Vottnlna uvtan u v to m. Posamezna fctev. 90 Dar* 2 % f shaja ob 4 rjutrah Stane celoletno , . 240 S mesečno20 • za inozemstvo . . £00 , Oglasi za vsak mro višina Stolpca l5fe ar>m) . % K Bali oglasi do 30 mo stolpca (6& mm) . i » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičev* ee«t» it. 16/1 Teletoo *t U Upravnlitvo: l"r*»ernov» ulic* Ln4 Telefon it. 8& Račun kr pošt ček urada itev. U.M2. Ljubljana, 7. februarja. Vemci v Jugoslaviji ustanavljajo gvojo nacijonalno stranko, ki naj organizira nemško moč v državi ter jo uveljavi pri volitvah ter na politični pozornici v Beogradu. Mi smo že pri drugih prilikah poudarili svoje stališče napram političnim organizacijam narodnostnih manjšin v naši državi. Jugoslavija je nacijonalna država, narod jugoelovenski je državni narod, njegov jezik državni jezik, njegova volja edino merodaj-na pri vodstvu državne politike. To seveda ne t »omenja nobene utesnitve občih državljanskih svoboščin za pripadnike tujerodnih manjšin, katerih pravo na osnovni pouk je povrh v nstavj še posebej poudarjeno. Naei.irt nalnega l>oja. kakor smo ga imeli v narodnostni državi Avstriji pri nas. ni in ga ne more biti. Politična logika nasvetuje našim tujerodnim sodržavljanom, da se v javnem življenju razporedijo po splošnih političnih in ne ozkih nacionalističnih načelih. Na-prerlnjaki naj se pridružijo naprednim strankam, konservativci konservativnim, klerikalci klerikalni. Povsod jim je omogočeno d"lo. Konstituiranje tu-jejezlčnih jugoslovanskih državljanov v posebne narode ni pametno niti i njihovega stališča, ker pomen ;a umetno ustvarjanje konfliktov, katerih izid je že v naprej odločen. Kaši nemški sodržavljani so se odločili, da ipak poskusijo ta eksperiment. Radi priznamo, da se ta poskus vrši korektno in da ga branijo njegovi početniki z argumentom, ki ima nekaj za sebe. Pet šestin vseh jugoslovanskih Nemcev prebiva v Vojvodih in v Sremu in središče nemške politično organizacije se nahaja v Novem Sadu. Nemci v teh krajih dosedaj niso nikdar nastopili kot enotna nacijonalno - jKilitična skupina. Po večini so krepko podpirali madžarsko vladino politiko, pri čemer se jim, kar je tre-i ba priznati, ni Laš slabo godilo. Žal so se premnogi pozabili pravočasno proorijentirani. Ostali so tudi v Jugoslaviji zvesti pristaši madžarske politike, ki hodi onasna politična pota. Mnogi trezni nemški politiki smatrajo lastno nacijonalno - politično organizacijo kot edino sredstvo, da ee vojvodinski «5vabi» oproste madžarskega vpliva. Irreuentistične namere so jim gotovo tuje. Tcritoriialno odcepljeni od svojega naroda, so navezani, da si v tujerodni državi ustvarijo dobro eksistenco. Tri leta Jugoslavija so jim dovolj pokazala, da naš narod, drugače nego madžarski, noče nič. kar j" tuje in da je širokogTuden dovolj, dati vsakemu, ki je lojalen in korekten, varno domovinsko streho. Zato se voditelji novega nemškega pokreta postavljajo na edino pravilno stališče. da hočejo biti zvesti svoji novi domovini, njeni ustavi, njoni dinastiji. Iz umljivih razlogov — saj j^ nemški element razpršen tudi po drugih pokrajinah — so oni tudi najod-ločnejši centralisti. Do tu je vse anja se udeležujejo tudi Nem-i !z Slovenije, ki so dokaj različni od pristnih potomcev nekdanjih švabskili kolonistov v Vojvodini in Sremu. Število naših Nemcev ne doeoga niti 40.000. Navzlic temu je pri mnogih izmed njih občutek izpnibl'enega go-spodstra še silno živ in utopistična nada. da bi se mogli vrniti nekdanji zlati časi, se ponekod še vzdržuje. Akoravno se po večinoma germanizi-rani drobci med nami {»olagoma pn nevzdržno asimilirajo, odnosno vračajo materinskemu narodu, vendar nik-do na"im Nemcem ne bo hotel braniti, da gojijo kulturno zajednico z nemškimi rojaki. Politične ali gospodarske skupnosti j>a med njimi in Svabi ni. S tem dejstvom treba, da se računa. Vojvolinska nemška politična organizacija se nam zdi namaka. usodq«oln pogrcSek pa bi bil. ako bi vojvodinska nemška stranka hotela voditi nekako «vsenemško> politikov Juroda-viii ter se zavzemati za razne utopije in" politične fantasterije. Tu bi bil takojšen konflikt neizogiben — na izključno škodo nemškega elementa. GASPARI OSTANE PAPEŽEV DRŽAVNI T« INIK. Rim, 7. februarja. (Izv.) Papež Pil XI. ie danes potrdil dosedanjega državnega tajnika kardinala Gasparra na niegov-m službenem mestu. Kafaslrofalni snežni zameti na našem jugu VES ŽELEZNIŠKI PROMET V BOSNI IN HERCEGOVINI USTAVLJEN. TELEFONSKE IN BRZOJAVNE ZVEZE PREKINJENE. - PROMET V HRVATSKEM PRIMORJU ONEMOGOČEN. Sarajevo, 7. februarja. (Izv.) Katastrofalni snežni metež je zasul vse železniške proge v Bosni in Hercegovini. S pla-nin se vale cele snežne lavine. Potrgane so vse telefonske in telegrafske žice. tako da Sarajevo razen z Zagrebom nima zveze z nobenim drugim mestom države, niti z Mostar.em. Vlaki ki so bili na progi, so obtičali na odprtih progah. Vlak. ki bi imel priti ob 17. uri zvečer v Sarajevo, je obtičal na progi v bližini MeJ-jedecv. Nekaj voz je skočilo iz tira. Mostarski vlak .je obtičal v bližini po staje Ivan. Potniki so morali sedeti več ur v nezakurjenih vagonih, potem pa so se odpravili peš do postaje, o.l k;er jih ;e pomožni vlak peljal do postaje Kcštc-lice, k;cr se je v edinem malem hotelu nastanilo vseh 1S0 potnikov. Brodski brzovlak je obtičal na odprti progi med postajama Zcpče in Zcleče. Potniki so morali izstrpiti in peš iti do postae, kjer so za silo našli vsi potniki, bilo jih je 100, v edini gostilniei zasilno zavetje. Na progi je razen tesra obtičalo vsi od silnega zameta tudi precej tovornih voz. Iz Sarajeva se odprempajo na vse strani pomožni vlaki s snežnimi plugi, ki pa vsled silnega snega ne pomagajo dosti in se večinoma lomijo. Da se čim preje zopet v?postavi promet, se je k pomožni akciji pritegnilo tudi vojaštvo, vendar pcmožna akcija vseeno le počasi napreduje. ker je vsled še vedno razsa.ajočega snežnega meteža zelo otežkočena. Silna burja divja po vsej Bosni in Hercegovini, ki dela vsako pomoč iluzomo. Tr»-:alo bo najmanj dva do tri dni, predno bo promet zopet obnovljen. V Sarajevu samem je zapadel sneg eel meter visoko. Vse nlice so popolnoma zasnežene in je vsle l tega onemogočen seveda vsak tramvajski kakor tudi vozov-ni promet. Snežni metež povsod še traja. Zagreb, 7. februarja. (Izv.) Železniško ravnateljstvo objavlja: Ol danes so vsled snežn h žametov ustavljeni do vključno 10. februarja vsi vlaki, osebni in tovorni. na progah Ogul.n-Bakar in Ogulin-Gespič. Javnost 6e obvešča, da je U čas ustavljen na teh progah tudi poštni promet. Atena, 7. februarja. (Izv.) Po zadnjih poročilih je zapadel v nekaterih krajih Grčije sneg nad 1 meter visoko, dogodek, kakor ga ne pomni grška zgodovina. Popolen poraz stavkajočih železničarjev v Nemci i VLADA BO KAZNOVALA POVZROČITELJE IN VODITELJE ŠTRAJKA. Berlin, 7. februarja. (Izv.) štrajk traja dane« v nezmanjšanem obsegu. Berlin je 6e vedno brez zadostne razsvetljave, brez plina in vode. Tuli tramvaj ne vozi. Zveza z ostalo državo je še vedno prekinjena. Seja parlamenta je morala biti odgodena. ker izvcnbcrlinski poslanci niso mogli priti v Berlin. Vos do|»oldne so se danes nadaljevala pogajanja mod vlado in stavku-joeimi. Okrog poldneva je bil dosežen končni sporazum, ki pomeni popom poraz štrajkujočih. Železničarji niso mo^ll doseči niti amnestije. Moral! so privoliti v to. da si je pridržala vlada proste roke, da po svojem preudarku kaznuje povzročitelje in voditelje rtrajka. Edino, kar so dosegli, je to, da v vprašanju kaznovanja ne bo odločeval prometni min ster Grfiner sam, ampak ves kabinet. Vlada je tudi obljubila, da ne bo ukrepala proti delavstvu v masi. ampak samo proti voditeljem stavke. Jutri zjutraj začno železničarji zopet z rednim delom. Tudi mestna podjetja bodo začela zopet obratovati. Konflikt med Bolgarijo in Grško BOLGARIJA ZBIRA CE TE OB GRŠKI MEJI. Beograd, 7 februarja. (Izv.) Danes so dospela poročila, da se pripravlja med Grško in Bolgarijo resen konflikt. Grška poročila obtožujejo Bolgarijo, da se je tijno sporazumela s Turki (kemalisti) in da pr'f ravl a napad na griko ozemlje. V tukajšnuh krogih ne verjamejo, da bi moglo priti do resnega konflikta, vendar je znano, da vodijo iz Bolgarijo razne intimne vezi v Carigrad, odn. Angoro, ki se nahaja v ostrem sporu z Grško. Jugoslavija je inteiesirana na tem, da se Bolga-rija drži neuillske mirovne pogo.lbe in da na Balkanu vlr.da mir. Vesti, da pripravijo Bolgari oborožen napad na Makedonijo se smatrajo kot neresnične. Treba je počakati natančnejših podatkov. Naša granlčna obramba je v ostalem ta- ko dobra, da ie vsak organiziran vpad komitašev izključen. Atene, 7. februarja. (Izv) Po poročilih iz Bolgarije je tamkaj mobiliziranih več regimentov artiljerije. 5 tem je Bolgari a kršila mirovno pogttlbo. Artlljerija Je di rigirana v Tracijo in Makedonijo, kjer je tudi opažati živahno gibanje kemali-stov in komitašev, ki se pripravljajo da zopet uničijo železniške proge. Rim, 7. februarja. (Izv.) »Tribuna* poroča iz Aten, da so so vferaj začele zbirati bolgarske čete ob grški meji, nakar ie Grška tudi poslala na mejo nekaj čet. Grške čete so razorožile nekaj bolgarskih komitaških tolp. ki so vdrle čez mejo. Italijansko vlado sestavi de Nicola VLADA BO LEVIČARSKA. SOCIJALISTI JO BODO PODPIRALI. Rim, 7. februarja. (Izv.) Predsednik zbornice, de Nicola, jc danes sprejel mandat za sestavo nove ItaMjanske vlade in se je že začel pogajati s posameznimi strankami za sodelovanje v vladi. Sod-ja'isti so že zagotovi'i »dobrohotno drža nje. napram njegovi vladi. »Partito po-polare* pa je izjavila, da bo aktivno sodelovala v vladi. Desnica si še ni na jasnem, ali nal stopi i v opozicijo ali ne. Ce se de Nicoll posreči sestaviti novo vlado, ho ta na vsak nafin levičarska vlada, pri kateri bodo sode'o-vali: ljudska stranka in rcformlsti z Ro-nomijem na čelu. Sccijalisti bodo nnjtr;c zahtevali, naj sprejme tlok v svol program njihove zahteve. (Opozarjamo tudi na dopis našega rimskega poro2cva'cn, ki ga objavljamo na 2. strani. Uredn.) Radie ootlie soomenico genovski konferenci Eecgrad. 7. februarja. (Izv.) V dobro pcašenih krogih se rotrjule. da namerava 63 radičcvičansldh poslancev poslati | velesilam, ki se bodo zbrale na kcncrerri v Genovi, posebno spomenico, ki Io Jc sestavil St. Radii. Beograd, 7. februarja. (Izv.) Memonui-lum Hrvatskega bloka, ki raj se pošlje genovski konferenci je b".l definitivno odobren na 3. seji bloka dne 14. januarja. Spisan je v francoskem jeziku kot »apel na javno mišljen e civiliziranega sveta* in posebno na člane senovske konference. Naslov se glasi »1'loga Hrvatov v e' onomski koncentraciji in politični ureditvi Evropo*. Me® r.-nlum je til baje že izročen nekaterim inozemskim prijateljem bloka ter ro se zlasti Italijani zavzeli, da poskrbijo za njega razširjenje. NOTA AVSTRIJI RADI VELE1ZDAJ-NI5KIH ORGANIZACIJ NA DUNAJU Boorrad, 7. februarja. (Izv.) Današnja »Tribuna« poroča, da se izdeluje v zunanjem miniftr.' u roto na avstrijsko vlado, v kateri se 1" - ta ojh«-zara na defetistične akcije, ki se uprizarjajo proti naši državi s strani odpadnikov iz naših krajev, zbirajoči'' se v raznih avstrijskih kraiih. Nota bo pisana v oovsem prijateljskem tonu. Debata o upravni razdelitvi Becgrad, 7. februarja. (Izv.) Nanovo konstituirani pododbor za almlnistrativ-no razdelitev države je imel danes svojo prvo sejo. na kateri je v načelu razpravljal o 'za?;on.«kem pre llogu o razdelitvi države. Poslanec Kristan je izjavil, da smatra za nujno, da se ta zakonski predlosr čimprej sbsolvira. ker ga morata dobi'i v roke še zokono lajni odbor in skupščina in ker bi bila vlada v na-sprrtnem primeru prisiljena uvePaviti zakon z naredbo. Na*o so bili izvoljeni trije referenti, in sicer L:uba Jnvanovič za .vlministra'ivno razdelitev države. Kosta Timotijcvič za oblastne samouprave in Slmonovič za ob;rns'e uprave. Poslance L:uba JovanoviS je izjavil, da bo že na jutrišn;i seji polodbora lrhko referinl o administrativni razdelitvi države. Pododbor pa je sklenil na.iprej stvarno raz-pravl ati o samoupravah in občinskih u pravah. končno šele o administrativni razdelitvi države. KOSTA NOVAKOVIČ NA DUNAJU Bcorrad, 7. febnta'ia. (Izv.) Notranje ministrstvo ie dobilo z Dttna:a poročilo. da je tjakaj prispel komimi«t'č-ni poslanec Kosta Novakovič, ki je. kakor znano, ra zagrebškem kolodvo-tu utekel policij-kemu komisarju, kateri ga je eskortiral z Jesenic v Beo-erad. Lloyd George odstopi? OTVORITEV ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. - PRESTOLNI GOVOR. London, 7. februarja. (Izv.) »Manche-ster Guardian« piše, da jc skoro gotovo, da bo Lloyd Ocorge v kratkem podal dc misijo, namesto da bi razpurtil spodnje, zbornico in Izvedel nove volit' e. V tem primeru bi najbrže lord Chamberlain ali kateri drugi voditelj konservativne frakcije prevzel vlado. Lloyd George sc totem najbrže ne bo več pečal s poiitiKo, dasi njegovi ožji prijatelji trdijo, da bo po odstopu delal za ustvarjenje nove koalicije ali pa za spravo med obema liberalnima frakcijama in potem zopet vzel krmilo vlade v svoje roke. London, 7. februarja. (Izv.) Z običajnim pompom je bilo danes dopoldne otvorjeno zasedanje angleškega par.a-menta. Kralj je na otvoritveni seji prestal prestolni govor, v katcrei.i je najpr«.i pozdravil washingtonskl sporazum med Anglijo, Ameriko, Francijo in laponsko, ki je omogočil olajšavo oboroževalnih bremen in zbližal Ameriko in Japonsko z j Anglijo. Glede remških reparacij je i/-1 javil kralj, da se nemški protipredlogi ravno proučujejo, in da želi pametne rešitve tega vprašanja. S Francijo in Belgijo se še vodijo pogajanja, ki se tičejo pogodbe glede skupnega nastopa v primeru nemškega napada. Glede položaja na vzhodu je Izjavil kralj, da upa, da bo bližnja pari.ka konferenca dosegla v teh vprašanjih povoljne rezultate. Kralj se ie v svojem govoru obširno pečal s problemom brezposelnosti na Angleškem. Rekel je. da je treba tu hitrega ukinienja rivalitete in mednarodnih predsodkov in sumničeni ter zboijšar.ja pogojev mednarodne trgovine. Zato je zlastf pozdravil idejo genovske konfe.cnce, Kl bo delovala v tem zmislu. Krajev govor, ki je bil sprejet z velikim navdušenjem, ni napravil vtisa, da nam* rava vlada v kratkem razpustiti parlament. Genovska konferenca London, 7. februarja. (Izv.) Čeprav je Llovd George trdno odločen da izve le otvoritev genovske konference na določen dan. politični krogi vendar ne verjamejo. da bo to mogoče. Končna odločitev je odvisna od poteka anglsškega notran e-poiitičnega položaja, ki je dane« silno kritičen. Sinoči je prejel Fo-reign Office novo Poincarejevo noto. o katere vsebini pa se dosledno molči. Zli se. da je bila poslana iz Pariza enaka nota v Rim. SOVJETSKE ZAHTEVE ZA GENOVO. Pariz, 6. januarja. (Izv.) Po vesteh Iz Moskve bodo ruski delegati v nači !u sprejeli pogoje vrhovnega sveta za tde-lcžbo na genovski konferenci, zahtevali pa bodo, naj Angbja in Francija za svoj del sprejmeta firančno odgovornost za poravnanje škode, katero *o povzročili Rusiji Donjikin, \Vran-gel in drugi. Sovjetski delegati bodo, priznali zaveznikom carističn? dulg>-' ve, zahtevali bodo pa odškodnino zn škodo, povzročeno vsled bojev zoper revolucijo, ki je pa vcč:a kakor cari-»tični dol'.rovi. Formalnega priznanja Rusija ol zaveznikov ravno ne l»o zahtevala, jiač pa sc l>o postavila na stališče, da se brez tega priznanja ne morejo izposlovati trgovinski 6tiki i njo. ANGLEŠKI KREDIT AVSTRIJI ZAGOTOVLJEN. Londcn, 7. februarja. (Izv.) Lord Cur-/srn je včeraj obvestil avstrijskega podanika v Londonu drja. Prankensteina, da more smatrati Avstri redbe. ČEŠKA RUDARSKA STAVKA. Praga, 7. februarja. (Izv.) Stavkujočl rudarji so včeraj pristali na vladne po-sredovdne predloge pod pogojem, da 6e us'avijo v tozadevno pogodbo 7. lastniki poleg vladnih točk še nekatere točke glede zn:žanja davka in tarife za premog, kar pa lastniki rudnikov odločno odklanjajo. Stavka je splošna, vendar pa to listi mnenja, da as bo dolgo trajala. Rszvol Italijanska viitine krize Rim, 5. februarja. Vladna kriza se razvija v smeri, kakor sem vam jo označil v svojem zadnjem dopisu, ali počasen sem, mnogo počasnejši kot običajno, čemur je pred vsem vzrok splošna neizvestnost položaja. Ki jo pa še povečuje dejstvo, da se ravno v tem odločilnem času stvarjata dva velika parlamentarna bloka, ki že v svojem spočetju pomenjata tujresnejšo oviio za hitro rešitev krize. Vsekakor se vrti kriza okoli vsa} za sedaj najvplivnejše parlamentarne skupine — pipijcvcev, ki pa kažejo odločno tendcnco napram levici, to je napram demokratom, reformistom in socijalistom, porajajočemu se levičarskemu bloku, dočim je na drugi strani tudi že čisto jasno, da se je nacionalna desnica — fašisti, nacionalci in liberalci — tudi že strnila v blok, ki sicer formalno še ni ustanovljen, ali vendar že u.isto-pa tako, kakor bi bil. Ge torej za M med demokratsko levico in riaeijoualistl-ško desnico, in v tem boju so odločilni činitelji pipljevci (ljudska stranka), ki pa se. kakor že rečeno, odločno naginjaja ua levo. Položaj Je v rcsnlci tako nejasen, da ni čudno, ako nihče noče ugrizniti v kislo jabolko sestave nove vlade. Kralj je sprejel že celo vrsto vodilnih parlamentarcev, ali vendar doslej še ni poveril nikomur sestavo nove vlade. Sicer se res mnogo imenuje (Jioliitl kot naslednik Bonomijev, ali Istočasno se trdi. da bi Giolitti, če bi ga pozval kralj, da mu poveri sestavo vlade, odklonil poziv, ker bi v sedanjem po'ožaju ne mogel računati na podporo ljudske stranke. O lan-do kot izrazit desničar bi moral računati z enakim odporom ljudske stranke in jc tako tuJi nemogoč. Ostaja torej edino le še dosedanji zbornični predsednik L)e Nl-coh, ki je priljubljen pri vseli strankah in bi se mogel nasloniti na levičarski blok. ne da bi mu desnica delala nepri-like Sam Giolitti je po zatrjevanju svojih ožjih pristašev označH kralju kot edino mogočega moža bodočnosti ravno l)e Nicnio. De Nieoln sam ne kaže posebnega veselja za to, da bi prevzel to kočijivo nalogo, in se je odpeljal iz Rima v Fra-scati, ne da bi se bil napram komu izjavil o svojih namenih. Vendar pa je splošno mnenje v parlamentarnih krogih, da bo končno le sprejel nalogo, da sestavi vlado, ako se pokaže, da je vsaka drugačna rešitev krize nemogoča. Nova vlada bi bila na vsak način levičarska, s sodelovanjem ljudske stranke. Porajajoči se levičarski blok bi tako prišel do odločilnega vpliva, l;i bi pomcnjal, da rečem tako, — socijalizacijo vladavine. Za ustanovitev tega bloka de ujejo namreč v prvi vrsti reformisti — Bonotni sam pripada tej stranki — ki so v svrho ustanovitve bloka stopili v stike s soci-jalisti in demokrati. Socijalisti 1:1 siccr t:e vstopili v vlado, ali podpirali bi jo, seveda pod pogojem, da blok sprejme v svoj program glavne zahteve socijalistov: zasiguranje socijalistienc posesti na sindikalnem in zadružnem rolju. osem urni delavnik, odpomoč za brezposelni st, svoboden razvoj občinskega življenju, svoboda za vse stranke in končno jamstvo, da se mednarodni) koniercnca v Genovi ne odgodi, temveč izvede na temelju solidarnosti vseh narodov brez i/k'jučcva-nja in poniževanja. Reformisti, ki so sani izšli iz socijalistične stranke, sprejemajo ta program v celcti. a ne nasprotujejo tnu tudi ne demokrati. Da pristanejo nanj tudi pipijevci, je skoroj gotovo, !n tako je obstan.k bloka zasiguran, in vladi, ki bi se naslanjala na ta blok, bi tila zajamčena dc'azmo/"nost. Ustanovitev takega bloka je imel v svojem programu že Giolitti, a posrečila se mu ni. ker ni mogel pridobiti zanjo ne ljud ke stranke, ne socialistov ne nittijancev Marali niso njega in zato tudi ne njegove ideje. Mož levičarskega bloka bi bil De Nicola, kateregt bi na njegovem dosedanjem mestu zborničnega predsednika nasledil posl. Factj. Kakor že rečeno, bi socijalisti ue sodelovali v vladi, pač pa bi jo podpirali s tem, d i li se iz začetka pri odločinih glasovanjih vzdržali glasovanja, pozneje po v slučaju potrebe tudi glasovali za vlado. Tako se tudi najmočnejša stranka v parlamentu biža .povladenju« in najbrž ni več daleč čas, ko bo Italija štela med svojimi ministri tudi socijaliste. Ko pride do te izpremeinbe, tedaj bo tudi čas, da se vrne na vlado tisti mož, kl jc vrgel v svet geslo, da Je rešitev lta'ije edino le v treznem delu, ne pa v visoko letečih frazah, in to ie Nltti, ki ga d nes še psttjejo !n preklinjajo, a so vendar pre- piičani vsi, da mora prej aH slej piiti zopet njegov čas. Vlada levičarskega blo-ko bi bila prva etapa Nittijeve vrnitve. In Italija nujno potrebuje takih odločilnih ali pametnih mož, potrebuje jih za znotraj. potrebuje jih za zunaj, kajti če Ji bodo vladali Bonomiji. ne bo dolgo, ko i ne bo samo bančnih polouiuv, temveč ie kaj hujšega! V pričakovan:!) iz da papeške volitve Rimski poročevalci javljajo iz dne- vov konklava razne zanimive podrol>-nosti. V nedeljo se jo bila že zjutraj po Rimu razširila vest, da l»o Izvoljen še dopoldne »naš (ilalofilski) kan li-ilat.» Bil jo krasen solnčen dan. Množice so drle na trg sv. Petra ter pričakovalo »senzacijo«. Ura je šla že na poldne in še vedno se iz dimnika nad sikstinsko kapelo ni pokazal dim. Kakor v gledišču nestrpna publika prične ploskati, če se začetek predstave zavleče, tako ie pred Vatikanom zbrana množica pričela nestrpno klicati iu po širokem trgu je naenkrat zagrniti luiren aplavz. Zaman. Papež še ni bil izvoljen ln tik pred 12. uro se je črno zakadilo iz historičnega dimnika. Množice se je lotilo veliko razočaranje. Klici (»gor-čenja, pomešani z glasnim smehom. Ijutimi žvižgi in originalnimi laškimi l^ovkami na častite kardinale so napolnili zrak. Ko so množice čakale na izid volitve, so šaljiv ci priredili demonstracijo, ki je vzbudila silno vesulost. pred nekaj dnevi je namreč Vatikan zaprosil laško vlado, da prepove vsako kroženje aeroplanov na I vatikanskimi palačami, češ. da je Vatikan »nevtralno ozeml ie«. To se je razvedelo. Sal.ilvci so nakupili na stotine otroških »balončkov*. na katere so obesili razii-j vesele figure, debelo rdeče kardinale, mežičke, ki kažejo osle ali sicer delajo razne nespodobne kretnje itd., ter so jih spuščali v zrak. Veter je zanašal balončke nad vatikanske palače i:> kmalu je plavalo nad sikstinsko kapelo vse polno veselih zrakoplovov z zelo malo dostojnimi figurami... Trg je nugolel od raznih kinoojicra-terjev. ki pa so imeli stalni srečo. Ne samo zbog tega, ker z novim |ttpc-žem v nedeljo še ni lelo nič. temveč še bolj ta li tega. ker jim je množica, ko se je dvignil črni dim, prevračala ai-arate ter si tako lila lila iezo razočaranja nad «pre|>očasni;ni» kardinali. Predmet splošne pozornosti je bilo tu'.i italijansko vojaštvo, ki je na nekaterih točkah stalo zbrano v paradnih uniformah, da takoj [ozdravi novega papeža, o katerem ni nikdo dvomil, da bo Maffi ali pa Ilatti. V pondeljek je deževalo. Kardinali na so ta dan iz|>olnili srčno željo itali-'anskega Kima in liatti je lil izvoljen. 01» 13. uri se je dviirnil iz sikstinskega diuiuika bel dim. Habcmus papam. Politične beležke + Namestnika nr-isl'manskih ministrov. Za namestnika ministra za trgovino in industrijo dr. Spal a je določen minister za agrarno reformo Kr.-ta Miletid, za namestnika za narodno zdravje ur. Karamehmedoviča pa poljedelski minister Ivo Pucelj. -f Iz sUupLtins. Namesto umrlega klerikalnega poslanca Pidaka Dtintiea ptide v skutiščitio Juiaj Vunič. profesor na sarajevski realki, pristaš Hrvatske ptičke stranke. -f- Drmo!iratsl:a stranka u štajerskem. Krajevna organizacija -IDS je imela dne 2(i. januarja v TrbovPali svoj občni zbor, ra katerem je bil izvoljen 7:1 predsednika g. Jož" Goro-•icvšek. V Slovenjgra len .ie inHa krajevna organizacija svoj občni zbor dne 28. jani'.ar"n. Za predsednika jo b:I izvoljen dr. Ferdo Pirnat. V Rogaški Slatini 'e < > i I občni zbor dne 3. februarja. Za predsednika je bi! ponovno 'zvoljrti gosp. Vladinor Fabiani. Krajevna organizacija .IDS v Žalcu bo imela svoj redni občni zbor v sredo dne 8. februarja. -t- Naš spor s I"o!andsko končan. Kakor poroča 'o iz Beograda. so se 0. t. m. vz]>ostavili diplomatični stiki med našo državo in Ilolandijo, ki so 'Ml! svoj Ca*, kakor tnano. prekinjeni radi afere konzula Rappaporte. -f Klerikalna hujskanja. Te dni je hrvatsko klerikalno časo|»isje objavili razburljive vesti, da so v vasi VrpolV v djakovskem okraju iandarji napadli vaščane. enega ustrelili, nekaj pa ranili. Osiješki »Jug« je z ozirom na te vesti poslal svojega posebnega poro-čevalea v V r pol je, ki je pojasnil vso zadevo. Kmetje so javljali že deli časa orožuištvu, da jim neznani tatovi kradejo zaloge živil: po dolgem zasledovanju so orožniki izsledili dobro organizirano bando tatov, med katerimi se je nahajalo tudi več vojnih ubežnikom: zasačili so jih. ko so ravno praznili skladišče nekega premožnejšega kmeta. Ker so se zlikovri uprli z orožjem, -o tu li orožniki rabili orožje, pri čemur je bil en tat smrtno ranjen, nekaj je pa več ali manj ranjenih. Kmetje so iz veselja, da so rešeni zlikovcev. pogostili orožnike, a klerikalci pišejo o bitki med kmeti in žandarji. -f Skrajno hinavstvo. Zagreliški »Hrvat«. ki je s svojim hujskaškim, protidržavniin in protinarodnim pisanjem zakrivil največ, da imamo danes vsak dan na dnevnem redu lakoime-novani hrvatski problem, je naenkrat začel hinavsko zavijati oči in vzklikati: Srbi hočejo amputacijo, toda kako naj obstoji država S1IS brez Hrvatov in Slovencev. Ta hinavski vzklik b!«>-kaškega glasila je jasen dokaz, kako dobro se zavedajo Mokaši, kam ženejo našo državo! Res je. kraljevina SIIS brez Slovencev in Hrvatov ne more obstojati, ol»sto;ati pa more kraljevina Srbija, a nevtralno republiko Slovenijo si raz li le Itali ani, Nemci in Madžari, selaeko republiko Hrvatsko pa Madžari in Italijani. Tega se zavedajo blokaši prav dobro: zato vzdihujejo, da hočejo Srbi razbili kraljevino SHS, medtem ko Radič s svojim blokom dela na vse kriplje. da obran' enotnost te države! Blokaši vidijo prav dobro, kako daleč so zašli, kam vodi njih politika in kako strašna 1«>-dočuost se odpira Slovencem in Hrvatom. ako bi njihova |>olitika zma,ra-la, toda ne upajo si priznati svoji! napak in nadalje hujska!o s parole: Srbi hočejo državo brez Slovencev iu Hrvatov! Kam vodi tako hujskanje nam dokazujejo s svojo brezglavnost-jo ravno voditelji Hrvatskega bloka 4- Nesloga v Jugoslovanski muslimanski orfjanizac ji. Iz Sarajeva se poroča: Že del j časa se opaža v muslimanski organizaciji precejšnje neraz-položor.je iu cepljenje. V stranki si o|«ažati tri struje. ki vodijo med seboj dosedaj še prikrito, a vendar precej ostro borbo; da ni prišlo do javnegr razkola, se jc Zahvaliti edino le de:-stvu, da so vse tri struje skoro popol noma enako močne. Prvo strujo. ki se približuje Hrvatskemu bloku, vodi dr. Spalio: M.iglajlič je za sporazum z vlado in dosedanjo taktiko, a tretja skupina s Sahili Korkutom na čelu sinipa-tiziia z zagreliško grupo okoli »Slo-bodne Tribnne«. -f Bolgarija na genovski konferenci. Sofijski listi poročajo, da je bolaarska vla 'a sklenila nastopiti na genovski konferenci s predlogom, da naj se Bolgariji po!alj"a rok za izolačlla reparacij, katere ji nala -a neuillska mirovna pogodlia ker Bolgarija v današnjih razmerai absolu'110 ne more tidovol iti tem zahtevam, ako noče države tirati v gospodarski in finančni |>olom. — Istotako bodo bolgarski dclrg.iti prod-ložili konferenci spomenico lid-.-ar^ke vlade, da naj se omilijo določbo mirovne pogodbe glede vzdrževanja i>o-trebnega števila .-talne vojske — Kot se vidi. si je vzela tuli Bolgarija za vzgled Madžare. 1-i s(> pravi mojstri, ka lar se gre za krnjenje določb mi- Prosvcfa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Sreda, 8. febr.: »Vražja ženska. D. Četrtek, 9. febr.: »Hamlet«. Izv. Petek, 10. febr.: »Vražja ženska«. B. Sobota, 11. febr.: »Prekrasne Sablnkc«. A. Nedelja, 12. febr.: Popoldne ob 3. »Revizor«. Izv. Nedelji, 12. Iebr.: Zvečer ob 8. »Hamlet«. Izven. Ponedejek, 13. Iebr.: »Prekrasne Salin- ke». C. Torek. 14. febr.: Zaprto. OPERA. Sreda, 8. febr.: »Evangeljnik«. E. Četrtek, 9. febr.: »Trubadur«. B. Petek. IU. febr.: Zaprto. Sobota, II. febr.: .Cavalicria rustlcana«, • Plesna legcndica«. E. Nedelja, 12. febr.: Popoldne ob 3. »Labodje Jezero«. Izv. Ponedeljek, 13. febr.: Zaprto. 1'orck, H. febr.: »Cavallciia rustlcana«, »Plesna legcndica«. D. REPERTOAR MARIBORSKEGA GVE^M.IŠCA. Sreda, 8. febr.: »Kjer ljubezen tam bos«. »Volkašin«, premeera. B. Cctctck, 9. febr.: «Mam'zcl'e Nitcuche. A. Petek, 10. febr.: .Ptičar«. Izv. Sobota, II febr.: »Za narodov blagor«. C. Nedelja, 12 febr.: Ob 15. .Hlapec Jernej«. otroška predstava. Ob pol 20. url • Klcr ljubezen tam bog«. ^Voikašin«. Izven. Torek. 14 febr.: »Sovražnik ljudstva«. Prcniijtra. C. Sreda, 15. febr.: «Mam"zc!!e Nitouche. B. Josip S/rt/ar. «Sodnikovi». V Ljubljani 1922. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga. »Prosveti in zabavi«, 4. zvezek. Strani 173. Cena broširani 7 Din, po pušti 75 p več. Stritarjevi romani in povesti, ki so izhajali pred 40. leti, imajo tudi še sedaj svojo vrednost in privlačnost. Zadnji njegov nai-bo jši samostojni roman »Sodnikovi., ki jc izšel leta 1878., in v katcicm sc odlikuje Stritar zlasti v slikaniu kmetiškega življenja, je izšel sedaj v ponatisu pri Tiskovni zadrugi. Ker so Stritarjevi spisi redki, bo zelo dobro služil šoli in knjižnicam. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v v Ljubljani, Prešernova u ica 54. Noia lirvahka drama. Zagrebško gledališče uprizori v kratkem nevo delo Avgusta Cezarca »Krčma Široko grlo«. Spori rovuih pogodb. Po svetu — Dr. Ziliotto t mrl. Po dolgi bolezni je um. I v 7-aJru vodja dalmatinskih itaMjanašcv ia do'goletnl zadrski župan, poslanec v rimskem parlamentu in senator kre jevins Italije, Ziliotto. — Dve nou milijardi madžarski!? I;r( il. Iz Budimpešte poročajo 4. t. m. Vlada je sklenila, da podaljša s posel nim zakonom rarla-rienlii trajanje do 30. april i, da ho ta parlament še poprej sprejel novi volilni red. Obenem Je min. svet sk'er.il. da poviša z ozirom na potrebe trga število madžarskih novč-nic 7.a novi dve milijardi madžarskih kron! Na sMoničncm konccrtu orkestralnega društva Glasbene Malice v Ljubljani v ponedeljek dne 13. t. m. se izvajajo sledeče skladbe: 1.) Binički Stanislav: Uvertura za veliki orkester k Vojno ičevi drami »Ekvinokcij«. 2.) Suk Josip: Meditacija na staručeški koral .Sv. Vjcav« za godalni orkester op. 35. 3.) Krstlč Peter J.: Rondo iz Suitc za godalni o.kcstcr, allcgro giusto. 4.) Berlioz I lektor: fantastična sinfonija za veliki orkester op. M. v petih de'ih (Epizoda iz umetnikovega življenja): I. Sanjarije: strasti. II. Plei. III. na deželi. IV. Pot na inorišče. V. Ples čarovnic. V o.ckestru sodeluje 82 godbenikov (člani orkestralnega društva in orkester kr. narodnega gledališča, pomnožen z nekaterimi godci dravske divizre 1'redprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice (Gosposka uMca, I. nadstr.) od srede dne 8. t. m. dalje. Diskusijski večer priredi v četrtek dne '). t. m. ob 20. v veliki dvorani Ijublj in-kega Mestnega doma komponist g. Ma rti Kogoj, ki bo bral svoje aforizme o umetnosti, nato pa vodil diskusijo. Za subvcncijo gledališčem. Včeraj dopoldne je poselila predsednika narouee skupščine, drja. Ribarja, dcputaeija gledaliških igralcev, ki Je prosila, naj bi se gledališčem ukinjene subvencije zopet odobrile. Dve novi knjigi. »Nova založba« 'zda te dni dr. Ivana Preglja roman »Plcba nus Joanncs«, kl Je izhajal lani v .Dim iu Svetu«. Naslovno stran je narisal v treh barvah Tone Kralj. Takoj za to knii-go izidejo tudi Fr. Bevka novele pod naslovom .Faracn«. Naslovno stran in vinis te v tekstu jc narisal v dveh barvah T-j-nc Kralj. •Blagajna velikega vojvode.» Ta zabavni in zanimivi roman proslulega Šved skega romanopisca Franka Hcllcrja Je pravkar izšel v ponatisu v založbi «lu-tra«. Obsega 104 str;:ni velike esmerke z dvobarvnim naslovnim listom, ki ga je oskrbel g. Saša Santcl. Vsebina romana je zelo pestra. Dogodki si slede s kinematografsko brzino In nepričakovanostjo tcr presenečajo bralca s svojo slikovitostjo In zanimivostjo. Pariz, London, Nizza s svojim južnim razkošjem, morje — to je zunanji okvir dejanja, ki se plete v najvišjih krogih, pa obenem med zločinci, pustolovci itd. in kl sc konča z ve-se'o in zadovoljivo poroko. Ctlvo, kakor Je ta roman, ie laliko in duhovito, pa obenem zanimivo, zr.to ni čeda, da je roman zelo ugajal že ko je izhajal v pod istku, in da je tudi sedaj povpraševanje po ponatisu zelo živahno. Sai je glavni junak romr.na oni Fi'ip Collin, čigar .Prigode« so že skoraj razprodane. Krjiga stane 10 Din, po pošti 75 p več, in se naroča pri Upravništvu «Jutrj>, Ljuulja na, Prešernova ulica 5-1. Sankaika tekma za prvenstvo Bohinja sc Je vršila v nedeljo dne 5. t. m. Udeležba je biia lepa (nad 40 tekmovalcev), teren vkljub novemu snegu -igndcn. Prvo mesto med seniorji na 20U0 m si je priboril g. Ing. Mencinger (Ljubljana), med ri-niorjl na 1OU0 m g. Jos. Ccrne (I jublia-na) in med damami na 1000 m gdč. Ida Marlelaz (Bohinj). Pri tekmi dvosedežnik sank je zmagal par Mcncinger-Cene. Druga mesta so dobili (v istem .edu): Janko Logar (Bohinjska Bistrica), Stanko Slavič (Ljubljana), gdč. Mika Logar (Bohinjska Bistrica) in par A. Bcrtoncclj-Josip Cop. Sunkuška tekma za prvenstvo Jugoslavije. ki bi sc morala vršiti dne 5. t. n. v Bohinju, je Dila preložena na 19. t. m, ker se zadnjič ni prijavilo nič tckmovfd-cev izven Slovenije, istega dne se bo vršila v Bohinju ali na Bledu tudi drsalni tekma, a le, če se bo v zmislu razpisa, ki izide v prihodnjem »Športu«, prijavila pravočasno zadostno število udeleženeev. Dne 12. t. 111. se vrši v Bohinju smtiška tekma, odprta za vse jugoslovanske klube, dne 19. t. m. pa smuška skakalna tekma, odprta ravnotako za vse naše klube. Glavna skupščina Jugoslovanskega nogometnega suveza sc je vršila dre 29. m. m. v Zagrebu. Na skupščini izvoljeni upravni odbor si je izbral za predsednika g. dr. Iva Lipovška (Zagreb), za podpredsednike g. dr. Rcberskega (Zagreb), g. Birso (Ljubljana) in inž. Safarika (Beograd). za prvega tajnika pa g. Schoss-bergcija (Zagreb). Skupščina je med drugim sklenila, da kot svoje službe.10 g asilo ne bo smatrala več .Ilustrirane špert-ske revije«, ampak da bo izdajala odslej po potreLi od časa do časa lastne .Službene objave«. Turneja ljubljanske «Ilirije» po Bavarskem. Kakor izvemo, sc pogaja ljubljanska .Ilirija, z monakovskim MTV \Sn0. da priredi koncem maja in začetkom junija t. 1. nogometno turnejo po Bavarskem. Pogajanja stoje tik pred ugodni n zak jučkom. Obratno priredi tudi M TV IStiO pomladi turnejo po Jugoslaviji. Na Veliko noč nastopi v Ljubljani, potem pa gre še v Zagreb. Beograd in morda še v kako drugo naše mesto. Splitski 'llajduk» pride tekom letošnje pomladi tekmovat v Ljubljano. I'rvak zagrebških nogometnih klubov 'Gradjanski' je ravn kar sklenil pogodbo o daljši turneji, ki jo piircdi v marcu in aprilu po Španiji. Prvič bo nastopil dne 25. marca v Barceloni, od tam bo šel v Madrid in Bilbao. Po praški »Spar-ti» bo imel v Španiji »Gradjanski« pač prccci težko stališče. Subotiški nogometni podsavez, ki se ie nedavno osnoval. Je bil ra glavni skupščini JNS poti jen in posluje ods'cj z vsemi dolžnostmi in pravicami podsavezov. 'Ilustrirana športska revija» v Zagrebu jc začasno prenehala izhajati. Zagreb ima sedaj samo še cn športni list, to Je «Za-g-ebački športski list«. S. K. «Ilirija» v Ljubljani ima dne 14. t. m. svoj redni letni občni zbor v restavracijskih prostorih ljubljanskega Narodnega doma. Dnevni red običajen. Udeležba za člane obvezna. Slovcnjgradee. Dne 12 februarja ob pol 10. tiri se vrši v hotelu «I5aIknn» !aven shol J D S. na katerem bo govoril posl. g. dr. Kukovec. minister n. r.. o «l!''čr.em in gospodarskem položaju v naši državi. Ta shoJ, za katerega se ka?.e že sedaj vcIiko zanimanje, je važnega pomena ne le za člane krajevne organizacijo JDS, temveč tu .i za vse osebe naprednega mišljenja, ki se ne dajo preslepiti od črne ali rdeče internacionrle in 7 njo pod eiiirn klobukom igrajoče »tianke. Zveza kulturnih driiitsv Zveza kubnm'h drtišfv v Ljubljani je fm^la v torek dno 7. februarja zvečer v Narodnem domu svoj prvi redni občni zbor. Predsednik g. ravnatelj Jug je podal poročilo o dosedanjem razvoju zveze in njenem poslovanju tcr omenjal težko-če, na katere je zadela zveza pri svojem poecMicm delu. Tajnik g. prof. it Pav-hč je podal podrobno poročilo o duse-dairen. delovanju zveze, njenem namenu in p imenu. Zvezi jc pristopilo dosedaj 158 društev (bralnih, izobraževalnih, čitalnic. učiteljskih, akademskih itd.) kot redni član\ tri so pi isto| iia kot ustanovni člani. Zveza je nakupila v kratki dobi odkar je pridela redno poslovati, 531 novih vezanih knjig, ki jih je p-isodila Ze po večini čitalnicam in bralnim društvom po deželi. Zveza je razpolagala včlanjenim društvom 3 predavatelji iz naj lazličaeiiih »uok. Mnogo društev je pri- redilo predavanja s pomoSjo lastnih predavateljev. Zelo veliko zanimanje se je pokazalo povsod za dramske prireditve. Tudi petje in glasba najde |*)tom dru-Hov. ki so včlanjena v Zvezi, iz latno pomoč in podporo. Preskrbovati se itnn;o v b:xloče še b dj izdatno potrebna godala. note it I. Tudi zvezina članica »Društvo za zgra Ibo društvenih domov« je dosedaj storila že mnogo za pripravo načrtov. Lq?o število društvenih domu v je v zi lavi, nekaj pa jih je v najnovejšem času ie i>od streho. Izdelanih je bilo 1<> načrtov brezplačno. Zveza bo posvečala posebno pažnjo dramskim piireditvatn. 1'ieskrbela bo potrebno število primernih iger. ki jih bodo včlanjena društva imela na ra/palago. Tudi je započeta akcija /a izdelavo diapozitivov, ki bojo društvom dobro služili. Občni zbor je izvolil no- odbor in dolo čil članarino za reiue člane. Vsa društva ki so že včlanjena, se poživljajo, da po-ro6aio Zvezi o svojem delovanju, da bo i imela Zveza pregled in uravnala temu primerno svoje delo v bu.loče. Društva, i ki Me biti deležna koristi Zveze, naj |piijavi'o svoj pristop na naslov: Zveza |kul:urn'h društev. Ljubljana, Narodni lom. I nadstr. Odbor društva »e je sestavil tako-le: r re Is. ravn. A. Jug: tajnik prjf. It. Pavlic; odborniki prof. J. Breznik, F. Zu-panc. Teplv. Bode. glč. Grošl eva. Pregledniki računov dr. 1'. Pestotulk, prof. Jcran, dr. Mule. Kugo Wo!f Dr. Ernst Descev piše, da je rojstni kraj Hugo \\YKa na jugu Štajerske, tam kjer je narod izredno na larjen. Hujo \Volf je večkrat premišljeval o svoji narod-no*trii pripadnosti in dejal, da je morda bJovaiLp«';e narodnosti. Nočem razmotri-vati o njegovi narodnosti, 'e dejstvo hočem podčrtati, da se je Hugo Wolf narodi! in preživel vsa mladostna leta v Slovenjgralcu. Našo zemlje je ljubil ta veliki sl.Ialatclj in to mi je "aio povod, la sem napisal tc v.-£'rcc o velikem mojstru pesmi. flugo \Vc!.'ova iMjer^.a -v! je p-dnn 'rpljenj.1. ki vsebuje r-ido vseh velikih ustvarjajceih mož. V c V"no4ti in osa-mel.jgti je našel zatoč""* prel ironičnim svetom. N.cgovi sodobniki so ga zasra-movali z nerazumevanjem \Vagnerja. O \Volfovi duševni plodovitosti pričajo neJtcvilr.o uglasbene pesmi, velike zborne, komorne in orkestralne skladbe in «p:ra »Conegidor«. Vso tajnost svoje kompozicije je razvid WoI/ v besedah: godba je duša pe«-utve. Za vsa čuvstva je našel godbeni raz. Tež' o bi našel v go Ibeni literaturi riV«, ki bi bcl'S3 čavstveno pojmoval pesnika. Hugo Wolf je bil Inkamaclia 'odbene lirike: on nrm pre Ista vi :a misli pesnika t pravilni luči in čistosti. Godba njegova je zlato odelo za tajinstveno«, ki je de more izražati pesnik. Neki svoji • -ijateljici je pisal \Volf o tem; »Nekaj grozote leži v spojitvi poezije 7. muzil.o — in ta uloga grozote pripada le go-.lbi. Godba se oprijema, bresrčno svoje žrlve n ji izsesa zalnjo kapljico krvi.» Če VVolfnva dela prekladamo, na'dere-v •ipsmi od E chen lcrfa. Kcllerja. Schefflo, viimcrjn, Bvrona, Ileineja, M'"elc'e!-čno želel in ljubil, so ga sprem-Ijale v hladni grob. Lojze Ilerzcg. Domače vesti ♦ Predsednik demokratskega kluba] * VlTlScvi tJSrtSm* Lj ba Davidovi d bo, kakor poročajo.Domzalalh. V Ladstltt lerjcv ■tovar,„ .Um iz Beograda, najpozneje v četrtek za- mkov v Domkih je delavsko včeraj rmstil nos tel io ker je ie znatno dopoldne stopilo v stavko. Delavstvo za ntrmM I htova DOodstotni po višek za nadure m * Iz plenarne seje višjega ?o!skeSa j zvišanje dosedanje mezde za 35 odst. Po- sveta. Včeraj se je vršila pri pokra jiaski upravi v Ljubljani pod predsedstvom gos p. dr. St. Bevka plenarna sc-ja višjega šolskega sveta, na kateri se je vršila dopoldne in popoldne razprava o srednješolskem načrtu. V imo-nu odseka je podal poročilo nadzornik za srednje šole go?p. J. W e s t e r, oddvojeno mišljenje odseka pa jo zastopal nadzornik za srednje šole gosp. dr. Polja 11 ec. Nato se je vršila skoraj peturna debata o najbolj važnem vprašanju, kaka nai bo spodnja srednja šola. Nadzornik W e s t c r je v imenu odseka predlagal, da naj s" erednje šolstvo, kakor je danes, obdrži še naprej ter naj se ta sistem razširi na vso državo. Nasproti temu jiredlogu je nadzornik dr. Polja-n e c j>redlagal. da naj se si>rejmc tozadevno določilo zakonskega načrta, po katerem ie za vso državo uvesti enotno spodnjo srednjo šolo, katere absolventi bodo laliko obiskovali ali višjo gimnazijo, višjo realno gimnazijo, vi?,.,) realko, ali pa strokovno šol?. Poleg šolskih nadzornikov za srednje šolo so se debate udeležili gg. ravnatelja Voglar in dr. Pipenlaclier, šef za socijalno politiko Ribnikar, šef oddol ka za uk in bogočastje dr. Skaberne, kanonik Nadrali, ravnatelj Jelene i prof. dr. Medved. Končno jo bii predlog nadzornika dr. Poljanca sprejet z 10 proti 4 glasovom. Proti so glasovali kanonik Nadrah. gimnazijki kat_-het ilr. Medved, nadzornik Woster i" ravnatelj dr. Pipenbacher. Višji šolski svet se je nadalje izrekel, da nai bi bile srednje šole podrejene oddelku za prosveto pokrajinske uprave, ali t a prosvetni delegaciji ministrstva. Pri podrobni razpravi so bile povečini sprejete poedine točke zakonskega načrta. odnosno spreininjevaliii predlogi odseka. • Imenovan je za voditelja berze rada (delavske posredovalnice) v Beogradu vodja ljubljanske posredovalnice Fran Erjavec. • Prenos telesnih cstan!cov zaslužnega novinarja. Te dni prenesejo iz Arada telesne ostanke urednika Radu-loviča, ki jc med Jrugimi nešteviliiim: narodnimi nmčeniki v tamkajšnjih strahovitih kazematah umrl leta 191(3. Piinda Radulovič je bil urednik sarajevskega »Naroda« in odličen tiacij-i-ralni delavce. Sedaj ga položijo v Mostam v rodbinski grobnici k večnemu počitku. • * Poštni tiradi smejo zopet sprejemati pri vplačilh od strank petdlnar-slte novčancc državne izdaje. S[»rej"-mali pa jih bodo le do 20. junija t. I • Podajanja za mejni promet z Av Sirijo. Prihodnje dni prično v Beogradu pogajanja za ureditev mejnega prometa uied Avstrijo in Jugoslavijo. Avstrijska delegacija, ki jo bo vodil avstrijski poslaniški upravnik v Beogradu, legacijski svetnik Iloffingcr, odpotuje danos dopoldne v to svrho v Beograd. • Čitalnica v G-adcu. Odbor čitalnice v Gradcu sc je konstituiral za 1. 1922. sledeče: predsednik dr. Vekoslav Vrši? odborniki: Mulanovič. Krajnc Seršen, Hmnan, Ferlan. Slavica dr. Vršičeva, Kukman ml. in Baje. • Demokratska zabava v Ptuju. V soboto se je vršil v Ptuju demokratski večer, kakršni naj se priro;ajo p<» sklepu glavnega odbora stranko po vsej državi. Na prireditev je došel tudi poslanec dr. Kukovec, ki je imel govor, v katerem je poudarjal, da zahteva položaj nujno koncentracijo na prodnih sil v Sloveniji. Njegov povoje napravil velik vtis. Nato se jo debatiralo glede koncentracije v področju mariborskega volilnega okrožja. • Smrtna kosa. V'če raj je umrl v Ljub Ijani po kratki bolezni g. Stanko Jenčič. okrajni šolnik. Pokojnik je užival splošne simpatije. Deloval je z nesebično po žrtvovalnostjo zlasti za razvoj športa. Pogicb bo danes ob tričetrt na 10. uro. Ugledni rodbini naše isl oploditvi zo net prperal nazaj. Z-i potrlila. ki jih zlr.j.vo uprave kola jahačev in polob nih društev, odgovarja sclilamo cclo-\tipna uprava (nIbor). Za vsak tak izvor, se mora pre 1 lotiti pofebna prošnja Generalni direkci i ca -ln v Bc^-~adii, kateri je priložiti dotič no p"*n1ila ministrstva za kmetijstvo, ali pa kola jrhačev it i. V prošnji se mo-•a tudi mvcs*i, pri kateri carnairi"! se bo izvršVa i-voz^a in P"i povratku u vozna carinska ekspodicija. KEfANA MEDNARODNA SODIŠČA. Iz BcograU poročajo (ural). Intercscn-i sc opoznrVi. da ima mednarodno so lišče za Nemčijo. Avstrijo in Bolgarijo ra eni ter Jngoslavin na dniop-d lne. R"k zn pri'nvo tožlie pri mešanih so-liščih z.a Nemčijo je sicer že potekel dne nO. oktobra prešlem leta. morejo se pa vseeno še predložiti tož!x\ ako tožnik lo! aže u!emel'eno zakasnitev. Rok za 'ožbe proti državpanom Avstrije poteče Ine SO. aprila, a ra tožbe proti državlja-nom Rclgari e dne 21. maja 1922. Polrobneiša navodila postopanja pri teh so1išč"h »o c.lvavpena v Službenih novinah št. 117. 2P1, 283, iz leta 1921. in št. 17 iz leta 1922. Podrobnejše informacije dobe interesenti pri g. dr. Sufcotiču na. gori označenem kraju in času. kovati in jim priložiti bodisi v originalu ali prepisu račun — fakturo naročenega blaga ter predpisano takso za uverenje. Naj bi stranke vUgale predmetne prošnje, predno pride pošiljatev, oziroma še prej, nego naročijo blago, kajti ministrstvo mora pred izdajo uverenja iskati podatke, ako so dotlčno blago izdeluje v državi in ne sme rešiti prošnje, dokler no dobi teli podatkov. ** Nova pogajanja o Inozemskem posojilu. Kakor poroča zagrebška »Rijcč«. je d jspel v Beograd g. Walson. šef angleške bančne tvrdke Walson & Comp., da začne s pristojnimi oblastmi pogajanja o zunanjem posojilu. Ta tvrdka je sklenila leta 1909 s Črno goro posojilo v znesku 550.000 fuutov po 5 odst. obre-stovanju. Na beograjskem žitnem trllšJu je bilo prodano tekom leta 1921: 1.871.035 kg pšenice, 1.789.595 kg koruze, 202.976 kg ovsa, G9.410 ječmeua in 28.275 kg rži. = Jugoslovanske gospodarske brige. Pod tem naslovom piše graška »Tages-post« o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji in našteva vse našo znane težave 'n težl.oče. K temu pripominja. -polov v Beogradu razpisuje za dan 11. marca ob II. uri dopoldne v pisarni u-pravnika državu h monopolov v Beogra-lu ofeitrlno li.-ita-i o glcle dobave pločevine. pocinjene žice, cina, svinca, sal-mi aka in solno kisline za delavnico za izdelovanje kant za petrolej. Predmetni oglas jo v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani na vpogled. = Državni dolgovi češkoslovaške: Domači dolgovi !).« milijarde Kč. dolgovi Ameriki 92.8 milijonov dolarjev, Angliji 2.1 m lijena funtov (novi kredit v znesku :> nillionnv funtov ni tu vračunan). I tali"! 180 milijonov lir, Franciji 123 m lijo-nov frankov ter kot takso za osvubnjcnjo 750 milijonov zlatih frankov antanti. «= Izgube češkega sladkornega sindikata. Vsle l porasta češkoslovaške krono ima češki sladkorni sindikat velike izgube. tako da je bil prisiljen zahteva,« od članov plrčila. ki znašajo za tvornice sirovega sladkorja 9 K, a za rafinerije 3 K pri metrskem stntu. Doslej se je ol izvoznega sladkorja izvorilo okoli 1.85 mipjonov stotov. a ostane za izvoz šs 1.2 milijona, p-i čem tir p:eds'.oji:o vsled porasta češkoslovaške krone velike izgube. = Italija poravnava vojne dolgove. Po uradnem poročilu irr.lranske vlade je Italija poravnala vse v Nizozemski za časa vojne najeta posojila. = Na r.iilans! cm velcsijmn ki se vrši o l dne 12. do 27. aprila 1922. bo sodelovala, kakor poročajo, tudi Češkoslovaška. = Crezposclncst v Nemčiji. Koncem lecombra 1921 je bilo v Nemčiji 154X03 lelavcev brez posla. = Kurz zlrtcga rublja v Rus"ji. Po po--cčdu iz Moskve /naša ol dno 1. februarja kurz zlatega rublja 150.000 sovjetskih •-ubl cv. Borza Zagreb, devize: Berlin 149 — 151, Bukarešta 210. Milan 1120 — 1135, Lr.n-lon '31 I — 13H, Pariz 2570 — 2577, Praga 570 — 577. Švica 59110 — 59*0. Dunaj 3.70 — 8.85. Budimpešta 47 — 17 in pol. Nevvvork ček 300 — 801. valu-t e: dolarji 299 in pol — 800 in pol. avstrijske krone 4 — 4.50. franki 2525 — 2550. napoleon lori 1100, maike 152 — 100. leji 230 - 235. Banka za P.imorje 700 — 775. Trgovinska banka 285 — 2S5. Centralna banka 3?0 — 390. Mrv. eskomptna banka 780 — 790 Gospodarska banka 86 — 87. Hipotekama banka 580 — 585. Jadranska banka 1100 — 1150. Jugoslovetiska banka 492 — 498. ljubljanska kreditna banka 910 — 925. Obrtna banka 020 — G50. Sla venska banka 505 — 515. Ileč.ka ptič! a ti.aiika 4"0 — 455. Union banka 2700 — 2800. Curih, devize: Berlin 2.52. Netvvork 511, London 22.18. Pariz 43.20._ Milan 2-l.i0. Praga 9.02. Budimpešta 0.77. Zagreb 1.C5. Varšava 0.10, Dunaj 0.17. av-strijake žigosane krone 0.08. Berlin, devize: Rim 954 — 950. London 875.10 — 870.90. Newyork 20.179 — jOS.M. Pariz 1099 25 — 1702.75. Švica 391355 — 3951.15. Dunaj «5.78 — f>-82, Pratra 379.00 — 880.10. Ru lin,pošta 30.93 — 31.04. Zagreb 05. Sofija 13&85—133.05. Pridobivajte Jutru' novih naročniKov! CLAiree PAWRfcT?Es §8 Morski ropar (Le Flibustier des Mers.) (Konec). Krvnikovi hlapci sc umaknejo. Tomaž uljudno pozdravi. Ves bled razburjenja, prime gospod de Cussi za negovi zvezani roki in mu pravi, ter se pri tem jedva vzdržuje: «Oh, zakaj mi niste takrat verjeli, ko sem Vam pravil...» Tomaž, stokrat mirnejši ko dobri camestnik. mu odgovori: «Ko ste mi takrat pravili, da riski-ram svojo glavo? Pa neka bude! Ni ireba, da se Vam smilim. Očividno aisem bil rojen, da bi utonil. Nisem Vam zato manj hvaležen, smete mi verjeti!* Kaplan se sedaj približa in pomoli obsojencu bakreno razpelo. »Poljubi jc, sinko moj, in predaj se njegovi milosti. Odpustil ti bo, kakor si ti odpustil svojim sovražnikom.* «Tz vsega srca, da!» odgovor! Tomaž in gleda v namestnika. »Celo kralju odpuščam, dasi me je ogoljufal . . .* Krvniku se zdi, da traja razgovor že predolgo. Zato zakašlja. Tomaž razume in pravi: «Zdrav-stvujte, gospoda moja!» Toda gospod de Cussi iznova prime njegovo roko: »Bog varuj,* pravi In solze ga ob-lijcjo, »meni jc ta ura stokrat hujša ko vam žalostna... Kapitan Jagnje, povejte mi, ali imate pred smrtjo šc eno željo, karkršnokoli?... Kakor sem Cussi. desnico dam zato, da Vam jo izpolnim!* Tomaž ga pogleda in pravi počasi: »Da*, zamrmra, »eno željo bi žc še imel...» Toda potem zamišljeno zmaje z glavo. »Kakšna pa je?* vpraša Cussi. «Njo... naj še enkrat vidim!* zašepeta Tomaž. ____zašepeta tako tiho, da Cussi Izprva nI prav verjel svojim ušesom. •Torej kaj?* vpraša še enkrat »Njo bi rad videl*, zaprosi Tomaž še enkrat skoraj ponižno. «Njo, Ju-ano, prijateljico svojo, inaler svojega deteta...» V ujetništvu je bil namreč izvedel o njeni nosečnosti. »Pri mojam Zvcličarju!* vzklikne namestnik. »Drugega nič?* Njena ječa ic iedva petsto korakov od tod!* Ročno izda svoja povelja. Praporščak in dva vojaka takoj odhitita po Juano. Krvnik nekaj zamrmra zaradi te zakasnitve. Tomaž ga razume in mu hoče skrajšati čas, tako se mu jc ogrelo srce pri sami misli, da bo 5c to uro videl njo, njo, s katero bi bil sicer praznoval svidenje šele na sod-nji dan. Zato sc sedaj zopet obrne h krvniku in mu pravi, naj Ic kar pri-premi vse potrebno, da bo vsaj pozneje trajalo manj časa. »Na ta način*, pravi in se veselo smeji, kakor da sc šali na najprijazn:jši način tega sveta, »na ta način vam pojde delo pornefe boTJ ročno IzpoJ rele, samo da poprej pet- aH šestkrat objamem svojo lepotico, ki jo sedaj pričakujem. Ne bojte se, da bo trajalo predolgo, čim se prične solziti, jo pošljem od tod!* In nato sam zahteva, da mu položc vrv okrog vratu in da naslonijo lcst-vo ob ograjo, da bo pri rokL Nato obstoji in čaka. Toda kmalu pobledi vkljub svojemu čudovitemu dosedanjemu pogumu. Praporščak in oba vojaka se vračata, brez Juane. •Kaj se je zgodilo!* vpraša Tomaž Jagnje ali skoraj krikne, pri tem pa stopi za dolg korak proti praporščaku. Praporščak se odkrije, kajti obso-jenčev obraz sije v strašnem veličanstvu. »Ona gospa,* jcclja, »ni hotela priti. Rekla je .. .* In sapa mu zastane. Tomaž pa ponovi z glasom, ki še bolj izraža grozen strah, ko njegov cbraz: •Rekla Je?» •Rekla je: Sporočite mn, da ml ns pride niti na misel. Zadnjič naj bi se bil boril kot mož, pa bi sedaj ne umiral kot pes.* Brez besede se umakne Tomaž do lestve. Krvnik namigne hlapcem. Počasi, izmcnjajc, navijajo vrv okrog vintlje. Tomaž trikrat požre slino, potem pa zopet zašepeta skoraj proseče: »Ali ni rekla nič drugega, prav nič?* »Pač,* pravi praporščak in vrti svoj klobuček s prsti, «pač, rekla jc tudi še .. .* »Kaj? Kaj?* •Rekla je, da vi niste oče deteta.* Brez krika se Tomaž naenkrat skloni ter omahne naprej, kakor žival, ki je sprejela smrtni sunek. Ta hip pa se zopet strmo zravna, z rameni dvigne lestvico, se obrne, stopi tri kline navzgor in... skoči v prazno. Navita in napeta vrv mu vrat gladko prelomi. Razne vesti ANGLEŠKE SKRBI. London, 6. februarja. (Izv.) V nedeljo je izjavil lord Birkenhcad v nekem svojem pjlitičnem govoru, tla preti Angliji velika nevarnost v Intliji in v Egiptu. »Ni izključeno*, je dejal Birkenhead, »da bomo morali v teh dveh deželah s silo poizkusiti vzdržati vezi, s katerimi sta bili deželi doslej zvezani z angleškim imperijem*. Indijski mehardža Sanlar Jogen-dra Singb piše v »Dailv Mailu», da so vsi dobromisleči Indijci prepričani, da je pomirjenje Indije odvisno od vzpostavitve zdravih mednarodnih odnošajev in od o-ječenja zve-e med Anglijo in Indijo. Anglija naj bi ustvarila primeren socialen in gospodarski program, da bi se izkoristilo bogastvo dežele v korist prebivalstvu, pa bi bilo indijsko vprašanje rešeno. --- VPRAŠANJE MADŽARSKE DEMO-BILIZACIJE. Endtapešta, C. februarja. (Izv.) Na današnji seji parlamenta je ministrski predsednik Be'h!en ime! daljši govor o vprašanj madžarske d (»mobilizacije, v katerem pravi, da so bi!e madžarske prošnje pri veliki in mali antanti, da bi odstopila od zahteve po izvršitvi tozadevne točke trianonske mirovne pogodbe, popolnoma brezuspešno. Nemogoče jc, da bi se Madžarska mogla zadovoljiti samo s 35.000 mož najemniške armade, dočim sosedje se niso demobilizirali. PADEC TUJIH VALUT NA DUNAJU. Dunaj, 6- februarja. (Izv.) Vsled čeprav še ncpotrjeni'i vesti, da dobi Avstrija posojilo v Ang'iji. je danes v prometu od banke do banke k«rz tujih valut zelo padeL Zabave S. K. »HERMES. V SPODNJI ŠIŠKI tma svoj družabni večer dne II. t. m. ob osmih zvečer v salonu prt g. Stepicu v Spodnji Šiški. Spored: Igra »Trije tički». Žive slike iz športnega življenja, komičvi nastopi itd. Pridite vsi, ki čutite z nami! Odbor. Darovi • Za vdovo in otroke narodnega muče-«!ka kovača Ivana Kromarja so poslali sledeči gg. in društva: Jugoslovanski Sokolski Savoz 4000 K. Sokol Brežice, ženski odsek 1050 K, Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani 4000 K, Sokol Trbovlje 1404 K, Brišnik Cilka. Ljubljana cabrala 13.185 K, uradništvo Jadranske tanke v Ljubljani 1000 K, Gorazd Fran. Lubljana 1000 K. Kvartet »Primorje», Ljubljana, na zletu v Črnomlju 1207 K. Stolno društvo Menza, Zagreb 1020 K, Kreditna banka, L"ub!jana 1000 K, Sokol, Železniki 700 K, SmUjanič Nikola. Jia&roviSi 1074 K. Bazilij Jeras, geome-tor SO K. A. Vode, nadučitelj, Rulnik 20 K, Stupar Valerija, Metlika 00 K, Miškovič Andrija, Zagreb 100 K. Horvat Ignac, Jesenice 40 K, Tilka dr. Češarko-ra- Mokronog 40 K, ttobrman Viktor, Ljubljana nabral 4C0 K, Kravos Ivan, >I.iribor 200 K. Matko, Novo mesto na bral 240 K, Dr. Leskovac, D. Lendava 100 K, Hrašovec Alojzij, poruč., Gospič ŠOK. Bsrnot Vinko. Ormož, naliral 132K. Sokol, Toplice 500 K, Bernot Vinko, Ormož 80 K, Dr. Šlajmar, Ljubljana 100 K, Sokol, Gradae 415 K, Mudrovič Ivan. Novi Vinodol 100 K. Neimenovani. Ljutomer 200 K, Tomšič Mirko, Trebnje 40 K. Kr.be Gustav. L'ubljana 40 K. Ploj Oto, Maribor 400 K. \Veiss Janko, Črnomelj, nabral 1C0 K, Davidovič Sv., Za-ireb 100 K. Neimenovani »Slov. Narod» <90 K, Vurdclja Ivan. Zagreb C00 K. Trgovske;* pomočnika 'žt le/.ninarja). po relmie tvrd-ka 1'iutcr & l.enanl, želuzuina. Maribor. 302 Trgovskega sotrudnlka starejšo moč, za vodstvo večje trgovine z mešanim b'agom dovelj izvužbanega samo prvovrstno moč, spiejmn tvrdka Nori). Zanier & s n Sv. Peter v Saviuski doini. 284 Knjigovodja, Slfi ki opravlia tudi blagainiške posle samostojna moč, zmo-'cn liilaučn k, sj išče za ta koj nji nastop v večjem industrijskem podjetju v Lin -lja.iii. Ponudlie pod »Bilanc uik» m upravo »Jntra*. Notarskega kandidata, odroma izvežbanega soliei t terja ter stcno;:rafin.;o in stiojcpisko spretne takoj Auton Koder, kr notar v Murski Soboti. 321 Prodajalka za mešano trgovino v Ljub-liani se išče. Ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 25/a. Sva potnika išče večja kemična tovarna na Štajerskem proti provuiji • u sicer za K«roš»o, Š'aj r- sko in Kranisko Ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 27/a. Knjigovodjo, prvovrstno moč, išče neka tukajšnja veva speccrijs^a trgovina. 1 ouuiibe na upravo •Jutra* pod št. 26/a. Sva štedilnika, dobro obran ena. kukor tmli več sobnih peči jo naprodij. Ogleda in vpra;a se: Sitno. Gregorčičeva ulica štev. It I pri g IIuss. 30i Klavir, 303 dobro ohranjen, se telo po erui proda. Naslov v uprav uištvu »Jutri« pod štev. 4it. Proda st: ilu Brockhaueov leksikon io že ■ezna otroška postelja. Naslov t upravi »Jutra*. Srnjak, 317 tri leta star, od mladega udomaama in pritkim v Mostah. St i nova nje ta lepo in »uho. na rainolaco lep vrt Ugodno za I ub.telje narave. Več v trgov.ni Fon, Stari trg ti. 250 Zamenja s* stanovanj« '.račno, svetlo, t električno lučjo, na eesm, oiistojrcc u dvt-h sob in kuhinje, t dvema ali tremi sobami in kuldujo. če mogoče f sredini mesta istotam se sprejme več gospodov sli gospodičen na domačo meičansko brano. Naslov po.e iz prijaznosti upiava »Jutra., Prešernova ulica 54. 21/a Krasna vila 219 ' obsežnim angleškim parkom w idilično lepem vlovenskem trgu, ob žele/ni ki postaji, nova mo.lema zgradba, je uaprodaj. Interesenti naj pošljejo svoje nas ove na upravu »Jutra* pod »Prilika*. Hattur Potnik, 318 ki potnje v kratkem po Hrvatski in Srbiji, previame še zastopstvo kake eks .ortne tvrdke pod ugodnimi pogoji Ponudbe na upravo »Jutra* pod «Potnik*. Odgovorni urednik V i t. F. J s 1 e n c. Lastnik in izdajati lj Konzorcij »Jutra Ia kislo zelje' na vagone, dobavlja najceneje Alarar Sc wartz, Suhotica, Scotns Viator ni3 -s-o sev. zap. n 50 hnnaj . . 7. 769 5 — 100 n — j Praga . . 7. — — — — | Inomost. . i 7. 7706 -110 capad oblačno ■— POJASNILA K POROČILOM. Naša vremenska opazovalnica priob-čuje sedaj poročila, ki se ne nanašajo le na Ljubljano, marveč na nekoliko širše ozemlje. Znano jc, da moremo na vreme prihodnjega dne sklepati lo, ako imamo pred seboj vremen, poročila no le s svojega ojazovališča. temveč za čim večje število krajev naše bližnje in daljnje okolice. Velike, moderne vremenske opazovalnice sprejemajo vsak dan brzojavna poročila iz vseh glavnih meteoroloških postaj cele Evrope in na podlagi t oh izdajajo notem dnevne vremenske karte, ki kažejo vremensko stanje ob 7. uri zjutraj. S pomočjo take karte je mogoče precej zanesljivo sklepati ra vreme prihodnjega dne ali prihodnjih dni. Poudariti j<« treba pri tem, da znanstvena vremenska napoved nikdar ne more segati dalje kot za najbližje ur.-, v najboljšem slučaju za nekaj dni. Občinstvo navadno pričakuje proroko-vanj za daljšo dobo. toda teh prava meteorologija nc more dati. More le na podlagi poročil široke opazovalne mreže podati tn-nutno sliko j>oloža;a in [»staviti prognozo za prihodnjih štiriindvajset dni. Da bi mogli v naznačenem zmislu s primernim sodelovanjem ojiazovati vremenske pojave okrog nas, bi bilo potrebno, da bi dobili točno poročila z zadostnega števila opazovalnic. Potom časopisja je to seveda nemogoče: celo v velikih centralah ne gre in ♦udi tam so karte za širše občinstvo po-rahljive le po izredni poti. j>otom ol>-iave v priv.-itnih ali javnfh lokalih. Ča- sopisje more podati poročila šele 12 aH celo 24 ur po trenutku njih veljavnosti, torej takrat, ko se skoro že sestavlja — nova karta, nova slika. Časopisno poročanje nas torej samo še [*> uči, kakšno je bilo vmne in pod vplivom kakega vremenskega položaja, vrednost prognoze pa 6e zmanjša na minimum. S temi pripombami je vzeti tudi naše vremensko {»oročilo, ki prinala o vseh vnanjih, to je iz veni ju bi Janezkih postajah, podatke o stanju pred okroglo 24 urami. Naj opozorimo pri tem na nekatere važnejše stvari. Višina zračnega tlaka v Ljubljani na oni in v vnanjih postajah na drugi strani kaže medsebojno veliko diferenco. Razlika je v tem. 'ia se objavlja gl^le Ljubljane resnično stanje barometra, glede ostalih postaj pa stanje barometra, preračunano ra morsko gladino. Kajti le na ta način je mogoče primerjati zračni tlak mr-d različno višino ležečimi kraji. Glede preračunanja se je treba ravnati rn pravilu, da je zračni »lak, čim višin gremo, tem manjši, in siccr se zmanji^t na vsakih 10 m za nekaj manj kot e« milimeter. OI Trsta do Ljubljano,, ki leži 300 m nad morjem, je razlika a okrog 26 mm. Izmed vnanjih postaj sta za sklop;--nje na bodoče vreme | vreme; zato žal. da nam naša opazovalnica teh poroči! ne more oskrbrti. Sktadl&fta: 3alkan, d. d.. Dunajska c 33: fd.p.] Špedicija: ialkan. d. d„ Dunajska e. 33. fd p.| Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni tra 15 Jerenda Fran, kontekcija, mauutak tnra na debelo, najnižje ceue, Emou ska cesta 8. J. Kostevc, mauufaktorua trgovina, Sv. Petra cesta. A. Zibert, Prešernova ulica, priporoč > svojo vel ko zalogo čevlja'. I. Fon. specerijska in delikatesna trgovina, Stari trg 6. Matej Orehek, modna trgovina in zaloga čevljev. Kolodvorska nI. 36. Mehanična delavnica« |d. p., dar Franc, Cank. nabr. 5 Tel 407 Putkarji: Kaiser F K., Selenbnrgora nI. 6. Pisalni etrojl i I i P-' Bar Franc, C«nk. nabr. 5 Tel. 407 Razmnoževalni aparati i 'i p.t Bar Franc, Cank. nabr. 5 Tel 407. M. Schubert, Kongresni tre. Modistka Iva Siler. Kongresni trg 6. Kleparstvo: T. Korn. Poljanska cesta 8 Seliškar Ivan, nrar, Ljubljana, Rožna dolina 10 Vsako popraTilo izv irnem točno in ceno. Brusovmca: Vekoslav Vanino, Stari tre. Ure, zlatnina in sre.rnina, Ivan Pakiž, Stari trg 20. Obleka, pt-nlo, različna drobaar^ Fran Kraikovife, S.an trg št 22 Nizke cene. Modna trgovina Peter Sterk, titan trg 18. Nizke cene. Trgovina z mešanim blagom J. Lončar. St. Petra cesta 36. F. Fajdiga »in, zaloga pohištva, Ljubljana, St. Petra cesta štev. V Ustanovi ena L 187». A. FuchS, trgovina z zlatnino, srebr. nino. urami itd. Selenburgova ultcn Plačila zmožna tvrdka kupi bukovo oglje v večjih količinah. ionov meči, v velikih kosih, brez drobiža, suhe, z vilam naložene, franko vagon Postojna ali Podbrdo. Ponudba naj se stavijo dr. Otonu Vallentschasf«, odvetniku v Ljubljani, Šubičeva ulica št 10._s2i itisaila Delniška tiskarna, d. d. t Liuhliani