakih 14 dni. Cas zatemnitve v decembru se zafp nja ob 17 uri in se neha ob 7 zjutraj, Kakor prej, se začne čas zatemnitvo, čim se oglasi sirena. Vsi, ki se te določbo ne držijo, bodo občutno kaznovani. Denarne globe za kršitelje cen bodo socialno uporabljene. — Prefekt je od redil, da se vse denane globe pri pre krških cen uporabijo za podporo potreb nim ljudem. Tako sta iz teh zneskov pre jela bolnišnica Fatebenefratelli im občinski podporni sklad .po 10.000 lir, razne manjše prispevke pa so prejele razne do brodelne ustanove. Nesreča zaradi zemeljskega usada. Blizu Št. Petra je zemeljski usad podsn nekega kmeta, ki je bil pri tem tako hu do ranjen, da so ga morali prepeljati < bolnišnico in je njegovo življenje v ne varnosti. Trga sv. Andreja ne bo. V ponede ljek, 4. decembra, bi moral biti v Go rici znameniti vsakoletni trg sv. An dreja, ki je v prejšnjih časih privabil v mesto vso deželo. Letos razglaša mestni župan, da semnja ne bo, ker je za letos odpravljen. Zato tudi ni do voljen dostop v mesto potujočim pred stavam in prodajalcem katere kol vrste. Šolo so porušili. »Goriškemu listu< poročajo iz Kanala, da so »osvoboditelji« pognali v zrak tamkajšnjo šolo. Pijani zmage so šli potem oropat uglednega trgovca Ravnika in še dvn druga. O ugrabljenem župniku g. Pi sku se ne čuje ničesar točnega in do ločnega. Z Reke Zapora plina. Ravnateljstvo i,.., ; narne razglaša: Čeprav je bilo občinsiv« že večkrat opozorjeno, naj varčuje s plinom, je bilo vendar dognanih več primerov z odvisno uporabo. Zatorej bodo zd m zaplombirane plinske peči in plinski ši< dilniki. Kdor bi plombo odstranil, bo plin sploh izgubil. Noznanec ga je nbstrelil. Mehanik.': Franca Lipeja sta blizu njegovega 6taiu> vanja obstrelila dva neznanca, a k sreii je šel strel le skozi desno dlan. Prijava stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov. V 10 dneh je treba na urudu za poškodovanje po bombah, v gimnaziji \ia Pascoli 12, vestno prijaviti vsa stanovanja in vse podnajemnike. Prijaviti pa ni treba tistih oseb. ki jih že več ko mesec dni ni na Reki. Ne drugim, sebi koristiš, če varčuješ z elektriko! Iz Trsi a Vsi moramo poprijeti, če hočemo z božičnim ^nJarovanjem dokaz";; da smo zrel narod Papirnati drobiž s številko in brc; nje. — Tržaška mestna občina sporoča Papirnati drobiž, ki je že nekaj dni \ prometu, iima svoje križe in težave, ker imajo nekatere vrste serijo in številko, druge pa ne. Serije in številke pa so izostale zaradi štednje. Zatorej se občinstvu opozarja, da praktično in postavno ni nobeno razlike med drobižem s številkami in med onim, ki je brez njih in da j'' vsota krita pri vseh pri Cassa di Risp« mio Triestina Sleherni drobiž se lahko vsak čas izmenja pri občinski blagajn (Tresoria Čivka v Via Aurelio e Fabio Nordio). čas zatemnitve za Trst. Od 4. decembra 1944 velja čas zatemnitve v Trstu, kot poroča tržaška letalska zaščita, od 17. do 7. ure naslednjega dne. Kdor prekrši to naredbo, bo kaznovan z zaporom do 3 mesecev ali z denarno globo do 2000 lir. Začetek šolskega pouka. Učiteljsko skrbstvo za Trst sporoča, da se bo o'l torka, 5. decembra 1944, začel pouk na tržaških olah, izvzemši šole v okolici. Tudi izpiti bodo spet in pouk nn srednjih šolah se bo skoraj začel. Smrten padec na stopnicah. Nek trgovec iz Ljubljane je tako nesreči)" padel po stopnicah, da si je prebil lobanjo in je kmalu nato umrl v bolnišnici. Glavni urednik »Piccola« umrl. P" kratki bolezni je umrl v Trstu glavn urednik tržaškega dnevnika »II Picco: lo« Artur Novello. Rodil se je I. t90> v Rimu. Ze z dvajsetimi leti se je posvetil noviuarstvu. Za glavnega urednika »Piccola« je bil imenovan pred nedavnim. Bivanje v zakloniščih ni dovoljeno. Deželni urad za protiletalsko zaščito opozarja, da se v času, ko ni alarmov občinstvo ne ,sme po nepotrebnem zadrževati v protiletalskih rovih in galerijah. Ta čas, ko za ljudi ni nobene nevarnosti, se porabi za čiščenje, zračenje in desinfekcijo zaklonišč in j1' potrebno, da so ista prazna. Umori V Lovrani pri 'Opatiji sta bila v zadnjih dneh izvedena dva po; litična umora. Občinski uradnik v Lovrani Ghersi M., oče treh otrok, je večerjal s svojo 7 letno hčerko. Nepričakovano i« vdrlo v stanovanje več mož, oboroženo: z brzostrelko, in 60 ga napadli. Ghersi je bil na mestu mrtev, hčerka je podlega ranam nekoliko kasneje. — 'Na mornariškega podčastnika Celsa Rina je bilo okolici Lovrane oddanih več strelov. Prepeljan v bolnišnico je podčastnik izdihnil Prvi domobranski Miklavžev večer Letos je sv. Miklavž zgodaj prišel v Ljubljano. Na Taboru so ga čakali že ob pol štirih. Tam se jo zbrala mladina: otroci domobrancev, zlasti pa sirote domobrancev — žrtev protikomunističnega boja. Prišli pa so ga pogledat tudi mnogi odlični gospodje: g. prezident general Rupnik. prevzvišeni škof dr. Oregorij Rozman, zvezni nemški častnik major Dahm in mnogo drugih gospodov. Ze je mislil g. podpolkovnik Peterlin naznaniti bližnji prihod sv. Miklavža, ko je domobranski sel prinesel v dvorano nepričakovano brzojavko. Obrazi vseh so postali resni, saj to mora biti gotovo nekaj resnega in važnega, da na ta kraj in ob tem čnsu pride nenadna brzojavka. No, brzojavko je poslal sam sv. Miklavž. Gosp. podpolkovnik jo je vsem na glas prebral. Pred eno uro oddana v nebesih je prinašala vsem zbranim domobrancem in njihovim sorodnikom vesele pozdrave. Ne bo ga še kmalu, a prišel bo gotovo, je v brzojavki naročal Miklavž. Zbranim čakalcem so domobranci lepo krajšali pričakovanje nebeškega gosta. Ob zvokih narodnih pesmi, ki so jih pele sestre Finkove, so se misli rade vračale nazaj v čase miru, ko je cela družina zbrana čakala sv. Miklavža. Pravo nasprotje mehki dekliški pesmi pa so bili iz fantovskih grl prihajajoči polni zvoki, ki so z melodijo vojaške koračnice čisto objeli vso dvorano. Tako polni, a obenem tako prijetni so bili. glasovi teh mladih fantov! Pa tudi vesele zabave ni manjkalo. Z znano parodijo »Tunel« se je domobranec spomnil tolovajskega krvnika Dakija in njegove križeve poti po šmarskib gozdovih, ko si je komaj rešil kožo, a pri tem moral zapustiti cel izposojeni divizijon topov. Na odru jo zaplesal tudi črn medvedek. Njegovo igranje z veliko rumeno žogo je bilo gledalcem silno všeč. Nastopili pa sla tudi vojskujoči se stranki. Nista se udarili, vsaka zase sta pokazali najzanimivejšo stran svojega življenja. Kaj so hoteli ubogi tolovaji drugega pokazati kakor Jolga suha stegna, katera neprestano skubejo kopice belih živalic. Domobranska »vzorna« vrsta pa je pokazala, kaj zmorejo domobranci pri delu in zabavi. Kopica duhovitih domislic pri vajah s puško je zaključila prvi del tega Miklavževega večera. Domobranski orkester pa je izpoluil odmor z igranjem prijetnih narodnih napevov. Počasi so luči ugašale, zastor na odru se je odgrnil, iz srede odra je šinil proti stropu val rdečega ognja — naznanilo prihoda rdečih prebivalcev pod zemljo. Otroci fo se začeli stiskati k materam, saj je bilo res grozno pogledati na oder, kako so eden za drugim skakali iz zemlje rdeči, črni in zeleni Luciferjevi pod-Ipžniki. Malčki so si kar oddahnili, ko so na odru zagledali belo svetlobo in nato sv. Miklavža v spremstvu množice angelov. V kratkem nagovoru jo Miklavž pokazal vso svojo ljubezen do domobranskih otrok ln sirot, ki so v tem boju zoper komunizem izgubile svoje očete. Eden za drugim so odhajali otroci k sv. Miklavžu. Do stopnic odra je kar šlo, od tam naprej pa jo morala pomagatj mamica ali pa angel. Ko pa so bili ti parkeljni tako hudobni, da so holeli vsakega vzeti 1 Nad eno uro je trajalo to miklavževanje. Ko je sv. Miklavžu že zmanjkalo darov, se je v lepem govoru poslovil. Obiskal bo tudi domobranske ranjence, da jim izkaže svojo hvaležnost za njihove velike žrtve. Za slovo je domobranski orkester zaigral slovensko koračnico. Množica obiskovalcev miklavže-vega večera pa se je razlila v temno noč. Tako so tudi lelos naši otroci dobili priznanje za svojo pridnost in nedolžnost, čeprav se njihovi očetje borijo za boljšo bodočnost svojih otrok proti brezbožnemu komunizmu, ki ne pozna mi-klavževanja, ki ne pozna ljubkih otroških navad. I Novi rod, ki ga vos svet pri-1 čakuje, bo obrnjen proti nam, fic ga no bomo gradili mi katoličani. (kardinal Suchurd). Koledar: Četrtek, T. grudna: Ambrozij, Skof ln cerkveni učeuikj Urban, Skofj Kuro, de-vlea; Martin, opat, I.unlna spromemha: zadnji kra.ioe ob 15.57. Hcrschel napovedujo lepo vreme. Petek, S, grudna: Marijino Brezmadežno spočetje: EvtihlJan, papež ln mučenec. Dramsko gledališče: »Življenje le lepo«. Red Četrtek. Ob 16.30. Operno gledališče: »Rdeča kapica«. Izven. O. 16.30. Kino Matica: »Lažnjtvl kljukec« ob 15.30 ln 18. Kino Union: »Mož za mojo leno« ob 16 ln 18. Kino Sloga: »Sedem pisem« ob 16 ln 18, Lekarniška služba: Nočno službo Imajo lekarno; mr. SuSuik, Marijin trs 5; mr. Deu, Gosposvetska co«ta 1: mr. Bohino, ded., Rimska cesta 31, Poglavja iz osnutka mestnega proračuna Letošnji skromni Miklavž je bil dober kot vedno Med sedanjo vojno vihro, ki je objela leta. V kolikor je bil morda njegov koš i naše kraje, je Miklavž letos, ko je bolj slabo založen z darili v toliko bolj ..............■-•< -----: pa je bila zvrhana mera ljubezni, ki se ie izkazala tudi v najrevnejših družinah. Če kaj ni bilo mogoče kupili Miklavžu, so mu pa pridne roke doma pomagale napraviti. Kakor je gotovo re«, da je nekaj dni pred Miklavžem slišal nekdo pripovedovati očeta, ki je vodil svojega sina za roko, da je letos Miklavž padel na fronti, tako je tudi res, da se je vsa niladož lahko čisto zares prepričala, da Miklavž še ni padel na fronti. Ta žalostna novica je bila — v teh časih ne prva in no zadnja — poniot% in upamo, da ni imela nobenih hujših posledic, kakor tu in tam nekaj žalostnih otroških ptc. Se ta pa so se na Miklavžev večer prav gotovo oddahnila, ko so videla, kaj jim je Miklavž prinesel. tudi---.... četrtič hodil okrog, bil s svojimi darovi skromen in je hkrati omejil svojo tradicionalno radodnrnost. Miklavževi večeri so bili redki. V splošnem je malčkom naklonil preproste sladkarije, kake domačo lesene igrače in jabolka. Orehi so bili redki. Na Kongresnem trgu jc bil Miklavžev semenj tudi omejen. Na stojnicah je bilo nekaj sladkarij in vrela preprostih igrač. Prodajalci eo se letos postavili v eno samo vrsto. V torek zvečer je bil semenj hitro končan, ker ni bilo električne luči. O mraku so prodajalci že pospravili in odšli, ko je bil navadno druga leta bas ob večernih urah najaivahnejši direndaj. Seveda je bil kljub skromnosti letošnji Miklavž prav lako prisrčen kot druga iinmot1. Odpri srce, odpri roke - otiraj braiovske solze i Zahve-lr • in prošnje molitve v stolnici V p e t e k , na praznik Brezmadežne, bo v stolnici celodnevno č c-sečnje sv. R e š n j e g a Telesa. Vse vernike vabimo, da pridejo molit Jezusa v presveti hostiji. Obenem pa hočemo izpolniti na prazniški dan Brezmadežno še drugo svojo dolžnost: vsem molitvenim uram pred najsvetejšim bomo dali ta-le namen: »Zahvala Mariji, da je Ljubljano dosedaj varovala vojnih strahot in prošnja za nadaljnje varstvo«. Molitvene ure se bodo vrstile v sledečem redu: od 13 do 14 za može in fante, od 14 do 15 za žene in dekleta, od 15 do 16 za šolsko mladino, od 16 do 17 splošna molitvena ura. Pri vseh molitvenih urah se bodo molili vsi trije deli sv", rožnega venca. — Po splošni molitveni uri bodo ob 5 slovesne pete litanije in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. K molitvenim uram vse vernike vljudno vabimo. Starše in vzgojitelje prosimo, da opozore na molitveno uro tudi šolsko mladino. Pridite, molimo, zahvaljujmo sc in ponižno prosimo! CERKVENI VESTNIH Služba božja v frančiškanski cerkvi na praznik Bi>ezmadežne, 8. decembra: Ob 6 in 7 običajna služba božja. Točno ob 8 slovesna maša, mod katero ho izvajal Sattnerjev zbor ob spremljovanju opernega orkestra: p.' Hugolin: Missa sefaphlcs. A. Mav: Gradualo >Benedic,ta es tu«. P. Ačko: Ofortorij »Ave Maria«. Po maši bo cerkveni zbor prvič zapol Ma-vovo najnovejšo »Brezmadežni«, ki jo skladba izrednega podviga. Ob 9 je služba božja s pridigo. Ob 15.80 bodo slovesne Vespere, ob 16 pridiga, nakar slede pete litanije Matere božje in zahvalna pesem za sklep devetdnevnlco v čast Brezmadežni, ¥arčujte z vodo! NOVI GROBOVI ■f Neža Krhin. V Ljubljani je za vedno zalisnila oči ga. Ne-ža Krhin. Blago mater bodo pokopali v četrtek ob 14 iz kapele sv. Krištofa na Žalah. + Jožica Sterniša je umrla kot žrtev letalskega napada. + Robert jakša. Kot žrtev letalskega napada je umrl gospod Robert Jakša. f Mici Perdanova. Dotrpela je v Ljubljani gospa Mici Perdan, roj. Urbane. Blaga rajnica leži na svojem domu, Krekov trg št. 1. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob pol 3. pop. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč, vsem nji' hovim dragim naše iskreno sožalje! Na Irošarinskem uradu v sobi St. 22 kresije je bil te dni razgrnjen ljubljanskim občanom v vpogled osnutek proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1945. Proračun tvorijo tri na stroj pisane in v nekaj izvodih razmnoženo knjige. Proračun mestnega zaklada, mestnih podjetij, zavodov in ustanov je za leto 1945 določen z 169,702.561 lir izdatkov in z 135,905.702 lir dohodkov. Primanjkljaj znaša torej 33,786.769 lir. Ta proračun je pri izdatkih za 48,930.559 lir večji od osnutka proračuna za 1. 1944. V delno kritje potrebščin bo mestna občina pobirala od 1. januarja 1045 naprej razne doklade, takse in pristojbine. — V naslednjem navajamo nekatere, za javnost važne podatke o taksah, spremenjenih trošarinah in drugo. Mestne davščine, takse in pristojbine V členu 5 Pravilnika jo navedeno, da pobira mestna občina ljubljanska v delno kritje potreuščin od 1. januarja 1915 naprej: doklade, trošarine, uvozninc, takse in pristojbine, kakor so bile navedene v poglavju o dohodkih. Naslednji člen pa pravi dobesedno: »Če bi se v teku proračunskega leta 1915 pokazala v praksi prevelika trdota v posameznih postavkah trošarinske ali uvozne tarife, je mogoče z odločbo župana mestne občine trošarino oziroma uvoznino znižati.« Prihodnje leto bo mestna občina pobirala med drugim: 6% občinsko dokla-do na zemljarino in zgradarino, 100% doklado na pridobnino, družbeni davek, rentnino, na davek krošnjarjev in zavarovalnih agentov ter na uslužbenski davek. Pobirala bo dalje 4 do 20% socialno občinsko davščino na osnovi določene tabele. Občinska vodovodna naklada od starih in novih hiš 6.5% od kosmate najemnine, uradno ugotovljene za I. 1944. Kanalska pristojbina znaSa 3%. Gosta-ščina 3.5%, od novih hiš 2%. Pri prodaji nepremičnin pobira občina 1% občinsko takso in 50% občinsko doklado k državni dopolnilni taksi na nepremičnine. Pri prirastkarini ostane v bistvu vse neiz-premenjeno. Neizpremenjene so v glavnem tudi razne druge takse, kakor pasja, in pristojbine. Trošarinska in uvozna tarifa K proračunu mestne občine ljubljansko je priložena tudi v nekaterih postav- JS^f^e tioviCb Za čaatllee sv. Hrtiijega Telesa. Mesečna poboinost v čast •». U T. v uriulinski cer. kv; bo » četrtek, 7. decembra, ob 6.30. 1'« kratkem govoru bo »v. maSa z blagoslovom za žive ln raju« člane bratovščine »v. U. T. UUoležeoel popolni odpustek l'» umi- to pri tej evbar itlčnl pobožnosti tudi Ma-ijo. kkter: Je . u'«uliuski oerkvl posvečen ,)'sr kot "kriljlei miru«. Jovern trgu pri mesarji,,, ki predajajo meso , ^ ,a bo,nll;e- m , ob g v frančiškanski cerkvi. Stolna kongregaclja Marijinega varstva Imu v četrtek. 7. t. m., sv. maSo a skupnim »v. obhajilom ob 7. Pridite vsel Kongrcguclja gospudlčcn lu kongregael-Ja učiteljic pri sv. Jožofu imata ua praznik Brozmadežno 8. t. m. zjutraj skupno sv. obhajilo z obnovitvijo posvetitve, popoldne ob 4 pa jo skupna poboinost » corkvl Stolna konBregaotJa akadcmlčark bo imela na praznik Brezmadežne ob 7 skupno sv. maSo v molnlel prt oltarju NaSo ljube Gospe (srednji oltar na ionski stran!!, — Voditelj. Clanl Krsjevurirn odbora Združenja vojnih Invalidov v LJubljani, ki doki vajo kurivo pri tem odboru naj s« zitlnaijo v četrtek med II ln 1! v druttvenl pisarni, du dvignejo naakznlee za drva. - V primeru alarma pn drugI dan. v petek, oh isti url. Vlncencljevl konferenci Bežigrad Je darovala ga. Amalija Hlatner 150 Ur namesto cvetja lin groh svojo prijateljice ge. Tavlo Arko. Bog plačaj! V četrtek ho tndi »Rdeča kaplea« s pri hodom sv. Miklavža v opernem gledališču. Začetek bo oh 16..K); predstnvn Je izven, ceno običajno. — Napovedana predstavn »1'llvln« odpade. Obvestila Prevoda Prodaja mesa PotroSniki bodo prejeli v četrtek, dno 7. t, m., od 14—IS 15 dkg govedine na odrezke »St. 1 In 7 Dec« decembcrsko živilsko nakaznice Mestnega proskrbovalnegn urada v Ljubljani. Mesarji dobijo meso v četrtek, dne 7. t in., točno ob 8 na Mostni klavnloi. PotroSniki, ki Se niso prejeli docem-bersklh živilskih nakaznic, dobijo meso 9. t. m. na mesarskih stojnicah na Pogučar. Ranjenim domobrancem za Miklavža Podporni fond slov. domobranstva se zahvaljujo gospej I. Strojanšck, trgovki v Ljubljani, za velikodušen dar 1000 lir za Miklavža domobranskim ranjencem. — (Čok. račun Podpornega fonda Slov. domobranstva jo št. 11.048.) Podporni fond Slov. domobranstva. Ponovitev IV. sinfoničnega koncerta Gledo na Številne proSnJe kocertnrga občinstva se bo IV. slnfonlčnt koncrrt Radia Ljubljane ponovil 11. decembra ob 18.J0 t veliki unlonskl dvorani. 1'redprodaja vstopnic se prične jutri, v četrtek, v knjigarni Glas. bene Matice. kah spremenjena trošarinska In uvozna tarifa. Zvišajo sc postavke trošarine na alkoholne pijače. Tako je zvišuina trošarina od 12 na 10 lir pri hl-stopnjl za rum, arnk itd. ter vina z nad 18% alkohola. Na špirit in žganje od 5 ua 10 ir pri hl-stcpnji. Trošarina na vino v Sodih in steklenicah je zvišana v osnutku nove tarife od 1 50 na 3 lire za liter. Trošarinska postavka za vermut in sorodna vina je zvišana od 2.50 na 3.50 lire pri litru. Na izvenljubljanski vermut, prošek, bermet itd od 3 na 5 lir pri litru. Na šampanjec in peneča vina od 20 na 30 lir za 7/10-litersko steklenico. Na domafia boljša, peneča vina pa od 10 na 15 lir pri steklenici. Trošarina na pivo je v osnutku zvišana od 1.50 na 2 liri pri litru. Naj naposled šo omenimo, da določa člen 7 Pravilnika postopek pri oddaji mastnih del. Člen 7 pravi: »Vse občinske nabave nad 100.000 lir se morajo javno razpisati. V nujnih in neodložljivih primerih, kjer preti nevarnost zaradi zamude in bi občina morala trpeti škodo, sme župan mestne občine odobriti brez javnes« razpisa nabave do zneska 300 tisoč lir.« V mestni službi ali v službi mestnih podMij sme biti samo po 1 član iste družine, iz družine mestnih uslužbencev pa največ po 2 člana. V mestni službi ne sme nihče izvrševati več plačanih mest. Formtcot pustile za desintsktljo ust in grla dobite v lekarnah. Za obrtnike ln rokodelco. mojstre, po-inočulko ln vajence ho. kakor vsako leto, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja v petek, 8. decembra, sv. inaiii s skupnim obhajilom v krlžanskl cerkvi točno oh sedmih. Udeležimo so skupno pobožnosti v čast ncbeSkl in nnSl Materi v kolikor mogoče obilnem Številu. »llvallte. otroci. Gospoda!« Osem cerkvenih pesnil za dva otroSka glasa z. orgla-ml zložil dr. F. K. Lukmsn. Zhlrku obsega hlagoslovno pesem. 3 obtinjilnl ln 1 Marijini pesnil, pesem prvoohhnjancev, pcacin na čast nngelu varuhu ln pesem nn čast sv. Alojziju. Druga Izdaja pravkar IzMn. Naprodaj v Ljudski knjigarni, v trgovini SfillgoJ in v Mohorjevi knjigarni. Ccnn 13 lir. O. stavbenik Baltcllno Olo J« daroval zn Mlndlusko zavetišč« na Viču 500 lir namesto venca na grob pokojne gospe Jolačin Molito. Bog povrnil Na tisoče sirot joka in prezeba: pomagajmo jim! Lepa in poceni knjižna darila so knjige, ki jih je založila Zimska Varčujte z elektriko! Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih pomoč. . Gotovo si boste izbrali eno izmed spodaj navedenih zbirk, ki sifio jih pripravili za ljubitelje knjig: I. 30 zbirk po 130 lir: Jurčič: Cvet in sad, ljudsku izda ju; Matičič: Petrinka; Vašte: Umirajoče duše; ...: Tri pravljice. « II. 100 zbirk po 150 lir; Bevk: Po živalskem svetu; Jurčič: Cvet in sod, boljša izdaja; Gregorčič: Oljki, boljša izdaja; Jenko: Zbrani spisi; Šali: Spev rodni zemlji (podpis-). III. 20 zbirk po 250 lir: Bevk: Po živalskem svetu; Velikonja: Anekdote; Jurčič: Cvet in sad, boljša izdaja; Zbornik Z. P. 1944 (podpisan); Šali: Spev rodni zemlji (podpisan). Mestni preskrbovalni urad Med zavodi in ustanovami mestne, občine ljubljanske, ki so se ustanovili šele med sedanjo vojno, je tudi Preskrbovalni urad ali kratko: Prerad. V mestnem proračunu se ta urad pojavlja kot zavod z lastnim proračunom, ki je v glavnih točkah kratek. Preskrbovalni urad izkazuje v osnutku proračuna za leto 1945: Osebni izdatki: prejemki pragmatičnih uslužbencev 420.971 lir, prejemki pogodbenih uslužbencev en milijon 911.848 lir, za zvišanje in novo ureditev prejemkov 583.205 lir, skupaj 2,916.024 lir. Prejemki dnevničar-jev in mezdnih delavcev so preračunani za leto 1945 na 1,337.699 lir. Podpora družinam odsotnega osebja na 5.832, osebne nagrade iu doklade 7200 lir, nadurno delo 25.900, socialno zavarovanje 310.107, davščina 720, skupaj torej osebni izdatki 4,603.482 lir. Stvarni izdatki: pisarna 32.040, nakup pisarniških potrebščin, tisk 1,381.650 (vračunani so izdatki za razne živilske nakaznice, najemnina za uradne prostore 151.112, inventar 52.490, drva OBOI še pred božičem izide novi in edini verski list z bogato vsebino in lepimi slikami 99 RAST 4 i Tiskan bo na velikem formatu kakor Slovenčev koledar in bo imel 32 strani. Naročnina za tri mesece znaša 25 lir. — Nekdanji naročniki »Bogoljuba«. »Katoliških misijonov«, Glasnika presv. Srca Jozusovega«. »Cvetja z vrtov sv. Frančiška«, »Lučke« in »Naše zvezde« bodo gotovo radi segli po novem listu, ki bo skušal — kar bo le mogoče — ugoditi V9em. - Naročajte se: UPRAVA RASTI, LJUDSKA TISKARNA (nabava in vskladiščenje) 20,767.325, stvarno zavarovanje 7.581, pisarniške potrebščine 86.000, kurjava itd. 18.000, čiščenje uradnih prostorov 8000, zavarovanje inventarja 7.600, služb, obleka 1.750 lir, skupaj stvarni izdatki 22,513.548 lir. Celotno izkazuje Preskrbovalni urad vsoto 27,117.030 lir, osnutek proračuna za leto 1944 pa J4,500.000 lir. Preskrbovalni urad pa izkazuje v proračunu zn leto 1945 na dohodkih: izkupjlo odseka za prehrano 1,303.500 lir, izkupilo odseka za drva 21,677.630 lir, izkupilo odseka ža tobak 1,445.000 lir, izkupilo odseka za oblačilu 200.000 lir. IDotacija države za kritje primanjkljaja 2,490.000 lir. Vlomilec Velkavrh obsojen Samski šofer France Velkavrh, doma iz Korene pri Horjulu, je star 26 let. Ze zgodaj je opustil pošteno delo in krenil na vlomilska pota. V kriminalni evidenci je zaznamovan že kot nevaren in drzen vlomilec. Komaj je prestal daljšo kazen, že se je oktobra letos lotil svojega nepoštenega posla. Na Gril Metodovi cesti ie 3. okt. vlomil v pisarno Jurija Suhadolnika. Vse je preobrnil, da bi kie našel kak denar. S silo je odprl 5 ključavnic. Denarja ni bilo. Pripravil pa je, da bi odnesel velik kovčeg, harmoniko, čevlje in drugo blago v skupni vrednosti 33.000 lir. Fri vlomilskem poslu je Velkavrha zasačil gospodar Suliadolnik. Velkavrh je bil aretiran. Pozneje se je Vclka-vrhu posrečilo pobegniti iz zaporov. Takoj nato je i7. oktobra vlomil v stanovanje Slavke Jelenove na Sv. Petra nasipu štev. 17. Tu si je nabral mnogo različnega blaga v vrednosti 35.000 lir. Ko je. blago odnašal, ga je na cesti opazila neku gospodična, ki je nanj opozorilu ljudi. Prijeli so ga. France Velkavrh je bil v torek pred malim senatom obsojen nn 3 leta in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta, to zaradi ziočinslva vlomnc tatvine in zaradi posknšnega vloma. Velkavrh ni tajil, vse jc prizual. Živilski trg nn Miklavževo V sredo na Miklavžev dan je bil živilski trg skromen. Pretekli teden izvedena koncentracija vseh prodajalk in branjevk na prvem otoku ob rtekdn-nji Mahrovi liiši se je dobro in praktično obnesla. Vsak dan prodajajo na spodnjem delu otoka Trnovčanke ki slo repo, ki gre dobro v prodaj. V sredo so pripeljale Trnovčanke do 20 sodčkov kisle repe, ki je bila v dobri uri prodana. Na izbiro je tudi sladka repa. Sindikat veletrgovcev z zelenjavo in sadjem ej te dni prodajal v sc-meniškem skladišču na Pogačarjevem trgu sladko repo po 3 lire kg. Vsakdo jo je lahko kupil primerno množino. V sredo je na trgu primanjkovala endivijo. Kar jo je bilo, je bila mahomn prodana. Na izbiro je bilo korenje, pe-teršilj in druga zelenjava. Ukradena kolesa Na Miklošičevi cesti je bilo Mirku Grozniku ukradeno moško kolo Original s tovarniško številko 328319 in vredno 8000 lir. — Pred Mrakovo gostilno na IV. 50 zbirk po 300 lir: Gregorčič: Oljki, ljudska izdaja; Jurčič: Cvet in sad, boljša izdaja; Zbornik Z. P. 1944 (podpisan); Muleš: Cankurjeve risbe; šali: Spev rodni zemlji. Zbirke po 440 lir so pošle. Vse te zbirke dobite le v Gradišču št. 4 (pred Drnmo), kjer prodajamo te in nekatere druge knjige tudi posamezno. Opozorilo Stranke predlugajo v pregled Zimski pomoči v Gradišču št. 4 tablice, ki jih prodajajo neznani dijuki za neko »Dijaško knjižno tombolo«, ki naj bi bila baje 1. decembra 1944. Zimska pomoč izjavlju, da ni z dijaško knjižno tombolo v nobeni zvezi, zato tudi zanjo ne prevzema nobene odgovornosti. POIZVEDOVANJA Že pred časom jo bilo najdenih nekaj kosov staro obleko in spodnjega perila, ki Jo deloma zaznamovano, deloma brez označ. be. Najditelj — begunoo. Nasov v upravi >Slovonca« pod St, 10746. Starim in mladim nudi razvedrilo in mnogo zabave pa tudi praktičnih nasvetov novi letnik našega ljudskega koledarja fužinske pratike' s podobo sv. Družine Ne pozabite jo pravočasno zahtevati pri svojem trgovcu 1 V Ljubljani jo dobite v vseh knjigarnah, papirnih in drugih trgovinah in trafikah Bdi' ven. kolesa ie ni bilo. Kolo nosi tovarniško številko 1,681.402. Nesreče* in poškodbe Na tovornem kolodvoru je bil zapo-poslen pri razkladanju drv ic vagona 51 letni delavec Jakob FranettS, ki je pri tem delu omahnil in padel i/ vagona. Dobil je notranje poškodbe. — Pri padcu si je zlomil desno nogo Rimski cesti je Stanko Zakrajšek pustil | 43 ieini delavec Aioj/.ij Vesnič. — Mesi-svoje kolo Diirkopp, vredno 7000 lir. Ni j ua onemogla, 73 letna Ana Goršičcva sc dolgo zamudil v gostilni. Ko je prišel si je pri padcu zlomila levo roko« »SLOVENEC«, četrtek', 7. dccemBral944_____________Štev., 281. Ka| je novega pri naših sosedih? S Koroškega Gauleiter tir. Rainer na Gorenjskem. Hrie "i. in H. decembra t. 1. jo okrožni vodja dr. Hochsteiner otvoril zborovanje delovnih gorenjskih voditeljev Zborovanje je obiskal i ud i Gauleiter dr. Rainer, ki je v svojem govoru omenjal sedanji vojaški in politični položaj na vseli bojiščih, zlasti še na Balkanu. Poudarjal je, tla naj se združijo vse delovne sile za zmago domovine in je zlasti podčrtaval pomen gorenjske pokrajine v boju zoper boljševizem. Ob koncu je tir. Hochsleiner pozval vse gorenjske voditelje, da naj lirabro nadaljujejo svoje delo. Nova učiteljica kmetic na Koroškem in sicer uprnviteljica veleposestva Kollegg pri Sv. Andražu v Lavantinski dolini, gospa Greta Striessnig, je te dni nastopila svoje mesto. Ženstvo v Zgornjem Dravogradu je v teli dneh pod vodstvom gospe Jnra-nikove priredilo in zbralo mnogo daril zn ranjence v celovških Inzaretih, kur je izra/ izredne marljivosti ondot-negu ženstva. Predavanje v Velikovcu. Nedavno je v \elikovcu predavala upravitel ji-ca okrožnega ženstva Jobstova o udej-stvovanju ženstva v vojni, o zaščiti mater in o častnem službovanju v vojnih obratih. Poklicno šolanje. Te dni se je v Doberli vasi na koroškem vršilo drugo poklicno šolanje vajencev, pri čemer so dobili mladeniči poleg poklicnega pouka tudi politične in gospodarske nauke. — Predavali so: pokrajin- ski mladinski upravnik Dollinnr, dekliška voditeljica Peleiscliinegg. obra-tovodja Pontesegger, vodja Miiller in vodja poklicne šole Medwcd iz Veli-kovca. Pisanje listin s kopirnim svinčnikom. »Kiirntner Zeilung piše: iDogna-no je, da so postali zupiski s črnilom v knjigah in listinah nečitljivi, če knjige ali listine pod vplivom vročine zo-gljenijo. Državni pravosodni minister je zato odredil, da naj notarji za čas vojne pišejo v knjige s kopirnim svinčnikom.« »V nož jc padel.« Zgornjedravski mesar Ludvvik Moser je hotel s kuvlja odrezati kos mesa, pa je meso zdrsnilo s kuvlja in je mesar padel naravnost »v nož«, ki gu je močno ranil. Na severnem bojišču je padel podčastnik Helmut Anderluh i/. Celovca, bivši slušatelj dunajske umetnostne akademijo. Na vzhodnem bojišču pa je postal žrtev sovražnika SS-vojak Herbert Morak iz Gline pri St. Vidu na Koroškem. Umrla jc v delu za domovino 20 letna llildegarda Srebernik iz Bistrice Rožaku na Koroškem. Na vzhodnem bojišču je padel podčastnik Jakob Kadiš iz Celovca. Smrtna kosa. Zaradi ran, dobljenih nn bojišču, je v nekem lazuretu umrl Bcljučan nadstrelec Rudolf Slatin. Na visokem severu pa je padel podčastnik Leopold Sladko iz Bel jaka. Umrla je ▼ Kranju Cecilija Medjo, roj. Ferjan. ki je bila ob obilni udeležbi pokopana na mestnem pokopališču. iitutumiMt Šport kAkhkAAki-kAAkAA V nedeljo Gorenjska : Hermes V nedeljo bo ob i>ol lreli ua igrišču 2SK llermesa gostovalo goreujsko znstupsU o proli 2šlv Ileruiesu. Gorenjci, ki so pred krat. i.im nastopili proti Ljubljani (to srečanju jo dobila Ljubljunu s 3:2), so odnesli iz Ljubljano dober vtis iu poknzitll top, zrel nogomet. Herr.iežani so v nedeljo gustovali proti Gorenjcem v Klanju ter ki> po lepi igri dosegli neodločen rezultat 2:2. Tokrat pridejo Gorenjci v bistvu z istim moštvom, s katerim .:> zadujič gostovali v Ljubljani, ie da boi^ moštvo še okrepili. Igralci kot Janežič, Ti-čar, Ituzlnger, hrsita lingelmanua, Martelaue pa so ogrodje tej dobri enitjstoriel. Ker je ranimanjo za tekmo veliko, bo dala uogo. iu:ui.» sekcija ŽSK Hermosa vstopnice v ;irc(.'prodajo v pisarni Servis biro, kjer so t stopnice občinstvu že lia razpolago. Spričo vijikegu zunimunja pohitite z uukupoui trt- l-, 1li sedežev! Hermesova beksaska prireditev Po dolgih letih bomo v sobo o spet gledal: v Ljubljuui boksarsko prireditev, ki jo 1)J izvddel llcriues. Na tej prireditvi bodo nastopiti zuuni boksali, ki so uatitopiti do-:.ilaj ie v neštetih borbah. V sobotuih borilnih bodo štovilno zastopani jeseniški boksa. r-1 ki v dvobojih z dunajskimi mojstri, lansko leto dosegli krasne uspehe in veljali i nepremagljivo klubsko ekipo, Najboljši Jeseničan jo gotovo Zupan, ki je pokrrtjin-f-si iu okrožni prvak. Zupan je izredno tn-lentirnn ter v Celovcu ia bivši Avstriji ilo^po priljubljen. Njegovo srečanje s s.'hu«ulei'jem bo gotovo višek vso prireditve, Oba unitopajoča hoslu a svojo hitro i oJlo.no igro gotovo vsakogar zadovoljila, odličen j« nadalje llaziriger, zelo dober pa tudi Majnlk. Dober uspeh bo gotovo dosegel tudi Kraajčau Volčič, ki jo žo v Jugo-- a vi j i uživat sloves dobrega boksnča. Veliko zanimanje .ie že zdaj za nastop bivšega jugoslovanskega prvaka Eisonreioha tperesna teža). Ima odličen rclleks, je sila hiter iu izreden tehnlčar. Eisonretch je ilo-z ta j nastopil v 314 borbah, ki jih je večino odločil v svojo korist. Porazil je veliko znanih mednarodnih mojstrov. Eisenroich se bo pomeril s Krvllegerjem, ki jo koroški okroi-ni in pokrajinski prvak. Zelo zanimivo bo dalje srečanj« med Itanzingerjem in A meta-biicblerjein, ki je bil na lanskem nemškem prvenstvu drugi 1 Zanimiv bo tudi nastop nemškega mladinskega prvaka Kodima, ki jo nada nemškega boksaškega športa. Po-n.eril se bo z VolMčem. V mušji kategoriji se bosta pomorila Smole z Jesenio iu tlraclisner iz Celovca. Za zaključek sporeda ko bosta pomerila še Majnlk in St4®el iz Celovca. Iz navedenega je razvidno, da bodo na sporedu res lepe ln napete borbe, tako {Ja bodo gledalci v polni meri prišli na svoj račun. Prcdprodaja vstopnic, je v kinu Union v uradnih urah pri blagajni. Prireditev se začne v soboto ob 18.30 in bo trajala dve uril Borbe bodo trajale trikrat po tri minuto (olimpijski način). Spored nastopajočih parov: Srednja kategorija: Volčič : Kodiiu. — peresna teža: Kolleger : Eisenreicli, — Wel(er kategorija: Scbnoidcr : Zupan. — Srednja kategorija: Stessl : Majnlk. — Srednja kategorija: Ra. zinger : Aineisbuchler. — Mušja teža: Suio. lej : Graelisner. — Raien uavedenega bosta nastopila še dva pura. ZSK Hermes — sobotna boksaškn prireditev. Za hoksnško prireditev, ki bo izvedena v soboto ob 18.30 v kinu Union, se dobo vstopnice v predprodaji kina Union od sredo od 10 dopoldne dalje. Tam so na razpolago tndi sporedi prireditve. S Spodnje Štajerskega V Mariboru je umrl T2 letni član stranke August Stoinsehegg, vodja centralnega arhiva zveznega vodstva štajerske domovinske zveze. Piojeu je bil leta 1873 v Rogaški Slatini 111 jo bil že kot 10 letni gojenec mariborske realke nasprotnik nenemških realča-nov. Bil je vnet sotrudnik bivšega nemškega Schulvereiua SUdmnrke, udeležil se je kot rezervni stotnik bivše svetovne vojne, v sedanji vojni pa je neumorno deloval za obnovo Spodnje Štajerske, zlasti za centralni arhiv zveznega vodstva v Mariboru. Imenovan je bil za poljedelskega svetnika na Štajerskem dr. Maksimilijan Kompler. Slovesen pogreb v Leskovcu pri Ptuju je bil te dni, ko so pokopali Ivana Drevenalika, ki so ga tolovaji ustrelili. Pri grobu se je vodja krajevne skupine, župan Simentschitscli zahvalil rajnemu za sodelovanje pri štajerski domovinski zvezi, a deželni svetnik Bauer je proslavljal rujnikovo življenje in borjenje. Smrtna kosa na bojišču. Na zahodnem bojišču je padel podčastnik Jožef Skerbot, na vzhodnem, v Bukovini, pa desetnik Erik Rojko. Iz Hrvaške Tolovaji pobijajo angleške častnike. - Hrvaška poročevalska služba sporoča, da so Titovi tolovaji »likvidirali« skupino angleških častnikov, ki je pripadala angleškemu štabu za zvezo generala Mac Leana v Titovem glavnem stanu. Skupina angleških častnikov je sodelovala pri nekem pohodu tolovajev na področju Ilabnega polja, od koder se ni več vrnila. Po izpovedih prebeglih komunistov, so angleške častnike pobili tolovaji iz sedme ^osvobodilne armade«. CRKOVNICA a — a — a — b — b — e — e — f — k — 1 —tsm — n — o — o — r — r — s — s — s — t — t — u — v — v — v A . t . . , . . a . t . . , . . a . t . ■ ■ » • a • t • .... a . t Iz teh črk sestavi poleg danih dveh 5 besed, ki pomenijo v drugačnem redu naslednje: mesto v Gornji Italiji; mesto na Irskem; večglasni zbor; vozilo (tuj.j; feniška boginja. Rešitev črkovnice iz prejšnje številke: Alkohol; narkoza; sladkor; šivanka; Prieank. Naznanila ljubljanskih prireditev Dramsko gledaliSCe Četrtek. 7. decembra, ob 16.30: »življenje je lepo«. Red Četrtek. Petek, 8. decembra, ob H.,10: »Triglavska roža«. Mladinska predstava. Obisk ev. Miklavža. Cene od 40 lir navzdol. M, Achard: »Življenje je lepo«. Optimistična komedija v treh dejanjih. Osebe: Bo. naparte — Jan, Miky — Levarjeva, Štefan — Nakerst. Auhort — VI. Skrblnšek, Brissot — Lipah, stražnik — Kovid, Jnquee — Sever, gost v azilu — Plut, J. gost v azilu — Gorinšek, Margot — V. Juvanova, Marguerite — Pugljeva, krčmar — Podgoršek. Režiser: prof. O. Jest. Scena: Inž. arh. Franz. Godi se v Parizu. Operno gledališče Četrtek, 7. decembra, oh 16.30: »Rdeča kapica« s prihodom Sv. Miklavža. Izven. Petek, 8. deccmbra, ob 14: »Kdeča kapica«. Mladinska predstava. — Ob 17: »Rdeča kapica«. Mladinska predstava. Pri obeli predstavah obisk sv. Miklavža. Ccne od (iti lir navzdol. I). Gorinšek — S, Hubad »Rdeča kapica«, vesela pravljica v J dejanjih. Osobe: Majda, imenovana Bdeča kapica — Bnrbičeva, Jera, njenn mati — Zamcjčeva, strio Matije, čevljar — Zupan, strina Mina, njegova žena — Poličeva, boter Bodoč, krojač — M. San-cin, babica — Kačičova, loveo — Humor, Volk — Pianecki, Žaba — Golieva, Medved — Marenk, Lev — Gregorin, Dobra vila — Gorinškova. — Prvo dejanje v Majdinem domu; drugo dejanjo v gozdu; tretjo pa pred babičino kočo. Dirigont S. Hubad, režiserka M. Slavčeva, koreograf P. Golovin, scona inž. E. Franz. — Obe predstavi bo dbiskal sv. Miklavž, začetek prve je ob 14, začetek druge pa ob 17. Sv. Miklavž otrok v gledališču no bo obdaroval, ■OddajnlSlia ikiplaa 3»drsBSiio prtororji* RADIO L3U BL3 AN A Dnevni spored za 7. devember: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncort — 12.30 Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini — 12.45 Salonski orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14.13 Od dveh do treh, šare meh — 13 Prenos osrednjega nemškega sporeda — lil Prenos osrednjega nemškega sporeda — 17 Poročila v nemščini in'slovenščini — 17.15 Is puste doni — 18 GIns slovenskega domobranstva — 18.15 Kaj takega mornarja no pretrese — 18.45 Narodopisno predavanje, dr. Metod Turušck: Adventni običaji — 19 Dno A. Kozlervčar in A. Mtihič, na hartift-niki spremlja Stanko, na kitari pa Stanič — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Kadar luči spet žarijo — 21.15 Večerni koncert radijskega orkestra pod vodstvom D. M. Sijnnea, solist pianist Anton Trost — 22 Poročila v nemščini — 22,:.V Prenos osrednjega nemškega sporeda. G U N N A R GUNNARSS0N: Nil BREGU ŽIVLJENJA Roman 76 Zjutraj zorana iti je nadomestila služinčad, ki je takrat vstala- Tedaj Ma leglu v posteljo in spala pet do >cst ur. Več spanca nista potrebovala in ga tudi nista hotela. Dragocenih dni nista smela zapraviti. In potem je bil prav ves dan njun, dokler niso šli spat prebivalci žu.pnišča. Lahko 6ta skakala in se igrtila, koder koli sta se hotela, in imela sta nešteto igrišč:'na bregu pod trato, v malih zalivih nn obrežju proti koncu fjorda, ali pa tudi med čermi. Le jest sta morala ipriti domov, a sicer sta bila povsem prosta. To prostost sta pa izkoriščala, za več ur sta izginjala, bila sta zmeraj sama /ase in sta skrbela le za to, rfa sta pri-Imjala o pravem času domov k juži-nani, da bi lie bilo neprilik. ali da bi ne tvegnla nevarnosti, da bi jima omejili ali vzeli prostost... Nekega tihega, sončnega junijskega due so ju njune igre odvedle vzdolž obale na drugo stran kraja. Ponoči in prejšnjega .dne je bil pi-lial hud severozahodnik, ki se je pt>-legel šele dopoiefne. a vzbursano mor- je se je še zmeraj zaganjalo na breg z visokimi valovi, kjer so se razblinjali v šumečih penah. Otroka sta šla, držeč se za roke, vzdolž obale tako blizu ob morju, da sta morala sleherno besedo izreči z vsem glasom, da sta jo mogla razumeti skozi hrtimenje kipečih valov. Solvi je govoril, Blid pa se je zadovol jila s tem, da je poslušala in soglašala in zdaj pa zdaj kaj skromno pripomnila. Približal je usta ušesu svoje prijateljice in jc zavpil: yPrav zares mislim, da bom največji človek na svetu.« Šolvi ni bil v svojih načrtih za bodočnost nikoli malenkosten. In ko je tako stopal roko v roki z Blido sredi polne sončne svetlobe in v hrumenjti kipečih valov, ni bil niti malo skromen v svojih zahtevah, kar v svetu njegove domišljije sploh ni bilo mogoče. Skoraj neprestano sta živelu v tem bohotnem svetu, odkar je bil Blitfi razodel svoje nu^-rte za prihodnost, dokler ga nista uničila njena huda žalost ni njegovo globoko sočutje. Zdaj Marta OsSenso: ffObfeStn«ŽS" ie nova B«rwga »SSovenčeve Bcnjižnfce« Pisateljica nam slika neko prirojeno sovraštvo mladega dekleta do bogatega soseda Carevva, ki j>a je v bistvu nezavedna ljubezen, ob Kateri nazadnje trpi, kakor more trpeti te žeua, ki globoko ljubi. Roman je polu globoke psihologije in lepih opisov. Za Miklavža lepo darilo. NOVO KNJIGO DOBITE PO VSEII KNJIGARNAH IN TRAFIKAH! -^..'t^s; ,VV-.^VVS""*-.' '«•. «*, it*"1 • ( .>•• ■ - A- ZOBNA &.E6MA (Služba | _dobe g Gospod. POMOČNICA dobi takoj stalno službo. Vprašati delikairsa \Volfova 12 ali pa Domobranska ccsta 7. ISČOrO ZAMENJAM stanovanje treh sob ,zn enako ali dvosobno. -Naslov v upravi" »SI.« pod'it. 10633. 8 Prodamo | RJUHE IN KAPNE predvojne, zelo močne prodani. Naslov pove uprava »Slov.« 10733. PRODAM ali delno zamenjam boljšo temno moško zimsko suknjo, 1 par močnih čevljev št. 42 in 2 klobukn. Ojrledati med 9 in 10. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10:18._ PRAŠIČA 120 kp težkega, delno že pitanega. rez. samec 7. nekaj hrane prodam. N islov |>ove uprava »Slov.« pod št. 10722. SVEŽA REPA po 3 lire kg, naprodaj pri Skupini trgovcev s sadjem. Pogača rjev trg 1. DEŽNI PLAšč garantirano nepremo£-Ijiv, plašček za 3—5 letno punčko in črno zimsko zuknjo za manjšo postavo, ugodno prodam ali zamenjam za knr koli. — Naslov v upravi »SI.« pod št 10747. PRAŠIČKA 30 ker težkegu, za rejo, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod čt. 10723. j Kupimo GOJZERJE obleke, suknje, dežne plašče, spodnje in dru-po perilo, ter vseb vrst uporabne predmete -stalno kupuje in dobro plača trgovina »Opled« Mestni trg 3 ivliod skozi vežoj. (k PISARNIŠKE MIZE knjižna stojala, vitrine in drupo snažno pohištvo kupi trgovina »Oplpd«, Mestni trg J (vliod skozi vežo). VISOKE OMARE dvokrilne, za obleko in perilo, t dobrem stanju, plačani od 1000 do lr>00 lir. Trgovina »Opled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo), (k DOBRO OTOMANO kupim. plačam do 1500 lir. Naslov pove uprava »Slov.« 10734. J-OILNI IN KAVNI SERVIS ali posamezne porcelan krožnike kupim. -Naslov pove uprava »Slovenca« 10733. PISALNE STROJE dobro oltrantcne. Bolj. še zDAtnke kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka »Everest«, Prešernova ol, 44. 1 Kolesa j KOLESA moška in damsk« sprejme v komisijsko prodajo pod zelo upod-nimi pogoji. Trgovina »Opled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). pa sta spet našla pot v ta 6vet; Sofvi gu je našel — in, ker je bila Blid njegova edina zaupnica, ga je morala brezpogojno slediti. Ni je bilo gube v njegovem srcu, ki bi jo bil skrival spričo Blide..., razen, nemara, nekih nejasnih sanj, ki so se razblinjale v daljšem sončnem mren... Blid ga je Ie pogledala s svojimi Velikimi, sivimi očmi, ko ji je to povedni, nasmehnila se je in (»kimala, češ da ga je razumela in da ni prav nič zdvojala o tem. rfa bo »največji človek na svetu«. Njej je to itak že bil in še mnogo voč ko to! Kar nehote si je « svojo običajno in hkrati tako čudno odraslo in vendar otroškoljubkO kretnjo odstranila plave lase s čela, — ker so ji dolgi, prosto padajoči kodri zmeraj silili v oči. Solvi se ji je za zrl v obraz in jo nekaj časa gledal. V njenem srcu ni bilo dvoma, to je videl... Sveži obraz z na pol odprtimi, mehkimi ustnicami jc izražal zgolj trdno zaupanje in ne-del jeno občudovanje. On pa je bil tnko potreben trdnosti, ki jo jo črpal iz njenih žarkih oči! Moral je imeti oporo. da jc mogel resnično verovati v to velikost in mogočnost. »Največji človek sveta«. Da lioče in mora to postati, mu je šele dane« nenadoma prišlo nn mar. A to je bilo skoraj preveliko, ko da bi se bil samo upal v to verovati... Sicer pa sploh še ni razmišljal, kako bi se to zgodilo —, a kot rečeno, ni bit ,EL KINO »M4T/C4« "" POZORt Senzacionalni Airfakolor tlim »LAZNJIVI KLJUKEC« nans Albers, Brlglta Horney. lise Werner Zaradi izredne dolžine filma predstave ob 15.3« ln 181 fEU KINO »STMGA« Vit Svojevrsten pustolovski in napeti kriminalni film »SEDEM PISEM« Elfriede Datzig O W. Fischer P r e d s t a v e ob K ln 18. IEL KINO »U X ION a Danes zadnjikrat Ce se ločim, bo ali ne bo »MOŽ ZA MOJO ŽENO« Magda Scbneider — Jobannea Riemann Predstave ob 1« In 18. Na praznik premiera »GOSPA SILVELINAc Predprodaja v četrtek. Pr e d s t a v e ob 10., 11., lt. In 18. url. malenkosten in je bil navajen na to, da je preskočil težavne vmesne člene...' Prispela sta do tja, kjer čeri nadomestijo oni kamnitni, položni breg, ki je najbližji mestecu, in ki nato tvorijo v morju tu in tam majhne, peščene zalive. Splezala sta navzgor z brega in sta sedla na skalnati pomol š prostim razgledom na zelene, hrumeče valove. Skala so je nalahno stresala pod težkimi udarci pljuskajočega morja. Držeč se za roko. sta otroka obsedela in nemo strmela na morje. Tu je bilo grmenje valov tako močno, da sta morala opustiti vse poskuse pomenkovanja. Nehote se je Blid močneje oprijela Solvijeve roke in se nalahno pri-viln k njemu, česar pa on ni opazil. Sedel je nagubančenega čela, strmel je na morje z očmi, ki niso videle, in je razglabljal o tem edinem, velikem. Poti do tja kar ni mogel najti. Če je našel pot, se je moral ocfr.eči čemu drugemu, knr mu jo bilo prav tako pri srcu. Zdaj se ni nič več povsem zadovoljil s tein, da bi životaril v mamili, naboškosinjih fantazijah. Mislil je na velike može Lz zgodovine: ta* si je pridobil veličino in slavo kot vojščak, oni kot iznajditelj, tretji spet kot pesnik in četrti, kot skladatelj, slikar, kot kipur... In če hoče biti kdo največji! .— Kako naj le začne? Napenjal si je možgane, vendar ni prišel do zn- Zahvala NajiskrcnejSa hvala vsem, ki ste spremili naSepa ljubega soprot-a iu očeta, gospoda VcseI Kudolfo-Svetozarja (in. blag. ravnatelja ▼ pok. na njegovi zadnji poti, ga obsull * cvetjem iu nas tolažili v teh težkih dneh. Pa ras t os pokojnika bo 8. t. m. ob 8 zjutraj v pravoslavni cerkvi. Rodbina VESEL-ova. V neizmerni žalosti sporočamo vsem, ki so jo pozuuli, da je uuirla kot žrtev letalskega napada naša nepozabua hčerk-, sestra, vnukinja, teta in nečakinja, gospodična Jožka Sterniša učiteljica K večnemu počitku smo jo spremili dne 22. novembra. Enako tragično nam jc preminul na§ sin, oče, brat in stric, gospod Robert Jakša ki je bil pokopan 25. novembra. Maša zadušnica bo objavljena naknadno, žalujoče rodbine: Sterniša, Jakša. Stojan, Putcani, Pančoh, ing. Grgič ia ostalo sorodstvo. Beograd. Ljubljana. Požarevac, Zidani most, dne 5. decembra 1944. V GLOBOKI ŽALOSTI NAZNANJAMO VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM, DA JE DOTRPELA NAŠA LJUBLJENA HČERKA, SESTRA, TETA IN SVAKINJA, GOSPA MECi PERDAN-ova roj. urbanc BLAG0P0K0JNA LEŽI V NJENEM DOMU, KREKOV TRG 1. K VEČNEMU POČITKU JO BOMO SPREMILI V PETEK DNE 8. DECEMBRA OB POL TREH POPOLDNE Z ZAL, KAPELA SV. NIKOLAJA, K SV. KRIŽU. VENCE HVALEŽNO ODKLANJAMO. LJUBLJANA, 6. DEC. 1944. RODBINE: PERDAN, URBANC TEB OSTALO SORODSTVO ključka. Kaj pa, če bi bil človek vse hkrati? A to ga je kar podrlo, o tem niti ni hotel do konca razmišljati. Ali če bi mogel biti človek le prepričan ... prepričan... Mahoma mu je šinila misel v glavo. Vstal je in potegnil Blido za seboj — proč od hrumenja valov, kjer je bilo moči razumeti njegove besede. »Zdaj greva «pet tja venkaj,« je rekel, »in se usedeva na kamen, in po-tem_ bom jaz pel, ti boš pa poslušala. Tn če bom mogel peti tako glasno, da boš lahko vse slišala skozi najhujše bučanje valov..., potem' bom postal največji človek na svetu!« Nato sta spet stekla venkaj k skali, in Ie on se je usedel, ona pa se je postavila predenj. In je začel peti. kar slučajne vrstice in odlomke iz pesmi, vse, česar se je domislil, da je bilo le dovolj glasno slišati. A njegov glas je bilo moči slišati le v odmorih med hrumečim valovanjem, — in vselej, kadar je morje zagnalo novo vodovje proti skali in se je ondi razbilo z neznanskim, vso oglušujočim grmenjem, je njegov glas utonil v hrupu, kakor utone miš v sodu z vodo. Pa je še dalje pel in še nn misel mu nt prišlo, da bi prenehal. Vstal je, da bi dobil več zraka v pljuča, in je kričal, saj teh glasov, ki so mu prihajali iz grla, že ni bilo nič več moči imenovati petje.