Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 3. januara 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsakši četrtek. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11 806. Leto XVII. št. 2. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Kolodvorska ul. NA ZNANJE! ŠIRITEELJE dobijo s tov številkov par čekov. Naj vsaki mesec poberejo vküp naročnino i nam jo odpošlejo. Njihove Novine so brezplačno i si naj poštnino tüdi odračunajo od naročnine naročnikov. Širitelje, drügomi ne dajte brezplačnih Novin, kak samo onomi ki je pomočnik pri širjenji! Vsaki naročnik mora plačati VSAKI MESEC keliko more, ar nas fabrika za papir i tiskarna neščeta i ne moreta čakati. Zato ne moremo tüdi mi čakati. To naj grmi od naročnika do naročnika! UPRAVA NOVlN v ČRENSOVCIH. Nešternim prijatelom smo poslali 1. štev. i pošilamo to številko Novin. Prosimo jih, da Novin ne zavržejo, nego pošlejo kem prle naročnino. Što Novin nešče meti, nam naj pošle to številko nazaj, ovak ga bomo meli za naročnika! „Kmečka zveza“. V preminočem leti smo že pisali od nje i priporočali, da bi se naj ustanovila v vsakoj občini. Zdaj v začetki novoga leta pa prihajamo z njov na den i to tem bole, ar smo zvedeli, da se je že v večih naših občinaj ustanovila. Vsikdar bole Prihaja svet do spoznanja, da je v zdrüženji moč. Na vsakšem stopaji najde človek organizacijo. Prav je tak, ar ka nemre eden dosegnoti, dosegne več lüdi. Tak je tüdi pri kmečkom stani. Posebno dnesden žive kmečki stališ v žmetnih razmeraj i jako trbe gledati na to, kde najde pomoč. V Maribori se je ustanovila „Kmetska zveza“. Za nalogo si je postavila, da pomaga kmečkomi stani v žmetnih dnevaj. To dosegne, če zdrüži v sebi ves kmečki narod. Kmečka zveza je namenjena tüdi nam, zato bi bili nespametni, če se ne bi zgenoli i pristopili k toj močnoj organizaciji. Kotriga lehko postane vsakši jugoslovanski državlan (moški ali ženska), ki je dopuno 21 let i pripada kmečkomi stani. Zveza da svojim kotrigam več ugodnosti, med šterimi je najvekša, da dobijo gospodarske potrebščine po znižanoj ceni i dobijo tüdi vnogo drügih pripomočkov. Kak naj se Kmečka zveza ustanovi v naših občinaj? Ne potrebno nikaj drügo, kak da se zbere najmenje 10 lüdi, ki so že stari 21 let. Tej si zvolijo odbor. To se javi potem zvezi v Maribor i oblasti. Zimski dnevi so za ustanavlanje Kmečkih zvez jako primerni. Zato pa na delo! V vsakoj vesi se naj zgene eden mož i naj zbere bar 9 drügih i tej naj obdržijo občni zbor, na šterom si zvolijo načelnika, podnačelnika, tajnika, blagajnika i dva odbornika. Što šče ustanoviti takšo zvezo, ne ve pa, ka vse je potrebno se lehko pismeno obrne na Kmetsko zvezo v Maribori (Aleksandrova c. 6.). Ona njemi pošle vsa navodila, ki so za ustanovitev potrebna. „Pomagaj si sam i Bog ti pomore“, pravi lüdski pregovor. To si mora vzeti k srci tüdi kmečki narod. Če sam ne bo gledao na to, da bi zbolšao svoje razmere, njemi jih tüdi drügi ne zbolšajo. Miseo sküpnosti mora zavladati, ar v sküpnosti je moč. I takša sküpnost za kmečki narod je ravno „Kmečka zveza“, ki bi se naj prle ali sledkar vdomačila v vseh naših vesnicaj. Sv. Oča blagoslavla Slovence. Ob priliki zlatomešniškoga jubileja sv. Oče je romalo v Rim tüdi več Slovencov. Med romari sta bila tüdi ljubljanski püšpek dr. A. B. Jeglič i naš pomožni püšpek dr. I. J. Tomažič. Sv. Oča je sprijao najprle oba püšpeka, potem pa vse romare. Na pozdrav püšpeka dr. Jegliča je sv. Oča odgovoro: „Jako Nas veseli, da ste prišli v hišo sküpnoga oče. Tem bole, ar znamo, da ste Naša dobra deca. Bodite osvedočeni, da ste prišli v hišo svojega dobroga oče. Povejte mojim dragim Slovencom, da jih od srca blagoslavlamo, vse brez razlike starosti i stana, blagoslavlamo vse osobe i stvari, vse njihove žele i namene, vse ka skrivajo v srci.“ Potom je dao sv. Oča vsakomi romari spominsko svetinjico. 2 NOVINE 9. januara 1930. KA JE BILO i KA BO? Kak se Vlada svet ? Ka novoga v Belgradi? Ukinitev Sokola i Orla. Prosvetni i vojni minister sta izdala v soboto naredbo, ki določa, da prenehalo vsi odseki Jugoslovanskoga, Hrvatskoga i Srbskoga Sokola ino Jugoslovanskoga Orla, ki neso pristopili k novomi „Sokoli kral. Jugoslavije.“ Imanje teh odsekov se obrne v namene, kak so določeni v pravilaj. Slovenci se poklonijo krali. V nedelo bo od Njeg. Vel. krala sprejeto odposlanstvo, ki se njemi pokloni v imeni slovenskoga lüdstva. Za sprejem se vršijo potrebne priprave. Svetovna politika. Haaška konferenca. Preminoči teden se je začela velka svetovna kon- ferenca, na šteroj je zastopanih 15 držav. Glavni predmet razprav je pitanje reparacij (bojne odškodnine). To pitanje zadeva tüdi Vogrsko, ki se brani plačati reparacije, štere so bile za njo predpisane. Konferenca se zaklüči okoli 18. januara. Spremembe v francuskoj vojski. Na predlog ministra za vojsko je bio imenüvani za šefa (povelnika) glavnoga generalnoga štaba general Weygand, za podšefa pa general Gamelin. To imenüvanje je zbüdilo velko začüdenje, ar sta oba generala jako dobriva katoličana. Boj bolševikov proti veri. Pred božičnimi svetki si je stavila ruska bolševiška vlada za glavno nalogo boj proti veri. Božič sploh ne bio svetek, nego se je delalo, kak drüge delavne dni. Kolendar. janaur (31 dni) 2. teden. Senje: 13. jan. v Ormoži. Vreme: V začetki vedro i mrzlo, proti konci oblačno i za 16. jan. napovedüjejo sneg. Vozni red. Hodoš: prihod iz M. S. ob 652 i 1524 vöri odhod v M. S. ob 707 i 1540 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 843 i 1716 vöri odhod v Hodoš ob 510 i 1340 vöri prih. iz Ormoža ob 909, 1210,1905,2035 v. odh. v Ormož ob 516, 912, 1412, 1744 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1235, 16, 1939 v. odh. v M, S. ob 726, 1024, 1502, 1852 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 514, 906, 1257, 2031 v. odh. v Čak. ob 524, 940, 1407, 2126 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 623, 1050, 1508, 2236 v. odh. v. D. L. ob 420, 8, 12, 1925 v. ZVEZE: Što ma opravke v Maribori, Ljubljani ali Zagrebi se naj pela z vlakom, ki ide iz M. Sobote ob 516 vöri, ravnotak tüdi iz D. Lendave ob 524 vöri. Murska Sobota — Nogo si je potrla. Dveletno Džubanovo Giziko je zadela velka nesreča. Z drügov decov se je v sobi zmenjala. Veselo je skakala kak veverica. Pri zmenjanji jo je eden pošikno i je tak nesrečno spadnola, da si je potrla levo nogico. — Smrtna kosa. Preminoči petek se je v bolnici smrt dvakrat oglasila. Popoldnevi je nepričaküvano vmrla 80 letna občinska sirota Treza Žalik, po noči pa 8 letna deklica H. Vegi, hčerka stolarskoga majstra v Puconcaj. — Dlan si je prestrelo. Pekovski Vajenec Perek Ivan je na Silvestrov večer nabijao flobert. Pri tem je bio tak nepreviden, da se je kokotek zmrso. Počilo je i strel je vajenci prelüknjao pravo dlan. Slovo. V Celje je premeščeni inžener g. Slavko Vidmar. Prijateli so njemi v soboto priredili lepo odhodnico. Vüpamo se, da odnese od nas lepe spomine i da bo tüdi na novom mesti zadovolen. — Odide od nas tüdi g vučiteo Franc Mencej. Premeščeni je v Šmarje pri Jelšaj. — Gradbeni odsek je dobo novoga šefa i to v osebi g. inženera Josipa Laha. Novomi g. šefi želemo, da bi se dobro počüto med nami. Dozdajšnji šef g. inžener Vedenik je prestavleni v Gospič. — Čüdna Zgodba biciklina. Preminoči petek je nekak püsto pred farofom preci lepi biciklin. Celi den je stao tam. Ar pa tüdi večer ne prišeo nihče po njega, so ga spravili na hodnik. Pri tom deli so našli eden listek, na šterom je bilo zapisano, da je v torbici pismo, ki pove, ka se naj z biciklinom zgodi. Pismo se je istinsko našlo. V njem nepodpisani človek prosi, da bi se biciklin odpelao na orožniško postajo. V Črensovcih je bio vkradnjeni na proščenji, zdaj pa nazaj pripelani. Što ga je vkrao, što pripelao nazaj i komi je bio vkradnjeni, se ne ve. Zdaj ga majo orožniki. — Zaročo se je z gdč. Čisar Magdov g. Drolc, poštni uradnik. K prišestnomi zakonskomi stani želemo že zdaj vnogo božega blagoslova. Slovenska krajína Jožef Žerdin. Prvi den toga leta je bio zaistina žalosten v Marijanišči. Sprevodili so k večnomi počitki dragoga sobrata vlč. g. Jožefa Žerdina, prvoga slovenskoga salezijanskoga dühovnika na Slovenskoj zemli. Rodio se je v Žižkaj leta 1896. i leta 1925. je postao dühovnik. Neizmerno je lübo mladino, šteroj je posveto svoje živlenje. Nevtrüdlivo delo med mladinov i teški študiji so strli njegovo zvünredno moč. Gospodje predstojniki so ga poslali pred poldrügim letom v Veržej, ka bi tü v domačem kraji meo vnogo vekšo i bolšo priliko za zdravlenje. Lübezen predstojnikov i modra skrb zdravnikov ga pa ne mogla strgati smrti. Dne 29. decembra 1929. večer je izdihno svojo lepo düšo po jako močnih bolečinaj, štere je čüdovito mirno prenašao. Teden pred smrtjov je ešče mešüvao, 27. dec. so njemi pa Jezuša slovesno prinesli v hišo i so njemi podelili slednje mazanje v navzočnosti vseh sobratov. — Sprevod je bio genliv i slovesen. Poleg matere, bratje i rodbine je prišlo vnogo lüdi iz črensovske i beltinske fare, pa iz veržejske okolice, da pokažejo zadnjo čast pokojnomi gospodi. Pred slovesnov mešov zadüšnicov je vlč. g. Klekl govoro od treh cvetk, štere je pokojni noso v srci: lübezen do Jezuša, lübezen do Marije i lübezen do mladine. Mnogočastiti g. Weixl, püšpekov tanačnik i dekan od Sv. Križa je vodo vse obrede. Po- 9. januara 1930. NOVINE 3 leg domačih gospodov so bili navzoči: monsinjor A. Lovrec, plebanoš iz Ljutomera, vlč. J. Čačič plebanoš iz Črensovec, vlč. g. J. Tivadar, zastopnik g. plebanoša Vadoviča, vlč. g. Štefan Temlin, zastopnik iz Zagreba, vlč. gg. ravn. Raduha, Jos. Bakan i dva sobrata iz Martinišča. Tüdi med zvoljenci Gospodovimi je malo najti takših, ki bi v tak velkoj meri posvetili svoje živlenje Bogi, kak je to včino pokojni g. Žerdin. Iz vsega, ka je včino je dihala nezmerna lübezen do Boga. Celo živlenje je slüžo Bogi, zato njemi on ne ostane dužnik. Vzeo ga je v bolše živlenje. Telko v tolažbo vsem, šteri žalüjejo za njim. * — Dühovniške spremembe. Č. gg. kaplana Ferdinand Herman i Štefan Bakan se premenita, tak ka pride prvi v Dobrovnik, drügi pa v D. Lendavo. — Smrt širitela. Vmro je v Martinji naš večletni Širiteo Sukič Janos. Zročimo ga v pobožno molitev naših naročnikov. Bog naj bo njegov plačnik za verno širjenje dobrih listov. — Pozdrav iz Francije. Srečno novo leto želeta i pošilata pozdrave domačim i sploh celoj Slovenskoj krajini Štefan Šeruga iz Šalamenec i Ludvik Podlesek iz Brezovec. — Na ledi je spadno i si nogo potro. Mali Maučecov Francek iz Gančan bi z drügimi dečki vred rad šo po „pametivanji“. A ne meo sreče. Kda je šo rezat šibe za pametnico, je na ledi tak nesrečno spadno, da si je nogo potro. Zdaj leži v bolnici i pravi, da več nikdar ne de šo rezat šib. — Bitka med ciganoma. Na sveto noč ravno okoli polnoči sta se zbila v ednoj ciganskoj kuči v Dobrovniki dva ciganskiva svaka. Eden je prišeo domo z nekšega igranja. Bio je pijan. Kda je zagledno svojega svaka, je zgrabo nekše šilo i se je zaleto v njega. Začno ga je smicati. Smekno ga je tüdi v oko i je jako malo falilo, da njemi ga ne izpüsto. — Deca pozročila ogenj. Preminoči teden so Pintaričova deca v Črncaj pozročila pred velko nesrečo. Bila so sama doma. Večer so pri posveti delala v š tali. Naednok je začnola štala goreti. Deca so se zosagala i so bežala vö. Naskori so pribežali vküp sosidje. Ogenj so pogasili, dve kravi sta se zadüšili. — „Koledar kmetske zveze“. Kmečka zveza je pred dnevi razposlala svoj „Koledar“ za to leto. Koledar se ne da prehvaliti, ar je vsakšemi kmeti v velki hasek. V njem najde vsakši poleg vnogih drügih hasnovitih stvari tüdi naslednje spise: Kmet kak trgovec, Dve silni nalogi našega sadjarstva, Pet najhüših živalskih zajedalcov (škodlivcov) našega sadnoga drevja, Zasajenje novih sadovnjakov, Našoj kmečkoj mladini (navodila, kak se cepi drevje), Kak z gnojom ravnaš, takše gospodarstvo maš, Oskrba i prehrana svinje-matere i pujcekov, Od krmlenja teocov, Od povanja ajdine, Od včelarstva itd. Kalendar je za gospodara i gospodinjo istinsko zlata vreden. Košta 15 Din. Što pa je član Kmečke zveze, ga dobi za 12 Din, i je s tem plačana tüdi članarina. Segajte po njem. Dobi se v Prekmurskoj tiskarni (M. Sobota.) — Lüdje, pamet! Iz V. Polane smo zvedeli žalostno novico. Štefanje se je tam obhajalo na krvavi način. Zbila sta se v pijanosti dva kmeta i to tak grozno, da je eden že v grobi, drügi pa leži čisto potučeni. — Pijančüvanja i bitja je bilo te dni vnogo po našoj krajini. Vnogokrat smo že prosili, da bi vsi spregledali, v kakše prokletstvo vodi nezmerno vživanje alkoholne pijače. Ob toj priliki znova opominamo: Lüdje, pamet, da ne postanemo dežela razbojnikov! — G. Lendava. V soboto je bila pokopana okoli 80 letna J. Hajdinjak, babica črkostavca Rotdeutscha (ki dela vekšitao Novine). Betežasta je bila že kakših pet let. N. p. v m! — Obsojanja vredno. Iz Pertoče poročajo, da se je tam na novo leto zgodo v cerkvi slučaj, šteroga obsoja cela fara. Ar je cerkev mala, je bila te den velka tisnoča. To se ne dopadnolo ednomi možakari, ki ma pri cerkvi tüdi nekšo častno slüžbo i je začno tuči edno 40 letno žensko. Kakših sedemkrat jo je vdaro po obrazi, tak da jo je krv poljala. Stvar je prekdana sodišči. — Črensovci. Na svetek Treh kralov se je med dečki prikazao nekši „junak“, ki je v pijanosti korajno začno strelati z revolvov. Razmi se, da je bila nevarnost, da bi šteroga zadeo. Zato so ga dečki napadnoli i vrgli ga v nekši jarek. „Junak“ se je pri tom do krvi pobio na čeli i po obrazi, nazadnje pa ga je orožnik sprevajao proti Odrancom. — Važno za izseljence v Južno Ameriko. Izseljeniški komisarijat v Zagrebi je z odlokom 38072 z dne 14. 10. 1929 odredo, da izdaja od 1. januara 1930 dale dvojezična uverenja kak „lječnička svedočba“ i „svedočba o dobrom vladanju“ samo pristojno sresko načelstvo i da so takša uverenja, ki bi jih po 1.I.1930 oddajale, kak dozdaj posamezne paroplovne drüžbe, nevelavna. — Interesentje dobijo uverenje pri sreskom načelstvi v Murskoj Soboti med navadnimi urad- nimi vörami proti odškodnini 20 para za komad. — Bakovci. Zadnje dni preminočega leta sta se dva starca preselila v večnost. V nedelo, 29. decembra je bio pokopani 77 letni Gomboša Alojzij, v pondelek pa 76 letni Horvat Štefan. Oba sta bila že duže časa betežastiva. N. p. v m! — Uradni dnevi komisara za agrarne zadeve se bodo vršili začevši s 1. januarom 1930 vsako prvo soboto v meseci, če je pa na te den svetek, prišestno soboto od 10. vöre naprej v prostoraj sreskoga načelnika v Maribori. — Bogojina. Preminoči teden se je ustanovila pri nas Kmečka zveza. Včasi v začetki je pristopilo lepo število kotrig. Kmetje pristopajte h Kmečkoj zvezi i podperajte kmečko zavest. V vküpdržanji je moč. Namerava se ustanoviti tüdi podrüžnica Kmetijske drüžbe. Kda se priglasi 20 kotrig i plačajo člannarino, bomo taki javili glavnomi odbori i je Kmetijska popodrüžnica ustanovlena. — Vöra za celo živlenje je prava „IKO“ ali „OMIKO“ vöra z lastne švicarske tovarne vör že 32 let svetovno znane solidne strokovne vogrske tvrdke H. Suttner. — Vöre, zlato pa srebrno blago se küpüje pri Suttneri zaistino dobro i fal, ar že od 44 Din dale se lehko dobi pravo švicarsko Anker-Remontoir vöro, ali pa že za 98 Din zapestno vöro. Tvrdka pošle svojo novo veliko ilustrirano domačo knigo tüdi našim čitatelom brezplačno, če jo zahtevajo od tvrdke H. SUTTNER v Ljubljani št. 945. Razgled po domovini. 104 leta je dočakao. Te dni je vmro na Prestanki pri Postojni gospodar Klemen Janoš. Dosegno je zvünredno starost 104 let. Tolvaji razbili žel. blagajno. Na Silvestrov večer so neznani tolvaji vdrli na železniško postajo v Bučečovcaj. Iz pisarne so odvlekli železno blagajno. Vöni so jo razbili i so odnesli do 600 Din. kovanih penez. V blagajni je bila tüdi vekša šuma papirnatih penez. Shranjeni so bili v koverto. Tolvaji najhitrej neso meli časa iskati i tak so se tej penezi na dobro srečo rešili tolvajskih prstov. Sirmakova nesreča. Sirmaški kmet J. Klobučar iz Bodjana na Hrvaškom je na sveti post šo v log, da bi si nasekao za Božič drva. Z njim je bio še eden drügi moški. Podžagala sta eden hrast. Kda se je začno nagibati, Klobučar ne mogeo pravočasno odskočiti i hrast se je podro na njega. Dobo je takše poškodbe, da je naskori po tom vmro. 4 NOVINE 9. januara 1930. Iz česa je človeško telo? Človeško telo je zgrejeno iz 29 rezličnih snovi. V najvekšoj vnožini se nahaja v njem: voda, premog, vapno, sol, amonjak i žveplo. To smo razvideli že iz zadnje številke. Človeško telo pa je tak zanimivo, da bomo še večkrat govorili od njega. Vapna, premoga, soli, amonjaka žvepla i drügih snovi mi v sebi ne vidimo, ar je vse to tak sestavleno i predelano, da vidimo v človeškom teli samo tekočino (krv i vodo), meso, žile, čonte itd. Tüdi pri pitanji, kelko je v človeki čont, mesa, vode itd. so dognali učenjaki zanimive stvari. Povprečno je znano, da je v človeki do 60 procentov (več kak polovica) vode i do 40 procentov trdih snovi. Tak ma ne pr. človek, ki vaga do 75 kil, v sebi okoli 50 litrov vode i 25 kil trdih snovi. Vnožina vode v človeškom teli se spreminja s starostjov. Kem starejši je človek, tem menje je v njegovom teli vode. Največ vode je v zavržki (pred rojstvom). Te ma v se- bi prek devetdesetin vode. Taki po rojstvi ma dete sedemdesetin vode, odraščeni človek pa je ma okoli šestdesetin. Trde snovi v človeki so različne. Med te spadajo: čonte, meso, (mišice) mast, znotrašnji deli (želodec, čreva . . .) itd. Po tom, v kakšoj vnožigi se te snovi v človeki nahajajo, je razlika med moškami i ženskami. Moški majo več mišic, čont, znotrašnjih delov, ženske pa več masti. Povprečno pa se lehko trdi, da je med trdimi snovmi v človeki največ mesa (mišic), potem čont, znotrašnjih delov itd. Celo človeško telo je zgrajeno iz 30.000.000.000.000 (30 biljonov) stanic (malih hišic), ki so tak male, da se dajo samo pod drobnogledom opaziti. Kda na vse to pomislimo, moramo priznati, da je čüdoviti Stvarnik v svojih delaj i je vreden vse človeške časti i hvale. Za hišo i dom. Kakše knige čtimo? V ednoj zadnjih številk preminočega leto smo na tom mesti naglasili, da je najbolša zabava za duge zimske večere, lepo i hasnovito čtenje. Obečali smo, da čtitelom tüdi priporočimo nešterne takše knige, ki so primerne za vsakoga. Svoje obečanje po mogočnosti spunimo. Kmečkomi lüdstvi so potrebne predvsem gospodarske i leposlovne knige. Med gospodarske knige spadajo tiste, ki pišejo od polodelstva, živinoreje, sadjarstva, včelarstva, vinogradništva, gospodinjstva itd. Našim gospodarom posebno priporočamo: Rohman: Zbirka kmetijskih naukov, Erjavec: Naše škodljive živali, Zdravilna zelišča, Dular: Domači živinozdravnik, Kafol: Sadjarstvo, Gombač: Umno kletarstvo. Razmi se, da je še vnogo drügih, ki bi naj našle v kmečkih hišaj mesto, a če što te prečte i se ravna po njih, že vnogo pridobi. Naše gospodinje tüdi lehko dobijo dosta knig, ki majo zlate navuke za gospodinstvo. Med najbole potrebne spadajo: Domači vrt, Spretna kuharica, Nasveti za hišo i dom, Mati vzgojiteljica, Domači zdravnik itd. Te knige bi morala poznati vsaka mati. Kak mladina tak starejši lüdje majo radi tüdi leposlovne knige. To so pred vsem povesti. Na tej je naš slovenski jezik jako bogat. Spomenemo samo nešterne. Na prvo mesto moramo postaviti Mohorske knige, ki prihajo leto za letom. Te knige so spisane vekši tao za kmečko lüdstvo, zato je naj ono tüdi čte. Prekmurska povest je „Kruh“. Vredna je, da bi jo vsakši Prekmurec prečteo. Prekmurec je izdao dve povesti: Odpoved nesrečne žene i A njega ne. Tüdi tej dve bi naj našli pot v kem več prekmurskih hiš. Naši so nadale „Prekmurski profili“. Mladenkam še posebi priporočamo knigo „Slovensko dekle“, mladencom pa „Fantič“-a. Našteli bi lehko še sto i sto knig, a naj zadostüje to. Što si šče štero izmed vseh teh knig, štere smo spomenoli, naročiti se naj obrne v Prekmursko tiskarno v M. Soboti, ona njemi jo spravi. Novin, Marijinoga lista, Kalendara i verskih listov niti ne priporočamo posebi, ar se tak samo po sebi razmi, da bi morali biti v vsakoj našoj hiši. Kelko što čte, telko zna i telko vala. Zato segajte po tej knigaj i jih radi čtite, da bodete meli hasek i plemenito zabavo. Pri doktori. Doktor: „No, Miškec, kde se čütiš betežnoga.“ Miškec: „V šoli, gospod doktor!“ Uradna naznanila. Vsem občinskim uradom, Sküpnoj obrnoj zadrugi, Trgovskomi gremiji, Gostilničarskoj zadrugi v M. Soboti, v znanje i obvestitev interesentov, da ma kontrola mer i dragocenih kovin v Maribori v tom leti sledeče uradne dni: V M. Soboti: 17. januara, 14. februara, 13. marca, 15. aprila, 16. maja, 14. junija. V Ljutomeri: 13. 14. 15. 16. januara, 10. 11. 12. 13. februara, 8. 10. 11. 12. marca, 10. 11. 12. 14. aprila, 12. 13. 14. 15. maja, 10. 11. 12. 13. junija. V G. Radgoni: 9. 10. 11. januara, 6. 7. 8. februara, 5. 6. 7. marca, 7. 8. 9. aprila, 8. 9. 10. maja, 5. 6. 7. junija. Sreski načelnik: LIPOVŠEK s. r. ŠPORT. Ping-pong tekma v M. Soboti. Preminočo nedelo se je vršila v Sokolskom domi ping-pong tekma za prvenstvo Dravske banovine. Tekme so se vdeležili športni klubi: Mura (M. Sobota), Poštarji i Cepin (Zagreb), Čakovec i Jadran (Ljubljana). V moškom oddelki je zmagao Sobočanec Janez Nemec, na drügom mesti pa je njegov brat Ljudevit Nemec. (K zmagi obema častitamo.) V ženskom oddelki je prva gospa Legenštein iz Čakovca, na drügom mesti pa je Sobočanka gdč. Kardoš Gabi. Cene: Penezi (9. jan.): dolar Din 55·50—56, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7·85, lira Din 2·90, pengő Din 9·80—9·85, marka Din 13·40, uruguajski peso Din. 50. Živina: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4·50—8, teoci Din. 14—16, svinje Din. 15—16 (jako debele i žmetne po 17 do 18 Din.) Zrnje: pšenica Din. 190—200, žito Din. 180, kukorca Din. 170 do 180, krumpli. Din 50—55. V Ljubljani so cene sledeče: pšenica Din. 250—255, žito Din. 200—205, kukorca Din. 175—180. Na peštanskoj borzi je cena nekelko spadnola posebno pri pšenici. Cena je: pšenica Din. 215—225, žito Din. 150, kukorca Din. 145—150. 9. januara 1930. NOVINE 5 Za naše male. A. ŠKAFAR: Šoštar i „vrag.“ Ednok je živo neki šoštar, ki ne poznao ne petka ne svetka, nego je vsikdar delao. Žena je bila dobra i ga je večkrat opominjala, naj ne dela po nedelaj i svetkaj, ar sam vrag pride po njega. Mož se njoj je samo smejao i delao dale kak prle. Edno soboto kesno večer je prišeo k šoštarovim lorar. Zmeo je lor i ar ne dobo indri salaša, se je je potegno v peč i je tam spao celo noč. V nedelo zajtra se je šoštar znova spravo k deli. Žena ga je prosila, naj ne dela, ar se ednok istinsko zna zgoditi, da ga peklenšček odvleče s seov. Mož je ne šteo bogati. Stara ga je püstila i šla v kühinjo da bi zakürila. Na lorara je čisto pozabila. Šibje se je vüžgalo i peč je v hipi napuno dim. V tom se je lorar zbüdo. Groza ga je obišla, kda je vido, ka se je zgodilo. Dugo ne meo časa za premišlavanje, ar ga je dim začno düšiti. Prek ognja ne mogeo iti iz peči, zato je brsno v kale i jih potro. — Oh! — je zakričao šoštar, kda je vido čarno glavo, štera se je pokazala iz peči. Vse njemi je spadnolo iz rok. Skočo je gor i ar od velke sile i strahote niti dver ne vido, je skočo skoz okno. Lorar se je bojao, da bo za volo potretih kal nevola, zato je tüdi bežao k okni i se je potegno skoz nje za šoštarom. Ropot, šteri je nastao v sobi, je žena začüla. Bežala je v sobo. Ravno te je odprla dveri, kda je mož skočo skoz okno. Lorar se je pripravlao, da bi skočo za njim. Žena je v naglici mislila, da je to pravi vrag. Od straha je zakričala. — Vrag, ti lübi vrag, ne odpelaj mojega moža. Nikdar več ne bo delao po nedelaj i svetkaj . . . Od tistoga časa šoštar v nedelo i svetek nikdar ne vzeo v roke šila i kopita. VGANKE. Rešitev ugank, ki so bile objavlene v zadnjoj številki: 1. Eden gospod je dao svojemi mesari 100 Din i njemi je zapovedao, da mora küpiti za to šumo 100 glav živine i to tak, da bo edno tele koštalo 5 par, krava 1 Din, jünec pa 5 Din. Kelko je küpo mesar telec, kelko krav i kelko jüncov? (80 telec, 1 kravo i 19 jüncov) 2. Napišite v te kvadrate pet številk v takšem redi, da bo na vsakšem konci (odzgora i odspodi, na levoj i pravoj strani) znašale šumo 40! 3. Kda je pes zlajao tak, da so vsi čüli? (V Noetovoj ladji.) 4. Oča se še ne narodo, sin paže po zori hodi? (Dim, da v peči še ne gori prav.) 5. Kama ide Zavec, te kda je edno leto star? (V drügo leto.) 6. Hči je stara telko, mati ednok telko, oča pa je od obeh 4 leta starejši. Vsi trije so stari 100 let. Kelko je star vsaki po sebi? (Hči je stara 16 let, mati 32, oča pa 52.) 7. Kde je takši krao, ki nema države? (Na kartaj.) Nove vganke. 1. Ka najbole friško ide? 2. Ka je to: človek ga nosi pa itak človeka nosi? 3. Ka je iz prazne sklede najbolše jesti? 4. Ka je to: po celom sveti segne, pa ga denok kokoš prestopi? 5. Brat s sestrov, mož z ženov, šörja s svakom, kelko peršon je to? Za smeh. Zdaj pa znate! Neki gospod se je pogovarjao s starim možakarom. — Kelko pa ste stari? je naednok pitao gospod možakara. — Ja, znajo — ga je te pogledno — edno leto sem starejši, kak moja žena. — Kelko pa je vaša žena stara — je pitao znova gospod. — Ja, znajo — je modro pokimao starec — ona pa je edno leto mlajša kak jaz. Ne Zarazmo doktora. Peter: Doktor mi je naročo, da ne smem spati niti na pravoj, niti na levoj strani. Marko: No, ka pa si ti napravo? Peter: Posteo sem potegno na sred sobe. Odkritosrčnost. Malar van Dougen je ednok namalao znanoga politika, ki je bio jako gizdav. Kda je bio kep gotov, ga je malar pokazao politiki. — Ka mislite od njega? — Hm, hm! — je zmrmrao te. Kep je čisto dober, a ne zamerite mi, da vam po istini povem, ne je vaše najbolše delo. — Vi mate čisto prav — odgovori malar. A tüdi jaz vam odkrito povem, da tüdi vi ne spadate med najlepša stvorenja nebeskoga Oče. Zanimivosti. Slovenska krajina v številkaj. V našoj krajini je 170 občin z 18388 drüžinami i 91288 prebivalci. Od teh je 44219 moškov i 47069 žensk. Po materinskom jeziki je 74383 Slovencov, 14064 Madžarov, 1902 Nemca i 939 drügih. Ciganov je 592. Po veri je 65991 katoličanov, 23803 aug. protestantov, 800 ref. protestantov, 642 judov in 52 drügovercov. Osnovnih šol je 93, v štere zahaja 13514 dece, šoloobveznih pa je 15640 dece. Pošt je 19, orožniških postaj pa tüdi 19. Vsa krajina obsega 93421 ha. V deželi brez dežja. Če pri nas par tednov ne dežja vnogi že skoro zdvajajo i povsedi se čüje tožba: ka bo, ka bo? V drügih pokrajinaj sveta pa so lüdje še vnogo bole nesrečni, ar ga po cela leta nemajo. Kak je v takših deželaj poročajo listi iz Avstralije. V ednoj avstralskoj pokrajini naime že 7 let neso videli dežja. Žab tam ne videti. Če pa tü i tam kakšo najdejo i jo spüstijo v vodo, se vtopi, ar ne ve plavati. Vodo dobivajo lüdje iz sküpnoga stüdenca, a samo telko, kak je za najvekšo silo. Se zna, da se kopati nemrejo. Niti za mujvanje ne vode i se največkrat zgodi, da se stanovniki samo z mokrov cotov obrišejo po licaj. Kakše mora biti v toj pokrajini živlenje, si lehko mislimo. Da bi mi mogli tam živeti, je skoro neverjetno. 6 NOVINE 9. januara 1930. Književna slovenščina. ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. — Smrt . . . — je mrmral Kserkses mrko, potem pa je naenkrat vesel zaklical enemu maršalu. — Hej, Harbonar! — Kaj ukazuješ, Kserkses! — Toči! Pili so. Krasna godba je odmevala po dvorani in Kserksova duša se je razveselila. Pili so, pogosto pili nagibajoč težke čaše in je zardel tudi Amanov obraz. Nekaj časa je z izbuljenimi očini gledal sužnje, ki so plesale na odru iz žametno-rdečega marmorja, potem pa je vstal, namignil dvornemu maršalu Šaházgázu in je neopaženo izginil iz pojedinske dvorane. — Aman, kaj želiš? — Šaházgáz, ali si moj mož? — Da, gospod. — Potem me pelji v kraljičino hišo. Šaházgáz se je stresel. — Gospod! — Pst . . . — Ali te je obsedla Hauma, božanstvo veselja, ali . . . ali . . . ? Aman se je tiho smejal. — Prijatelj, nisem pijan — je šepetal, — in vem, kaj govorim. Le pelji me! — Tja? . . . ! — Tja. Šaházgáz se je preplašeno ozrl v lunin svit. — Le pelji me. Saj me čaka . . . — Kdo. — Kraljica Vasti. No, kaj zijaš. Ali kaj misliš? Ó, ó, ó . . . ! Segel je v notranjost plašča in stisnil maršalu v roko vrečico zlata. — Hitro! Ker čaka. Imava važen razgovor in kraljica noče, da bi Kserkses vedel o tem. Lahko prisostvuješ tudi ti . . . Maršalovo roko je denar žgal. — Ali veš, gospod, da je pod smrtno kaznijo prepovedano: v Žensko hišo nikdo ne sme vstopiti, kdor je tujec! — Vem in prevzamem odgovornost. Kraljica je ukazala. Pelji me! Šahazgaz se je obotavljal, potem pa se je napotil proti Ženski hiši. V lunin dvor so se prikladli čipkasti oblački. Aman se je plazil za maršalom v temnomodrem mraku. Maršal se je ustavil pred zaprtimi vrati Ženske hiše. — Pst! Vrata so se odprla in zaprle za njima. Z utripajočim srcem je stopil Aman na stopnice, ki so bile pokrite z dragocenimi preprogami, zgrozil se je in šepetajoč vprašal: — Evnuhi? — Spijo . . . — Ne da bi kralj izvedel! — Pred kraljičinimi vrati te počakam. Aman se je opravičeval. — Kraljica me zato kliče, da bi se dogovorila: kako darilo naj da kralju za rojstni dan? Izginila sta za stebri z dvojnimi bikovskimi glavami in Aman se je naenkrat znašel v neki poltemni, dišeči dvorani. — Tam so skrivna vrata! Za tistimi je blaženstvo svetá. Amanu se je srce skrčilo, boril se je s seboj, potem pa je odločno pritisnil na vrata. Vstopil je. Omamljiv vonj ga je objel, mameči hlap dišav in kadila. In skozi opojno meglo je zagledal kraljico. Sedela je na indijski svilnati zofi, z razpiščenimi lasmi, očarljivo lepa, ko da je ona duša, duh one sladke megle dišav. Amanu se je dozdevalo, da se mu spušča oni čudoviti vonj na dušo in jo napolni z neko neizrekljivo blaženostjo in da je njegovo telo svinec, potem pa postane lahko ko sladka megla in se dviga, leti, proti nebesom leti . . . omahovaje se je plazil iz mraka proti svilnati zofi. Kraljica se je stresla. — Kdo je? . . . Nagnila se je naprej in začudeno gledala človeško postavo, ki se tako brezslišno bliža. — A-man? Obledela je in je naredila protesten gib kakor vedeževalci, ko hočejo duha poslati od sebe. — Proč, o farvaši . . . vrni se v telo iz katerega si odšel . . . ! Aman se je ustavil in padel na kolena. — Jaz nisem duh, svoj lastni farvaši, veličastna kraljica, marveč Aman s telesom in dušo, kakor si me danes videla pod žgavnim oltarjem . . . Kraljica je ostrmela. — Kaj hočeš? — je zaklicala in se odmikala nazaj na zofi. Aman se je plazil naprej. — Prišel sem, da izrečem globoko zahvalo . . — Zakaj? — Za oni sveti smehljaj, s katerim so me obsijala tvoja veličastna usta, kakor obsije solnce svoj oživljajoči žarek . . . Z vso silo je izbruhnilo iz njega. — Lepa si, hči bogov, lepša od vseh zemeljskih žená! Rodila se je vila, ki te je okrasila z vso lepoto stvarstva! Ti si hči svetega ognja, danes sem videl, ko je pod žgavnim oltarjem, s tresočo ognjeno dušo poljubljal tvoje veličastno telo . . . in je potem v podobi sladkega smehljaja padel na mene s tvojih ust ko kake čarobne sanje, kakor kaka skrivnostna obljuba, da mi podarite vse nebo in vso blaženost Ahuramazde . . . Kraljica se je dvignila. — Kaj govoriš? — Že zdavnaj čutim v duši nevgasljivo hrepenenje, toda ni mi bila dana prilika . . . in . . . Kraljičine oči so jezno vzplamtele. Smehljaj? O kakem smehljaju govoriš? To mi povej! Aman jo je pogledal in videlo se je, da se čudi. — Odgovori! Dišeča plamenica v zlati posodi je surovo prasketala. Aman se je skrušil pod veličastnim ženinim pogledom in je začel jecljati. — Danes med molitvijo višjega duhovna . . . Zmedel se je. — . . . gotovo se spominjaš, da si me pogledala z nebeško-lepimi očmi in . . . Samo jecljal je. (Dale prihodnjič.) 9. januara 1930. NOVINE 7 ZA NEDELO. Mali apoštol. Meksikanski püšpek Fr. Drozeo Firnenez je bio med tistimi, štere je brezbožna meksikanska oblast zaprla i jih v vozaj mantrala. Svoje živlenje v pregnanstvi je popisao v posebnoj knigi. V srce segajoča je zgodbica, kak je petletno dete prečiščavalo zaprte vernike. V Guadalajari je bilo zaprtih okoli 90 odličnih možov i žen. V svojem trplenji so potrebüvali düševno hrano. Dobiti je neso mogli, ar dühovnik ne smeo priti k njim z Najsvetejšim. Pomagali so si na naslednji način: Edna zaprta gospa je mela petletnoga dečkeca, ki je bio jako bister i so njemi dopüstili, da je smeo priti mamo gledat, Pitali so ga, ali zna, ka je sv. Oltarsko svestvo. „Jezuš Kristuš“ — je odgovoro. „Ali bi šteo nesti Jezuša Kristuša mami i drügim zaprtim.“ Dečkeci so se zasvetile oči. „Jako rad“ je odgovoro veselo. „Ka pa, če bi ti ga šteli vojaki vzeti?“ Odkimao je. „Prle merjem, kak bi ga dao“, je odgovoro odločno. Dühovnik njemi je nato na robačo pritrdo posodico s sv. hoštijami. Dečkec je odišeo, pri dveraj voze se je kak prle šalo z vojaki, potom pa je šo v sobo. Tam je vsakoga prečesto, tak da straža ne opazila. Agrarne zadeve. Na Vogrskom rešen agrarni zakon. Na Vogrskom je že rešen (ve v drügih državaj tüdi) agrarni zakon. Naš narod pozna na Vogrskom zemljo, zato ka je hodo ta desetletja na delo. Dobre zemle poleg Rabe košta plüg 150 pengőjöv. V naših penezaj je plüg jezero petsto dinarov. Agrarni interesent- je na Vogrskom so zato prišli do te nizke cene, ar so čakali agrarni zakon. Pri nas bo kak se glasi iz Beograda, tüdi v najkrajšem časi predložen stalni agrarni zakon pred Vrhovni zakonodajni svet, ka te zakon sprejme. Agrarni interesentje šparajte! Dnes-vütro se sklene agrarni zakon i te potrebüvali peneze. Kje je pa vzemete, če jih nete vküpdevali? Poslüšajte lepi tanač! Agrarna Zadruga v Črensovcih ma v svojih pravilaj od sodnije potrjeno v 3. § pod 3. „da sprejema od kotrig peneze za odküp veleposestniške zemlje i posojilne vloge. Penez nosi, če se veže 8½ % intereša, če se pa ne veže, ka se kdašteč lehko zdigne vö, pa 8% i se ne računa vkraj rentna dača, to je dača od intereša, to vse plača posojilnica Agrarne Zadruge. Devajte vküp krajcare, čeravno malo šumo i jo izročite Zadrugi, tü so na najbolšem mesti. Če de vam na koj falilo, vam na mali intereš posodi zadruga. Pazite na to! Štokoli, kdekoli bi gučao, ka zgübi zemlo, ki je ne küpi, ga javite gor Zadrugi. Naj podpišejo svedoki pa pošlejo to izjavo Zadrugi v Črensovce. Takši guči so proti zakoni i se razširjajo samo iz gole, grde špekulacije. Če bi se pa kde zgodilo, da bi što zavolo toga zgübo zemlo, ka je ne küpo, včasi javite to krivico z svedokmi zadrugi. Mamo dobroga krala, šli bomo pred njega proti krivicam. Veseli glas Berden Pavli V Strehovce. Na vašo pritožbo, ki jo je A. Zadruga naprejposlala, je dobila pod Agr. br. 5606/29 od 21. dec. od oblasti sledeči odgovor: „Gledoč na predlog občinskoga urada v Strehovcih, da se odvzeme Berden Pavli polovica travnika i se podeli Varga Martini, se obveščate, da se Berden Pavli ne vzeme vkraj travnik. Za to dobroto se Agrarna Zadruga toplo zahvali agrarnoj oblasti v Maribori. Lendavskim agrarnim interesentom. Vsi, ki ste zgübili zemlo po reviziji, kda je bio odlok že pravomočen, se spišite vküp i se javite Zadrugi. Javite tüdi tiste, ki neso delali zemle i je li ne zgübili, posebno javite tiste, ki so ne delali zemle i jo küpili. Vse naj podpišejo svedoki i vse naj bo pravično, ka te pred Bogom i sodnikom mogli potrditi, ka ste podpisali. Ka pomeni ministerska odredba, štero smo dnes tepen objavili!? Dobrovolcom ide po zakoni 8 plügov zemle. I 8 jezero jih ešče ne dobilo zemlje. So pa takši agrarni interesentje, ka neso doma, zemle ne delajo i ta leži v prelogi. Ta je kvar za siromake i celo državo. So pa tüdi takši, šteri so zemljo küpili pa njim nejde, so znorili siromake i državo. Zato šče miminister napraviti revizijo i dati dobrovolcom, ka se ne dela i ka jo što po krivici dobo. Agrarna zadruga bo prosila bansko upravo, štera bo opravlala to vküpspišüvanje, naj se to vrši na lehek način, ka nede na teher lüdstvi. Po pravici se ta odredba naše krajine samo teliko tiče ka se prijavijo, zgübiti pa zemle nišče ne more, ar jo vsaki dela; ešče je premalo ne, da bi neobdelana ležala. Prijaviti se pa more vsaki interesent, tisti tüdi, ki je küpo zemlo, nišče neje vövzeti. Po katoličanskom sveti. Vmro je na Štefanovo milanski kardinal Gamba, ki je bio zednim tüdi turinski nadpüšpek. Smrt je prišla jako naglo. Do treh popolnoči je delao, ob pol sedmih zajtra pa je že vmro. Star je bio 72 leti. Gasparri odstopo. Zavolo starosti i betega je odstopo državni tajnik kardinal Gasparri. Sv. Oča je odstop sprijao i za njegovoga naslednika je imenüvao bivšega berlinskoga nuncija kardinala Pacellija. Iz sveta. Strašna nesreča v zraki. V San Franciscoji v Ameriki so pripravlali kepe za nekši novi film. Ravno v hipi, kda so šteli fotograferati, kak spadne eden človek iz zrakoplova, sta v višini 70 metrov vküp vdarila dva zrakoplova i se razbila. Pri toj nesreči je našlo smrt 10 lüdi. Zrakoplova sta zgorela. Smrt kosi nemško deco. Med decov nemških kolonistov, ki so zavolo nevzdržnih razmer zapüstili Rusijo, je začno divjati nekši posebni beteg. Dete dobi velko vročino, naskori po tem pa nastopi smrt. Zbetežalo je že do 100 dece, polovica od teh je vmrla. Grozila zima v Sibiriji. Poroča se, da je zavladala po vsoj Rusiji, posebno pa v Sibiriji strašna zima. V najtoplejših pokrajinaj je do 20° mraza, v najmrzlejših pa prek 50 stopinj. Takše zime si pri nas niti zamisliti nemremo. Je skoro še ednok hüša, kak je bila lani tü. Vmro je Preminoči četrtek grof Gerno Ratti, brat sv. Oče Pija XI. Betežen je bio samo dva dni, tak da je prišla smrt nepričaküvano. Strašen ogenj v kini. Iz Londona poročajo, da v Paisleyi vövdaro v ednom kini med predstavov ogenj. Pri tom je 70 dece zgübilo živlenje, do 150 pa jih je žmetno ranjenih. Pošta uredništva. I. Sokolov, K. Povestica i pesmica pride v vüzemsko številko. Katančič L. Veščica. Duga je še 15 Din. Kalendara več nega. Lenarčič J. G. Slaveči. Prekesno ste se zglasili. Kalendari so naime že vsi razposlani. Trgovski Vajenec se sprejme taki v trgovino z mešanim blagom i deželnimi pridelki. Mora biti zdrav, iz poštene hiše ino meti 2 razreda meščanske ali Srednje šole. FRANC SENČAR, Ljutomer. 2 8 NOVINE 9. januara 1930. Kde so penezi varno naloženi? Zadnja leta se je vnogo pisalo od propada raznoterih velkih i malih bank. V Ljubljani i Zagrebi je mogočno delala Slavenska banka. Nego nepričakovano je spadnola. Smela se je v špekulacije i je zgübila peneze, štere so njoj lüdje zavüpali. Od toga, ka so vložili, so dobili ešče komaj 22 procentov; od sto vloženih dinarov teda samo 22. Vse ostalo je zgübleno. Pri tom so pa bile tüdi zgüblene vse obresti. Vnogi so nosili peneze v banko, ar je davala vekše obresti, kak male kmetske posojilnice. Zavüpali so, ar so videli tam lepo oblečene gospode, krasne sobe i lepe hiše. Nazadnje pa so objoküvali svoje poželenje po vekših obrestih. Pri nalaganji penez se najmre najprle pita, je-li je varno, potom ešče komaj pridejo obresti na vrsto. Tüdi na Nemškom je ravno letos propadnola cela vrsta bank. Največ zavolo toga, ar so se spüstile v raznovrstne špekulacije, Tüdi tam so jezeri objoküvali svojo slepoto, da so nosili peneze ta, kde ne poznajo prilike. Kama naj teda naložimo peneze? Ta, kde poznamo vse prilike i znamo, da je varno. Pri domačoj kmečkoj hranilnici i posojilnici poznate vse može, ki so v načelstvi. Znate, je-li so to pošteni lüdje ali ne. Poznate jih, je-li so trezni i previdni ali ne. Pri kmečkih posojilnicaj pa tüdi vidite, da so to zadruge z neomejenov zavezov. To se pravi, da vsaka kotriga dobro stoji z vsem svojim imanjom za vsakšo paro, ki je naložena v hranilnici. I što so te kotrige? To so kmetje, ki so vzeli posojilo pri hranilnici. Što teda davle varnost vlogam? Kmečka zemla. Ta pa ne propadne. Najbole so teda varni penezi v naših domačih kmečkih hranilnicaj i posojilnicaj. Naj pripomnimo, da vsakšo hranilnico večkrat pregledne posebni revizor zadružne zveze v Ljubljani. Te zagviša, jeli je načelstvo delalo prav ali ne. Hranilnice i posojilnice davlejo peneze na posodo kmetom. Za takše posojilo ne smejo biti previsike obresti. Odiraških obresti kmečka zemla ne prenese. Zato tüdi ne dajo takših obresti za vloge kak kakša banka. Nego pravili smo prle, da je varnost prva stvar. Med našim kmečkim lüdstvom mora zrasti zavest, da eden drügomi mora pomagati. Če ščemo, da kmet dobi, kda bo potrebüvao po nizkih obrestih na posodo, morajo iti vsi kmečki penezi v domače posojilnice. Zato pravimo: Vse peneze v kmečke posojilnice. Tam so najbole varni. Što hodi samo za visikimi obrestmi, sam sebi škodüje. Pošta upravništva. Nemeš Vince, Tešanovci. Lansko leto februara 7. smo dobili 30 din. Kda je bio M. List naročen, nesmo sprejeli nikaj. Ve se to lehko dokaže. Če ste plačali v tiskarni ali kde indri, povejte komi ste plačali, pa se že dožene, kde je vaša naročnina. Mi smo neštetokrat povdarjali, da se ne sme indri plačati kak v upravi v Črensovcih i ne nači kak po čeki. Ček ne košta nikaj i je odrezek za potrdilo plačniki, uprava pa ma na te način najlepši pregled i red. Vsi se držite toga reda. Holsedl Anton, Gerlinci. Zavolo nesreče smo vas dragevole počakali. Plačali ste 40 din. dužni ste še 5 din. zato ka je to cena na posamezni naslov. To pa lehko plačate z novov naročninov. Žganjar Adam, Bokrači. Naročnina je zadosta zavolo siromaštva na staro leto. Na novo 6 din. sprejeli na ovo pa počakamo tri mesece kak prosite. Ve uprava ne žele ka bi se naednok vse dolplačalo, lehko se vsaki mesec kaj plača, pa brez vse teškoče se tak morejo plačati Novine. Kočar Ernest, Vučagomila. Duga je še ostalo 18 din. 75 par. Kda to plačaš, dobiš še kalendar. Naročnino na novo leto lehko tüdi z ednim pošleš, keliko prevüpaš. Črnko Štefan, Čepinci. Duga je šče 7 din. 50 par. S tem bo vse vredi za dom i za Francijo. Gospod plebanoš naj vam dajo brezplačno en kalendar. Šimon Štefan, Šülinci. Duga je samo 45 din. Horvat Janoš, Bakovci. Tri plačane kalendar iščite pri Hahni, če neste je še dobili. Kozar Štefan, Martinje. Po kalendar za 4 Din. idite g. plebanoši Ficki v Markovce, tam se dobijo; ta smo jih več poslali za vaš gornji kraj. Hvala lepa, da ste prevzeli za pokojnim širitelstvo. Duga majo pokojni ešče 170 din. Prosimo vas, da to sterjate! Horvat Janoš, Bakovci. Od sinovinih 100 dinarov smo 60 dinarov na vaš račun spisali, zato ka je on samo 40 din. bio dužen. Duge spišemo vküp pa vam dopošlemo račun. En čas pa ka prosite počakamo. Gomboc Franc, Vidonci. Penez smo komaj zdaj mogli na vaše ime spisati, ar ne ste podpisali na ček svojega imena. Na ček morete svoje ime pisati i ne upravnika Novin, ar je njihovo ime itak gor štampano. Za leto 1929 je tak vse v redi; na poslanom čeki pošlite keliko morete naročnine za novo leto. Josip Lopert, Novi Sad. Za knige sv. Mohora smo pisali. Če so, je bote dobili. Kozic Janoš, Pertoča. Deset kalendarov najdete pri g. Hahni. Plača zaostala zavolo pre- vzema poslov v banovini. Javite se pri cestnom nadzorniki. Nabiralno polo poslali. Simon Blazina, Ljubljana. Naročnina plačana do prvoga jula. Hvala za lübeznivo pismo. Rogan Mihal, Sotina. Pri g. kaplani Berdeni plačajte 40 Din. i jih prosite, naj vam dajo 10 kalendarov. Gospodarstvo ŠERBEC JOŽE: Vodeni meheri v svinjskih jetraj. V zimskom časi (pri kolinaj) lehko vidiš na vnogih svinjskih jetraj sive, vodene mehere do orehove velikosti. Včasih jih je malo, včasih več, ka pa navadno ne škodi dosti svinji. Pač pa lehko nastane škoda tam, kde so jetra povečana, kde je meher poleg mehera, da jih lehko našteš na stotine, kde se jetra od vnogih meherov skoro niti ne vidijo. Razumlivo je, da se s takšimi jetrami svinja nemre debeliti. Je slabo, ino ma povekšani blek zavolo povekšanih jeter. Te beteg se prime večih svinj i ne mine hitro. V takših prilikaj je škoda velka i svinjerejec se pita, na kakši način bi se rešo te nevole. Prle kak odgovorim na to pitanje, naj povem, zakaj nastanejo meheri i odkod pridejo v Svinjska jetra. Vzrok i začetek vodenih meherov v svinjskih jetraj je domači pes, če ma v črevaj gliste, ki so komaj pol centimetra duge i se zavolo toga žmetno opazijo pri psovi. Glista znese v pesjih črevaj nešteto belic, štere odidejo z blatom na prosto. Vöni se blato vosüši, razpadne v prah i se z njim raztrosijo naokoli belice pesje gliste. Teh belic je potom vse puno po tleh okoli hiše, hleva i še dale naokoli. Ta pridejo svinje i požrejo ali cele pesje odpadke i z njimi nešteto belic, ali pa rovajo po tleh i pri tem dobijo v sebe tüdi s prahom raztrošene belice glist. Na takši način pridejo belice v svinjski želodec, od tü potom krvi v jetra. Tü nastane iz belic mala, bela i trda piknja, ki se pa povekšavle i mehča. V pol leta je meher velki kak oreh. V meheri je čista tekočina, ki ma v sebi vnogo, komaj vidnih telesc, ki pa neso nikaj drügoga kak zavržki novih glist. Pri mesarjenji pa dobi pes dele jeter, v šterih so meheri. S temi meheri pa dobi pes prav vnogo zavržkov glist, iz šterih zrastejo i dozorijo v pesjih črevaj v 6-8 tednaj gliste, ki že nesejo belice. Kak sem povedao, pridejo belice z blatom 9. januarja 1930. NOVINE 9 na prosto, i svinje se z njimi nanovo zagiftajo. Iz toga, ka sem povedao, je lehko vgoniti, kak se občuvamo vodenih, jetrnih meherov pri svinjaj. Nesmemo dati psovi jeter, v šterih so meheri. Tak ne dobi pes glist i potom ne zagifta svinj. Jetra z meheri pa globoko zakopajmo v gnoji ali v zemli. Najbolše pa je, da jih zažgemo v peči. Če bo vsakši svinjerejec tak ravnao, te ne bomo meli več škode pri svinjah zavolo vodenih meherov na jetraj. J. CASAR: Zadrüžništvo. Prostovolna odpoved. §§ 54, 77 zadr. zak. Što ščé prostovolno izstopiti iz zadruge, mora načelstvi podati odpoved. Če se v pravilaj zahteva pismena odpoved, te je vüstmena odpoved nevelavna. Če kotriga ne bi bila zmožna pisanja, mora izstopno izjavo podkrižati, ka naj potrdita dva svedoka s svojimi podpisi. Rok za odpoved je določeni v pravilaj; če pa toga ne bi bilo, mora kotriga odpovedati svoje članstvo najmenje 4 tedne pred koncom poslovne dobe, ovak članstvo ešče ne bi prenehalo ob konci tistoga poslovnoga leta, v šterom se je podala odpoved, liki ešče samo ob konci prihodnjega leta. Prejem odpovedi naj se kotrigi potrdi pismeno, to se naznani v prihodnjoj seji načelstva in včasi zapiše, v knigi zadrüžnikov. Zavolo smrti, ali zavolo razdružbe kakše včlanjene osebe preneha članstvo po navadi včasi, ali v smisli zadr. zak. § 54 se smatra, kak da da bi se izstop izvršo na konci poslovnoga leta. V pravilaj se mora določiti, da sme namesto vmrloga zadružnika stopiti njegov dedič, ka pa mora načelstvo v svojoj seji odobriti i mora tüdi dedič podpisati pristopnico i plačati pristopnino. Zavolo izklüčitve. Kda se sme kotriga izklüčiti, to določajo navadno pravila natančnejše. Kak vzrok se navadno navaja: a) če kotriga pride v konkurz ali pod kuratelo, b) če je bila sodnijsko obsojena zavolo kakšega kaznivoga dejanja i je z obsodbov zgübila volilno pravico, c) če postane član kakše drüge zadruge z neomejenov zavezov, d) če ne plača pravočasno deleža, ali če jo trbe tožiti za povračilo duga ali obresti. e) če kotriga ne spunjava svoje dužnosti ali če dela proti haski zadruge. Izklüčitev se mora vsikdar sklenoti v načelstvenoj seji ino izklüčenje se mora kotrigi pismeno naznaniti z opombov, zákaj je bila izklüčena. Dén, šteroga je bila kotriga izklüčena, se mora zabeležiti v imeniki zadrüžnikov. Pri rajfajznovkaj preneha poleg toga članstvo, če se član preseli iz zadružnoga okoliša in nema tam več svojega premoženja. (Dale prihodnjič.) Končno, končno ... dugo je iskala pa komaj po vnogih razočaranjih je najšla zadovolstvo .. Če — gledaje se v ogledali — neste zadovolni z izgledom Vašega obraza, Vašega sinjeka, Vaših rok — teda je čas da vzemete Fellerovo Elsa-Creme-pomado! Zütraj i zvečer namazati malo te dragocene pomade — i že Vam na drügi den pokaže znake spremembe! Koža postaja bole sveža, kak baršun mehka, kak lilija bela; sunčne pege, lišaji rudeča i razpokana mesta preminejo. A za vlase močno Fellerovo Elsa-pomado za rast vlasi, ki odstranjüje prhljaj, prepreči izpadanje vlas i prerano osivetje. Po pošti 2 lonca edne ali po 1 lonec vsake Elsa pomade stane 40 Din franko če se penez pošle naprej; po povzetji 50 Din. Elsa-žajfa zdravja i lepote v 7 vrstaj: žajfa iz lilijinoga mleka, lilijine kreme, iz zučaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo i za britje. Po pošti 5 kom. Elsa-žajfe na izbiro stane 52 Din franko če se penez pošle náprej; po povzetji 62 Din. Elsadont, dobra zobna pasta, 1 tuba 8 Din 80. Den za dnevom negüjte telo z Elsa preparati! To pomaga! Dobiva se povsod! Kde ne, izvolite naročiti neravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja. Centrala 146. Edno lepo posestvo 20 minut daleč od Ljutomera. Z zidanov s črepom pokritov hišov i lepim sadovnjakom je na odajo. Opita se lehko pri ANTON GRADINSKI pekarna Ljutomer. Oda se grajščina 84 plüge za 1.100.000 Din., gostilna, mesaríja 18 plügov za 1.400.000 Din., gostilna 2 plüga 60.000 Din., umetni mlin za 90.000 Din., posestvo 18 plügov za 150.000 Din., hiša za pekarijo pri cerkvi 10 plügov. Da se trgovska hiša pri cerkvi na več let v najem. Brezplačna pojasnila daje: REALITETNA PISARNA SLIVAR Ljutomer. 3 Vse blago ceneje predavati a vendar dobavlati v najbokšoj kakovosti more svetovna razpošiljalna tvrdka H. Suttner iz razloga ar njej to omogoča njeni ogromen promet. Za samo 22 Din se dobi fino poniklano brivsko pripravo št. 12.207 z 2 ostrinama, jako lepo izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13116 z 10 tipkami, 2 basi, dvovrstna, velikosti 24x11½ cm, z 10 gübami na mehi, v lepoj izdelavi košta samo 168 Din po povzetji ali če se penez pošle naprej, brez vsakoga rizika, ar to ka ne vgaja se zamenja, ali pa se vrne penez. glazbila, žepne nože, brivske potrebščine jekleno blago, kühinske predmete, plašče za gospe gospode i deco, perilo, črevle, obleke, nogavice, igrače i jezere raznih predmetov za vse namene v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi. Tüdi Vi dobite k šenki to knigo, če jo z dopisnicov zahtevate od svetovne razpošilalne tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. 10 NOVINE 9. januara 1930. Kak se Vam ta slika vidi? Gotovo se Vam prav dopadne, kak se je dopadnola že jezerini i jezerini. Jaz dobro znam, kakše slike i kakše knige so Vam najbole po voli. Zato nüdim samo prvovrstne knige i slike i to: 1. Slovensko dekle, ki stane broširana 12 Din., vezana 20 Din. Te knige je bilo v par mesecaj odano nad 4000 falatov. Vsaka mladenka, stara konči 16 let, bi jo mogla meti, kajti kniga je tak zanimiva, da je niedna čtitelica ne more odložiti, dokeč je ne prečte. Naj navedem samo neštera poglavja: Kakšen ženin (zaročnik)? Ali si želeš tüdi ti takšega? Tüdi ti ga lehko maš? Kakšega pa ti? Kak ga dobiti? Lisjak i pastirična. Kaj pa lübezen? ... — Interesantna kniga ma 173 strani. 2. „Fantič“, ki stane broširan 12 Din., vezan 20 Din. To je zaistino zlata kniga slovenskih dečkov. Te „fantič“ bi rad vse dečke najšo, za roko prijeo i jih pripelao kama vsaki hrepene . . . ! Skoro ne knige v slovenskom jeziki, štera bi bila pisana tak prisrčno-mladostno kak ta, ki se čte kak roman! — Kniga ma 177 strani. 3. „Prepevajte“, ki stane vezana 10 Din, je zbirka 170 narodnih i drügih domačih pesmi. Pesem človeki srce razveseljava, značaj blaži, düha zdigava, pesem je prava lüdska zabava. Lüdje, ki lübijo lepo pesem, ne morejo meti hüdobnoga srca. V domačoj hiši, v drüštvenoj dvorani, na vesi, na poli v šumi i tüdi v vojašnici naj se glasi i odmeva lepa domača pesem! Vej so slovenske narodne pesmi tak lepe, da jih tüdi tüjinci ne morejo prehvaliti! Dozdaj ste meli eno zapreko — komaj ste včasih začeli popevati, pa ste mogii že henjati, ar neste znali besedila za več kitic! Tü mate besedilo! Le pridno segajte po knižici — razširi naj se do zadnje slovenske hiše i pridno, živahno, veselo prepevajte iz nje! Ednoga kovača pa zaistino lehko vsaki odrine i njemi ne bo žao zanjega! 4. „Pojte“, ki stane vezana 10 Din, je pa zbirka 190 božičnih, vüzemskih i drügih pesmi za razne prilike. Kak lepo je na sveti večer, o polnočnici, kda zaslišimo stare, a večnolepe melodije: „Sveta noč, blažena noč . . . !“ Človek pozabi na vse skrbi in zameknjen poslüša spevanje, če sam popevati ne more, ar ne ve — besedila! Ali pa za Vüzem, za vstanenje! Kda orgle po par dnevnom mučanji radostno zabrnijo, se z visokih lin oglasijo zvonovi in se čez dol i breg oglasi veličastna „Zveličar naš je vstao iz groba!“ ali pa „Zapoj veselo, o kristjan!“ O, tistokrat je pa zaistino lepo! I še vnogo takših prilik je, kda drügi spevlejo, mi pa moramo mučati, ar pač „vižo“ poznamo, a reči ne vemo! Zato Vam bo s tov knižicov jako, jako pomagamo! Da omogočim vsem čtitelom i čtitelicam nabavo teh krasnih knig, sem se odločo, da pošlem vsako knigo poštnine posto tistomi, što pošle za ednov ali več knig peneze naprej ali v znamkah (v pismi) ali pa po položnici, ki jo dobi na vsakšoj pošti i napiše nanjo: JOSIP LINDIČ, Ljubljana, ček. rač. št. 14 567. Što bo naročo po povzetji, bo doplačao par dinarov za poštnino i povzetne stroške. Što naroči za sebe ali za drüge na en naslov vse 4 knige, dobi popolnoma brezplačno edno krasno večbarvno sliko, ki je visoka skoro pol metra. Lehko si izbere polübno sliko, na pr. kakšega svetnika, lovsko, pokrajino, šalivo i. t. d. Što pa naroči konči 10 knig na en naslov, dobi popolnoma brezplačno edno krasno večbarvno, jako veliko sliko tüdi po izberi. Če žele pa lehko dobi k vsakoj knigi malo sliko, to je 10 slik mesto edne jako velike, da bo melo vseh 10 naročnikov k vsakoj knigi edno sliko zobston. Veseo sem, da Vam morem ravno za novo leto nüditi tak velike ugodnosti. — Vsem čtitetelom čtitelicam želem prav veselo i srečno novo leto v nadi, da bomo ostali med sebov zmerom dobri prijatelje. Ar bodo knige zavolo velikoga spitavanja mogoče sfalile, prosim, da jih kemprle naročite, da ne bo prepozno. Če bodete po preteki ednoga meseca naročili, ne vem za gotovo, ali Vam bom še mogeo podvoriti, zato pa nikaj ne odlašajte z naročilom! To Vam priporoča Vaš prijateo Josip Lindič, Ljubljana št. 10. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC.