Ichala riak dan fjutraj razve*
v ponedeljkih In dnevih p« praznikih. Posamezna številka Din 1*—, lanskoletne 2*—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 80*—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 30-71
Jugoslovan
Rokopisov a« miant
Oglasi po tarifi la dogovora. Oprava
v Ljubljani. Grad!S8e4, tel.30-6a Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24. teL 29-60.
V Celju: SloinSkov trg 4. Po5t Ček. raS.i Llnhllana tR62t
Št. 124
Ljubljana, torek, dne 2. junija 1931
Leto il.
Triumfalen sprejem kraljevske dvojice v Zagrebu
Nenapovedan prihodi - Ogromno navdušenje množice - Ulj. VeL kralj in kraljica pri sv. masi - Vladarjevo zanimanje za Sokolstvo na deželi - Hvaležnost naroda
Zagreb, 31. maja. Prekrasen solnčni dan je v nedeljo zasijal nad Zagrebom. Ulice so se pokazale nekako svečanejše kakor sicer. To mrzlično hitenje in vrvenje po njih — kakor bi ljudje pričakovali nekega velikega dogodka.
Po mestu so se bili namreč že pred nekaj dnevi razširili glasovi, da prideta v Zagreb Nj. Vel. kralj in kraljica, da pre-
Kraljevslta dvojica v Zagrebu
Zopet preživlja naš beli Zagreb kraljevsko dneve, zopet pozdravlja hrvaška prestolnica z naj večjim navdušenjem svojega kralja in svojo kraljico. V se zagrebško življenje se je s prihodom kraljevske dvojice oživelo in po zagrebških ulicah valove zopet navdušene množice, da pozdravijo svojega kralja in da se poklonijo svoji kraljici.
Nenapovedan in nepričakovan je bil prihod kraljevske dvojice v Zagreb in vendar se je k sprejemu kraljevske dvojice zbral naenkrat ves Zagreb in hipoma ter sam od sebe priredil visokima gostoma naravnost triumfalen sprejem. Ta spontanost, ta nenadnost manifestacij je najlepši dokaz, da je vsemu Zagrebu ljubezen do kraljeve dvojice v -resnici globoko zasidrana v srcu in d« j« vedno pripravljeno, da se na naravnost elementaren način manifestira.
2e pri prvih sprejemih kralja v Zagrebu se je to jasno videlo in zato je bilo kraljevo bivanje v Zagrebu vedno tudi pomemben političen dogodek, ki je prepričujoče pričal, da je Zagreb odločno za svojega kralja in za Jugoslavijo. Vsako kraljevo bivanje v Zagrebu je zato bilo tudi zmaga jugoslovanske misli, s tem pa tudi silovita obsodba vseh onih nezvestih sinov naroda, ki za tuj denar rovarijo v tujini proti lastni državi in lastnemu narodu. Tem pomembnejši pa je sedanji veličastni sprejem kraljeve dvojice v Zagrebu, ker je kljub nenadnemu prihodu bil še mogočnejši in tali o glasno poudaril, da je ljubezen Zagreba do vladarske hiše tem večja, čim dalje traja. Ko je prišel kralj Aleksander prvič v Zagreb, so mogli neprijatelji našega naroda še z nekakšnim uspehom govoriti nepoučenemu svetu, da je privedla tisoče in tisoče Zagrebčanov k sprejemu kralja predvsem želja po senzaciji, danes pa tega ne morejo govoriti niti pred nepoučenimi ljudmi. Kajti dobro že pozna Zagreb »vojega kralja in kraljioo in če je vsak sprejem kraljeve dvojice vedno veličastnejši in iskrenejši, potem je s tem živ dokaz, da je osvojila kraljeva dvojica srca Zagreba in da veže srce Hrvaške in vladarski dom neločljiva vez ljubezni in zavesti skupnosti. — V9a Hrvatska je eno s svojim kraljem, vsa Hrvatska hoče z mogočnimi manifestacijami dopovedati to vsemu svetu in sedanji kraljevski dnevi Zagreba doltazujeja t"> še posebej jasno.
Prav tako ko Zagreb, pa je tudi hrvatski kmet priredil svojemu kralju sprejem, ki ga mora biti'deležen le resnični narodni vladar. In ta ozka vez med kraljem in narodom se je zlasti videla na hrvaškem selu. Z žarečimi očmi so pozdravljali kmetje kraljevo dvojico in v neprisiljenem govoru se je utrdila med kraljem in narodom tako modna vez, ki je nihče ne pretrga. Ono mogočno geslo: »Kralj in narod!« je v hrvatski vasi našlo svojo najmočnejšo potrditev.
Kralj in narod! Dva najmočnejša ustvarja joča činitelja Jugoslavije, dva najkrepkejša stebra jugoslovanske misli, ki vedno bolj osvaja ves jugoslovanski narod, da kakor je ene brvi jugoslovanski narod, tako mora biti tudi ene misli. In da je tako, je znova potrdil obisk kraljeve dvojice v Zagrebu in zato so kraljevski dnevi Zagreba tudi praznik vse Jugoslavije.
bijeta nekaj časa v svojem kraljevskem me3tu, ki ju je nedavno tega sprejelo tako veličastno.
Nihče ni pravzaprav vedel dneva in ure prihoda Njunih Veličanstev, a vendar so ljudje računali, da prideta Nj. Vel. kralj in kraljica baš v nedeljo, ko se proslavlja 200-letnica Matere božje Kamenitih vrat.
Ponosni gardisti, ki so pred dvema dnevoma prišli v Zagreb, so bili znak prihoda Njunih Veličanstev. In Zagrebčani so nestrpno pričakovali te vesele ure, ko bodo mogli spet v svoji sredi pozdraviti svojega kralja in svojo kraljico, voščiti jima dobrodošlico in prijetno bivanje v tem našem in njenem mestu.
Solnce se je smehljalo nad Zagrebom že od ranega jutra. Čeprav ni nihče uradno napovedal prihoda Njega Veličanstva, so se jele vseeno pomikati velike množice prebivalstva proti glavnemu kolodvoru, da se prepričajo, ali res prideta Nj. Vel. kralj in kraljica. Drug drugega so izpraševali, toda nihče ni vedel pravega povedati, nihče ni mogel potrditi, da bo ravno danes Zagreb pozdravil svoja suverena.
Nestrpno pričakovanje.
Ze do 8. zjutraj se je trg pred glavnim kolodvorom napolnil z velikimi množicami ljudi. Gost špalir meščanstva se je razširjal tja preko vsega Zrinjevca in gor do Jelačičevega trga, od ondod pa dalje po Iliči in Mesnički ulici. Nikakih proglasov ni bilo, nikakih priprav za svečan sprejem, pa vendar so tisoči in tisoči potrpežljivo In vztrajno čakali, da dožive srečen trenutek, ko bodo mogli vzklikati svojemu kralju in kraljici, da ju pozdravljajo v belem Kraljevskem mestu Zagrebu.
Čimbolj je hitel čas, tem večja je postajala nestrpnost. Od nekod se je razširil glas, da prideta Nj. Vel. kralj in kraljica ob 8. zjutraj. Ti glasovi so se kakor valovi razširili v množici. In ko proti postaji krenila častna četa podoficirske šole z glasbo 35. polka na čelu, niso ljud-jfe, nič več dvomili. Vedeli so, da morata Nj. Vel. kralj in kraljica piispeti v Zagreb najkasneje v pol ure.
In tako je tudi bilo. Peron glavnega kolodvora je bil tak kakor druge dni. Le zastavice, ki so visele, so napovedovale nekaj posebnega.
Priprave za sprejem.
Malo po 8. so začeli prihajati odličniki: uradne osebnosti, ki so prišle pozdravil in sprejet Nj. Vel. kralja in kraljico. Bili so ministri šverljuga, Precca, Šibenik in Neudorfer, ban Savske banovine dr. Perovič s svojim pomočnikom dr. Hadžijem in tajnikom Vojnovičem, dalje komandant armije general Marič, komandant divizije general Ječmenič, šef štaba armijske komande general Miljkovič, mestni načelnik dr. Srkulj, upravnik policije dr. Bedekovič in drugi. Banov tajnik je imel v roki pre-
krasen šopek rdečih rož za Nj. Vel. kraljico.
Medtem ko je bilo na peronu drugače vse kakor druge dni, je bila slika pred postajo temeljito izpremenjena. Mladi in stari, ženske in moški, tisoči prebivalstva so čakali prihoda dvornega vlaka. Množica je vse bolj in bolj naraščala, ker so se z vseh strani zgrinjali ljudje, da se udeleže sprejema Nj. Vel. kralja in kraljice in da ju pozdravijo. Red je bil povsod vzoren.	Oči	vseh	so se upirale v	vrata
dvorne	čakalnice,	kjer bi se imela	pokazati Nj.	Vel.	kralj	in kraljica. V prvih vrstah so	stali	otroci, ki so ploskali z	roka-
mi in nervozno cepetali od nestrpnosti, da bi vendar že doživeli veseli trenutek, ko bodo mogli s svojimi nežnimi glaski vzklikati Nj. Vel. kralju in kraljice. Zbrali so se ljudje vseh poklicev, bogati in siromašni, otroci in odrasli, Vsi so bili tam enaki, vsi istih misli, vsi istih želj. V spominu so jim bili tisti nepozabni dnevi, ko sta se Nj. Vel. kralj in kraljica mudila v našem mestu in je Zagreb slavil svoja suverena.
Izvidniški vlak je privozil na postajo ob 8-20. Tisti, ki so bili bliže postaji, so to prvi doznali, in v trenutku se je vest razširila med tisoče in tisoče drugih. Množice so zavalovale. Še nekaj minut in kralj in kraljica bosta spet v Zagrebu!
Točno na minuto ob 8 30 je privozil na postajo dvorni vlak. Častna četa je stopila v »pozor« in godba je intonirala himno. Obenem so nad mestom zabrneli topovi, da naznanijo, da je tisti trenutek Zagreb sprejel svojega kralja in kraljico.
Prihod kraljevske dvojice. — Navdušenje naroda.
Vagon, v katerem sta se vozila Nj. Vel. kralj in kraljica, se je ustavil ravno pred dvorno čakalnico. Nj. Vel. kralj je s prožnim korakom stopil na peron. Godba je zaigrala himno, vojska pa je izkazala čast svojemu vrhovnemu poveljniku. Nj. Vel. kralj je bil v gardni uniformi.
Takrat je k Nj. Vel. kralju pristopil ban Savske banovine dr. Perovič in ga pozdravil v Zagrebu. Nj. Vel. kralj mu je dal roko, nato pa se je rokoval z mestnim načelnikom in ministri, ki so bili pri sprejemu. Vladar je bil vidno vesel in zadovoljen. Nj. Vel. kraljica, ki je bila v krasni beli obleki, je sijala od zadovoljstva, ko je stopila iz vagona. Ban dr. Perovič ji je predal šopek rdečih rož.
Nikakih govorov ni bilo, nikakih ceremonij, a vendar je bilo vse tako prisrčno, vedro in neprisiljeno. Nj. Vel. kralj in kraljica sta bila izredno dobro razpoložena in vesela, da sta spet med svojimi Zagrebčani, ki so ju vedno tako prisrčno in spontano 'sprejeli.
Nato je Nj. Vel. kralj sprejel od komandanta raport, obšel častno četo in nato krenil proti izhodu. V njegovem spremstvu so bili minister dvora Boško Jeftič,
Zagrebčani navdušeno pozdravljajo NJ. Vel. kralja in kraljico.
maršal dvora general Aca Dimitrijevič, adjutant Pavle Pavlovič, zastopnik prvega adjutanta general Voja Savič, upravnik dvora general Vukovič, adjuant polkovnik Leko in ordonančni oficir major Kiler ter kapetan Silič. V spremstvu Nj. Vel. kraljice je bila dvorna dama Eleonora Švrljuga.
Izhod iz dvorne čakalnice je bil pravi triumf. Komaj sta se Nj. Vel. kralj in kraljica pokazala, so iz tisočih grl zaorili navdušeni vzkliki. Navdušenje ni objelo samo množic, ki so se zbrale pred izhodom ali v bližini postaje, temveč se je val navdušenja razširil na vse strani, celo na Zrinje-vac in vse do Jelačičevega trga. Vse povsod se je čulo navdušeno vzklikanje:
Živel kralj ujedinitelj!
Živela naša kraljica!
Živel slavni dom Karadjordjevičev!
Zrak se je tresel od vzklikov Nj. Vel. kralju in kraljici. Suverena sta bila razigrane volje in navdušena nad takimi izrazi zvestobe in vdanosti Zagrebčanov. Na vse strani sta mahala velikanski množici, zahvaljujoč se za pozdrav, in se prijazno smehljala. Nato sta stopila v odprt avto, ki ju je odpeljal po Zrinjevcu, Jelačičevem trgu, Iliči in Mesnički ulici na Markov trg pred dvor. Vso pot so goste vrste prebivalstva frenetično vzklikale Nj. Vel. kralju in kraljici. Z oken so na ulico metali cvetje, oni, ki so ostali doma, pa so z mahanjem pozdravljali svoja vladarja. Vse je bilo v navdušenju in zanosu^ kakršnega izkazuje Zagreb samo svojemu suverenu, Nj. Vel. kralju in kraljici se je videlo, da sta nenavadno ganjena nad takimi izrazi zvestobe in ljubezni.
Brez vsakega prejšnjega dogovora, brez priprav, da, celo brez prave vednosti, da prideta v Zagreb Nj. Vel. kralj in kraljica, so se vendar ulice napolnile z ljudmi povsod, kjer sta se vozila suverena. V slabi uri se je tako na ulicah zbralo gotovo pol Zagreba. Navdušenje množic je raslo od trenutka do trenutka; ko pa je kraljevski avto privozil v Gornji Grad, se je vse zgrnilo tjakaj v prepričanju, da se bosta NJ. Vel. kralj in kraljica udeležila proslave jubileja Matere božje Kamenitih vrat.
Nj. Vel. kralj in kraljica pri sv. niaši.
Na Markovem trgu je spet pozdravila množica zbranega prebivalstva Nj. Vel. kralja in kraljico, ki sta nato krenila pred cerkev, kjer je nadškof dr. Bauer na trgu služil pontifikalno mašo. Tam je bil postavljen oltar, ki so se okoli njega vile girlande. Znotraj teh girland sta stala Nj. Vel. kralj in kraljica, za njima pa zagrebški odličniki, zastopniki oblasti, vojske itd.
Nj. Vel. kralj in kraljica sta bila do konca pri maši, ki je trajala od pol 10 do četrt na 12. Nato pa sta se odpeljala v kraljevski dvor. Med potoma ju je ves čas pozdravljalo vzklikanje nepreglednih množic otrok, ki so se prav takrat zbirale v Gornjem Gradu na Markovem trgu in ki so prišle iz vseh krajev v okolici Zagreba.
Nj. Vel. kralj in kraljica v zagrebški okolici.
Zagreb, 31. maja. V nedeljo ob 3. popoldne sta se Nj. Vel. kralj in kraljica v majhnem odprtem avtomobilu odpeljala čez Šestine v zagrebško okolico. Nj. Vel. kralja je sam šofiral. Vse povsod je vladarja prebivalstvo navdušeno pozdravljalo.
Sesvete, 1. junija. AA. Danes popoldne dne ob 3-10 je prispel semkaj na vožnji v Hrvatsko Zagorje Nj. Vel. kralj v spremstvu svojega adjutanta in ministra dvora Jeftiča, ministra dr. Šibenika, bana dr. Peroviča in drugih zastopnikov oblasti. Prebivalstvo je nenavadno navdušeno sprejelo svojega kralja. Šolski otroci in nekaj tisoč prebivalstva iz vseh bližnjih krajev so priredili Nj. Vel. kralju navdušene manifestacije.
Pozdrav župana Pavliniča.
Ob prihodu kralja je pozdravil načelnik sesvetske občine iVlko Pavlinič s tern-le kratkim nagovorom:
»Veličanstvo! Današnji dan pomeni srečo za prebivalstvo tega kraja, kjer kot načelnik te velike občine morem pozdraviti Vaše Veličanstvo. Tu smo se zbrali iz raa.
nih poklicev, največ pa nas je kmetskega prebivalstva, ki je dolžno največjo zahvalo Vašemu Veličanstvu, ker Rte ga za svojega vladanja rešili suženjstva in mu dali svobodo. Kajti prej se je vsakdo bal stopiti pred gospoda, zdaj pa navdušeno in pogumno stopajo ljudje pred svojega kralja in mu navdušeno kličejo: Živel kralj!«
Burni vzkliki: Živel kralj! so sprejeli to dobrodošlico občinskega načelnika. Nato je pevsko društvo >Nada« zapelo himno.
Sokolska naraščajnica pozdravila Nj. Vel.
Potem se je odigral ljubek prizor. Učenka 4. razreda in članica sokolskega naraščaja Desna Šojat je z velikim šopkom cvetja pristopila h kralju in ga takole nagovorila z drhtečim glasom:
>Juna6ki Sokol! Jugoslovanski kralj! — Prisrčno te pozdravlja kmetska sokolska četa: Zdravo!«
Sokoli so z glasnimi vzkliki: Zdravo! sprejeli besede male Desne. Kralju pa se je videlo, kako ga je ta prizor ganil. Vzel j© šopek cvetja iz dekličinih rok in jo pri srčno poljubil. Na vse prisclne je ta slika napravila globok i neizbrisen vtis.
Nato se je kralj razgovarjal z našo znano javno delavko gospo Da:iico Lipovščakovo in se zanimal za njeno delo. Nj. Vel. kralj je pohvalil njeno st. emljenje za povzdigo umetniške obrti in de’ - anja med narodom. Nato je kralj stopil med občinske odbornike.
»Kako vam gre?« je vprašal kralj. >Ka-ko gospodarite v svoji ibčini?« S temi besedami se je Nj. Vel. kralj obrnil na kmetske«.' sesvetskega občinskega odbornika Filipa živca.
>V vličan tvo, drugače ^ >bro,< je odgovoril Živac, >le trava slabo kaže, ker ni dežja.«
•Kog bo dal tudi dežja!« je odgovoril kralj.
Zanimanje vladarjevo za Sokole.
Nato je vladar vprašal, kako je tam e Sokolom.
>Imamo kmetsko sokolsko četo,« je odgovoril Nikola Bunjevčič, sokolski starešina, ki je bil skupaj s tajnikom kmetske sokolske čete in učiteljem Kljunom.
»Koliko vas je?«
>Veličan«1vo, zdaj nas je 92 članov. Sokolska četa obstoji šele 2 meseca.«
>Ali sokolska misel prodira med prebivalstvo?« je vprašal kralj.
> Počasi, pa gotovo, Vaše Veličanstvo,« je odgovoril starešina.
Nato je Nj. Vel. kralj stopil do tambura-Škega sokolskega zbora iz Cučerja in vprašal načelnika Braškoviča, kako kaj gre, kako dolgo že obstoji zbor in kdaj pojde v Beograd.
>Bili smo lani na zletu,« je odgovoril ponosno seljak. Ta odgovor je N j. Vel. kralja vidno vzradostil.
Opravičeno zaupanje do vladarja.
Nato je stopil pred N j. Vel. kralja Petar Fuček iz Sesvetskega sela.
>Vaše Veličanstvo!« je nagovoril kralja. jSrce mi poskakuje od veselja da sem dobil priliko, da se Vam lahko zahvalim za dobroto, ki mi jo je Vaše Veličanstvo izkazalo 10. novembra 1930, ko sem bil v naši deputaciji pri Vašem Veličanstvu.«
»Kaj je to bilo?« je vprašal Nj. Vel. kralj. »Prosil sem vas, Veličanstvo, za službo evojih hčeri, ki je učiteljica.«
»Ali vam je želja izpolnjena?« »Popolnoma, Veličanstvo,« je hvaležno odgovoril seljak.
»Moja hči ima zdaj službo v Boškovini v občini Dugo selo.«
Nj. Vel. kralj je krepko segel v roke Fučtku in ga vprašal odkod je in kako mu j« ime. Nato se je Nj. Vel. kralj obrnil k drugim navzočim kmetom. Pri feimunu l«'; lipoviču, kmetu iz Jelkovca, je Nj. Vel. kralj opazil neki znak. Filipovič je vladarju povedal, da je podpredsednik »Mlade Jugoslavije,« nakar mu je Nj. Vel. kralj d«l roko.
Vladar se je nato nekaj časa razgovar-jal z otroci, potem pa se je med navduše nim vzklikanjem zbranih ljudi obrnil, da nadaljuje svojo pot. V Sesvetih je bilo prebivalstvo silno navdušeno nad kraljevim obiskom.
Minister dr. Srskic v Zagrebu. Zagreb, 1. junija. AA. Danes dopoldne je prispel v Zagreb minister pri predsedstvu kraljevske vlade dr. Milan Srškič.
Avdijence na dvoru v Zagrebu.
Zagreb, 1. junija. AA. Danes ob 11. dopoldne so bili na dvoru jprejeti v avdijen-co dr. Milan Srškič, dr. Stanko Šibenik, Nikola Preka, Mirko Neudorfer in ban savske banovine dr. Ivo Perovič.
Zagreb, 1. junija. AA. V maršalatu dvora (vhod iz Mesničke ulice) je razstavljena dvorna knjiga, v katero so se danes dopoldne vpisali mnogi zagrebški odlični ki in meščani.
Svečanosti ob otvoritvi igrišča A. T. K
Zagreb, 1. junija. A A. Danes popoldne ob pol 4. so se začele velike svečanosti ob otvoritvi igrišča A. T. K. v Zagrebu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Po otvoritvi se začue medmestna teniška
Poostritev spora med Vatikanom in rimsko vlado
Itazpustf katoliških organizacij - Papeževa navodila škoom - Katoliška društva naj-bodo nedotakljiv del Cerkve - Papež se proslave /00 letoice sv. Antona Padovanskega ne bo udeležil - »Sedanji režim je vladavina sovraštfva, psovanja in nasilja «
Rim, 31. maja. Napetost med Cerkvijo in državo v Italiji se je nenadoma silno poostrila.
Pred nekaj dnevi so se bila namreč pričela diplomatska pogajanja med Vatikanom in rimsko vlado glede pomiritve in rešitve spora. Ta pogajanja pa še niso bila končana, ko je rimska vlada čisto nenadoma naročila vsem prefektom, naj razpuste vse organizacije, zlasti mladinske, ki so v ivezi s »katoliško akcijo«.
Prefekti so ukaz takoj izvršili. Vatikan pa na ta ukrep vlade ni molčal, ampak je takoj ukrenil vse potrebne diplomatične korake za varstvo interesov katoličanov.
Rini, 31. maja. AA. Zdi se, da bo papež odločno nastopil zoper protikatoliško agitacijo fašističnih krogov. Vatikansko glasilo sOsservatore Romano« je objivilo papežev odlok, ki nalaga škofom, da glede na naraščajočo in nasilno nropagaiido proti katoliškim organizacijam prevzamejo osebno vodstvo in nadzorstvo nad katoliškim gibanjem in ravnajo v skladu z navodili svete Stolice. Smatrajo, da je papež s tem proglasil katoliška društva za nedotakljiv del cerkve, kar bo utegnilo imeti daleko-sežne posledice.
0 tem vprašanju prinaša lOsservatore Romano« poluradno poročilo, kjer pravi, da se papeški delegat z ozirom na zadnje dogodke ne bo udeležil proslave 700 letnice sv. Antona v Padovi. Poročilo dodaja, da bo zaradi sedanjega položaja najbrže odgoden prihodnji evharistični kongres.
List objavlja dalje dolgo listo fašističnih nasilstev proti članom katoliških organizacij in pri tem poudarja, da je policija v večini primerov mirno gledala početje fašističnih demonstrantov. Nato navaja, da so skušali fašisti zažgati v Veroni škofovsko palačo. Vatikansko glasilo končno naglaša, da so vse vesti o prevratnih namenih katoliških organizacij smešne in neosnovane.
Medtem nastopajo fašistične oblasti dalje proti katoliškim društvom. Policija je preiskala prostore petih katoliških organizacij in stanovanja odličnih članov katoliške akcije. Aretirala je veliko oseb, dasi ni imela še dokazov za trditev fašističnega časopisja. V soboto je policija preiskala poslopje, kjer imajo sedež razne katoliške organizacije, pregledala vse listine in zapečatila vrata. Po poročilu listov je policija razpustila vse katoliške mladinske organizacije, kar je zelo razburilo katoliški tabor. Voditelji teh organizacij so se sestali na skupno konferenco, katere se je udeležil tudi papeški nuncij. Politični krogi menijo, da je akcija policije le uvod v širokozasnovane napade proti konkordatu. Končno so fašisti preprečili prodajo »Os-servatore Romano«, ki prinaša gornja poročila.
Rim, 1. junija, n. Napetost v odnošajih med Vatikanom in fašistovskim režimom še ni niti najmanje popustila. Fašistovski tisk izvaja še nadalje ostro kampanjo proti »katoliški akciji« posebno pa proti njenim mladinskim organizacijam. »Osservatore Romano« pa je objavil nova poročila o spopadih med fašistovskimi in katoliškimi študenti v Benelkah, Milanu in Bolonji.
Predsednik katoliške akcije Ciriaci je v vatikanskem glasilu objavil izjavo, da katoliška akcija ni nikoli politično delovala.
V	katoliški akciji morejo biti včlanjeni tudi fašisti, ker je ona versko-kulturna organizacija. Nadalje je zavrnil trditev fašistov-skega liska, da se je v katoliški akciji obnovila bivša katoliška ljudska stranka, končno pa je opozoril, da katoliška akcija ni bila nikoli antifašistovska organizacija, marveč da se je vedno le strogo ravnala po predpisih in navodilih, ki jih ji je dajal Vatikan, in ni nikoli kršila določil kon kordata med Vatikanom in Italijo.
Med tem so pa fašisti še nadalje preiskovali stanovanja znanih katoliških voditeljev in prostore katoliških mladinskih in zlasti dijaških organizacij.
tekma Bukarešta—Zagreb. Danes bosta v singlu nastopila Kantakuzen in Schaffer, Bunea in Franjo Kukuljevič. Po končanih igrah bo na igrišču zabava s plesom.
Ob 15’50 je prispela na igrišče Nj. Vel. kraljica. Pri vhodu fjo je pozdravil predsednik Akademskega tenis-kluba dr. Čop. Nato je hči predsednika teniške zveze doktorja Wiirlha predala Nj. Vel. kraljici šopek cvetlic. Burno pozdravljena od navzočih je Nj. Vel. kraljica krenila proti častni tribuni, ki je bila posebno okusno urejena in okrašena s cvetjem. V spremstvu Njenega Veličanstva je bila dvorna dama Eleo-nora Šverljuga.
Prvi današnji tekmi sta se tako-le končali: Kukuljevič je zmagal nad rumunskim prvakom Buneom 6 :1, 6 : 4, 6 :1, Schaffer pa nad Rumunom princem Kantaknzenom 6:3, 6:2, 6:1. Prvi dan medmestne tekme »e je torej končal 2 :0 za Zagreb.
Rim, 1. junija. V sredo se v palači Ve-nezia sestane direklorij fašistovske stranke, ki gotovo ne bo prezrl napetega položaja, ki je nastal v odnošajih med fašistovskim in katoliškim ljudstvom v Italiji.
Rim, 1. junija. AA. Včeraj je bila proslava papeževe 751elnice rojstva. Ob tej priliki so se sestali kardinali, da razpravljajo o težkem položaju, ki je nastal zaradi spora med kvirinalom in Vatikanom. Posvetovanj so se udeležili vsi kardinali, ki so v Rimu. Danes se je razširila vest, da misli papež odstopiti. Vendar se to poročilo doslej ni potrdilo. Pravijo, da so kardinali sklenili v interesu miru ustaviti v listu »Osservatore Romano« nadaljna poročila o fašističnih nasilstvih proti cerkvi, da pa bo list še odgovarjal na napade na papeža, kardinale in prelate.
V	govoru deputaciji romarjev je papež zelo ostro obsodil zadnja fašistična nasil-stva. Dejal je, da so fašisti namenoma kršili konkordat in da mora kot rimski škof odločno protestirali proti temu. Končal je z besedami:
»Vzamejo nam lahko življenje, vendar nas ne morejo prisiliti k molku.«
Papež je uradno obvestil vse diplomatske zastopnike pri Vatikanu o sedanjem stanju te zadeve. Prvič po letu 1807. je papeževa straža dobila ostre naboje. Pa-
peško časopisje je danes nadaljevalo a poročili o poskušenih požigih cerkva in samostanov v italijanskih mestih. DoČim ni poročalo fašistično časopisje o tem niti besede.
Rim, 1. junija, d. Izvedelo se je, da je Vatikan po svojem nunciju formalno protestiral pri italijanskem kraljevem dvoru zaradi izgredov proti »Azione Cattolica« in zahteval zadoščenja za kršitev eksterito-rialnosti poslopij. Če protest ne bi bil po-voljno rešen, bo nuncij odpoklican, diplo-matični odnošaji z Italijo pa bi se prekinili.
Papež je imel danes na kardinalski konferenci govor, v katerem je med drugim dejal: So elementi, ki z levico pokvarijo, kar so z desnico zgradili. Sedanji režim je vladavina sovraštva, psovanja in nasilja. Apeliramo na katoliško človeštvo, naj moli k nebu za odpuščanje našim preganjalcem in prosi Boga, da napoči nova doba luči in miru.
Fašistični tisk pa nadaljuje svoje napade proti ^Azione Cattolica« in ostro napada »Osservatore Romano« zlasti tudi zato, ker je list o usmrtitvi Schirruja objavil svoje lastno poročilo, v katerem opozarja na to, da so usmrtili s strelom v hrbet moža, ki je atentat samo poskušal, a ga ni izvršil.
Volitve v Romuniji
Bukarešta, 1 .junija, n. V Romuniji so 8e vršile danes volitve poslancev, ki jih je 387. Vče-raj so bila prepovedana politična zborovanja, danes je zabranjena prodaja alkoholnih pijač.
Ministrski predsednik Jorga je bil v soboto dopoldne v Aradn. Med drugimi ga je pozdravil tudi srbski pravoslavni protojerej dr. Uroš Ko-vinčič. Prof. Jorga mu je odgovoril :$S prijateljstvom kralja Aleksandra in kralja Karola II. se je spočelo tudi prijateljstvo in edinstvo obeh narodov.« Na pozdrav »ladjarskega zastopnika je dejal, da je pristaš madjarsko - romunskega bratskega sodelovanja. »Sedaj je konec vseh laži.«
Včeraj je bil Jorga v Albi Juliji, kjer se je sestal z zaupniki svoje stranke. Slično konferenco je imel ob istem času v Albi Juliji tudi dr. Maniu. Zanimivo je, da kandidirata v Albi Juliji oba vodilna politika. Vse kaže, da bo tam borba najhujša, posebno še, ker je dr. Maniu v tistih krajih zelo popularen.
Ustanovitev agrarne kreditne banke v Romuniji
Bukarešta, 1. junija, n. Predvčerajšnjim je uradni list objavil zakon o ustanovitvi agrarne kreditne banke. Glavnica te banke znaša 690 milijonov lpjev, država je dala 650 milijonov od druge tranše stabilizacijskega posojila. Ostanek pa je krila romunska Narodna banka. Nova banka je pričela danes poslovati.
Madjarski legitimisti se gibljejo
Budimpešta, 1. junija, n. Med madjarski mi Je-gitimisti se je zopet začela močna akcija. Legi-timisti so nekaj let mirovali. Sedaj pa mislijo, da ne priznajo za svojega voditelja grofa Alberta Apponyja, temveč so si na zadnjem sestanku zvolili za šefa grofa Morica Eszterhazva, enega izmed najbogatejših madjarskih aristokratov. Eszterhazy je bil svoj čas predsednik vlade, zadnjih 10 let pa se je umaknil iz političnega življenja. Sedaj bo kandidiral za poslanca in bo legitimistično politiko postavil na demokratičen temelj. Grof Eszterhazy ima mnogo zvez v inozemstvu in nekateri mislijo da bo on naslednik grofa Bethlena na stolici vladnega predsednika. Eszterhazy je mnenja, da je treba vprašanje restavracije habsburške monarhije rešiti najprej v inozemstvu in potem šele na Madjarskem. Eszterhazyja je nedavno tega sprejel francoski zunanji minister Briand.
Političen sestanek \ Chequersu
London, 1. junija. AA. Nemški kancelar Brue-ning in zunaji minister dr. Curtius prispeta v London v petek zvečer.
V	soboto odpotujeta v Chequers, kjer se sestaneta z ministrskim predsednikom Macdonaldom. Nemška ministra bosta skušala dokazati Mftcdo-naldu, da je Nemčija v težkem finančnem ’X>!o-žaju. Predložila bosta podatke o gospod, ki krizi v Nemčiji, ki naj prepričajo merodajne angleške kroge, da je znižanje ali vsaj odgoditev nemških reparacijskih plačil nujno potrebno.
Naknadne volitve v Celovcu
Celovec, 1. junija, n. Včeraj so se vršile nak nadne volitve. Socijalni demokratje so dobili 12 mandatov, t. J. 1 več kakor so jih imeli do sedaj. Prav tako je število narodnlh-socljali-stičnih mandatov poskočilo od 8 na 9. Krščanski socijalci so obdržali svojih dosedanjih 9 mandatov. Pangermani ln gospodarski blok so dobili skupaj 5 mandatov, komunisti pa 1.
Glavna skupščina nemške socijalne demokracije
Leipzig, 1. junija. AA. Včeraj Je bila otvorje-na letna skupščina nemike soeijalno-demokrat-ske stranke. Pred samo skupščino je bilo mani-festacijsko zborovanje, na katerem sta govorila med drugimi tudi francoski socljalist Longuet ln vodja druge jntemacljonale Vandervelde Iz Bruslja.
Naša delegacija Društva rezervnih častnikov in bojevnikov na potu v Pariz
Beograd, 31. maja. AA. Delegacija Društva razarvnih oficirjev in bojevnikov, sestoječa iz 275 delegatov, odpotuje 3. junija v Pariz. V Franciji ostane do 16. junija.
Binkoštni šport v Beogradu
Beograd, 1. junija. 1. Danes popoldne se je vršila na igrišču BSK tekma med SK Sokolom in SK Arenheidom iz Leipziga. Zmagal je Sokol z rezultatom 2 : 0 (2 : 0). Drugo tekmo je odigral BSK proti SIi Selu iz Francije, katerega je premagal s 3 : 1 (2 : 0). Za BSK so zabili ;ole Marjanovič, Vujadinovid in Jovanovič, za Jet pa Sotilovič. Oba domača kluba gta bila v premoči in sta zmago zaslužila.
Obnovitev pogajanj med Rusijo in Francijo
Pariz, 31. maja. AA. Listi poročajo, da so se po štirih letih obnovila rusko-francoska pogajanja za ureditev ruskih predvojnih dolgov in za eventualno obnovitev rusko-francoske trgovinske pogodbe.
Italijanski ribiči v naših vodah
Split. 1. junija, k. Patrulni čoln finačne kontrole v Splitu, je blizu Ulcinja zalotil več čolnov italijanskih ribičev, ki so v naših vodah lovili ribe. Italijanski ribiči so bili izročeni pristaniškim oblastvom, kjer so jim zaplenili nalovljene ribe in jih kaznovali z globo. To je že tretji slučaj, da so dobili italijanske ribiče v naših vodah.
100.000 članov »Stahlhelma« v Vratislavi
Bratislava. 1. junija. AA. Občnega zbora nemških veteranskih organizacij »Stahlhelm« se je udeležilo nad 100.000 oseb iz vseh krajev Nemčije. Zborovanju sta med drugimi prisostvovala bivši nemški prestolonaslednik in bivši sa-Ski kralj. Zborovanje samo je poteklo v miru. Ko so se pa zborovalci vračali, je prišlo do krvavih spopadov med komunisti in udeleženci kongresa.
Nov tip prekooceanskega letala
London. 1. junija. A A. Blizu Southamptona so zgradili prvo velelelalo, kd bo lahko preletelo Atlantski ocean. Letalo je tipa »Supermarine Rollsroyce Buzzard in je opremljeno s 6 stroji, ki razvijajo skupno 5400 konjskih sil. Letelo bo s hitrostjo 145 milj na uro. Ima 5 ločenih salonov za 40 potnikov, luksunijozne kabine in kuhinjo. S seboj bo imelo dovolj goriva za neprekinjen polet do 1000 milj s 40 potniki ali pa do 2300 milj z 20 potniki.
Napredek brezžične telefonije
London, 1. junija. AA. Ravnatelj avstralske podružnice Marconijeve družbe Hooke je s parnika »Homeric«, ki je plul v srednjem Atlantiku, govoril 15 minut z Melbournom, ki je bilo oddaljeno 10.700 milj. Govor so slišali prav dobro.
Ponesrečen let
Lizbona, 31. maja. AA. Listi poročajo, da se Je polet nemškega letala »Do X« v južno Ameriko ponesrečil. Letalo se vrne najbrže v Frie-drichshafen, kjer ga bodo nekoliko preuredili.
VREMENSKA NAPOVED
Duaaj, 1. junija, d. Menjajoče »e in polagoma pojenjava joče pooblačenje, samo malo padavin, mogoče nekaj topleje.
Kongres Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Mariboru
Prihod delegatov — Zborovanje
Maribor, 1. junija.
Od petka do danes je slavila v našem mestu Zveza nabavljalnih zadrug državnih nameščencev kraljevine Jugoslavije svojo prvo desetletnico, združeno s praznovanjem desetletnice najagilnejše članice, mariborske zadruge. Prvi delegati so, kakor smo že poročali, prispeli v petek, ostali pa v soboto zjutraj. Vsega skupaj je prispelo krog 130 funlccijonarjev zveze in zadrug iz vse države, od Bitolja do Subotice, Cetinja in Ljubljane.
Prvo zborovanje je bilo v soboto dopoldne, na katerem so se reševale samo interne zadeve zveze, popoldne je pa bila v Zadružnem domu na Rotovžkem trgu redna letna skupščina, na kateri so se predložila in odobrila razna zvezi-na poročila. Iz teh poročil je bilo razvidno, da se zadružništvo državnih nameščencev kljub vsesplošni gospodarski krizi od leta do leta uspešnejše razvija. Danes je pri zvezi, ki ima svoj sedež v Beogradu in kateri načeljuje pomočnik finančnega ministra g. dr. Dušan Letica včlanjenih 85 nabavljalnih zadrug, 26 kreditnih in 14 gradbenih zadrug, skupaj 125 edinic. Po referatih so bili sprejeti razni sklepi glede na-daljnega dela in razvoja, na kar je sledila volitev osrednje uprave. Izvoljeni so bili skoraj vsi dosedanji člani uprave in nadzorstva pod predsedstvom g. dr. Letice. Po občnem zboru je bil v restavraciji »Gambrinus« družabni večer, katerega so se poleg delegatov udeležili tudi nešteti člani mariborske zadruge. V nedeljo dopoldne je bila v dvorani Narodnega doma glavna manifestantna prireditev: kongres zadrugar-jev. Otvoril in vodil ga je predsednik g. dr. Letica, ki je posebej pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra I., mestnega poveljnika g. generala Pavloviča, zastopnika vojnega ministra g. polkovnika Radovanoviča, zastopnika poljedelskega ministra in gospoda bana Dravske banovine okrožnega inšpektorja g. dr. Schaubacha, zastopnika armijskega poveljnika g. polkovnika Putnikoviča, podžupana g. dr. Lipolda in magi-stratnega ravnatelja g. Kocklerja, zastopnika knezoškofa, g. stolnega župnika Umeka, zastopnika pravosodnega ministra, predsednika okrožnega sodišča g. dr. Žiherja in državnega pravd-nika g. dr. Hojnika, finančnega inšpektorja g. dr. Sedlarja, okrajna glavarja gg. dr. Ipavca in dr. Hacina, policijskega svetnika g. Puša in vse ostale.
Prvi je na to govoril predsednik upravnega sveta mariborske Nabavljalne zadruge, upokojeni davčni upravitelj g. A. Rehar, ki je obširno podal pregled nastanka in dosedanjega razvoja zadruge. Danes ima zadruga 1990 članov in članic in v rezervnem ter v drugih fondih več ko 1,000.000 Din. Njegov referat so navzoči sprejeli z viharnim odobravanjem, Sledilo je rusko predavanje praškega univerzitetnega profesorja g. dr. Totomianea o bistvu zadružništva in zadružne misli. Naposled je predsednik g. dr. Letica prečital razne pozdravne brzojavke, ki so prispele iz vseh delov države, sam pa je predlagal, da se odpošljejo vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in pozdravi ministrskemu predsedniku g. generalu Živkovidu, finančnemu ministru dr. Švrljugi, bivšemu finančnemu ministru g. dr. Markoviču, banu g. dr. Marušiču in bivšemu poljedelskemu ministru g. Puclju. Predlog je bil navdušeno sprejet in takoj izvršen.
Popoldne ob 15. uri je bil v veliki dvorani pivovarne »Union« slavnostni banket, na katerega je bilo povabljenih krog 300 oseb. Zbrane zadrugarje, predstavnike oblasti in korporacij ter ostale goste je zopet pozdravil predsednik g. dr. Letica, govorili pa so med drugimi še gg. general Pavlovič, polkovnik Putnikovič, prot.
Mirko Javornik:
f>clei čez ocean
(Konec.)
Misli so se švigajoč lovile z desetinkami sekund. Pristati. Nemogoče. Z razbesnelimi rokami sem v sekundi odpel jermenje in padalo. Veter je žvižgal ob krilih. Padalo se je v hipu razpelo. Avion je v divji krivulji planil navzdol.
Popadel me je drgetajoč, onemogel strah, pomešan s potnimi sragami. Prsti niso hoteli izpustiti turele, krčevito sem se je držal, kot zadnje rešitve. Padalo me je vleklo k sebi, roke so me trgale navzdol. V divjem boju sem si 8 šklepetajočimi zobmi izgrizel ustnice, a izpustiti nisem mogel. Čuden krč me je vezal na drveče železje. Oglasilo se je življenje s svojim prakrikom, ki je prevpil vse od tam doli. Ni bilo ne Jeanne, ne zemlje, ne hrepenenj, bilo je samo življenje in njegov klic v tulečem, žvižgajočem ozračju.
Padalo me je vse obupneje vleklo k sebi in v pojemajoči zavesti sem čutil, da se turela krivi. Prsti so odnehavali, kri mi je zatemnila oči in izpustil sem.
♦	• *
Otrl si je čelo, ki je bilo intenzivno napeto, kot da spet doživlja to strašno zgodbo. Videl sem, kako je trpel.
»Zavel sem se spet v višini kakih petdeset metrov. Ljudje so begali pod menoj vsi zmešani. Priletel sem srečno na tla.
Nisem mogel verjeti, da sem živ in čudno mi je bilo na zemlji. Nekako živalsko ugodje me je prevzelo. Kakor psa, ki ga spustite i verige.
— Kongres — Banket — Izleti
Škof, prof. Kenda za N. O., dr. Irgolič za Sokola, univ. prof. Totomianc, žel. uradnik Deržič itd. Tudi tu so bile prečitane še nekatere pozdravne brzojavke. Med banketom, ki se je razvil v navdušeno manifestacijo za Nj. Vel. kralja Aleksandra, Jugoslavijo, edinstvo, vojsko, zadružništvo itd. je svirala godba himne in narodne skladbe, pevski zbor »Jadran« pa je zapel več lepih pesmi. Po banketu so nekateri delegati takoj odpotovali, drugi pa so odšli na izlet na Mariborski otok in drugam. Vsa prireditev je sijajno uspela in pokazala, da raste zadružništvo državnih nameščencev v važno gospodarsko panogo, ki ima še ogromno bodočnost.
Polkovnik Miličevič odpotoval
Naši kraji mu ostanejo v neizbrisnem spominu Ljubljana, 1. junija.
Nocoj je odpotoval z brzovlakom v Beograd na svoje novo službeno mesto načelnik štaba dravske divizije g. Todor Miličevič. Na kolodvoru so se od njega poslovili tovariši-oficirji in civilni prijatelji. V Beogradu prevzame g. polkovnik mesto načelnika v ministrstvu za vojno in mornarico.
Z g. Miličevičem smo izgubili iz svoje srede odličnega častnika. Rodil se je leta 1890 v Pro-koplju v topliškem srezu. Ko je absolviral 6. gimnazijski razred, je vstopil v vojno akademijo v Beogradu in jo zapustil leta 1912. Kot mlad podporočnik se je udeležil obeh balkanskih vojn in se odlikoval tudi ves čas svetovne vojne. Na Ceru je bil kot komandir čete težko ranjen. Pozneje se je udeležil strahotnega umika preko Albanije in je leta 1916 sodeloval v bitoljski ofenzivi. Leta 1917 je bil dodeljen vardarski diviziji in se je boril na Dobrem polju. Leta 1921 je vstopil v višjo šolo vojne akademije, kot major je bil dve leti v general-štabnem kurzu v Beogradu, nakar je postal kot podpolkovnik načelnik štaba zetske divizije. L. 1928 je bil po 6-mesečnem bivanju v Franciji, dodeljen glavnemu generalnemu štabu in je bil nato do svojega prihoda v Ljubljano načelnik štaba šumadijske divizije.
G. polkovnik je pred svojim odhodom izjavil, da odhaja od nas, ko so mu postali naši kraji najlepši. Zato pa mu bodo ostali v neizbrisnem spominu. Upa pa, da ga bo oficirska karijera še dovedla na službovanje v našo banovino.
G. polkovnik Miličeviču naše najiskrenejše čestitke k njegovemu imenovanju!
Otvoritev nove tramvajske proge
štiri tramvajski vozovi so prepeljali včeraj 9821 ljudi.
Ljubljana, 1. junija.
Včeraj ob 930 so je vršila svečana otvoritev nove tramvajske proge od glavne pošte do šiške. Pred otvoritvijo se je vršil ogled transformatorske postaje na Bleivveisovi cesti. K ogledu so se zbrali zastopniki mestne občine, banske uprave, direkcije drž. žel., okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico, podjetja Siemens-Schu-lcert in časopisov. V otvoritvenem govoru, ki ga je oddajala radijska postaja, je poudarjal predsednik Splošne maloželezniške družbe dr. Fettich, da je maloželezniška družba z dograditvijo proge Ljubljana-šiška dokončala prvi del prometnega programa, ki gre za tem, da preskrbi naše mesto z modernimi udobnimi, varnimi in cenenimi, vsakemu dostopnimi pro-
Tuje sem gledal ljudi, ki so me obsuli in izpraševali, kaj se mi je zgodilo. A še preden sem jim mogel in hotel odgovoriti, sem zvedel o drugi, strašni nesreči.
Avion se je v višini par sto metrov razletel in razbiti kosi so padali baš na tribuno. Pet ljudi je bilo ubitih in ne vem koliko ranjenih. Dve dami, žena nekega oficirja in Jeanne.
Prej me je stiskala smrt, zdaj me je do konca stisnilo življenje. Nisem se mogel zavesti realnega pomena vseh teh stvari in dogodkov, čudna, zadušna grenkoba mi je silila v grlo in usta so brezizrazno hlastala.
To je bila odškodnina zame. Življenje za življenje. Slučaj? Ni bil slučaj. Niti ne nujnost, ki bi j» bil lahko videl. Ne vem, kaj je bilo.
Bilo je preveč. Prehudo. Neznosno. Nedoumljivo. Blaznost.
Stal sem na travi in se grabil za glavo. Potem sem planil na prvi avto in se odpeljal do letališča.
Tam sem videl Jeanne.
Poslednjič je bila prav taka kot prvič, vsa ona, le njena kri je bila bolj rdeča kot svila njene obleke.
Ležala je pred menoj s pokritim čelom. Oči so bile napol odprte in so strmele navzgor.
Bog ve, koga so pričakovale z zadnjim pogledom.
Sklonil sem se nad njo in moja kri je kapljala med njeno ...
Trudna bolest me je sključila za dolgo. S težavo sem se potem dvignil in vrsta ljudi okrog naju se mi je tiho razmaknila.
•	* *
Zdaj je konec. Truden sem sveta in •sebe. Čez štirinajst dni poletim ua ono stran.
metnimi sredstvi, na drugi strani pa veže mesto 7. njegovo periferijo in razvijajočo mo bližnjo okolico.
Po dograditvi	proge	do	Št.	Vida, ki bo izročena prometu	jeseni,	se	bo	Splošna malože-
lezniška družba takoj lotila obnove stare proge po mestu in	obnove	starega voznega parka.
Stare vozove, ki vozijo	že	30	let po mestu, je
treba nadomestiti z modernimi, novimi vozovi. Treba bo izmenjati tudi obrabljeni gornji vod in napeti bakrene žice. Obnovi stare proge bo sledila zveza Ježice in Sv. Križa z mestom. Ti načrti so že v delu. Sledile bodo nadaljne proge, ki jih je družba sprejela v svoj program in ki jih je občinski svet sprejel. Nove tramvajske proge bodo rentabilne in je vsak dvom v tem pogledu izključen. Iz oglasov, ki so se čuli proti razširjenju tramvajskega omrežja, je odmeval le strah za zlato pariteto.
Po govoru dr. Fetticha je pojasnil tehnični vodja SMD inž. Ženko pomen transformatorske postaje za cestno železnico, nakar so odšli gostje v Šelenurgovo ulico, kjer so zasedli prva dva nova tramvajska vozova in se odpeljali do konca proge. Za njima 3ta privozila 5e ostala dva vozova, polna občinstva. Vozovi 'to bili ves dan v obeh smereh polni. Vsak se je hotel peljati z novimi vozovi. Tako so peljali včeraj v obeh smereh 9821 ljudi.
Ustanovni občni zbor Zveze čevljarskih zadrug
Celje, 31. maja.
Danes se je v Ceilju vrš H ustanovni občni zbor Zveze čevljarskih zadrug za Dravsko banovino. V pripravljalnem odboru so bili gg. Krajcer Anton, Prešeren Josip, Perdan Jernej iz Ljubljane ter Plevčak Josip in Bncej Ivan iz Celja. Ob 9. dopoldan je g. Krejcer v dvorani hotela »Evrope« otvoril občni zbor, ki ga je obiskalo 22 delegatov čevljarskih zadrug, ki imajo nad 1600 članov. Poleg teh je bilo mnogo zastopnikov skupnih obrtnih zadrug iz raznih krajev. Vseh čevljarskih zadrug v banovini je 15, od katerih 3 niso bile zastopane. Po pozdravu g. Krajeerja je zbor pozdravil g. obrtni referent celjskega mestnega načelstva g. Pogačnik, ki je zastopal odsotnega mestnega načelnika in izrazil zadoščenje da se zbor vrši v Celju, kjer «o se doslej vršile tudi vse seje pripravljalnega odbora.
Nato je govoril zastopnik banske uprave zadružni nadzornik g. Založnik, ki je naglasil, da je čevljarski stan danes največje zaščite potreben. Zastopnik Zbornice TOI g. dr. Pretnar Josip je imel daljše poročilo. V novem obrtnem zakonu bodo zaščitne odr.edbe posebno za čevljarje proti šušmarstvu in tovarniški konkurenci. Tudi davčne olajšave v prometnem in pri-dobninskeni davku se bodo dosegle. Socialuo zavarovanje obrtnikov je ena najvažnejših zadev, ki jo bo treba še rešili. Pri trgovinskih pogajanjih se je pazilo, da čevljarji ne bodo oškodovani. Končno je še priporočal čevljarjem, naj izboljšajo kakovost, pa bodo premagali vsako tujo konkurenco.
Za njim j govoril g. Steinmann kot zastopnik urada za pospeševanje obrti ter g. Radoše-vič Radomir iz Beograda kot zastopnik beograjskih čevljarjev. Z občnega zbora so bile potem odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, trgovinskemu ministru Demetroviču ter g. banu dr. Marušiču. G. Krajcer je poročal o delu pripravljalnega odbora, ki je imel 12 sej ter dve konferenci, ki so se vse vršile v Celju. Po odobritvi proračuna za zvezo in določitvi članarine, ki bo letno znašala 15 Din, se je izvolil odbor Zveze. Izvoljeni so bili sledeči gg. iz Ljubljane Prešeren Josip, Perdan Jernej, Kralj Martin, Breskvar Josip; iz Maribora Krajcer Anton, Beranič Josip; iz Celja Plevčak Josip; iz Radovljice Janša Ivan; iz Tržiča Kralj Andrej; iz Ptuja Arnejčič Franc; iz Zagorja Kranjčič Franc; iz Brežic Gennovšek Franc; iz Ribnice
Iskal sem samo človeka, da bi mu vse to povedal. Tega nisem mogel več sam nositi. Dobil sem vas in sem vam hvaležen.«
Stisnil mi je roko in vstal. Mračno in temno se je bliskala njegova postava ob mimobežečih lučeh. Potegnil je naočnike na oči in je bil, kot da nima več svojega obraza.
Nisem mogel govoriti, tako me je vse prevzelo to nenadno srečanje.
In za take stvari ni tuje tolažbe.
Postaja! Zmeda in beganje obrazov, luči, zvokov.
Komaj sva se utegnila posloviti. Pri odhodu mi je stisnil v roko posetnico, me še enkrat pogledal in utonil v ljudeh.
*	Šele doma sem utegnil pogledati ua posetnico. Cisto preproste črke so govorile malo in vse: Lucien de Saint-Pierre. Nič drugega.
*	» *
Cez štirinajst dni so vsi listi prinesli novico, da se je sinoči čisto na tihem (priprave so se vodile v največji tajnosti) dvignil mladi nade-polni in slavni letalec de Saint Pierre, da preleti Ocean. Do zdaj še niso listi prejeli nobenih poročil.
Vedel sem že skoraj, kako se bo polet končal. Nisem bil vznemirjen, zakaj moralo je priti tako.
Ko mesec dni ni bilo nobene vesti, sem vzel posetnico in napisal nanjo pod ime:
Lucien de Saint-Pierre eden od nas, ki je že preletel Veliki Ocean in našel svoj mir. .
Pisal sem mirno, a ko sem na koncu skušal prebrati, kar sera napisal, sem čutil solze v očeh.
Čampa Ivan; namestniki iz Ljubljane Mene«; Ivan, Rozman Ivan, Oblak Ivan, iz Maribora Govedič Fran, iz Radovljice Mohorič Ivan; pre gl edinka sta gg. Lampreht Koloman iz Celje ter Novak Blaž .iz Ljubljane. Odbor bo pozneje iz svoje srede izvolil predsednika zveze. Pni hod nji občni zbor se bo vršil v Ljubljani. Pri slučajnostih se je zlasti razpravljalo o med naroduem kongresu čevljarjev, ki se bo v jeseni vršil na Dunaju. G. Radoševič iz Beograda je predlagal, naj se v spričo tega kongresa že sedaj ustanovi vrhovna organizacija vseh čevljarskih zvez v državi, da bi taka organizacija mogla uspešno zastopati čevljarje na tem kongresu. Po končnih besedah g. Krajeerja je bi! zbor zaključen.
Prvi avtomobil v Kamniški Bistrici
Kamnik, 1. Junija.
V Kamniško Bistrico vodi poleg zložne turi-stovske pešpoti tudi vozna cesta, ki pa je na nekaterih mestih prav strma, da jo vozovi komaj zmagajo. Po turistovskl poti lahko pride* v Bistrico tudt s kolesom ali motociklom, dasi moraš paziti, da na nekaterih mestih ne strmoglaviš v globino. Z avtomobilom pa dosedaj Se nihče nt poskušal priti v Bistrico. Po turistovskl poti je to popolnoma nemogoče, ker je preozka, vozna pot pa je prestrma in nevarna. Naj-dalje je dosedaj prodrl avtomobil do Konjskega potoka, 2'5 kilometra od Stahovice.
V petek, 29. maja pa so štirje Kamničani poskusili priti z avtomobilom v Bistrico in poskus se jim je popolnoma posrečil. Avtomobil je vodil g. Franc Fajdiga, z njim pa so bili še gg. Tomo Homar, Maks Koželj in Maks Fajdiga. Na poti so morali premagati velike težave, ker je cesta na nekaterih mestih zelo strma in se je bilo bati, da avtomobil ne zdrsne nazaj ln pade v prepad. Vendar so avtomobilisti srečno prestali vse težave in ob pol 1 privozili v Bistrico. Oskrbnik in nekaj Zagrebčanov — edini gostje — so se po pravici začudili, ko je avto obstal pred kočo. Kaj takega se jim je zdelo skoro nemogoče. Takoj so avtomobil — star Fiat, ki ima že najmanj 150.000 km vožnje za seboj — okrasili z zelenjem in cvetjem. Popoldne so se avtomobilitl po isti poti vrnili v Kamnik. Srečno so premagali tudi sedaj strme klance na Počivalu in nad galerijami pod Kobilco ter se zvečer z okrašenim avtomobilom zmagoslavno vrnili domov. Da ta nevarna vožnja ni izmišljena, nam pa dokazuje gorenja slika.
Izlet ljubljanskih gradbenikov in arhitektov v Berlin
V ponedeljek je z opoldanskim brzovlakom odpotovalo proti Dunaju 14 gradbenikov in 10 arhitektov pod vodstvom g. univerz, prosesorj« Vurnika.
Mladi arhitekti in gradbeniki si hočejo ogledati klasično in moderno stavbarstvo v Srednji Evropi. Zato se bodo vstavili najprej 2 dni na Dunaju, kjer si bodo ogledali zlasti moderne stanovanjske palače, ki jih je zgradila dunajska mestna občina. — 2 dni bodo v zlati Pragi, kjer bodo poleg drugega občudovali od mojstra Plečnika restavrirane Hradčane. Vse te nakopičene umetnine pa bodo mogli pravilno razumeti, ker jih bo do vseh detajlov natančno razložil njiih vodja g. prof. Vurnik.
Glavni namen potovanja pa je ogled nemške prestolnice Berlina. Ogledali si bodo svetovno stavbinsko razstavo, na kateri so se častno izkazali tudi Jugoslovani. Jugoslovanski paviljon vzbuja splošno pozornost. G. prof. Vurnik,, ki je uredil paviljon, je razstavil svoj povečan regulacijski načrt Bleda. Načrt so izdelali njegovj učenci, potrebovali so pa za to delo skoro 3 mesece. Zato pa je tudi do najmanjših podrobnosti izvršen, da je ena izmed največjih privlačnosti razstave. Pri lem delu so nekateri pridni, mladi arhitekti toliko zaslužili, da so Sli lahko na potovanje brez druge podpore. — Potovanje bo trajalo 14 dni.
Velike važnosti pa je razstava tega regulacijskega načrta tudi »ato, ker dela zelo uspež-no propagando za naš lujaki promet. Vsakega obiskovalca opomni na krasote naše domovine.
V glavnem pa prikazuje berlinska stavbin-ska razstava smeri v moderni gradnji stanovanj. Posebno važnost polagajo tia higijeno in udobnost, kljub temu pa cenenost v delavskih stanovanjih. Naši mladi gradbeniki in arhitekti bodo na svoje oči videli vse, kar so mogli dosedaj gledati po večini le iz knjig. Kmalu bodo imeli priliko pokazati, koliko novega so se naučili, saj bo Jugoslavija potrebovala še mnogo umnih arhitektov in gradbenikov.
Po petih dneh se odpeljajo za en dan v Leipzig, potem pa se povrnejo h knjigam in risalnim tablam.	Z. Z.
Slovenec — lovec v Alaski
»Ameriška Domovina« poroča, da je iz Ca-dumeta Michigan odpotoval v Alasko Bartol Mihelič, znani lovec in prekupčevalec kož v Ala ski, menda edini Slovenec, ki »e bavi g tem po slom. V Caluinetu je obiskal svoje starše. Mr. Mihelič že več let lovi in prekupuje kožuhovi-nasto divjačino v Alaski, ki jo je prepotoval že od enega konca do drugega, in to večinoma na saneh s psi. Bil je že večkrat v veliki nevarnosti za svoje življenje, in enkrat je skoraj umrl od lakote, ko ga je vihar zanesel ua neki ledeni otok. Vendar ima Alaska veliko pri vlačno sito zanj, da se vedno in vedno zopet podaja tja.
Jz ‘DvavsUc banovine
d Banovinska trošarina na prevmaiike pav-ialirana. Kr. banska uprava Dravske banovine razglaša: V zmislu § 77 pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1931/32 se plačuje banovinska trošarina na pnevmatiko v iznosu 25 dinarjev za 1 kg. Da se ne bi oviral avtomobilski promet s kontrolo o plačilu te trošarine, dopuščam, da se ta plačuje pavšalno za leto 1831/32, in sicer: a) za motocikle 100 Din, b) za osebne avtomobile 500 Din, c) za tovorne avtomobile, avtobuse in priklopne vozove s 4 kolesi 2000 Din, ž) za priklopne vozove z 2 kolesi 1000 Din. Lastniki motornih vozil, ki se nameravajo poslužiti te ugodnosti, naj to prijavijo kraljevski banski upravi najkasneje do 90. junija t. 1. ter plačajo odpadajočo pavšalno trošarino do 31. Julija 1981. Lastniki motornih vozil, ki ne plačujejo pavšalne trošarine aa pnevmatiko, jo plačujejo po § 77 pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1931/82 v znesku 25 Din za 1 kg ter se morajo podvreči vsem kontrolnim določilom, ki Jim bo izdal naknadno. Ban: dr. Maruiič 1. r.
d Sokolsko društvo v Stražišču ri Kranju priredi v nedeljo 7. junija ob 15. uri popoldne veliko javno tombolo ■ krasnimi dobitki. Tablice •o samo po 3 Din. Dobijo se po vseh trgovinah v Stražišču. Ne zamudite prilike in pridite »sl na tombolo.
d Ustanovni obini zbor »Zveze gospodinjskih pomočnic« bo 14. t. m. ob pol 5. uri popoldne ▼ Prečni ulici št. 2. — Pripravljalni odbor.
d Otvoritev nove avtomobilne proge. Danes ■e vrši poizkusna vožnja na avtobusni progi Ljubljana—Čabar. Promet na tej zlasti za turiste velevažni progi je prevzela tvrdka »Avto-promet Zbočnik« iz Vel. Lašč.
Tovarna Jo*. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. 898-1 d Poroka. Poročila šta se v nedeljo 31. maj-nika državni svetnik g. Ivan ŠkarjA iz Beograda in gospodična Mazela Josinova, hčerka vpokojenega direktorja bivše fin. dež. blagajne g. Emanuel Josina. Čestitamo!
d SPD opozarja flane, ki so vložili prošnje za legitimacije za obmejni turistovski promet z Italijo, da nam je policijska uprava javila, da »o nekatere vložene slike neporabne ali premajhne ali pa zadaj popisane. Zaradi tega bo pisarna pismeno pozvala vse prizadete čine, ki nam naj takoj po prejemu našega opozorila pošljejo nove slike, in sicer velikost 85 X 11 centimetrov.
d Radi bi Vas spoznali, da bi Vam mogli pokazati, kako bi mogli urediti Vaše knjigovodstvo — enostavnejše — hitrejše — tofnejše in boljše. Predvajati Vam hočemo neobvezno naše najmodernejše Ro-Lex-knjigovodstvo na velesejmu pav. G-217 — in nato razsodite sami. Pridite kmalu in se ne boste kesali. »Kartoteka^ družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1.	1862
d Velika ruska lotrija. Prvo žrebanje Sveta združenih ruskih oficirskih udruženj v kraljevini Jugoslaviji bo nepreklicno 15. junija 1.1. ob 15. v ravnateljstvu za državne dolgove v Beogradu. Z 7;,hvalo vsem, ki so pomagali pri tej dobrodelni prireditvi, prosi svet vse tiste, ki so dobili sri-čke, naj pošljejo obračun '.a prodane srečke, kakor je pojasnjeno v pril i-ženih pismih. Ker veljajo srečke za obe žrebanji, naj imetniki shranijo srečke tudi za drugo žrebanje, ki bo nepreklicno 15. decembra t. 1. Pri glavnem žrebanju bodo izžrebani dragocen dar Nj. Vel. kralja dragoceni darovi dobrotnikov in premije ter dobitki za 350.000 Di.i. Izid prvega žrebanja bo Ou^.vljen 22. junija t. 1. Uradni seznam bodo prejeli vsi, ki so dobili srečke in ki so pomagali pri tej dobrodelni akciji. Lastniki srečk lahko dobe zastonj uradni seznam, ako pošljejo pisarni oficirske loterije v Beogradu, Obiličev Vijenac 36, svoj natančen naslov.
d Vremensko poročil«. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 759-6, termometer 15-9, relativna vlaga 80*/o, tiho, oblačnost 10, dež. V Mariboru je kazal barometer 7586, termometer 15-7, relativna vlaga 82%, tiho, oblačnost 7. Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 223 (128), v Mariboru 24-3 (13-2), v Mostarju 264 (178), v Zagrebu 2o (14-3), v Beogradu 298 (16-4), v Sarajevu 270 (13-2), v Skopi ju 28 (151), v Kumboru 27-2 (18-9), v Splitu 28-4 (152), na Rabu 254 (14), na Visu 252 (134). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Ejubljana
Torek, 2. junija 1931, Erazem. Pravoslavni: 20. maja, Duh. utorak.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Us tar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
*
■	Javna telovadba »Ljubljanskega Sokola*
bo v četrtek, dne 4. junija t. 1. ob 16. uri, v rimeru slabega vremena pa v soboto, dne 6. junija ob 18. uri na letnem telovadišču v Tivoliju. Na sporedu so sledeče točke: 1. ženska deca: igre; 2. moški naraščaj: savezne proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi 1. 1932; 3. člani: savezne proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi 1. 1932; 4. moška deca: tekmovalne igre; 5. člani: vzorna vrsta na krogih; 6. članice: savezne proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi 1. 1932; 7. člani: vadbena ura; 8. člani, članice in ženski naraščaj: orodna telovadba:
9.	ženski naraščaj: savezne proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi 1. 1932; 10. članice: ples dvanajstorice; 11. člani: hkratne vaje na treh
drogovih. — Društveno načelništvo je zastavi-
lo	vse svoje moči, da javni telovadbi nastop v vsakem oziru kar najlepie uspe. Poleg sa-veznih prostih vaj in orodne telovadbe, nastopijo, kakor razvidno iz sporeda, člani 1 vadbeno uro in s hkratnimi vajami na treh drogovih; članice pa * »plesom dvanajstorice«. Z vadbeno uro članov, s katero točko nastopamo prvič pred javnostjo, hočemo pokazati sliko našega sokolskega življenja našega dela v delavnih dnevih v telovadnici. Pri javni telovadbi nastopi tudi vrsta ruskih Sokolov. Sodeluje godba kratskega društva »Sokola I. Tabor«. Vabimo vse brate in sestre ter sokolske prijatelje, da v čim večjem številu posetijo naš letošnji javni telovadni nastop.
■ Protest ljubljanskih vrtnarjev. V soboto zvečer se je vršilo v gostilni pri Novaku na Rimski cesti protestno zborovanje ljubljanskih vrtnarjev proti sklepu magistratnega gremija, da se mestna drevesnica preuredi na trgovski podlagi in da bo gojila zlasti lepotično grmovje. Zborovanje je vodil predsednik vrtnarske zadruge g. Ivan Šimenc, ki je prebral spomenico, ki je bila soglasno sprejeta in bo izročena občinskemu svetu. V spomenici poudarjajo ljubljanski vrtnarji, da je njihov obstoj zaradi velikih bremen resno ogrožen. Poklicni vrtnarji plačujejo ogromne davke in občinske pristojbine. Samo od uvoza inozemskega cvetja plačajo občini okoli 100.000 Din trošarine. Zato :ii čuda, da so ljubljanske cvetličarne v hudem položaju in da propadajo. Proti javnemu prodajanju cvetlic in lepotičnega grmovja po mestnem vrtnarstvu odločno protestirajo in prosijo občinski svet z g. županom, naj ne dovoli, da se mestna vrtnarija preuredi v pridobitno podjetje in dela konkurenco poklicnim vrtnarjem.
■ Izlet kemikov. Jugoslovansko kemiško društvo v Ljubljani priredi v četrtek 4. t. m. izlet v Kranj. Zbirališče ob 7-15 na glavnem kolodvoru. Prijatelji društvo dobro došlil
■ Generalna vaja »a petkov simfonični koncert je v torek 2. t. m. ob 20. uri 80 minut v Unionu.
Dr. Igor Tavčar
specijalist ca notranje bolezni — Ljubljaua Breg 8
ne ordinira od 4. do Inki. 16. t. m.
■ Gostovanje g. Banovca v operi. Koncem tega tedna ali v začetku prihodnjega tedna bo nastopil dvakrat v naši operi tenorist Svetozar Banovec, kt se bo vrnil po skoro dveletni odsotnosti iz Amerike zopet v našo opero. Prvo njegovo gostovanje bo v Hoffmannovih pripovedkah.
■ Zborovanje stavbinskih delavcev NSZ. V Mostah se je vršilo zborovanje stavbinskega delavstva Narodno-strokovne zveze. Predsednik g.
Rudolf Juvan je govoril o pomenu nacionalne organizacije, tajnik zidarske .skupine g. Janko Furlan pa o tem, zakaj li je delavstvo ustano-
llo	narodno organizacijo. Na zborovanju sta go-orila tudi zidar g. Tepina in g. Pregare.
■ Redni obini »bor oblastnega odbora Ja d ra Hibe Straže v Ljubljani bo 16. junija t. 1. ob 20-80 uri ▼ rostorih restavracije Zvezda z običajnim dnevnim redom. Člani in prijatelji organisacije so vljudno vabljeni, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže.
■ Nesreča. Pri premikanju vlaka na kolodvoru v Zalogu je padel pod vagon 36-letni železniški »prevodnik Anton.Stopar. Vagon mu je zmečkal desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer so mu morali odrezati nogo. — Na križišču Dalmatinove ulice in Miklošičeve ceste je povozil neznan avtomobilist steklarja Miroslava Berginca iz Študentovske ulice 13. — Na letnem sokolskem telovadišču »i je zlomil desno roko 12-let ti Marko Horčička, učenec 111. državne gimnazije. — Na Turjaškem trgu se je ponesrečil z motornim kolesom 17-letni mehaniški vajenec Jakob Gojzer z Viča. Tudi te tri ponesrečence so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico.
■ Ii kriminalnega predala. Dne 30. maja je pobegnila z doma 16-letna Anica Novakova. Dekle Je vitke postave in črnih las, oblečena v žametasto obleko. Klati se najbrž z nekim narednikom po Ljubljni. — V Mencingerjevi ulici je bilo vlomljeno v barako uradnika tobačne tovarne Franca Zelenico in ukradeno par moških čevljev in kompas v vrednosti 95 Din.
—	V Mišičevi ulici je bilo vlomljeno v tvornico perila »Triglav«, last trgovca Josipa Olupa s Starega trga. Vlomilci so odnesli 3 bale plave-ga popelin blaga in 1 balo drap popelin blaga za srajce v skupni vrednosti 2500 Din. — Iz nezaklenjene predsobe je bila ukradena pekovskemu pomočniku Ivanu Šuštarju, Sredina 10, kompletna moška obleku, vredna 1000 Din. — Posestnici Jeri Zalar iz Žalne pri Višnji gori je na Starem trgu pred trgovino Trdina vzela mošnjiček z okoli 200 Din in nato neznanokam odšla. — Iz nezaklenjene spalne sobe Pred škofijo 4 je bila ukradena vrtnarju Štefanu Pavliču obleka, vredna 1000 Din. — Blagajničarka Marija Virant, uslužbena v lekarni Trn-kocy na Mestnem trgu, je prijavila policiji, da sta 80. maja ob 17. kupila dva neznanca neka zdravila in jo pri plačevanju prosila, naj ji zamenja 10 dinarske bankovce v 1000 dinarskega. Ker ni imela v blagajni nobenega bankovca za 1000 Din, jima je ponudila 5 bankovcev po 100 Din in jih položila na pult. Medtem pa ko jo Je eden motil z govorjenjem, Je drugi vzel omenjene bankovce in še svoje po 10 Din, nakar »ta odšla. Primanjkljaj je blagajničarka opazila šele ob 18. pri skontraciji. — Policija je zasaSHa pri tatvini kolesa dva znana kolesarska tatova 80-letnega Jerneja Lindiča iz Št. Janža na Dolenjskem in 25-letnega Franca Praprotnika iz Krope in ju aretirala. — Aretirani so bi-
li	še na velesejmu 18-letni žepar Avgust Mar-koč iz šibeniške okolice in 4 drugi kriminalni tipi radi suma žepne tatvine.
J* dbeugih banevin
Mednarodna avtomobilska cesta skozi Jugoslavijo
Na zadnji občinski seji mestne uprave Osijeku, je bil sprejet proračun, ki znaša skoro 32 milijonov Din, dohodkov bo pa skoro 27 milijonov Din. Primanjkljaja je torej okoli 5 milijonov Din, katerega bodo pokrili s 63-odstotnim mestnim davkom. Ob tej priliki je mestni župan obvestil občinske svetnike, da »o lmi na odločilnem mestu izjavili, da bo šla velika mednarodna avtomobilska cesta, ki bo vezala tudi Zagreb in Beograd, skozi Osijek. Avtomobilska cesta bo nedvomno dvignila tujski promet v Osijeku.
Usodna številka 27
V	Sremski Mitroviči je pred dnevi bil pred sodniki tamošnji trgovec Pera Backovi*'. Obtožen je bil zaradi težke telesne poškodbe. 27. januarja lani je v neki kavarni napadel z nožem trgovca Antona Novosela in ga hudo ranil na glavi. Ranjencu so morali pri operaciji odstraniti levo oko. 27. julija je napadel z nožem Novoselovega brata Josipa in ga hudo poškodoval po glavi. Udaril ga je s steklenico. 27. septembra je pa Bačkovič razbil glavo brodarju Petru Elezi. Obtoženec je priznal vse tri zločine in se je zagovarjal za prva dva. da jih je izvršil v silobranu. Brata Novosela, da sta ga prva napadla. Glede brodarja je obtoženec izjavil, da ga je udaril po glavi samo za šalo. Priče so izpovedale, da je Bačkovič Novosela napadel premišljeno in iz maščevanja, ker mu je Anton Novosel pred sedmimi leti ubil očeta in je bil obsojen zaradi uboja. Sodišče je Bačkovi-ča, za katerega je številka 27 zelo usodna, obsodilo na poldrugo leto robije. Plačati mora tudi 13.000 Din odškodnine.
Prijateljica razbojnika Mediča
V	Šibeniku se nadaljuje razprava proti zverinskima ženama, ki sta umorili 30-letnega Seljaka Nikolo Pupovca. Zaslišane so bile številne priče, ki so obtoženko Stojo Skoričevo zelo obremenile. Glede Ljubice Pupovčeve so priče izjavile, da se je družila s sumljivimi moškimi in da je bila celo prijateljica nedavno na smrt obsojenega razbojnika Todorja Mediča. Tedaj ko je Medič ustrelil orožnika Vekiča, je imel sestanek z ljubico v planini. Pri sobotni razpravi je bila zaslišana nadzornica šibeniških zaporov, kjer je bila zaprta obtožena Stoja. Nadzornica je izpričala, da ji je Stoja priznala, da je sodelovala pri umoru Nikole Pupovca. Stoja je celo
rekla, da ji je to priznanje in izpoved zelo olajšala vest. Nato je izpričala neka kaznjenka, da je tudi njej Stoja priznala, da je sodelovala pri umoru. Razprava je bil ta dn odložen za 8 dni. Med tem bodo sklicali več prič in jih zaslišali na zahtevo državnega pravdnika in zagovornikov.
Zločini ciganske »črne roke«
Orožniki v Subotici so ujeli nevarno cigansko tolpo, ki ima na vesti številne zločine. Tolpa je tudi umorila 13. maja na zverinski način pono- , či trgovca Josipa Korčo v Kuštilju in njegovo ženo. Korča je dobival grozilna pisma, katere mu je pošiljala »črna roka«. Ooenila ga je na 40.000 Din in je zahtevala to vsoto, sicer da ga ubije. Nekaj dni nato so razbojniki res vdrli v trgovčevo stanovanje, umorili njega in njegovo ženo in izropali hišo. Po vsem Banatu so orožniki poizvedovali za zločinci in jih naposled izsledili v okolici Vršca. Aretirali so 16 članov tolpe.
b Bogatin vlomilec. V čajkašu pri Novem Sadu so ujeli nenavadnega tatu. To je posestnik Adam Lac, ki je precej bogat. Kljub temu je kradel denar in sicer dvema trgovcema, katerima je prodal svoj mlin z blagajno vred. Iz te blagajne je trgovcema izginilo več tisoč dinarjev. Tatu pa niso mogli izslediti. Naposled sta trgovca stražali blagajno po dnevi in ponoči in tako ujela tatu. Zasačila sta Laca, ko je prišel v mlin s ključem, katerega je utajil pri prodaji svojega mlina, odprl blagajno ln iz nje vzel nekaj tisočakov. Orožniki so bogatega tatu izročili sodišču.
b Strašen vihar. V gnjilenskem srezu je divjal v petek popoldne strašen vihar. Utrgali so se med gromom in treskom tudi oblaki. Strela Je udarila v hišo seljaka Bečiroviča in ubila 22 ovac. V vasi Maresti je vihar porušil več hiš.
Smrt generala Mišinckega. V Beogradu je umrl eden zadnjih oficirjev general Cevajeva, ki se Je boril s Srbijo v vojskah proti Turkom. Mišincki je izviral iz ugledne ruske plemiške rodbine, katere člani so igrali velike vloge v ruski politiki.
b Dete utonilo v kotlu. V Braslovčah pri Kru-ševču se je pred dnevi igral dveletni otrok seljaka Cvetkoviča na dvorišču. Po nesreči Je dete padlo v kotel z vodo tn utonilo.
b Krvava osveta. V Prištini Je te dni ustre-
lil	Hasan Alinovič šefira Sabanoviča. Med rodbinami Alinovičev ln Sabanovlčev je bilo staro sovraštvo. Alinovič je iskal prilike, da bi se maščeval nad Sabanovičem. Kil) ga je te dni srečal na samem, je osveto izvršil. Dabanovič Je bil pri priči mrtev. Morilca so aretirali.
Celic
* Seja občinskega odbora okoliške občine. V
soboto 6. t. m. ob 20. bo v občinski dvorani na Bregu javna seja občinskega odbora okoliške občine.
* Cvetlični dan državne krajevne zaščite deoe in mladine v Celju bo v soboto 6. t. m. Dobiček te dobrodelne prireditve je namenjen samo vbogim otrokom. Zato prosimo blagohotnega razumevanja in ljubeznive naklonjenosti.
* Obini zbor podružnice Kmetijske družbe se ta vršil v nedeljo v občinski dvorani na Bregu.
V	novi odbor so bili izvoljeni kot načelnik g. PJfcek Josip iz Medloga, kot pod načelnik g. Glin-*ek Ivan iz Zgornje Hudinje, kot tajnik in blagajnik g. Gaberšek Josip, kot odbornika gosp. Vuga Juro ler g. Streinčau Jurij. Kot delegat za občni zbor je bil izvoljen župan okoliške občine g. Mihelčič Alojzij. Na občnem zboru se je ala-stii obravnavalo vprašanje lova, ki predstavlja za po.~ estnike posebno težavo.
* Zbor donskih kozakov Platov, ki priredi pod vodstvom dirigenta Kostu-jukova velik koncert v Celju, je eden najboljših kozaških zborov, o čemur pričajo laskave kritike največjih Metov. Poleg tradicijonalndh pesmi je zbor na-Mudiral celo vrsto novih, večinoma v ikoni poziciji g. Koslrjukova. Predprodaja vstopnic v kn jigarni Goričar & Leskovšek.
* Klub koroških Slovencev v Celju ima svoj redni sestanek v petek 5. junija ob 20. v miav-raciiji hotela »Evropa«. Povabljeni so posebno tisti, ki se doslej še niso udeležili nobenega sestanka.
* Spomenik zadnjemu celjskemu grofu v Beogradu. Beograjski listi poročajo, da bodo v Beogradu na Teraziijah te dni postavili bronast kip deklice, delo kiparja Kršiniča. Kip je poklonil beograjska občini minister n. r. g. Shvegel. Na njeni bo napis »V spomin Ulriku celjskemu,
redhodniku ujedinjenja Jugoslovanov, ki ga je 1456 v tem mestu ubila ne prijateljska roka.«
* 120 rudarjev dobi delo. Borza dela razglaša, da išče rudnik Baae v Srbiji (Lastnik Joči« a wn, Senjski rudnik) 60 r ud a r je v-k oip a če v ter 60 pomožnih kopačev in vozačev Natančneje se *ve (liri zastopniku rudnika g. Ferležu v hotelu »Piri pošti«.
* Občni zbor Ciril-Metodove družbe se vrši nocoj ob 20. v restavracijski so>bi Celisikeca doima.	*
* SK Celje postal prvak Dravske banovine t tenisu. Ker se SK Rapid iz Maribora v nedeljo m odzval turnirju s SK Celje za finale v prvenstvu, je postal SK Celje s tem teniški prvak Dravske banovine.
* Smrtna kosa. V javni bolnici so umrle 30. oiaja Rop Angela, 14-lelna hči občinskega tajnika v Lučah; 31. maja Destovnik Marija, 551et-ua duinaa-ioa iz Mozirja; Kos Jožefa, 41-letna posestnica iz Lušečke vasi.
* Najdba. 29. maja je biila v gledališču najdena ovralna verižica. 26. maja je bil v Gregorčičevi ulici najden avtomobilski zavijač. — 30. maja so bila pred mestno elektrarno najdena očala. Vse se dobi na policiji.
* ObcSonec v gozdu iuul Liarami. V nedeljo
*o izletniki v gozdu nad Liscami opazili moško truplo, ki je viselo na drevesu An že močno razpadalo. Ker je truplo že viselo tri tedne, identitete oibešenca niso mogli takoj ugotoviti. Po-aneje so dognali, da je 35-lelni brezposelni delavec Kranjc Anton iz Gaberja. Truplo so prepeljali na okoliško pokopališče.'
* Nož ob nedeljah. V nedeljo so 6e v Ponikvi °b juž. žel. v neki gostilni stepli fantje in seveda tudi segli po nožu. 28-letnega zidarskega delavca Kranjca Ferdinada so obdelali tako, da eo mu odrezali desni palec in tudi roko precej poškodovali. S tovornim vlakom eo prepeljali Kranjca na celjski kolodvor, odkoder ga je rešilni avto prepeljal v javno bolnico.
* Ker je pred naborno komisijo razgrajal pijan seveda, je bil aretiran 21-letni U. Janez z Vranskega,
Maribor
m Osebna vest. V Mariboru splošno znani in priljubljeni dosedanji likvidator Ljubljanske kreditne banke g. Viktor Pernč Je včeraj nastopil svojo novo mesto pri Hranilnici dravske banovine v Mariboru.
m Poslovilni večer dveh častnikov. V soboto ■o častniki mariborske garnizije priredili v dvorani hotela »Orel« poslovilni večer dosedanjemu poveljniku 45. pehotnega polka g. polkovniku Karlu Dolencu in g. podpolkovniku Vaclavu Dicu Ob obe^ so se zbrani poslovili s številnimi iskrenimi zdravicami.
m Telovadni nastop Sokola-matlce. Na letnem telovadišču pri Ljudskem vrtu Je bil v nedeljo popoldne letošnji prvi telovadni nastop Sokola-matice. Nastopile so vse edinice: člani, članice, naraščaj in deca s prostimi vajami in na orodju. Razen tega so br. Primožič, Štukelj in Lapajne izvajali tudi vaje za Pariz. Obisk je bil dober, pa ne povsem zadovoljiv.
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Jurij Zorko, viničar, 5 let star; Ivan Ozvald, zasebnik, 70 let; Alfred Hirschmugl, ravnatelj cestnega odbora, 44 let; Roza Damičeva, dekla, 86 let; Jožefa Domitarjeva, zasebnica, 81 let; Katarina Gerbčeva, vdova po krojaču, 78 let; Ivan Hotzl, paznik fin. kontrole; Marija špel-čeva, zasebnica, 85 let; Roman Budler, viničar, 60 let; Marija Tutta, rojena Lovas, vdova po železničarju, 66 let; Josip Klob, delavec 21 let; Ivan Poštrak, čevljarski mojster, 31 let in Marija Brauer, roj. Kuzmičeva, žena trgovca, 42 let. Naj v miru počivajo!
m Tujski promet. V mesecu maju je bilo pri tukajšnjem zglaševalnem uradu prijavljenih 2261 tujcev, od teh 694 tujih državljanov. Izmed tujih državljanov je bilo 386 Dunajčanov, 81 Gradčanov in 227 drugih.
m Pijte original »CHABHSO«.	1114
m Zborovanje slovenskega učiteljstva. V nedeljo je bilo tu zborovanje poverjenikov ln vseh predsednikov slovenskih učiteljskih društev, katero je vodil poverjenik UJU g. Andrej Škulj. Reševale so se pretežno društvene zadev«. Člana sosveta gg. Gobec In Mervič sta odstopila, gg. Škulj, Ribiči* in Grum. kt ro tudi podaH ostavko, pa ostanejo v vodstvu še do letne skupščine, U bo dne 8. julija v Ljubljani. Nadalje se je razpravljalo o statistiki učiteljskega Izvenšol-akega dela Itd.
m Razdelitev nagrad Jadranske Straže. V
dvorani Zadružne gospodarske banke so bile v nedeljo dopoldne slovesno razdeljene nagrade za najboljše srednješolske naloge o Jadranskem morju. Prejeli so: 1. nagrado Rudolf Jankuba, dijak VII. razreda realne gimnazije za spis »Ob morju«; 2. nagrado Josip Kerenčič, dijak III. letnika učiteljšiča za delo »Važnost morja za razvoj našega np.-odnega gospodarstva« in Bolka Franc iz Celja za delo »Borba za oblast na Jadranu«; 3. nagrado Ivan Cestnik, dijak V. raz. klasične gimnazije za nalogo »Morje v slovenskem slovstvu«, Radko Cotič, dijak VI. razreda realne gimnazijn za spis »čuvajmo naše morje« ter Darinka Mrmolja, gojenka III letnika, gojenka III. letnika učiteljišča za delo »Morje«.
m Radi	kvalitete	in cene —	saino	»Karo
le vije!«	983
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno
JAKOB LAH. Maribor.	1184
m Delo gasilcev in rešilnega oddelka v maju.
V	mesecu maju so morali mariborski gasilci 8-krat nastopiti, in sicer pri treh požarih in S prometnih nesrečah. Rešilni oddelek je šel na pomoč v 225 primerih, 119-krat pri nesrečah, Mkrat pri obolenjih, 34krat pri porodih in 3krat pri omračenju uma.
m Za materjo. V nedeljo popoldne je stražnik našel na Grajskem trgu 8-letnega dečka, ki Je povedal,	da se	piše Josip Vakaj,	ni	pa vedel
od kod je.	Rekel	je,	da Je prišel	z	dežele, kjer
Je njegovemu očetu ime »Popek« in da išče svojo mater, ki je zaposlena nekje v Mariboru. Oddali so ga začasno v Dečji dom.
m Avtomobilska nesreča. V soboto zvečer je vozil šofer Dervuškove opekarne s traktorjem na priklopnem vozu proti Sv. Lenartu v Slovenskih goricah opeko. Na vozu so bili tudi štirje potniki. V bližini črnega gozda pa se je nenadoma zlomila traktorjeva os in vse vozilo je zdrčalo pod cesto. Pri tem se je šofer Josip fiorli nevarno ranil na levi nogi in levi rami, Marija Snoplova se je pobila po glavi, 8-letna Zora Kelbachova pa si je zlomila desno nogo. Nepoškodovana sta ostala samo 10-letni Ivan Kos in 28-letna delavka Marija Haričeva. Prvi trije se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. Traktor In priklopni voz sta popolnoma razbita.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Ma-ibor	1182
m Samomor. V Peklu pri Košaku se je v gozdu veleposestnika Janžekoviča obesil v soboto 61-letni viničar Roman Budler. Ko so ga žena ln otroci našli, je bil že mrtev. Obesil se Je zaradi neozdravljive živčne bolezni, katero je dobil v svetovni vojni.
m Poškodbam podlegla. V nedeljo je v bolnišnici umrla 21-letna Sonja Dedičeva iz Studencev, ki je v soboto padla doma po stopnicah ter se pobila po glavi in dobila težke notranje poškodbe.
Trbovlje
Izlet Društva rudniških nameščencev. Krajevna skupina Društva rudniških nameščencev priredi v nedeljo 7. junija peš-izlet na Sv. Planino. zbirališče ln odhod članstva ob 6. url izg ed rudniške restavracije.
Tombola Sokola je bila v nedeljo popoldne na letnem telovadišču za Sokolskim domom dobro obiskana. Vendar obisk ni dosegel lanskega, radi težke rudarske krize. Marsikateri rudar, ki je poprej kupil deset tablic in več, je vzel zdaj po eno, dve. Tombola je imela 500 amb, 300 tern, 150 kvatern, 100 činkvinov in 21 tombul. Glavne dobitke so zadeli Ema Žiberna, ki je dobila lep šivalni stroj, Goltes Ivan pohištvo, Diminič Jo-sipina kolo, Planko Franc tudi kolo.
Hrastnik
Tukajšnja obrtun-nadaljevalna šola je zaključila šolsko leto že s 15. mejnikom, običajno razstavo pismenih in risarskih izdelkov pa priredi v nedeljo 81. t. m. v deški šoli od 8. do 18. — Vabljeni so zlasti vsi mojstri, pa tudi drugi, ki te zanimajo za napredek obrtnega naraščaja.
Domžale
V	nedeljo sta gostovali v Domžalah proti Disku moštvi SK Grafike in SK Peruna iz Ljubljane. Grafika je premagala Diska v razmerju 6 : 2, Perun pa rezervo Diska s 4 : 1. Sodil Je v splošno zadovoljstvo g. Stražar.
Poljčane
Igra »Navaden človek«, ki jo bo vprizoril Baš Sokol na praznik 4. junija, se ne bo pričela ob pol 16. kot javljeno, ampak šele ob pol M. uri. — Zdravo.
5PoIovan/e pe zvezdi večernici
Tu so popotniki sklenili prenočiti, šli so dalje po obrežju, da bi našli za to primeren prostor. In prišli so do velike prazne hiše povodnega polža. Bila je dovolj prostorna za vse tri. V notranjosti je bila biserno-bela, da se je kar lesketala. Naši prijatelji so si pripravili ležišče, legli in utrujeni zaspali. Zunaj J« bila tiha. zvezdnata noč...
Harfi rešila orfroLa iz goreče hiše
V	enem letu dvakrat pogorele!.
Poljčane, 81. maja.
V	soboto pod večer je v vroče vzdušje nenadoma zadonela gasilska tromba, naznanjajoča zeteglo, da nekje gori...
Ker je ognjeni sij obžarjal nebo prav blizu, se je sprva mislilo, da gori v bližini, toda še preden je odbrnel gosilski avtomobil, se je razvedelo, da je ognjeni petelin zaplesal v pol ure oddaljenem naselju Stanovsko, na bregu, kamor ni mogoče z avtom. Zato so jo naši vestni gasilci vdrli peš tja gor s svojimi pripravami. Gorelo je \psi Tomažičevih ali kot »e po domače praVi pri Maruškovi Mici, ki jo je v tem letu zdaj že v drugo doletela takšna nesreča. Vendar pa bo vzrok požara bržčs tudi tukaj neprevidnost.
Kakor je izvedel vaš dopisnik, je nastal ogenj takole: gospodinja je zakurila v peči za večerjo ter nato odšla k sosedovim Š. Ko so se tam pred hišo pogovarjali, je osupla zapazila, da se z dimnika njene hiše silno in nenavadno kadi in nato je iz njega že tudi udaril plamen, ki je objel slamnato streho, da je bila hiša v hipu kakor goreča baklja. Kar se je dalo, je tekla domov, kajti v hiši je prej pustila samega 1-letnega rejenčka. Pa je bila tudi skrajna sila. Kmalu za tem, ko je bil otrok rešen, se je s slamo krita in lesena hiša sesula. Zgorelo je vse, kar je bilo v njej. Od silne vročine so poginili številni piščanci, in tudi več kokoši ter nekaj svinj. Gasilci in drugi, ki so prihiteli na pomoč, niso mogli nič rešiti, ker daleč okrog ni bilo mogoče dobiti vode.
Pismo iz Trebnjega
Zaključek prednjaškega tečaja — Lepo uspela akademija — Za povzdigo tujskega prometa.
Zaključek prednjaškega tečaja je bila v nedeljo lepa manifestacija sokolske misli in ideje. Br. starosta Jakob Novak je v navdušenem govoru orisal pomen tega tečaja za bodoči razvoj Sokolstva na deželi.
Popoldne so se udeleženci tečaja udeležili slavnostne akademije. Trebnje je oživelo. Tujci, Sokoli in dela v krojih so dali pestro lice vedno sokolskemu trgu. Zastopani so bili vsi tukajšnji državni ne drugi uradi, mnogo članstva ter mnogo prijateljev Sokola. Nastopili so člani s prostimi vajami, na drogu in bradlji. Članice s praškimi vajr.mi in ljubko ritmično šestko po sestavu br. Tratarja. Moška in ženska deca je navzoče še posebno navdušila s sokolskimi igrami. Vmes pa je nastopal dečjl mešani sokolski pevski zbor, ki je vse presenetil. Akademija je pokazala, da Sokol v Trebnjem dela, kar nam je že ponovno dokazal. Uspeh dela smo pa videli posebno ob zaključku prednjaškega tečaja na akademiji in želimo samo še več takih sokolskih dnevov.
Trebnje so središče mirenske, žužemberške in trebanjske doline, kar lahko označimo kot ožjo Dolenjsko. Tu je križišče cest, tu je glavna železniška postaja za ves blagovni promet teh krajev, tu so tudi vsi pristojni uradi. Ako pa se bodo združile vse občine sodnega okraja v eno občino in se bo dogradila proga Trebnje— št. Janž—Sevnica, se bo promet pri nas podvojil. Zato je naša prva In nujna dolžnost skrbeti sedaj za razvitje tujskega pron.sta v Trebnjem. Saj je Trebnje s svojo lego in pri-kupljivo okolico precej zanimivo. V okolici so geološke zanimivosti, lepi izletni vrhi In izredno zdravo podnebje.
Trebnje pa mora predvsem dobiti drugo lice. Potrebno bi bilo, da posestniki prenovijo zanemarjene hiše itd. Ulice in trge je treba urediti, kopališče pripraviti za tujce itd. S trajno in sistematično propagando za kraj sam bi morali naši gostilničarji skrbeti roko ob roki. Treba je propagande v časopisju. Saj nudijo naši gostilničarji res vse udobnosti, ki si jih more miren letoviščar želeti, in to ob nizkih zmernih cenah. Organizacija naših gostilen je naravnost odlična ali svet o tem ne ve. Treba je ljudem to povedati, treba je reklame in naš kraj bo na Dolenjskem med prvimi.
Iskreno želimo, da bi vsi Trebanjcl in okoličani ustanovili zvezo za tujski promet. Ako želimo res napredka, ne čakajmo na druge, ampak sami se lotimo dela in propagande za boljšo bodočnost našega kraja.	...an.
Škofja Loka
Izredni občni zbor škofjeloške podružnice SPD
v soboto zvečer v Gasilnem domu v Škofji Loki je ob udeležbi nad 2o članov sklenil pričeti z gradnjo planinskega doma na Ljubniku v juniju, ko bodo zagotovljena sredstva. Izčrpno je poročal predsednik gradbenega odseka g. Janko Potočnik. Koča bo stala 40.000 Din, dovoljen je IOo/o presežek. Gotovine je zbrane 16.160 Din; 23.570 Din se zbere z izrednim članskim prispevkom po 10o Din in 50 Din in z raznimi podporami. Zastonj bodo dobili precej opreme. Obrtniki bodo zastonj izvršili ključavničarska in kleparska dela. Načrt za kočo je izdelal domačin stavbenik g. Anton Ogrin.
Bela žena je v razmeroma kratkem razdobju posegla po treh obče poznanih in priljubljenih domačinih. V Karlovški ulici je podlegla pljučnici v 81. letu starosti ga. Jesenko Uršula, niati vseučiliškega prof. dr. Franceta Jesenka in ožja sorodnica urednika »Slov. Naroda« g. Gabra Ob izredno visoki udeležbi prijateljev in znancev se je vršil pogreb na starološko pokopališče.
—	Par dni preje je preminul krojaški mojster Gašperšič Franc. Pobrala ga je jetika. Zapušča vdovo s 6. otroci. Cerkveni pevci so pokojniku zapeli več žalostink. — V visoki starosti 76 let je preminul v Hosti Janez Ziherl, ki je opravljal 30 let službo cestarja na progi Škofja Loka —kolodvor. Pokojnim blag spomin, preostalim iskreno sožalje!
Prošnja cestnemu odboru! Okoličani, ki imajo svoje do.nove ob cestah, se upravičeno pritožujejo nad neznosnim prahom. Za vsakim vozilom, posebno motornim se dvigajo oblaki prahu. Cestni odbor naprošamo nujno odpo-
moči. Cestna škropilnica ali karkoli naj nas reši prašnega zla! Vsaj kolodvorska cesta naj se prične takoj škropiti.
Nove hišne tablice je dobila slednjič tudi Stara Loka. V ostalih 27 vaseh starološke občine so se namestile tablice s hišnimi številkami že preje.
Nov advokat v Škofji Loki. V hiši trgovke Leskovic na Spodnjem trgu je otvoril odvetniško pisarno dr. Franc Jarc, ki je prišel iz Ljubljane. Škofja Loka ima sedaj 2 odvetnika.
Čevljarsko delavnico bo otvoril te dni v hiši Mija Blaznika v Nunski ulici čevljarski mojster Joško Čadež. — Znano gostilno pri Otetu na Poljanski cesti sta prevzela v oskrbo dvojica Galjot, doslej pri Jesihu v Medvodah. Prejšnji gostilničar Lovrenc Hafner gradi obsežno gostilniško poslopje na Plevni.
Cepljenje otrok proti kozam bo danes ob 14. uri v mestni hiši. Pregled teden dni pozneje ob istem času in kraju.
Nogo sl je zlomil pri padcu s stavbnega odra par metrov globoko 28-letni delavec Franc Uršič, zaposlen sedaj pri gradnji novih objektov v Kapucinskem predmestju. Fanta so prepeljali v bolnico.
Bled
Nov sreski osnovnošolski referent. Pred kratkim Je ministrstvo za prosveto v Beogradu imenovalo g. Egidija Šifrerja, šolskega upravitelja na Breznici, za novega osnovno-šolskega referenta v radovljiškem okraju. Čestitamo!
Povečanje tukajšnjega poštnega lokala. Te dni so Jeli delavci povečavati tukajšnji poštni lokal.
Vreme. Na Bledu imamo lepo solnčno vreme, zato je vsak dan nešteto kopalcev v Grajski kopeli. Jezero ima 20 stopinj Celzija. V soboto popoldne se je pripravljalo k hudi uri, bliskalo in grmelo je močno, toda dežja Je bilo le malo.
Nadležnost ciganov. Te dni so se pojavili na Bledu cigani, ki so zelo nadležni. Iz letovišča naj bi jih izgnali..
Pregledovanje Jezerskih čolnov. Te dni se je
mudil na Bledu organ sreskega načelstva, ki je pregledal Jezerske čolne glede varnosti. Nekaj čolnov ni ustrezalo predpisom.
Nova garaža. Gospod Troha gradi poleg svojega hotela novo avto-garažo.
Urejevanje Vidovdanske ceste. Vidovdanska oesta na Bledu, ki pelje od Toplic na Mlino, Je ponekod zelo ozka ter ima tudi precej oetre ovinke. Pred kratkim, ko so kopali delavci jarke za kanalizacijo, se je del ceste z obrežnim zidom pogreznil v jezero. Zato je kraljevska banska uprava dala cesto tod razširiti. Nasproti vile Tahler bodo odstranili delavci ogromno ska-
lo,	ki Je del hriba. Približno 8000 kubičnih metrov skalovja bodo baje že do prvega Julija od-rušili v jezero in na ta način razširili cesto. Tu bodo hkratu tudi omilili oster ovinek. Tvrdka Obnova, ki je prevzela gradbeno delo, razstreljuje skale, vila Tahler je od te strani obdana
■	deskami, da jo leteče skalovje ne poškoduje.
Prošnja. Avtobusni promet, ki se vrši med Bledom in Lescem se vrši popolnoma v redu, le včasih, ko mora čakati pred zapornico radi premikanja železniških vozov v Lescah, ne more v pravem času dospeti nazaj, da bi odpeljal potnike k zadnjem večernem osebnem vlaku. Odločujoče činitelje prosimo, da bi ukrenili, da bo odstranjena ta ovire za avtobusni promet.
Bohinj
Sreski šolski preglednik g. E. Schiffrer je pretekli teden pregledal vse bohinjske šole.
S saditvijo na Pokljuki Je zaposlenih okoli 100 delavcev in delavk.
Sokolsko društvo v Koprivniku ponovno vabi vse prijatelje na svojo loterijo dne 7. junija. Pohitite v naš planinski raj, ki je zdaj v najlepšem cvetju in petju. Dobiček je namenjen za zgradbo zelo potrebnega sokolskega doma. Dobitki so izredno lepi in origilnalni. Po loteriji bo prosta zabava na vrtu g. Korošca. Ne zamudite te prelepe prilike!
Prvi tfrije dnevi ljubljanskega velesejma
Velesejmsko življenje se tudi letos razvija v znamenju velikega zanimanja s strani javnosti, kakor tudi kupcev. Do večjih zaključkov seveda še ni prišlo, ker so običajno prvi dnevi posvečeni ogledovanju razstavljenih predmetov. Vendar izgleda, da bodo prodajalci prišli na svoj račun.
-	Velesejmski prostor je bil že takoj ob otvoritvi v soboto deležen velikega obiska, ki je v nedeljo in včeraj še znatno narastel. V prvih treh dneh je posetilo našo domačo gospodarsko prireditev do 25.000 obiskovalcev. Kako veliko zanimanje vlada za naš velesejem tudi v inozemstvu, pričajo razne pozdravne brzojavke, ki so dospele vodstvu velesejma v zadnjih dneh. Med mnogimi drugimi je čestitalo tudi vodstvo lipskega sejma, bruseljskega sejma, praški župan Baxa, dunajski župan Seitz itd. Nebroj pozdravnih brzojavk pa je prispelo tudi iz tuzein-slva.
Včeraj sta posetila sejem tudi dva odlična gosta in to pomočnik finančnega ministra g. Dušan Letica in načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. Bojič.
Nemški industrijci med posetniki.
Med najpomebnejšimi včerajšnjimi posetniki Je omeniti nemške industrijce, ki jih vodi predsednik lipskega velesejma Kohler. Skupina je prispela ob 13-45 s svojega poučnega potovanja po Balkanu. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki oblasti in našega gospodarstva: načelnik dr. Marn, podžupan prof. Jarc, univ. prof. dr. Milan Vidmar, generalni tajnik dr. Win-
Občni zbor Trbovelj*Le premogoLopne družbe
58. redni občni zbor Trboveljske premogokop-ne družbe, ki se je vršil dne 1. junija 1931 v Ljubljani pod vodstvom g. predsednika Andre Luqust-a je odobril bilanco za leto 1930 in sklenil izplačati dividendo od Din 25‘— za delnico, katere kupon št. 18 se bo vnovčeval od 2. junija 1931 naprej v Ljubljani pri družbeni blagajni, pri ekspoziturah družbe v Beogradu in Zagrebu ter v inozemstvu pri znanih denarnih -.avodih.
Kooptacijo g. Andre Luqust-a kot upravnega svetnika je občni zbor enoglasno potrdil, od-stopivši upravni svetnik g. Jean baron de Bour-going je bil ponovno izvoljen v upravni svet.
X Prodaja. Dne 15. junija t. 1. se bo vršila pri upravi odelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu javna licitacija glede prodaje odpadkov od sukna, platna, usnja, starega železa, pločevine itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.)
X Oddaja zakupa restavracije na postaji Vr-hovine-Plitvička jezera se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 15. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
Borzna poročila
dno 1. junija 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 1. junija. Amsterdam 22-815, Berlin 13-445—13-475, Bruselj 7'886. Budimpešta 9-8921, Curih 1095-30-1098-30, Dunaj 7-0533—7-9838, London 275-66, Newyork 56-55, Pariz 221-05 do 22305, Praga 167-52—168-32. Trst 295‘89 do 297-69.
Zagreb. 1. junija. Amsterdam 22-815 bi., Dunaj 795-3"--798-33, Berlin 13445—18475, Bru-spij 786-60—790-60, Budimpešta «89-21 bi.. London 275-26-276-06, Milan 295'588-297'588, New-
discher in tajnik dr. Pless, gen. tajnik inž. Šuklje in drugi. Nemški gostje so se laskavo izrazili o naši gospodarski organizicaji. Sinoči ji je priredila uprava velesejma večerjo v »Unionu«. Za danes so povabljeni na Jesenice kot gostje Kranjske industrijske družbe. Ogle- • dali si bodo tudi Bled, drevi pa bodo nadaljevali svojo pot v domovino.
Tudi šolska mladina je pričela pridno po-sečati sejmišče. Včeraj je bilo posebno dobro zastopano tudi naše vojaštvo.
Med raznimi zanimivostmi letošnje prireditve bi bilo omeniti razstavo velikega domačega tekstilnega koncerna Koste Iliča sinov d. d., ki sestavlja 9 velikih tovhrn z nad 3000 delavci. Zanimiv je tudi domač izdelek tvornice tanina v Medvodah »Cestolj«, nekak lesni destilat, ki služi za škropljenje cest proti prahu. Velesejmski prostor je bil s tem preparatom poškropljen in odgovarja, po zatrdilu strokovnjakov vsem zahtevkam cestne higijene. Tvornica »Ruše« je uvedla posebno svetilno sredstvo »dissouplin«, ki omogoča sijajno razsvetljavo tudi v krajih kamor ne segajo električni vodi.
Za jutri se pričakuje blago italijanskega gospodarskega zastopstva, ki se udeleži velesejma s sedmimi tovarnami, Monte Catini razstavi galico in žveplo, Ind. Elettrica Firenze razne elektro izdelke, Fiat zastopa italijanski avtomobilizem, Sejm v Bari razstavi propagadni materijah Socc. Istriana Camenli razstavi razne cementne izdelke. Blago se trenutno nahaja že na carini in bo najbrž že v teku današnjega dne prispelo na sejmišče.
york ček 56-45—56-65, Pariz 221-05 do 223-05, Praga 167-52—168-32, Zilrich 1095-30—1098-30, Stockholm 15-22 bi.
Dunaj, 1. junija. Amsterdam 286-40, Atene 9"2275, Beograd 12-58, Berlin 168'90. Bruselj 99-09, Budimpešta 123-94, Bukarešta 4'235, London 34-6037, Madrid 58'50, Milan 37-245, New-vork 711-20, Pariz 27 88, Praga 21-0725, Sofija 5-1535, Stockholm 100-80, Kopenhagen 190-40. Varšava 7963, Ztirich 137-92.
Curih, 1. junija. Beograd 9T2, Pariz 20-22, London 25T0, Newyork 516, Bruselj 71-975, Milan 27-025, Madrid 42, Amsterdam 207-55, Berlin 122-48, Dunaj 72-56, Sofija 3-745, Praga 15'30, Varšava 57-40, Budimpešta 90-15, Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb. 1. junija. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86—87. voj. škoda ar. 412-50—‘413 (412-50), kasa 412—413, jun. 412-50—414, jul. 412—414 (412-50), avg. do dec. 4l2'50 d., 4% agr. obv. -•-, 7% Bler 80-25—80-75 (80-75- 81-50), 8% Bler 89—90, 7% pos. hipot. b. 83— 84-50, Beglu-ške 63-25—64-50. - B a n k e: Urvatska 50—60, Praštediona 950—960, Union 170—174, Jugo 71 do 71-50, Ljuhlj kred. 120 d., Medjunarodna 67 d.. Narodna banka 7725 b!.. Srbska 190—192.
—	Industrija: Šečerana Osijek 290 bl„ Trboveljska 241—243, Slavonija 200—205 Vevče 120 d. — Tob. srečke 25 bi., rdeči križ 39—44, Zemaljska 128 bi. ex coup.. Nar. šum. 25 bi., Guttm. 130—132, Slaveks 25—30, Danica 75 bi., Drava 235—236, Nar. mlin 18 d., Isis 49—52*50 ex coup., Dubrovačka 330 bi. ex coup., Jadr. pl. 490—550, Oceanija 190 d.
Dunaj, 1. junija. Bankverein 15-15. Dunav-Sava-Adria 13-35, Prioritete 92-30, Trbovlje 29’25, Lpykam 2'50.
Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču čvrsta, brez prometa.
Budimpešta, 1. junija. Tendenca: slabša, promet: omejen. Pšenica: junij 14-60 do 14‘67 (14-50—14-52). — Koruza: tranzit julij 10-90, jtilij 13-62—13-68 (13-67—13 09), avgust 13 90 do 18-95 (13-92-13-93), maj 12-65-12-81 (1267 do 12-69).
Ljubljansko lesno tržišč«
Tendenoa neisfremenjeno mlačna, promet: t vagona remeljnov.
Sokolstvo
Mladinska akademija Sokola II.
Agilni Sokol II je priredil v soboto zvečer v telovadnici Izredno uspelo mladinsko telovadno akademijo, ki je znova pokazala veliko tehnično sposobnost društvenega prednjaškega zbora. Telovadnica Je bila zasedena do zadnjega kotička staršev in prijateljev sokolske mladine, med katerimi smo opazili po&starosto Saveza SKJ br. Gangla, zastopnika g. bana prosvetnega šefa dr. Lončarja, občinska svetnika Likozarja in Olupa, starosto sokolske župe dr. Plpenbacherja, tajnika br. Flegarja, načelnika br. Vrhovca, načelnico sestro Mužinovo, direktorja realne gimnazije Mazija, načelnico SKJ sestro Skalarjevo, starosto br. Kajzelja, ter zastopnike vseh ljubljanskih ln nekaterih okoliških sokolskih društev.
Telovadni spored Je bil malce predolg, kljub temu pa je občinstvo vztrajalo do konca. Nastopili so vsi društveni mladinski oddelki, ki so svoje točke absolvirali v popolno zadovoljstvo vseh navzočih, kar je dokazovalo živahno odobravanje. 16torica ženske dece je odlično Izvedla proste vaje. Moška deca Je nastopila šestkrat z vajami, igrami ln preskoki čez konja ter žela zaslušeno pohvalo občinstva. Dobro so bile podane deklamacije in čitanje sokolskih nalog moške dece. Zenski naraščaj je nastopil z ličnimi skupinami na gredi ln s prostimi vajami, po godbi narodnih pesmi. Najbolje se je odrezal moški naraščaj, na katerega Je Sokol II lahko ponosen. Savezne proste vaje za Prago je 12 naraščajnikov izvedlo prav dobro, ravno-tako je bila petorlca, sestava naraščajnika Vitka podana zelo strumno in skladno. Višek telovadne akademije pa je bila šestorlca, sestava br. Kebra, ki so Jo morali naraščajniki med nar vdušeniml ovacijami ponoviti. Na bradlji nam Je naraščaj pokazal nekaj krasno izvedenih vaj, zlasti obe vaji naraščajnika Brnčiča so občinstvo naravnost očarale ter Je žel gromovit aplavz. Končno so vsi telovadni odelki napravili veličastno zaključno skupino, nakar je bila nad dve uri trajajoča akademija zaključena.
K lepo uspeli akademiji Sokola II iskreno čestitamo z željo, da bi tudi javni nastop 14. t. m. uspel tako povoljno kot je sobotna akademija. Zdravo!
<Spoz?Z
Tekma za državno prvenstvo v Ljubljani
V nedeljo popoldne sta se srečala v tekmovanju za državno prvenstvo v Ljubljani Gra-djanskl iz Zagreba ln SK Ilirija. Na Igrišču Ilirije se je zbralo rekordno število občinstva do 4000, med katerim Je bilo skoro 1000 »drukar-Jev* iz Zagreba, ki so spremili svoje ljubljence v belo Ljubljano.
Razen prvega moštva Gradjanskega sta nastopila v prijateljskih tekmah še moštvi Junt-jorjev in rezerva Gradjanskega z istimi moštvi SK Ilirije.
Prvi sta nastopili moštvi junijorjev. V prvem polčasu so mladi IUrijani pritisnili ln postavili rezultat, medtem, ko so junijorji Gradjanskega v drugem polčasu Imeli vodilno besedo. Tekma Je trajala 2X30 minut. Rezultat
Ilirija jun. : Gradjanski jun. 1 : 0 (1 : 0)
Tekmo je sodil g. Vidic dobro.
Takoj nato sta nastopili rezervi obeh klubov. Že v začetku igre so IUrijani dosegli vodstvo igre, kar pa so gostje kvltirall s surovostjo in nešportnim obnašanjem. Zlasti, ko Je bilo postavljeno stanje 2 : 0 za Ilirijo so gostje še stopnjevali svoje surove izpade. Sodnik g. Jordan je bil primoran izključiti od nadaljne tekme po enega Igralca Ilirije ln Gradjanskega, to je rezerviste Gradjanskega še bolj vznevoljilo ter Je moral sodnik odstraniti iz igrališča še enega Igralca »Gradjanskega«. Ta se sodniku ni hotel pokoriti, marveč je celo navalil na njega. Sodnik g. Jordan je nato tekmo odžvižgal in sicer v 13. minuti drugega polčasa. Ta ukrep sodnika je bil popolnoma na mestu, nastala je pavza, v kateri so se duhovi pomirili do nastopa obeh prvih moštev Ilirije ln Gradjanskega.
Rezultat tekme obeh rezervnih moštev: Ilirija rez. : Gradjanski rez. Z : 0 (2 : 0)
Točno ob 17'30 se je pričela prvenstvena tekma
Gradjanski : Ilirija 1 : 0 (1 : 0)
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Gradjanski: Mihelčič, Bivec, Rajkovič, Mekič, Pikič, Vidrih, Stankovič, Staroveški, Vellmiro-vič, Dukovič, Kokotovič.
Ilirija: Malič, Strehovec, Berglez, Unterreiter, Dekleva, Pogačnik, Pfeifer, Oman, Košak, Žitnik, Doberlet.
Takoj v začetku prične Gr. napadati. Kokotovič zgreši prazen gol. V 9. minuti prvi opas-nejšl napad I., ki ga uspešno branita zagrebška branilca. V 14. in 16. min. sledita dva zaporedna strela proti Iliriji. Poslednjega odbije Strehovec Dukoviču na nogo In žoga obtiči v mreži.
1 : 0 za Gradjanskega
Gr. preide zopet v napad. Sledi še nekaj ostrih strelov proti Iliriji v bližini kazenskega prostora, nakar preide Ilirija v napad, ki konča z oflsidom Doberleta. V 23 min. strelja Košak, toda Mihelčič ubrani. Sledi nato odprta igra, mestoma ostra in žoga gre iz polja v polje. Ilirija gre v napad proti Gr., toda Mihelčič se ne da presenetiti in brani še tako nevarne položaje. V 33. min. krasno lovi Malič žogo. V 37. min. resna situacija pred golom Gr., ki jo zopet razčisti Mihelčič. V 41. min. reši Mekič že skoro izgubljen položaj v komer. Pfeifer odlično strelja In Rajkovič komaj reši položaj v kot. Pfeifer strelja ponovno, toda Mihelčič posreduje zopet uspešno. V zadnji minuti strelja Pfeifer zopet v kot, ki pa ostane kot doslej vsi, neizkoriščen.
V drugem polčasu gre Ilirija takoj v napad.
V 2. min. sname Mihelčič žogo Pfeiferju z noge. Gr. preide šele v 4. min. na drugo stran. Ilirija pritiska, toda Mihelčič se zopet pojavi o pravem času. Protinapad Gr. konča v kornerju.
V IS. min. sname Malič prosti strel Izpod prečke, Doberlet gre v zvezo. Igra poteka v
premoči Ilirije. V 22. min. strelja Pfeifer kor-ner, toda žoga preide v sredo. Ilirija ponovno pritiska, toda nasprotna obramba čisti. V 34. min. ima Doberlet lepe šanse, toda Košak ga prehiti in pošlje žogo v zrak. Igra postaja nezanimiva, opaža se vsestranska izčrpanost in zavlačevanje igre. Končni rezultat je bil postavljen.
Po poteku igre se more reči, da je Gradjanski zasluženo zmagal. Seveda bi bil rezultat lahko tudi obraten, zasluga za rezultat Gr. pa gre predvsem vratarju Mihelčiču, ki se je res izkazal. Pri Gr. se je dobro držal Pikič in obe krili. Notranji trio je prekašal illrijanskega na polju, pred golom pa ni bil toliko nevaren kot ilirijanskl.
Pri Iliriji je zadovoljila ožja obramba. Tudi krilci so zadovoljili, toda le v obrambi. Trlo se ril mogel posebno uveljavljati, Ilirija je zaostajala za nasprotnikom v startu, pokrivanju, tudi običajnega elana ni pokazala, imponirala pa je s svojo marljivostjo do popolne izčrpanosti.
Sodnik g. Zivanovič Iz Novega Sada je povsem obvladal tekmo, bil je energičen in je sem in tja oškodoval domače moštvo.
Stanje v 1. skupini
je po včerajšnjih tekmah naslednje:
Gradjanski	3	3	0 0	5:1	6
Concordlja 2 110 4:3 3 Hajduk	1	1	0 0	5 : 1	2
Primorje	3	1	0 2	7 : 10	2
Hašk	3	0	1 2	5:9	1
Ilirija	2	0	0 2	2:4	0
Poraz Primorja v Splitu Hajduk : Primorje 5 : 1 (2 : 1)
Prvenstveno tekmo je odigralo Primorje na izredno vročih splitskih tleh s Hajdukom. Primorje je nastopilo brez svojega izbornega napadalca Slaparja, zato ni bilo pričakovati kakšnega posebnega rezultata. Tekma se je končala brez Incidentov z zmago Hajduka. Sodil je tekmo sarajevski sodnik g. Kap.
MARIBORSKI ŠPORT Tenis: SK Rapid : Tenisklub Zlatar 7 : 2
Mariborski Rapid je odigral 3. kolo državnega prvenstva v Zlataru proti tamkajšnjemu Tenls-klubu. Zmagal je SK Rapid sigurno s 7 : 2. 4. kolo se odigra prihodnjo nedeljo v Celju in sicer se srečata SK Rapid in SK Celje.
SK Železničar : ISSK Maribor 2 : 1 (1 : 0)
Na Rapidovem Igrišču se je danes dopoldne odigrala prvenstvena tekma SK Železničar mladina : ISSK Maribor mladina. Železničarji so se za zadnji poraz hitro revanžirali; zmagali so zasluženo s 2 : 1. Sodil je povprečno g. Bergant.
Mariborčani in tekma SK Ilirija : SK Gradjanski
številni mariborski športniki so potek tekme Ilirija : Gradjanski z zanimanjem zasledovali v radiu; žal je bil poročevalec izredno slab ln napovedal potek igre nestrokovnjaško, tako da razen rezultata ni bilo doznatl nič natančnega. V Interesu nogometa ln sploh športa bi bilo, da angažira radio Ljubljana samo strokovnjake, ln ne kakor v nedeljo napovedovalca, ki je bil po našem mnenju lajik.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija): Danes popoldne bo od 5. ure naprej obvezni trening za vse atlete. Za gotovo naj se ga udeleže Banovec, Hronek, Ilovar, Javornik M., Majhenič, Megušar, Natlačen, Omerza, Osvald, Pavlin, Pusti-šek, Režek I., Rotar, Rupnik, Setnikar, Stare, Vrečko, Koleša, Zuccatto I ln II, Zupančič Gabe in Lado, Smerzu, Derganc, Kranjc, Nagy, Ger-žinič I in II, Dolinar, Glušič, Kristan, Jurman, Mlejnik. — Jutri zvečer ob pol 21. url bo v kavarni »Evropi« važna seja sekcljskega načelstva. — Tajnik.
f\adio
Ljubljana, torek. 2. junija. 12.15 Plošče (Slov. pesmi — kmečka godba). 12.45 Dnevne vesti.
13.00 Čas, ploš&ft, borza. 18.00 Prenos balaJajek »Kremelj« z velesejma. 19.00 Prof. Pengov: V tovarni (fospe Flore. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Ptlošče. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas, dnevne vesti. 23.30 Napoved programa za naslednji (lan.
Ljubljana, sreila, 3. junija. Opoldanski program odpade. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 P.dr. R. Tominec:	Portreti	iz svetovne literature.
19.90 Preobraženskij: Ruščina. 22.00 Mozartov večer. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, torek, 2. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Violinski koncert. 21.30 Vokalni koncert. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Plesna glasba.
Zagreb, sreda, 3. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Pesmi in arije. 21.50 Novice. 22.00 Zvočni film.
Beograd, torek, 2. junija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Tamburaški orkester. 17.30 Vokalni koncert.
18.00 Ruski orkester (balalajki). 20.00 Glasbena uganka I. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 28.50 Radiio orkester.
Beograd, sreda, 3. junija. 10.00 Ljudska šola. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice.
16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Popoldanski koncert Radio orkestra. 20.00 >Mak-aim Crnojevičc, drama, L. Kontič, IV. in V. dej. 20.45 Violinski koncert. 21.15 Melodrama. 22.00 Novice.
Praga, torek. 2. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Koncert Radio orkestra. 17.10 Plošče. 19.05 Bratislava. 20.10 Pevski koncert. 21.00 Brno. 22.20 Plošče.
Praga, sreda, 3. junija. 11.30 Plošče. 12.90 Bratislava. 14.10 Plošče. 14.30 Moravska Ostrava. 17.20 Plošče. 19.05 Orkestralni koncert. 20.05 Ljudski koncert. 21.25 Koncert.
DmImiL X	lalaznICarji in dijaki so
z aktovkami kovlegi
in podobnim najsolidneje ter najceneje postreženi pri
A. PREKUH
Ljubljana, Stari trg Stav. 26
kt izdeluje vaa to čisto po poljubnih željah ter prevzema popravila	952
Obj
ava
1356
Objavljujem, da su ovi ženici naumili medjusobno brak sklopiti.
Heisch Eduard sin Heisch Josipa i Ana Burgharda neoženjen, rimokatolik, trgovac, rodjen 1899 god. v Pločici sa stalnim borav-kom u Ljubljani i Nagi Teza, kčer Nagi Franja i Holc Marije, neudata, domačica, rimokat. rodjena 1909 god. u Subotici.
Pozivam sve one, koji znaj u, da medju imenovanim ženicima ima neka zakonita prepreka ili da vlada takva okolnost, koja isključuje njima slobodno raspolaganje, te da to neposredno meni ili puteni opštin-skog predstavništva gde je objava istaknu-ta prijave.
U Subotici, 26. maja 1931.
Drž. matričarsko zvanje Subotica I. krug.
Spccljalnl enfel oblek in volan
francoski sistem pri
Matfelt St Hikeš
Ljubljana
398	(poleg	hotela	Štrukelj)
BREDA žepni robci kom. Din 2*- Najmodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila.
I. SLANOVIC 806
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA
Gajeva ulica 2
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
*
St. 112'pr.-1931.
1373
Ra;
izpis
službenih mesi.
Na podlagi pooblastila ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje z dne 26. maja 1931 S. br. 9729 razpisuje uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec
2 mesti uradniških priprarnikor
s kvalifikacijo po § 45. odst. 2, zakona o uradnikih (Službeni list z dne 15. aprila 1931 kos 25) in s prejemki, ki jih določa § 23, odst. 2., tega zakona.
Pravilno kolkovane in po določilih § 3 zakona o uradnikih opremljene prošnje je vlagati pri upravi bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip 52
do 18. junija 1931.
Uprava boluice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec
v Ljubljani, dne 30. maja 1931.
mu
-ogkil
Oglasi socijatne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložile znamko.
Pianini! Pianini! Velika priložnost!
Nemška svetovno znana tovarna klavirjev Hauschultz-Berlin poslala je na ljubljanski velesejem 6 lepih pianinov, katere bo tovarna prodala v reklamne svrhe za polovično ceno. Izkoristite priliko t Pianini so razstavljesi na velesejmu v paviljonu K 30-32.	1342
Vse vrste
HARMONIK
kakor tudi kromatič-ne najbolje in najceneje kupite pri iz-delovatelju harmonik
Franc Kucler
postaja Drenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija Priznano najboll&a domača Izdelovalnlca. - Nizke fene.
1371
Civoriiev vrta
restavracije „PoJ Skalco“, Mestni trg 11
Točil bom pristna Štajerska vina po konkurenčnih cenah, vedno sveže pivo v vrčkih. Prvovrstna dunajska ln srbska kuhinja in ostala mezeluka, kakor čevabčiči, ražnlči itd. Izbrana prvovrstna jedila za gurmane. Abonenti se sprejemajo dnevno za Din 20-—, po karti Din 25"—.
Za točno postrežbo jamčim in se priporočam	lastnik
Na velesejmu v paviljonu, kjer se točijo vina iz kleti
Peter Podboršek
Ljubljana-Siska, Celovška c. 34
se bode letos prvič točila tudi zajamčeno pristna
»Bakarska vodica«
v steklenicah, na kar se opozarja slavno občinstvo. 13G9
Philips
RADIO
1383
aparati
velesemenj Paviljon G 186-189
„Centra“, Ljubljana, Masarykova c. 12
Zidana hiša
prikladna za obrtnika, pol ure od Mokronoga. Rodovitna njiva, dve parceli za vinograd, sadovnjak. — Poceni
§roda Jožefa Perko, rednji Lakmlc, pošta Mokronog.	1379
P—"
I Bukova drva lirboveljiLi premog
|	pri	tt.
»KURIVO'*
I|UBL|A1A
Dunajska cesta 33
(na Balkanu)
Telefon št. 34 — 431
Pozor!
Nemška tovarna klavirjev Hauschultz-Berlin, svetovno znana, poslala je na ljubljanski velesejem piano, na katerem lahko igra tudi neuk ne da bi se učil igrati Razstavljen je na velesejmu v paviljonu E 3032. 1342
KLAVIRJI.
Predno kupite klavir, sl oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. - Najcenejša Izposojevalnica!
- Warbinek -
Ljubljana, im« Gregorčičeva ul. 5.
Foiomeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	984
Emajl d.zo.z.
Ljubljana 7
Beljaška4 - Telef.3‘252
emajlira in ponilt-
Ijuje po naročilu
NA ZALOGI: Lutz-ove peči, napisne tablice
— črpalke z ventili brez usnja in razpršilci za gnojnico
— avtogeno varenje
Emajl d. z o. z.
Ljubljana 7
Beljaška 4	1084
Nogavice, rokavice, volna in bombaž (61
•ajoeneje In v velik) Izbiri pri KARL PSBLOO i^aUjan«. ftldovtka ■Um ln 3Uri trg