n
šti.
7.M-.   L>M<
//
&Lj7
V Gorici, v sredo 14. januarja 1914.
Tečaj XLIV.
m%
Iskala dfakrat na teden, in sicer t torek in goloto ob 4
uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stave jv» leto   K W— -. Vi leta    ...   »   »•— V4    „      .   .    .   „  2-50 Posamične številke stanejo     .  .    ,. J vin.
Na naroČila bres doposlane_ naročnine se ne oslramo.
relefon št. 88.
vVbq za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
se nahaja v Gosposki ulici Si v I. nadstr. na levo
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici §t. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo
~   poski ulici št. 7 lOTO   v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglas! In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Koliko misli ob novemletu! Koliko razmotrivanj, zaključkov! Koliko pogledov nazaj v preteklo leto, koliko ugibanj za bodočnost! . . . . Ostanimo na domačih tleh spregovorimo par besed ob novem letu! Veselje in upanje nas navdaja in delo vidimo pred seboj, delo za-početo, delo, katero treba začeti. Kdor stopi v stik z ljudstvom, vidi, koliko je dela na vseh koncih in krajih. In delo rodi delo. Začeli smo delati, ne s frazerskim deklamovan-jem, s praznimi obljubami, s sladkim vabljenjem na našo stran, marveč poglobili smo se v obstoječe razmere, jih prernotrili in pričeli delati sredi ljudstva.
Ni lahko tako delo. Po neuspehih, katastrofah, izraste nezaupanje in to se razplodi in zaraste v ljudstvu, da se ne zaupa več niti naj-poštenejšemu narodnemu delavcu. Ali prebili smo prve hude čase, šla je čez zapreke dobra misel nove politične organizacije, polena, vržena jej v pohodu v sredo ljudstva pod noge, smo potisnili na stran, merili smo se z močnim nasprotnikom in boj je odločil častno za nas. Takrat je bil še kdo v deželi, ki je rekel: „sedaj bo pa po starem, sedaj neha hitro obljubljeno delo za ljudstvo; po volitvah neha vse, tak je običaj na Goriškem." Varal se je, ni bilo tako. Nova politična organizacija se je lotila po prvih velikih uspehih intenzivnega, podrobnega dela za ljudstvo. Ni ostalo tako, kakor prej, da so stranke delovale samo ob volitvah, drugače pa počivale, marveč uspehi so odprli široko pot delovanja med ljudstvom in po tej hodimo in korakamo od vasi do vasi, videč v stalnem stiku z ljudstvom prospe-vanje svoje politične organizacije v dobrobit našega ljudstva. Veseli smo prijaznega sprejema in naraščujočega zanimanja, ne oplaši nas drugje hladnost in nezaupanje. Mi vidimo delo pred seboj, mi smo se lotili vsestranskega dela za goriške Slovence in v dobrem delu vidimo uspehe, kateri potegnejo v naš tabor tega in onega, ki nas sedaj gleda še po strani.
Položaj v deželi je tak, da feba še obilo truda, da prodremo na celi črti. Potrebujemo dobrih narodnih delavcev v središču in na deželi. Mladino treba pritegniti in vzgojiti jo; v njej tiči najboljši temelj' za bodočnost naše organizacije. V politični šoli naj se uči in vežba naša mladina. Politična šola v Dutovljah na Krasu po božičnih praznikih je zaključila lepo lansko naše delovanje. Koliko je bilo zanimanja, s kako pozornostjo so poslušali Kraševci predavanja in podučevanja! In v kako
ilikem številu  vse  tri dni!  Uspeh ! politične šole nam  veli:  naprej! v   Dutovljah  so  rekli  fantje   in možje iz raznih kraških krajev: tudi , v tem delu Krasa treba politične šo- j le. Da, potrebna je na Krasu, v Vipavski  dolini,  v   Goriški   okolici,   v j Gorah. Naši  novostrujarski  nasprotniki sledijo našemu delu in se trudijo s podvojeno močjo, pridržati  si svoje pozicije in pridobiti nove.  Po- j znamo to delo; zato pa še pogum-nejše v prizadete kraje!
Leto 1913. je na  Goriškem  izvršilo preobrat, oddahnilo se je ljud- : stvo, ker je padla z njega mora,  ki ; ga je tlačila in dušila. Hud je bil boj ali velik uspeh; kranjski klerikalizem je z lanskimi volitvami  hotel  zajeti slovensko goriško deželo, pa smo ga pahnili  nazaj   čez   Hubelj.   Dosti   je bilo   bratomornega   klanja  —   naše ljudstvo si želi občekulturnega,   go- ' spodarskega, narodnoobrarnbnega dela. To se pa blesti z zastave Slovenskega   političnega   društva.   Goriški Slovenci! Pod to zastavo združeni v boj za naše pravice  in i naš napredek!
Noše železnice in slovenščino.
Nedavno izdani uradni list c. kr. drž. žel. ravnateljstva v Trstu razglaša nekatere naredbe c. kr. žel. ministerstva. Med drugim se priporoča, da se napravijo v boljše ori-jentacijo občinstva na železniških sprejemnih poslopjih kolikor mogoče dobro vidljivi in čitljivi
postajni napisi
in v kolikor mogoče v velikem številu, isto-tako tudi na peronskih svetilkah, klopeh na peronu i. t. d.
Ker ni izključeno, da dobi tem povodom tudi goriška postaja napise, opozarjamo tržaško ravnateljstvo na vihar, ki je že enkrat izbruhnil zaradi postajnih napisov v Gorici, ker se ni upoštevalo narodnostnih razmer.
Na postajah na Gorenjskem so bili — zdi se nam, so še sedaj ponekod — dvoje-: žični napisi tako razvrščeni, da je bil ta slo-vensko-nemški, drugi nemško-slovenski i. t. d. -- Mi stojimo na stališču: na postaje v slovenskih krajih napise v slovenskem jeziku, v narodno mešanih krajih povečini: ali slovensko - nemški ali nemško - slovenski napisi.
Notranji uradni jezik železnic je nemški, a da bi morali biti zaradi tega napisi na postajah na prvem mestu nemški, ne uvi-devarno. Kaj bi naj pač imeli napisi zunaj na pročelju postaj opraviti z notranjim uradnim jezikom!
Vzroke, zakaj se naše ljudstvo toliko zanima za napise na postajah, bi bilo nepotrebno razkladati, ker leže na dlani.
Slično kar smo povedali glede napisov, velja tudi za najrazličnejše
objave, tarife, razglase, vozne rede
i. t. d., ki so razobešeni na peronih, v vesti-bulih in čakalnicah ter pri blagajnah,
Izgovor na večje stroške pri tisku ne drži, če se gre zato, zadovoljiti ljudstvo in ustreči upravičeni njegovi želji — sicer pa bi
bilo večjih stroškov komaj par kronic, ki pri takem ogromnem podjetju, kakor so železnice, ne prideio v poštev.
Za ozkotirno železnico Trst-Poreč se izdajajo razni lepaki na prvem mestu z laškim besedilom in zaradi tega se še kolesa niso nikdar ustavila in tudi notranji uradni jezik še ni trpel nobene škode. Kar si lahko privošči progica Trst-Poreč, bi lahko uprava c. kr. drž. železnic privoščila tudi drugim progam in zgodilo bi se — morebiti prvič — da bi se v Slovencu vzbudil sum o pravičnosti naših upravnih oblasti.
Kartonski vozni listi
se izdajajo na postajah v področju c. kr. drž. žel. ravnateljstva v Trstu do drugih postaj istega ravnateljstva z dvo- ali trojezičnim besedilom, nasprotno pa do postaj beljaškega ravnateljstva le tedaj dvojezični, če ima do-tična postaja na pročelju dvojezični napis. Na ta način se Slovenec ne more peljati v Celovec ali Beljak, ampak le še na »Klagenfurt« in »Villach« in na ta način nastane na voznih listkih strašna birokratska godlja kakor:
»Plava-Plave — Klagenfurt Hauptbhf. -- iiber Rosenbach — čez Pod Rožčico — 3. Pers. Zug — osebni vlak« — ali pa tak-le nestvor: »Dobrawa- Dobrava« — Wien Westbanhof« i. t. d.
Ljubi moj Torninec! Ko se hočeš peljati v Beljak ali Celovec, nič se ne čudi če te odpravijo v »Villach« ali »Klagenfurt«. Na Beljak se je zrušil Dobrač, Celovec pa je požrl strašni lintver___  In ti moj  Krašovec!
—  Če bi se ti zazdelo kedaj pogledati tisto slavno bojišče, kjer je tak6 pošteno slovensko obdeloval naš vrli Martin Krpan napihnjenega Brdavza, kar na svojo kobilico se skobacaj, pa jo krevsljaj lepo po domače naprej
—  prej boš priromal s svojo zvesto kobilico na Dunaj, kakor z železnico, kajti vedi: Z   železnico   sploh   ne   prideš  na   Dunaj —
---------------------»Če se hočeš nach Wien«
voziti.   Moraš   zunaj   »trebuh   pustiti!«
(Pride še.)
Proračun goriškega mesta.
IV. Šolstvo. (Dalje.)
Za v i š j o realko ima mesto v proračunu vsoto 14030 K. Dosti stane mesto c. k. nemška višja realka ali poslopje, je tako, daje zadnji čas, da se spravi učence ven in jih preseli v kako zdravejše poslopje, da ne bodo podlegli jetiki; kakor se godi sedaj zbog slabega nezdravega poslopja. O tem se je že dosti debatiralo in laški krogi so istotako prepričani o taki potrebi kakor slovenski in šolska oblast je tudi takega mnenja, toda ne.stori se nič in tako gredo tisočaki in tisočaki leto za letom za nemško realko v starem nezdravem poslopju.
7.i.   rikreatorije   imamo v proračunu 8136   K,   za   učence   obrtnih   strok   2000 K podpore, za žensko  obrtno šolo Frinta podpore  4100 K,   za  trgovsko   šolo   5800   K. Trgovska   šola !   Kako   zvit  boj   je   bil   od strani   Lahov za trgovsko  šolo  v  deželnem zboru in i?;ven njega. Slednjič so, nemalo po krivdi nekaterih Slovencev, dosegli Lahi, kar so hoteli; to je čisto laško trgovsko šolo, za katero tudi   ml  Sloveno  v nemali meri ; prispevamo, ne da bi imeli od  nje kakega | ha.ska;   ne haska — ampak  veliko  Škodo imamo od te šole! Prispevamo pa v vzdrževanje i te šole potom deželne podpore, potom pod-\ pore   od  strani  trgovsko-obrtne zbornice in i potom podpore goriškega magistrata.  Da,  v
pretežni meri naš denar je obsežen v pod- , pori laški trgovski šoli. Kdo pa redi in' vzdržuje goriško mesto, če  ne Slovenci!
Saj je to priznal pred kratkem celo ultra-laški listič »Carriere«.
Ko se je snovala laška trgovska šola za Gorico so imeli Lahi pred očmi potrebo trgovske izobrazbe. Kdor se posveti trgovini, mora biti pismeno izobražen, mora imeti upogled v trgovino in sploh mora znati voditi knjige, korespondenco, mora biti podu-čen o kreditnih, meničnih poslih, skratka: vse za trgovino potrebno mora znati, potem more biti kedaj dober trgovec. In želeli so vzgojiti si pomočnike in trgovce, komptoariste, ki bodo nadkriljevali naše. Lahi dobro čutijo naraščanje slovenske trgovine in obrti v Goriškem mestu ; zato so jej hoteli zadati udarec prav z otvoritvijo laške trgovske šoje; in Slovenec naj bo diletant, Lah izvežban trgovec. V trgovini in obrtih imamo mi sicer dosti dobrih moči, tudi se skrbi za poduk vajencev, ali kaj je vse to proti trgovski šoli! Slovensko trgovsko šolo potrebujemo, živo jo potrebujemo v Gorici v prospeh in promet naše trgovine in obrti. Opeharjeni smo bili z laško trgovsko šolo, ali to ne sme ustaviti našega prizadevanja v dosego slovenske trgovske šole. Pomagati bi moralo v to smer krepko . . . slovensko in trgovsko obrtno društvo Ali kje je?
Za sloveči, »Convitto Friulano« je v pro? računu 3535 K. Konvikti, rikreatorije. To so sicer same na sebi lepe reči, ali gospodujoča laška stranka se je spravila na to polje šele, ko je videla, kaj dejajo laški klerikalci, kako znajo k sebi privabiti mladino, kateri utegne postati njihov glavni steber v masi, pa bi morala biti pravzaprav opora gospodujoče liberalne stranke. Računali so in mislili in sklenili: postaviti se proti klerikalcem z orožjem! In tako imamo nove velike izdatke, ki naj pomagajo laški liberalni stranki, da se bo držala pokoncu. In pomagamo naj slovenske otroke metati v laško žrelo. Mi pa nismo za to, da bi se ta stranka držala po koncu, mi smo zapisali na svojo zastavo boj tej stranki, mi se borimo proti tej stranki in jo hočemo spraviti ob moč, ker dela goriškemu mestu in celi deželi le Škodo. Zato pa zahtevamo, da oblast, stoječa nad oblastnim magistratom in občinskim svetom, natančno pregleda proračun in Črta iz njega vse nepotrebne postavke.
Za laško univerzo v Trstu .je v proračunu postavka 2000 K. Za bahavost velike gospode sicer majhna svota ali gledč na mizerne mestne finance tako velika, da jo je treba črtati iz proračuna. Mi protestiramo proti tej postavki in nas slovenske davkoplačevalce v goriškem m<?stu ni volja prispevati za laško univerzo v Trstu. Zahtevamo pa ob tej priliki ponovno, da se da nam najprvo, kar nam gre na šolskem polju v goriškem mestu. In potem, če bo kaj preostajaio, bomo delili: Toliko za laško, toliko za slovensko univerzo v Trstu.
Zanimiva točka v postavki »Šolstvo« je tudi 3500 K za šolske knjige revnim učencem. Med temi revnimi učenci so le pre-retko . . . slovenski otroci. Knjige jim obljubljajo in tudi dajo jih jim, in obleke jim obljubjajp, podpore, samo da dajo slovenskega otroka v laške kremplje.
Glasbena šola in b a n d a se nahajata tudi pod zaglavjem »Šolstvo.« V proračunu je za to šolo 24918 K (2400 K vodji, 1200 K dva učitelja, za note, popravo instrumentov okolo 2100 K, za koncerte 1000). Pri taki denarni  mizeriji godbo z 24918K na leto!!!
Šolstvo izkazuje na koncu proračunjeno svoto 277.083 K. In kaj imamo mi  Slovenci
od tega?-. Plačujemo in plačujemo, uživajo pa Lahi! Številke nas kličejo glasno na naj-ostrejši boj za pravice Slovencev v goriškem mestu.
Političen pregled.
Parlament.   Srečno je ušel naš  parla- ; ment § 14. in protiustavnosti ali vsi avstrijski ! .iarodi se presneto malo zmenijo  za   to,  da : jim je bila rešena ustava. Dobro pač  znajo, ali ustavnost, ali protiustavnost, davki in mi- ; zerija bo ista. Še zadnji   dan  so  napovedo- ! vali ljudje konec parlamenta,  pa v zadnjem • hipu je zmešetarila vlada pri Rusinih  konec j obstrukcije in tako omogočila seje. Ko se je na    koncu   še   poslanska   zbornica   udala gospodski, je bilo vse rešeno   in  Sturgh se je mogel-oddahniti in iz srca želeti ubogljivim poslancem  srečno novo leto.   Mali finančni i načrt  je torej  rešen  in  s  tem   se izpolni tudi upravičena zahteva uradnikov, službena i pragmatika. Da jim pa ne  izostanejo  razo- j čaranja, zato   bo pa že še poskrbela naša | nemška vlada.                                                  i
Poslanska zbornica je zopet klicana j na delo. Ko škonča svoje nujno delo, pri- j dejo najbrže še v tem mesecu na vrsto deželni j zbori, med njimi tudi naš goriški.                j
Srbsko Grška meja je določena in j je s tem odstranjeno vse, kar bi oviralo pri- j jateljske odnošaje med Srbsko in Grško, j V vseh spornih točkah so odnehali na vsaki j strani in tako je mogel izreči grški mi- ! nistrski. predsednik načelniku srbske mejne j komisije svojo zahvalo.                                    ¦
Bolgarsko sobranje. Otvoritvena seja j je potekla zelo burno, Ko je stopil kralj • Ferdinand v dvorano, so zagnali socialisti in j in agrarci velikanski krik in zahtevali, da i gre Ferdinand iz sobranja. Šum je bil tako j silen, da ni mogel kralj prebrati prestolnega j govora, dokler niso zapustili socialisti dvo- ' rane. Ko je kralj prebral svoj govor je za- i vladala v dvorani tišina, ki je pač jasno povedala, da je Ferdinand doigral. Za pred- i sednika sobranja je bil izvoljen poslanec Vačov.
Princ Wied najbrže ne bo nikoli knez ali kralj Albanije. Albanski kolovodje ga ne marajo, marveč hočejo imeti kneza moha-medanske vere. Zato so proglasiii za svojega kneza Izet-pašo. Izjavljajo pa, da naj ostane Albanija še 10 let pod protektoratom Avstrije in Italije: to se pravi: Avstrija in Italija naj dajeta pridno denar, potem se bomo pa že sami ravnali m: Albanci!
Razne oesti.
P. n. naročnike, ki še niso plačali naročnine za lansko leto, prosimo, da storijo Jo v najkrajšem času.
Dva nova deželna urada. — Od 1. januarja t. 1. je otvorjen deželni urad za promet s tujci in urad za vnovčevanje goveje živine.
Predavanje dr. Lončarja. V soboto, 3. t. m. nam je predaval v Gorici v Trgovskem domu naš odlični znanstvenik dr. Lončar „o življenju Slovencev v preteklosti". Včasih je veljala le ona zgodovina, ki opisuje dela velikih mož, danes pa je prišla v veljavo tudi ona zgodovina, ki opisuje socialne in družabne boje. S stališča te zgodovine pa je razlagal dr. Lončar naše življenje od našega prvega naseljenja naprej, pa do našega robstva pod Avari in Franki, od hudih časih pokrist-janjenja in potujčevanja, pa do vlade fevdalizma, od obupnih kmečkih uporov, pa do ubite reformacije, da smo obstali na mrtvi točki protireformacije in da smo spali do začetka 19. stoletja. In s tem je zaključena naša preteklost, ker od takrat vstajamo in napredujemo, sicer ne vedno premočrtno, ali stalno in dosledno.
Politična šola v Dutovljah. Slov. politično društvo v Gorici je priredilo v dneh od 27.-29. decembra v Dutovljah politično šolo, ki se je nad vse pričakovanje dobro obnesla, Zanimanje za šolo je bilo zelo veiiko. Po tri do štiri ure daleč so hodili naši vrli kraški fantje, samo da so prisostvovali pouku, posebno pa se je odlikovala vrla četvorica iz Štjaka. Predavanja sama so bila zanimiva, kar priča predvsem dejstvo, da se je udeležilo zadnjega predavanja še v pondeljek popoldne nad 100 ljudi. Šolo je otvoril predsednik političnega društva dr. Po d gornik, ki je razložil pomen politične Šole, nakar je kot prvi predaval g. dr. B. Vošnjak in v poljudnih besedah označil pomen ustave. Vsa predavanja so izpolnila v polni meri svoj namen, po-
sebno moramo pa omeniti nad vse zanimivo in poučno predavanje g. Štiblerja o zadružništvu, ki obrodi gotovo lepe sadove. Pri vseh predavanjih pa se je opazilo, da zanima ljudi posebno gospodarska in praktična vprašanja, kar je tudi zelo pokazalo poučno predavanje g. Štreklja. Ker je odpadlo predavanje o »So-cijalizmu«, se je priredil v nadomestilo zaupni pogovor, ki se je vsled lepih govorov, osobito onega dr. Puca, popolnoma posrečil. Šolo je zaključil g. dr. Vošnjak in se zahvalil vsem predavateljem in udeležencem šole za njihov 'trud. Za obiskovalce politične šole se je pa zahvalil g. župan Vran, ki je pozval vse, da ostanejo vedno delavci za »Slovensko politično društvo v Gorici«, ki skrbi v taki meri za svobodno in objektivno naobrazbo. Splošna želja je bila, da se šola ponovi drugo leto in če mogoče še v večjem obsegu.
Dr. Ignacij Žitnik, kranjski državni in deželni poslanec, markantna oseba in znan po svoji poštenosti, je umrl. Bil je tako usmiljenega srca, da ni zapustil niti toliko, da bi zadostovalo za pogrebne stroške. V času največjega terorizma od strani kranjskih klerikalcev je ostal on zvest nalogam poslanca in duhovnika. Brez ozira na politično prepričanje je pomagal vsakomur. Radi tega je imel tudi veliko nasprotnikov v lastni stranki, Dr. Žitnik pa je bil tudi zaveden Slovenec, vsied česar mu je dela! pred leti škof Missia mnogo neprilik. Klerikalna stranka bo težko dobila enako delavnega in enako poštenega moža, čisto gotovo pa ne dobe Žitnikovi vo-lilci v klerikalnih kandidatih nadomestila.
Sloviti Wieser na državnem kolodvoru v Gorici je imenovan z novim letom za pravega nadzornika. Dosedaj je bilo imenovanje le začasno. Takole vožnjo, kakor je bila ona „Sanitatskorpsa" pod Wieserjevim vodstvom, more napraviti nemški človek pa avanzira! Wieser je priznano slab železniški uradnik in nesposoben za sodstvo kake postaje, ali kaj to, ko je pa tako velik German in izbo-ren političen delavec. To je kvalifikacija, ki pomaga nemškim ljudem po državnih železnicah navzgor! Ali kaj hoče Wieser sedaj v Gorici? V Gorici ni mesta nadzornika, zato naj ga pošljejo kam drugam. V Gorici potrebujemo sposobnega in nepristranskega pošta-jenačelnika, ne pa nadzornika in najmanj nadzornika Wieserjeve vrste. Čim višje raste Wieser, tem hujši mora biti naš boj proti njemu.. Ali zaslombo ima mož, nele pri Volks-ratu, marveč tudi pri zaslepljeih goriških Lahih in še kje drugje, kjer bi je ne smel imeti!
Mesto višjega davčnega upravitelja v Gorici še ni zasedeno, ali kandidat za to mesto je že v Gorici. Ta je Nemec Schrei-ber, davčni upravitelj, sin pred kratkim umrlega vpokojenegarealčnega ravnatelja. Schrei-ber je služboval več časa v Istri in se je priučil kolikor toliko hrvatskega jezika. — Schreiber je v Istri opetovano kazal svojo nenaklonjenost, da ne rečemo sovraštvo Hrvatom in zvesto služil Italijanom v grdem boju proti Hrvatom. In ta Schreiber naj bo sedaj predstojnik davčnega urada v Gorici s Slovenci! Naveličani smo bili Thedreva in protestiramo proti nameščenju višjega upravitelja, ki ne zna našega jezika in ima za seboj preteklost, ki nam ga kaže v luči sovraštva napram Slovanom! Poslanci, pobrigajte se, da dobimo na važno mesto višjega davčnega upravitelja v Gorici nepristranskega, jezikovno zmožnega in dobrega uradnika!
Sodnik VVelnberger. — V Krminu je za sodnika neki Weinberger, Nemec nekje iz severnih dežel Avstrije. Mož je bolehen in zato je prišel služit na jug. Ta nemški sodnik ne zna slovensko (tistomalo, kar pa govori je toliko kot nič), zato ni sposoben za službo, kjer imajo opraviti s Slovenci, toraj v Krminu ni mesta zanj. Te dni so ga bili poslali v Krmen, ker tam manjka enega sodnika. Weinberger je pa tam obolel in sedaj so poslali v pomoč avs-kultanta Cigoja iz Gorice. Weinberger naj gre službovati v nemške kraje. Proti importu Nemcev v službovanje v naših krajih protestiramo.
Nove lokalne železnice v naši deželi. Po vladnem programu naših lokalnih železnic se zgradi 49 novih prog, kar bo veljalo 437 milijonov; vlada bo prispevala 287 milijonov. Nove proge imajo biti zgrajene tekom 15 let. Za našo deželo so v programu črte: Sv. Lucija — Tolmin, Občine — Sežana, Gorica — Červi-njan, Ronki — Tržič do luke. Glede prispevanja od strani države se delijo nove črte v železnice od države zajamčene, v subvencionirane od države in v železnice,
katere zgradi država na svoj pčun, Med slednje spada črta Sv. Lucija ~» Tolmin, to bo vojaška železnica; med druge proge Opčina-Sežana in med prve Črta iz Gorice v Červinjan.
Družb! sv, Cirila In Metoda je poslala tovarna za stearinske in glicerinske sveče ter toaletno milo v Kraljevem Gradcu na Češkem K 300'— od izkupička leta 1913 prodanih svojih izdelkov. Tvrdka A, E. Ska-berne v Ljubljani prodaja družbi v korist platno. Od izkupička za leto 1913 je izročila CM. družbi K 200'—. Priporočamo iskreno omenjeni tvrdki in blago, ki dona-ša lepe vsote iiaši narodni obrambi in pro-sveti. — Ga. Leopoldina GaberŠČekova v Tolminu je poslala 1850 K. G. župan Anton Zucchiati v Medani je nabral na banketu ob priliki blagoslovljenja nove šole v Medani dne 28. decembra 1913 za »Narodno šolo" v Krminu (družbe sv. Cirila in Metoda) 12'20 K.
Iz Šenpo:aja, Pri občinskih volitvah v Šenpolaju dne 29. decembra smo zmagali v drugem in tretjem razredu združeni na-prednjaki in socialisti proti največjemu škodljivcu vsakega naroda — proti klerikalcem. Zmaga je pri vseh zavednih Šem-polajci največje veselje. Za enkrat so obdržali še klerikalci prvi razred, a tudi tu jim ne bo ostanka in poskrbeli bomo, da slavimo pri prihodnjih volitvah zmago pravične stvari v vseh treh razredih.
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici so podprli s podporami zi.»edna slovenska županstva Kanal 20 K, Rihenberk 20 K in Vel. Zabije 20 K. — Naj bi našli obilo posnemovalcev,
Slovenska mladina v Gorici priredi v korist Ciril in Metodovi družbi v začetku februarja velik ples, ter že danes opozarjamo na'to prireditev.
Kaj je vse mogoče pod tržaškim ravnateljstvom državnih železnic. Vlakovodja Vencel Grčger je bil v Novem mestu na Kranjskem obsojen na 14 dni zapora radi tatvine. Kradel je kokoši. Groger je bil sicer suspendiran, ali disciplinarna preiskava je končala tako, da je dobil povrnjene vse odtegljaje in je sedaj »iz službenih ozirov« premeščen v Trst. Za GrOgerja se je zavzel kranjsko-nemški Volksrat in ga tako »rešil«. Pri sodni razpravi proti Grčgerju se je dognalo, da je bil ta Nemec obsojen na Dunaju na 3 mesece zapora radi tatvine, predno je prišel v železniško službo, kar je pa zamolčal, ko je prosil za službo v železnici. Radi te obsodbe bi ne mogel biti sprejet v službo. Sedaj so mu dali za to zamolčanje globo 10 K in vse je v redu z nemškim železničarjem. To je za razmere na državnih železnicah nekaj takega, da dejstvo samo dovolj jasno in glasno govori, tako da ni potreben poseben komentar. — Bomo videli kaj storijo z »Raubschiitzem« z državnega kolodvora v Gorici ?
Občni zbor „Sokola" v Gorici se vrši v četrtek, dne 15. t. m. pri „Jelenu" ob 8l/t zvečer z običajnim dnevnim redom.
Občni zbor „Sokolau v Štandrežu se vrši v nedeljo, 18. t. m. ob 1. popoldne pri g. P. Putmann. Istočasno naznanjamo, da priredimo istotam dne 1. februarja domačo veselico.
Predsedstvo „Goriške sokolske župe" naznanja, da se vrši redni občni župni zbor v prvi polovici februarja. Bratska društva naj skličejo radi tega svoje občne zbore do konca tega meseca.
Borghesaleo se imenuje mestni živino-zdravnik v Gorici. O njem pravijo, da je siten, kapriciozen, nervozen človek, s katerim ni mogoče izhajati. Mesarji v Gorici so dolgo časa potrpeli ž njim, slednič so se naveličali. Pred kratkim so šli na magistrat protestirat proti šikanam živinozdravnika in zahtevali so, da se mora moža odstraniti. Zajedno so zahtevali tudi novo klavnico, ki je res že nujno potrebna. Župan je obljubljal in tolažil. Naši kmetje v okolici se bojijo goriškega mestnega zdravnika, ker včasih za vsako ničarijo zavrže živino. Kmetje v okolici pravijo^ da ta laški človek v Gorici dela okolici neznansko škodo; zato če le morejo prodajo žival dru-godi in ne v Gorici. Slišali pa smo slovenskega kmeta, ki je trdil, da Borghesaleo je obziren do Furlana, brezobziren do Slovencev! Tak mož seveda ne tiče na mesto živinozdravnika v Gorici. Zato: proč ž njim!
Zanimivo predavanje dr. J. Agneletta „o gospodarskem položaju Slovencev" bo v petek 16, t. m. Dr. Agneletto je znan kot dober poznavatelj gospodarskega položaja Slovencev in njegov! spisi v „Naših zapiskih",
„Omladinr" so bili predmet mnogim debatam. Pozneje je priobčil dr. Agneletto tudi več člankov v „Vedi". Predavatelj se intenzivno bavi z našimi gospodarskimi razmerami in zadovolji-vsled tega njegovo predavanje gotovo vsakogar.
Slovensko planinsko društvo priredi dne 1. februarja 1914 zopet svoj priljubljeni planinski ples v Narodnem domu v Ljubljani; v poletni sezoni pa priredi društvo ljudsko veselico v Bohinju, povodom otvoritve   Zlatoroga   ob   Bohinjskem jezeru.
Vodiška Johanca (Ivana Jerovšek), znana sirom male slovenske domovine in daleč izven njenih mej, je stala pred sodnijo v Ljubljani, obtožena, da je izvabila razne zneske iz ljudi, ki so verovali, da dela čudeže in občuje z duhovi ranjkih. Obsojena je na 10 mesecev ječe. — Šla je od doma, priprosto kmečko dekle, na Reki je služila za deklo pri benediktinkah in tam jo je redovnica mati Jožefa naučila »Kristusovega trpljenja«. Krvavela je na nogah, na prsih in na glavi. Pomagala si je s telečjo krvjo, Dekle je bilo pri spovedi, hotelo je nehati, ali spovednik je rekel: ne! Obiskal jo je sarajevski škof Stadler in ljubljanski Jeglič, ki jo je slednjič poslal v Vodice v farovž, kjer je delala »Kristusovo trpljenje«. Gledal jo je tudi ljubljanski škof. — Slednjič je bilo teh sleparij le preveč; pospeševatelji sleparij so ostali lepo doma, medium so postavili pa pred sodnijo. Kulturen škandal, da mu ga ni kmalu para, Slovenija, zakri si oči!
Iz Št. Andreža. —• V veseli družbi začetkom novega leta je nabrala gospodična Ljudmila Lutmanova znesek 15 K za družbo sv. C. in M. Hvala!
Umrl je v tukajšnji bolnišnici Anton Štrukelj iz Bat. Obstrelil se je bil na nogi po nesreči. Prenesli so ga v Gorico v bolnišnico, kjer je podlegel posledicam vsled strela nastalih ran, ker ni imel doma takoj zdravniške pomoči.
Neki Saški nahujskanci v Ločniku so izbili črke iz" napisa na slovenski šoli; storili so to iz narodnega sovraštva. Ovadeni so bili sodniji in 12. t. m. je razprava pred tukajšnjo okrajno sodnijo (sodnik Vinci).
Tatvina v ulici sv. Antona v Gorici. V noči na torek 30. decembra med eno in drugo uro so udrli še neznani tatovi, bili so baje trije, v mesnico R. Gregoriča skozi okno ter so pobrali iz predalov par kron, drobiž v jednem predalu so pustili. Plinovo luč pri nasproti stoječi hiši so ugasnili, nato so z ropotom udrli v mesnico. Kaj takega je v mestu mogoče, ker smo ponoči v Gorici ta-korekoč brez vsakega policijskega varstva. Kolikokrat smo že zahtevali stražnice na raznih krajih mesta in stalno ponočno policijsko službo, pa vse je zaman! Ob obstoječih razmerah morejo vršiti tatovi nemoteno svoj posel sredi mesta.
Silvestrov večer v Gorici. — Prav dober utis je naredilo to med občinstvom, da je lLtos priredila C. M. D. Silvestrov večer. Pa če je bil to tudi njen prvi Silvestrov večer, v celoti je zadovoljil vsakogar. Program je bil raznovrsten in dobro izvajan. Posebno moramo pa pohvaliti gdč. Hrovatinbvo in pa kvartet. Najiepša točka večera je bil nastop vil (gdč. Bežek, Dekieva, Češčut, Mira in Pierina Kocijančič, Plohll, Ribičič, Rutar), ki so izvršile svojo nalogo vzorno. Enako so tudi lahko gdč. Arrigler in Kovač zadovoljni z uspehom svojega nastopa. Alegorija in polnočni nastop zaključile l. 1913 in veselo čestitanje je donelo po dvorani, dokler ni stopila mladina v kolo in se zavrtela v veselem plesu. Večer je bil lep in tudi družba je zadovoljna z gmotnim uspehom, kar je itak glavno.
Umrl je v Viili Vicentini v Furlaniji pre-častiti gospod Josip Furlatii, diamantni mašnik in slovenski pisatelj, star 88 let. Pokopali so ga v sredo v Št. Andrežu pri Gorici. Pokojnik je bil skozi dolgo vrsto let naročnik »Soče« in tudi njen sotrudnik; bil je blaga, mehka duša, priljubljen mož, kdor ga je poznal, ga je čislal visoko. Naj počiva v miru!
Umrla je v Gorici gdč. Marija Švalj, prodajalka v Gabrščekovi trgovini v Trgovskem Domu. Pobrala jo je neizprosna jetika. Za jetiko je umrl tudi absolvirani učiteljiščnik Ivančič.
Žaljenja veličanstva je obtožen Marij Kastelan iz Fare; Župan Mrevlje iz Fare pa poskušenega krivega pričevanja v uradni pre* iskavi proti Kastelanu. Mravlje je od županstva odstavljen.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič .*:                          v Gorici.                          »
Natisnila tiskarna Maki Hrovatln v Ljubljani.
Si 2.
Uiijilrtkrit ii tMM, fn alce? f towk in Mtatt ob 4. url popoldne, Ako pide ne ta dneva praznik, izide din popre)
Posamične številke sta?
......*iejo    .*••.¦   »v^HAa^«:''
U ltfftili ton iaafiliia
m*
Naznanilo.
„ Mestno gibanje tiskarjev ic končano in v;k*aifeem prične redno delo v tiskar-
Od dne iMecemoi* nf. I dalje smo H trudili, da bi dobih* tiskarno* v kateri Bi mogla naša dva Usta redno izhajati, »Ji zaman; dosegli smo bi« le to,, da nam Je natisnila HrovatinovatKk^na v LJubljani jy kateri je delal gospodar sam) 2 številki na dveh straneh, tajco,,ž* silo. f>otem ni smel več tiskati listov izven KiranJsHe na pritisk društva lastnikpv tisfeirnL Tako nam ni bilo7 mogoCe izdati nobene številke V$č. Nas" ne zadele ndbena feivdbu Kar smo zamudili; ddprmesemo,' tako 4a p. n. naročniki ne bodo'trpeli nikake škode. " ''¦" »Soča« bo Izhajala odslej, do druge odredbe,             .
.,.   ». ,             po trikrat
m ttstie«V ¦¦'" '¦'¦¦"¦' "¦ : "> '-"• 'i:' *¦-" iMčaknJemcij da: nam ostanejo zvesti naši dosedanji naočniki in da pridobita našaI liste'Še obilo novih naročnikov v novem letut
...   ?"   ,. -'¦;   3cJa v wrcir 3. Hto na?1*   .
' GoriŠk; deželni* zbor je sklican,-poleg drugih deželnih zborov,na zasedanje, ki'utegne-trajati kake 4 tedne« Prv&.seia je bila v torek 3. februarja t. I.'      .7
Navzoči: vsi poslanci, deželni glavar dr. Faidutti, vlado zastopa namestništve-pi svetnik A. Rebek. Seja* je bila določena na 4. uro, pričela pa je še le ob 4 in pol Galerija srednje zasedena.
Deželni glavar. Deželni glavar dr. FaidulirkoVištatira sklepčnost in otvori sejo.-Naznanja italijansko in slovensko, da je Njegovo:'Veli-
''Ča^vo^lagovolilo^oipet sklicati deželni
. zbor. Pravi, da/ je gotov, da JkhJo sodelovali vsi poslanci v ta namen, da bodo ko-ristHL deželi. Irriamb pgromnogradiva.pre-tresovati imamo važnerreči; pričaieujel da
• delovanje" v tem zasedanju* bo v* blagor
i cele dežele.       %.' >* ;'    Svinja se umrlega Jos. Chiozza, ki
\ je bi^djčas deželnipos&aee, Poslanci
» vstanejo s sedežev.
Telefea M. M.
-.....rr^upnrUfm' iwyii.ii i-.iiim> < \\ i "" ¦¦*
Naznanja, da Je namestnik princ Ho« hcnlohe sprejel^a>tn0 predsedstvo v|p rejsk^ai ^»n^resa, ki se bft vršil v L*>-tembru v Oorici,
znanja, da Je došel predlog itjtfm
«jfct 0 ajaMNf, •wijido ia papn^kt« Dr. K. lmwk
naj se izroči d^emŠ <)d^el^lFfBrid?č^-4«a»ffa fltiM ina in kmetijskemu. Deželni odbor »ftj\,se   •*-"*•-   *rtl* ob jednem pooblasti, da sestavi posebno konusi/o, ki uaj $e, tudi bavi z načrtom. Stvar je važna, zato nai se vse to izvrši Kolikor mogoče hitro.
Poslanec Fon se oglasi fc besedi, rekoč, da pozdravlja došli predlog, protivi se pa komisiji ter priznava, da prva komisija, ki je svoj čas »delovala«, je bila njegov greh. Pravi, da komisija pomeni le zavlačevanje tega vprašanja.
Deželni glavar dr, Faidutti se zavzame za "komisijo, v katerej imajo besedo gospodarji in * kolom,
Dr. Bugatto pozdravlja zakonski načrt za ureditev kolenskih razmer, trdi, da odgovarja jedhim in drugim ter predlaga, nai se načrt izroči odseku brez prvega čl tanjg. ~- Sprejeto, ,...,.    -.«,....,.
Zapisnik, petlcUe, pmttogl, Interpelacije. Zapisnik se ne čira, peticije mdr ne, deželni glavar naznani došte predloge Tn interpelacije: predlog dr. Bugatta glede iz-dajanja dovoljenj za frvne plese, dr. Bugatta glede premembe §g 15. in 16. de-žejnega vol#»e** reda; lanija glede obnovijenja trgovskih z Italijo in Nemčijo, predlog posl, Kovača glede regulacije LokavŠčeka in Graj&eka. Interpelacije: posl. Dominko interpelira glede zakona o kozjereji, Mikuž glede nameravane otvoritve tolerančne hiše v Tolminu, Kovač gede smodnišnice v Vipavski dolini in ž njo združene nevarnosti.
Dnevni red.
Poročilo verif ikacijskega odseka o vo-Htvi 3 poslancev II. volilnega okraja volilnega' razreda veleposestva (ital. vetepo-sestvo). Poročevalec" Rutar. Z namestm*-štvaše nI vsen potrebnih volilnih spisov, zato odsek ne more sklepati. Predlaga, naj se poročilo vzame na znanje in naroči deželnemu odboru!   da   poskrbi popolnitev
fj&diš,")HMcč«,ega ^avod^ teliničjiemu #i?ku ]jftilioWev- d^feVga ^pris^Vka Wj K ^UrftVVi^o^dAine^imai^iKK AKt Ms&ti bŠp^č86 b rač. s5f ieeu zaloga-deieltte '^»hh^rm^ za t m2„ istem& lw»sivflegar
ia /§;s?fSd8i0iilid '41.
ripravnliltvo
i v Oo^sposki ulici Št 7 strpna le»a>v OPflšl!?!
Naročnino in
oglase je plačati
talca se računHb po PetU-vrstab, če tiskano, 1-lprgt 16 vin^ 2«ktit 14 vlj!., 3-kra^ $ vili.: joala.vrsta,vVe4krat pft.,p9-tffim, VejSje črke., po pjostoru. Reklame in. spisi, v ureanilkem delu 30 vin. vrsta. ~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vi*kp.Jodgoyotnp3tV -   ,,..,.;,^ .
*#
spisov, na napravi
;acilski odsek to se pri-in želi hit-
ii..t.V v •Gorici" aVi^da vspe te Sbon-{ 'oni I. 38M in upa," in drugi faktorji tfa bo imela naša de-esa. Apelira ha jdase bo nam po-vlade. (Odobra-
šlvoz Dunaja-v : , inbrefski Kojtgrf ; gr'e% tako dobfo^
dlMeželnii^ol^ 1 borijo vse^ii-el _ : ž>la koristi* od tega' j sodelovanje vseh ]• magalo rudi   od i vanje.) -"L¦¦'.
Ndv urad !asTcW,:toajf*za promet s ^ijci je o^^R^ojfe^ ^em i. «t. I. Rfaapje^aa bo plinaša^ koristi dlleli m da ^;oirtte^fa^i|^oYečemo, da fe novi urad popolnoma na mestu. Vsi .pokK^raktorji^at felaj^nk^da mo.; remo storiti kaj novega in dobrega v korist naše dežele. -.•'-••
Naznanja, da sodnija y Gorici zahteva izročitev poslancev dir. Pinavčiga   in Rojca v svrhp sodnega p&stOpanja prOti.l njima radi razžaljenja časti. To reč izro* . Čr Juridičnemu odseku.
~:7r,«..w«yv.                                  , BKB^aniJa^ovi yiri-dežebiih dohodi^ L
.Naznanja", tf^;Jpfkeifi vinoreiskb dru^lMofe davka na hI zasebnega konsulMvi-
na hI mo^ta^ K;t zVgaije deže« $o-"m zemljiški daviClild 20 naW *%. se/'%4 ser to naznanilo .^čJfi-n«S|^elnu odseku. Poslaiioc P^^^r po-da i%3w>,.4a"Je prdiiV davs^ Wza.sebr«i
ni, rekoč,-iTaon^ot-zastopnik vinograd-trikov se protivi davku, % zasebni kon-sum vina, ker oi pomfenfl tak davek za vinogradnike hud udarec! Kmetje ni imeli Škodo, ker konsum vina bi se znižal m deželna blagajna bi trpela škodo. Kot zastopnik vinogradnikov pa je za* zvišanje davka na pivo ne Je na 8, ampak na 12 K. Omeni tudi, da bi radi ta^e nove davščine na vino trpela ubogi defavec.in uradr nik. Zato svari pi;ed ii vedbo takega davka. Sprejme se predlog da.se izroči nasvet o novi j, davščinah pravnemu, odseku.
Izmed nadaljnih poročil deželnega odbora se izroči, poročflo o volitvi kurato-
l^fe^a W^; peticijšfcemU oiteeku p6rb-čilJff %r^\ ga^Iiiegadiru^tva v Čeirk-nenl ill^de obnovitve SeŽelnega 'prispevka IOO0 K i& zgradbo gasilnega doma (poroČ. dr. fratiko); ^tiničneniii odsekii se izročijo jJftroetla glfedč Pb^pore 25 %' za-cesto KrajRavas" - Veliktdo!'— Tublje — Brje «— šempolah Poročilo o obnovitvi podpore za 7^ra,dl70 k^prnce v SejmigčO, poročilo o bVfczikJgoitM d<>vblltvf podpore ^2000 K občini DoM)tHča za^gradbo ceste (p'o-ročeVafec DomirtlfoJlnporoejio o prošnji za podrjoro županstva v ^tedu za zgradbo vodovoda v -Potokih (poroSevalec dr. Frankoi.  •                                          ?
Poročila odsekov.    ; Tri   so Pordčifa 'finančnega odseka: od0iSe se Ptujem fc2n/K, d,dn' pokojnemu dežefneiwi ^%ceWtr,:*Aft>. P^nisčigu. '4-Odobri sfc izplačilo 14.000 K nagrade 11-naniSnim. or^anotn, ki ^6 pobirali užitnino vim%f — Odobri se dWnolit)m^|6dfbr voljene a ne it proratunjene deželtie "podpore**& K z*,vodovod, v Ajbi (poroč. dr, 0refcorčfty: •   ';'     ;.   . -'. : V : ' k fietifiičaeggt odseka: dovoli se žii-4 *P5^ ,^^:^^sfe^J8^Mti fifel doymrka P^door^ <2(K) K za Thost Če^s rladifo «a Mpravb ure: V .Lozjeh in za j zgradbo pokopališča; v ftobedišču-(poro^ čevale<? <jt. Gregorčič): J>r. Bugatto   še protivi* 4avoiJeVifn,v ker sicer bi. tudi drugi j kraji Prišli s takiriii .zahtevami, ali po pojasnil« d>. drcgbrCiča: še\'izienioma dovoli oznafiemi uporaba dbv^^eij.e;in. izplačane podpore^'•' 'rr'''Prekci pirošnie županstva BresJnrsa ž^adbd župriiSčf V Logjeh (06-roč. Pnrlaiii)^ preide na dnevni red. ; / ' tt kolsKi&i odselil: Odstopi še'de-žemeMd' odbdrn prošnja bivše učiteljice Ane Ue#, Ki hoče, <h se jej uŠteiejo:ysa odboru v re%v šTe. iZrO^So dia^e prošnje Odbor* v r^tev se ižtočlio dalje prošnje Ptetr* VL CortieHi, ki ffeee ^^sVOjega sina podp^po > ^VriM> obiskovšnla ^rega te-e^Nftirskfc Idlfe v fjttrfc!, prošnja Jn-m Costfo, gojenca zemtiedefske Mu v Sresclii, pfofctfa; Ai»e"v5dWe Kcte, ttčite-f$e tfeiifcfcih rbenai def v Sblkatin (predlog odseka,se le glasil na prestop na dnevni rti, ali za Prolog se je totfo za^^eF po-1 slanec Č*f ftoštoimb^ie dež; odfio^a tu VnoV(>^ prbiiee^tni mmrh prošnja %til^.Venttir^tf uč. viSi za^^pjn^ no; za; Tii^rko' Merilo; A*if% Trevgana> prosita ^ i»dplbrpv Tr^riM Je gojenec p):ipr»Vlj^K;e tuk/reate; Pioltiiiaf ^orp-ke.fr^vsiMbrtne z^rnfa.zaferitie trQš-kotf 'poVodoin tfcš^&fc*itw c.* Kr. Lu* najs'ke>cin^!ariii^lLaden^k^.Ka4neV-j ni red ie jj^eidb pV^:-ptOŠ^Al Pt ^te- i famV U^fla, ¦:** z^ii^ pokojnine;, preko p^rdštte^««.^o%^yntti'^i.,t:rsta!in'| preko Prrj$jije Itfe vdove JIAedeot iz Gorice. -*-    '" "' .; *   v  ;"* '_   '.;* •;'..' ".\ : .   r it Pfctici^kega odseka: Dež. odboru se izroči y fešjtev prošnja Antona Huiriar-'jalz loh^.^anišice) za povrnitev Škode J po l)iktt.!|ioky*Weiie Tferavelporoča tsi za-1 grljertt®a ^]$fa$$yv&\   na dne«iri;;j red s«? *r*ide%tdtp pr6Šn|e .za prispevek cen^SKav«**^'«* itietžorbiojdčjfia^opazovanja rtajDimaju; prekožri^nieiktfrkorlifa'1 aic, drliStVa.%'. kMšm, firfto: prošpfe driišrV« »Mo^cm^neC^^^ii^e^i,
zavetišča cesarice Elizabete,' Petra Gor* M| jaiia," Marije T^ohaiii VelBdh Zabeli  ~$'\'^ kritje škode.po pozaVij (poroč. Fon S»:za^ 0h^^-O^^i'^\i&tv^ rta^lftftiai.uv# l)odpH»^gfelwnemih slepeev? kkr^ton.Va .-A stalil poinorškcVažsfiive V m^avto-^f^ niolsiisfega društva GoHca^lstftln^'^^ '$ roč. Gfijič=^on)"; deželnemu od^oni^se izroči prošnja Lucije d'Este'.          '¦>'.   "
-"¦"¦K točki o podpori kuratorija stalne -J pomorske razstave" v Trstu se je oglasih dr: Bugatto, rekoč; darto ne gre, da še kar fe. preko toliko toLk' preide "ha dnevni' red; POdpira* prcfšnjo. Dr. Češčuti, poročevai leč, pravirda je bil'tozadevni sklep v pe-ticifškem odseku soglasen; da se ne morejo ozirati na prošnje izven dežele iti skliceval se je na svoječasno podano' poročilo-dež." mč. ravnatelja-oi s financ. Obveljal-je predlogi (
Samostojni predlog.   .'
Posl. Piccinini (ital. Ij. stranka) je ti-temeljeval svoj predlog za oprostitev do* klad, ki naj se dbvole zadrugam, za jzgrad~ c bo malih stanovanj. Nalaga- se deželnemu ? odboru, da sestavi tostvarni zakonski na* črt ter. ga predloži v prihodnjem zasedanju. Predlog, se izroči pravnemu in finančnemu odseku. •
Posl. Ponton (ital. Jjudt stranka) ute*; imetjuje svoj predlog za uji rstitev med skladovne ceste cestnih- kosov^ ki vodijo od skladovitp ceste Crauglio do državne   v
državne-ceste Versa>Višel^Nogatedof ta predlog se izroči pravnemu odseku. *
. .Posl. Fon ^za Grgiča) utemeljuje pred.-     * log glede podelitve 25 %tne deželne podr pore za zgradbo ceste Krajnavas — Pil-skovica — Velikidol -— Brje. UtemeJje- . vatelj kaze zlasti- na veliko potrebo,take ceste, ker sedaj tam nitiikolovozajnij. Ta-predlog se izroči tehničnemu^
Odgovor na Interpelacijo poslanca Rutar- ,
' '¦•*] &. o regulaciji Birse,    . •. ./.>* " '' V Pfvem nasedanju je bil'podal'posJ^ Rutar ižbftrno sestavljeno in vikflkfi&to interpelacijo glede regulacije hudournika Birse. Vladni zastopnik nam. svejtaSk.'A.'. .Rebek je odgovoril v tej seji na>ttr.lntti^. pelacijo: v glavnem da^se s prvotno alo^ rečenimi sredstvi ni•¦ moglo izhajati; zato* • se-je moralo L 1909. ustaviti dtelo,izbbg: pomanjkanja sredstev. Treba 6(KQ(4K na-knadneg« kredita,   dat začne zopefc deib. Poljedriskoministersivo be^ prtepevalo.^ $&& (naJv©%aftOQD K)y a^-drugo. n^,se; dobi ^potrebno Jsri^e drugodij* pptoin,td>^ i zakona-nai se^reji^}Mdt^.-*-Ov'' >. -¦ ¦ ž"
^'vposl. Mikuž čita ;'svi>Jo .^BrHr tiefteNameravane |pierančne' ^%^^ffi^ minu,;"'.  '   ':'''•*• '^*;J-"'",'   ;"v1;,"'*\i\ '
/' posl. Dominko čitalvplo in^rp^f^
i^g^.ko^fer^e^:!;:fii;!v ; 'M^'^j '***WL1&9&: ^tL;s^f^^elati^ &šd& ^ojaške an^Mb^^M^^' lini in'7z.^'e izv^o^Inevalrnbsti^. ] *,   .
.,-praga seja se le vršila 12. t. ^r. tej.seli bomo le podrODtieje poročalt, kor sd vseh sejah, koliledr jiti bo, kar ifio, kako zanima Javnost \^e^a^iij na dnevni rj^v.iiM^^f^.-.L^
.VM ^JitieMo podaniloMloS* "• pelatij .in: fafeolSž^Afcsl^^1" 'šfavii nujni pre|r%^^pl^*ffll3 riega posfopiai za de^^š urade .3M000^K. Nrta^p^ole*i
1
^•siopje' v mesfur»^bann«:"Nu«nost pT^d" loga je\bila »-prejeta in^tedlog odkazan iinančnemd odseki^ ki naj noroča če-te, mogoče Se v prihodnji seji. Sprejeto. O-glasil se je deželni glavar« r$oČr da se ie ~ tudi že novi*deželni odbor«pečal s to stvarjo; in da predloži tudi strokovnjaška izvestja.
Veliko pozornosti.ste vadili interpelaciji poslanca Dominko ilede. samolast-Bih 6dredo*«ega> policijskega.komisarja; df. <?aW^cč61erp6vodom ^pogreba po-kojnega'K'aTola IJršiS;V .Q^tVcf,Uičočih se zastav, društev. Šofc> A"' šfovenskega ~t5ramega; in-podporne«« aruštva- ter, udeležbe Sokolov v kroju pri pogrebu.' '  Pošl KfcvaČ in dr. Gregornr sta vlo-iia'riujjni predlog glede pr.esrBe Krasa . š-pitno vodo.. \       '          >¦•...
Dr, Podgoriuk je interpeliral namestnika radi 'zavlačevanja preložitve ceste Kobarid — Srpeniča in radi mostu čez Suhi pbtokV .-.»¦"¦ - /Mikuž je interpeliral radi ustanovitve okrajne bolniške blagajne v Tolminu za sodne okraje: , tolminski, kobariški, bovški, cerkljanski in kanalski. Dotična prošnja je.pri vladi že dolgo časa, odgo-, vora pa ni še nobenega*
Furlani je stavil predlog glede ustanovitve centrainega vinarskega društva in podružnic v varstvo vinogradnikov proti oderuškim vinskim trgovcem.
Fon je interpeliral glede kozjereje na Bovškem.
Roječ je predlagal nov zakon, po katerem se določita slovenščina oziroma ita>-lijanščina' za učni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolah na Goriškem.
Roječ predlaga nov realčni zakon, po katerem naj bo na realki učni jezik slovenski oziroma italijanski.
Kloječ je vložil tudi predlog za ustanovitev deželne zavarovalnice zoper o-genj in točo in za življenje.
Rpjec interpelira radi stavbe slovenske gimnazije v Gorici."              .'       ¦
Fon interpelira radi izdajanja urad-. nega lista za Primorje v slovenskem jeziku.. —        "                      1         ,.'
Izmed poročil odsekov" omenjamo por ročilo pravnega odseka, ki predlaga 'spremembo § 14 cestnopoiicijskega reda. Načrt določa, da se morajo vsi vozovi, na neerafičnih cestah umikati na levo, prehitevati morajo na desno. Predlaga se re-solucija, da naj vlada fagzlasi novi zakon istočasno za erarske ceste in sosednje dežele ito je Koroška in Istra) ter naj se dogovori tudi z italijansko vlado za jednako postopanje. Odsekov, predlog se ^orejme. ~
V tej seji je podal dr. Pettarin predloga: za ureditev razmei občinskih nameščencev in za ureditev pravnih razmer učiteljskega osobja v deželi.
HL seja. Vršila se' je včeraj zvečer. Podanih le bilo več interpelacij, med njimi interpelacije dr. Pcdgcrnika: glede prostorov, v katerih se nahaja višja realka v Gorici, glede razpravnega jezfica ha sodnijah v "Primorju in obsežna interpelacija o neznosnih razmerah na državnem kolodvoru v Gorici, vstvarjenih in vzdrževanih «d posiajenacelnika Frana Wieserja; interpeliral je tudi glede; pj^š^iihj.^mer fcifr-"| .  Ajševici in .S^artgori v Gorici. Kovač je interpeliral glede, nedostatkov na Ajdov-I ,ski železnici, glede pasjega kontumaca in | glede dobivanja potrdil o lOletnem bivanju-v. tržaški občjni. Mikuž te -interpelM . t al glede t&j&M&z^^&gaj Sx>škj do-' 4ini/»Dr.. Gregorji |e,;Stavii nujni predlog glede deželnega iirjspevka. za zgradbo e-lektrične proge Opčine-Sežana,    Domin-fco glede zboljšanja učiteljskih plač. Zasebni konsum vina. *    Dr. Franke se je oglasil k besedi z vprašanjem, na deželnega glavarja: Deželni odbor je.predlagal nov-davek na vino in povjsanje davka na pivo. Ta predlog je da!'nasprotnikom povod za divjo ¦agitacijsko gonjo po časopisih in shodih, češ,   da   bodo kmeta obdačili. Ljudstvo ie bilo razburjeno in» bati se je nevarnih posledic.
Pri posvetovanju o pokritju primanjkljaj se je govorilo o tem, da se zadene Z Ifovim davkom konsumenta v mestu in
ne producenta: Vse to se ie tudi pojasnilo nasprotnikom, vendar se je, zlobna agl-tiralo, češ, glejte volilci, take poslance imate. Vpraša glavarja, če mu je znana ta gonja : i$< ali hoče pojasniti avtentično razgo^ianie v deželnem' odboru in smisel predidiaV                   ^                 :
Deželni glavar dr. Faidutti je na to energično branil deželni odbor in zatrjevat da so biti vsi jedini v tem, da se z nameravanim zakonom ne sme zadeti producenta. — rfon in njegovo časopisje! sta ra&rinkanaj*š>^redsednišJEega mesta za navadna hujskača. - Dovoljenih je več podpor. —
Prihodnja* seja v sredo 25, t. m.
Deželna davščina na zasebni konsum vina.
¦ ¦ V. prvs -iitji - našega -deželnega zbora je bil poda;- proračun deželnega, zaloga za 1. 1914. in poročevalec deželnega odbora dr.-Flego je poročal zajedho 6 morebitnih novih davkih: 8 K na hekto za-' sebno zaužitega vina in 6 K na mošt- ter povišjek deželne doklade na zemljiški davek od 20 % na 40 %, Ta svar je izročena finančnemu odseku*'
Novi davki! Ko je prišel glas o novih davkih v vinorodne kraje, je umevno završčalo med vinograniki, češ,, zopet nov davek! »Celo tisto, kar doma použi-jem, kar rabim za svojo družino, za svoje gospodarstvo, celo tisto vino mi obda-čijOi Tu se vse neha!« Posegli so vmes ljudje s strankarskimi nameni in razdra-ženost je narasla do vrha.
Novi; deželni odbor in novi deželni .zbor imata težko stališče. Pajerjeva zapuščina je taka, da-človeka preleti groza, ko zre v številke deželnega gospodarstva pod njegovim yodstvom. Deželne finance so najšjabše in .treba jih sanirati. To smo čuii ob .otvoritvi, deželnega zbora iz ust namestnika ..in deželnega glavarja in to nalogo morata reševati novi: deželni zbor in odbor.
.< Predlog za pobiranje samostojne deželne davščine na zasebni konsum vina ; v naši deželi, n i. no v, marveč že l.: 1909. je izdelat prejšnji deželni <odbp'r načrt za:, kona glede. pobiranja samostojne deželne davščine od državni ootrošnini nepodvr-ženega vina in vinskega mošta. Novi deželni odbor-je tako le ..dal v deželni zbor kar je našel na mizi v deželnem odboru. Ta načrt zakona iz 1. 1909. imamo v rokah in vidimo, da v njem ni onega, radi česar so razburjali brezvestneži vinogradnika: namreč, da bi se obdačilo ono vino, katero porabi vinogradnik za domačo rabo^ Od tega vina se ne zahteva ni-kake* davščine. Kar torej določi vinogradnik zase, to je, umevno samo po sebi. prosto davščine. Načrt pa nalaga davek na-zaseben konsum vina iako, da bo moral to davščino plačati n. pr. meščan, ki pride h kmetu kupit-vina. nad 56 litrov, ali na?dežeti kak zasebnik, ki si privošči doma vino. Ta davek ima plačati konsu-ment, ne producent. Nevarnost za vinogradnika, tiči v. tenv ker bi hotel konsu-ment prevaliti davek na kmeta pri nakupu yina. Rekel .bi konsuraent: »Ti, vinogradnik,, sedaj moram plačati davek od vina doma použitega,-zato ,mi morašrda--t|.,vino .cenejeW In, konsument bi skušal p/evaliti.davščino na kmeta, najrajše ce* to. aji. Vsaj po/...,. Tu. .mtrl\q-.nevarnost za. vinogradnj^alj-,vJnogradnik :bi, aho-ral upoltevati,.4a"pritiče nova davščina konsumeatu,. ne njemu. — Judi če plača ^onsume^it novo davščino, bo pil doma vino mnogo .»ceneje kafcor ,y, gostiln?. — Krasevci Rroda|a^-sv^je vino v glavnem vr;ir.st, Jkjet ^ve^na .davščina na zasebni konsum vina. Ko so tufi.» na-, meravani davščjni nia zasebni fconsum vina, smo slišali, glas':'mi prodajamo svoje vino v trst, pa radi, davščine na zasebnt konsum vina ne prodamo nič manj... "*' V nedeljo je bilo vet shodov radi otnenjene nameravane davščine. V G,o-rici v Trgovskem Domu so govorili na shodu poslanca Fon in.dr. Podgornik m Ivan Mrmolja iz Vrtojbe. V O s 1 a v j w je imet .shod popoludne. dr. Podgornik, v D o r n b e r g u sta govorila poslanca Fon in Furlani, v.Dutovijah jer imel shod poslanec Dominko, v Š m a1 rt nem; poslanec Roječ in župan Obtjubek.
• Na vseb teh shodih so-bile sprejete resolucije raznega obsega.
Resolucija v O s I a v j u sprejeta se glasi            V,     :
- »Vinoreicl, zbrani na shodit v Oslav-]u, se Izrekajo proti takemu davku na:vino, ki bi zadeval vilnorejca, nasprotno pa odločno zahtevalo, da se znatno zviša davek na pivo. ki dela v deželi domačemu pridelku občutno konkurenca«         /v
-' Kar so naši nasprotniki te dni govorili o naših deželnih odbornikih in* naši stranki, je bilo govorjeno\le v. strankarske namene; vse je ali dpceli neresnično ali zlobno zavito. O stvari bomo te govorili. —                        •
Občinske volitve
v Gorici.
Občinske volitve v našem mestu' so razpisane. C. kr. okrajno glavarstvo razglaša:
»V smislu § 37. Statuta za mesto Go-rida javlja se, da so imeniki volilcev za splošne nove volitve v mestni svet goriški razpoloženi na tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu (pritličje, soba št. 1) vsakemu v pogled za dobo 4' tednov, to je od U. februarja do lištetega 11. marcija 1914. vsaki dati od 9. — 12. uredopotdne in od 3. - - 6. ure popoludne (ob nedeljah od 9. — 12. ure dopoldne).
Morebitne reklamacije zoper imenike volilcev, o katerih bo razsojalo c. kr. na-mestništvo v Trstu, je vlagati na c, kr. okrajnem glavarstvu (II. nadstropje soba št. t) v neprestopni dobi Osmih dni in sicer od 4. douštetega 11. marcija 1914.«
Slovenski volilci v Gorici !• Opozarjamo Vas na navedeni nižglas in pozivamo, da si ogledate v61ilne imenike, ali ste vpisani v..ti jih, ali ne. Imenik volilcev pa je na razpolago za vpogled tudi v pisarni Narodnega, odbora v ulici sv. Ivana š*. 7.,,vsak dan v delavnikih od 4. —6. popordne; *pi) nedeljah od 10. -~- 12. dopoldne. Narodni odbor daje tudi vsa pojasnila glede reklamacij.
Vplilno pravico imajo vsi oni, ki plačujejo najmanj 10 K-50 v zemljiškega o-ziroma obrtnega., .davka ali'.H> K 80 v o-sebne dohodnine!
. Volilci III. razreda so oni, ki plačujejo davka 10 K 50 v odnosne 16 K 80 v do 42 kron.
Volilci II. razreda so oni, ki plačujejo davka od 42 K do 126 K.
Volilci I. razreda so oni, ki plačujejo davka nad 126 K.
Slovenski volilci! Pripravimo se na občinske volitve in udeležimo se.jih do zadnjega moža! Pokažimo, da. smo tu, da zahtevamo zastopstvo svojih interesov v goriškem mestnem svetu — pred vsem pa zahtevamo premembo zastarelega mestnega statuta!                .
Volilci! Storite svojo narodno dolž'-" nost v polni meri!
Dopisi.
Anhovo. Naš župan ima, kakor vsi župani naše dežele, letnih par sto kron nagrade. Službuje že okoli 4. leta. Leta 1910 je zaslužil še posebej za razne komisije 653 K, I. 1911 je zaslužit 573 K 24 h, I. 1912 pa 616 K SO h; koliko za I. 1913, zvemo pri razpoložitvi računov. - - Pa se še čudimo, da plačujemo najvišje, občinske doklade na Kanalskem. Čudimo se, da sploh še živimo pri teh slabih letinah in teh razmerah.
Fovec; Tudi mi napredujemo. Letos smo si napravili drsališče, kjer se o prostem času prav pridno drsamo v Želez-
nih črevljih. Za prihodnje leto1 se nam obeta Še. sankališče in smuški klub. Priporočamo se gospodi! Iz Gorice in Trsta! V tem letu dobimo tudi električno razsvetljavo in ne bo trajalo.več dolgo,.ko postane naš prijazni trg   - mesto.
S Srpenice. Volilni imeniki za občinske volitve so bili razpoloženi, in pred-no mine veseli predpust, borno že imeli nov občinski odbor-. Priznati se mora, da je bil sedanjj zelo detevetv, sp bile pač zraven nove mlade moči. Nikakor, pa ne moremo pohvaliti'odbora* za ustanovitev tnlekarnice,ki preveč odlaša-z zidanjem hiše. -- Delo ob Soči dobro napreduje, zaposleni so pri <.njein_...ysi dejavci in konji, tako da je cestarju pri kidanju snega šla trda«.. Delavci so raje ostaji. jjrT kamenju, kjer zaslužijo več nego b&pri snegu
Trnovo pri Kobaridu. .Vkljub temu, da nam c. kr. cestni* erar odvzame državno cesto, udarno n|a boljšo pr-ihodnjost. Neka. idružba 'ža proizvajanlje elektrike: prične baje z:delorn na Soči že to leto in glavno delo bo pri nas. — Imamo že par mesecev novo starešinstvo in novega župana/ ki. nam napravi prepotrebrri v<L dovod. - Razdelitev občinskih zemljišč ni še — že po'tolikih' letih — popolnoma končano. Predobro znani zemljemerec iz Gorice nas je dobro potegnil iw nas vlači še vedno — priporočljiv mož!
. Iz Dutoveij. Dne 11, t. m. je imelo tukajšnje društvo »Venček« svoj redni občni zbor. Omenjeno društvo, je imelo nalogo vzgoje.vati slovensko, narodno "petje. Dasi društvo obstoja že šest tet, ven- ' dar ni mu bil njega obstoj prav trdno zagotovljen. Zategadel se je na omenjenem občnem zboru priklopilo prejšnemii pevskemu društvu se brabio, tako da se bo odslej imenovalo pevsko in ;bralno društvo »Venček«. 'Ift društvo si .je* začrtalo pot. po kateri hoče naše Dutovfjar ¦ne vendar, enkrat spraviti v dotiko s'kako knjigo ali časopisom, kar so je. doslej malo videlo. Jemati bi morali naši va-ščani za vzgled .^sosednjo vasi.cp Krepljc, kako pridno napreduje ona,najem polju. Pičla množina hiš, pa vendar se nahajati v tej vasiciidve 'gospodarsjkr^društvi z dovolj. izpolnjeno čitalnico in zelo obširno knjižnico'. Želeti bi* bilo; "d*'bi tudi v našej vasi posnemali bližnje naše bbčinar-je ter uporabili sedaj ugodno priliko ter podpirali naše Pevsko bralno društvo »Venček«.
Opaijeselo. Vabimo k veselici CM. podružnice, ki bo v nedeljo 22. t. ni. v prostorih g. Fr.' Marušiča. Na vsppredu je petje, šaljivi zbor in burka »Bratranec«. Ples. Začetek ob 3 pop. Svira orkester iz Gorice.    . , .      .
Rihemberg. »Sokol« priredi predpust-no veselico 22: t. m. ob 3. uri pop. v okrašeni Sokolovi telovadnici. $a j vsppredu je petje, burka »Dva Pavla«;, dekiamacije, zabava in .ples. Svira godba pa pihala.— 20 '/( Čistega dobička.pripade CM; družbi. Pričakujemo obilo udeležbe. Na zdar!
V mestu
in
na deželi
vsak
pristni
PALMA P0DPETNSK
Domače in razne vesti.
Odlikovanje. Vadniški učitelj tf. 5vcn Mercina v Gorici je dobil naslov cesarskega svetnika .
Umrl ie v Trstu g. Anton vitez KIo-dič pl. Sabladoski, dvorni svetnik, bivši dez. šolski nadzornik, vitez železne krone III. reda itd. rn?r-l '" starost 77 let. Pokojni Klorič, beneški Slovenec od Kio-¦ dičev, je znan kot šolnik po naših deže-
lah. Njegovo delovanje a$ i* *9?šlloy času, ko je bilo treba na šol. polju v naših deželah reform;' delovanje Je bilo težko, ali vendar tako, da je*zaslužilo med nami dober spomin, Klodič.je spisal znano delo^| .»Materin blagoslov«. Pokopali so $odiča v Trstu. Naj počiva v miru!.. . ' Tiskarsko gibanje. Štrajk je končan in se.daj pričenja redno delo po tiskarnah. Na Kranjskimi iiC^t^rskj^s^e- *«.^, redno delo. V P r i m b r j p pa" Te Vršilo "se pogajanja glede pomožnega osobja...V ipemdeljek 23. t. m.-TJrlčne • menda redno delo v Primorju, forej fuoT v' Gorici:* ,"¦" Lj;: »Pestra redHta«. Ka*or* druga -leja, /iakb priredi tudi letos goriški »Sokol«~ha
• ptištni torek   svojo   maškerado;   Naslov?«] , maškerade že jasno pove, da bo ta ma-. lerada najzabavnejša prireditev v letos-
njem Pust«- —• Vstopnina 2 ]K,: sedeži na galeriji 3 K; Predprodaja vstopfc. pri g..
• Miklavcu v trgovin  Hedžet in Koritnik. . posebnih vabil se ne odpošilja*
Za Narbidrii jnuzei je daroval g: lLud. • t)rt:foyka, trgovec; v Gorici, »Kristiariške 4 .fchkvize«, 1784; »fijojs^sdve, bukye.<( prer
vedla Japel.in ,Kunierdeii 179J1; ^angelil   . .jinu branje.is svetiga.pisma, izdal Urpan.J, •>Jamik okoli 1800;  Jarnik, Evangelij na '•••vse dni svetfgajjošta, 1800;-Japel in Ku-inerdej, Evangeliji, 1784.,— Odbor.
Interpelacije 1« predloge, katere Se*, 'stavili naši poslanci v deželnem zboru, začnemo priobčevati s prihodnjo Številko. Kolonsko vprašanje. Kafcrr te razvid-mo iz poročila 0 pr<ft seji deželnega zbora, je podan #ež, zboru v pretres, zakon-; ski načrt v rešitev Monskcga vprašanja. Načrt \>ret*esujcta' SKupno kmetijski in ...pravni odsjtjk.. Poročala bosta*, poslanca Fon in Bttgatto.                  *    r\'  :'
Glavni vojaški nabori, ki * so bili<$0--*'Aoceni za čas od 2,. marca t. I. dalje,.so odgodjeni na nedoločen čas.
Opekarna na. proda). Pozor iiaSl.'ppe-. ftarjU Na prodaj je v Zabjfvasi, četrt ure od Novega mesta na Kranjskem, velika opekama, zgrajena pred petimi leti. Prišla je na dražbo. Dražba bo dne 25. t. ffl. To se je zgodilo največ radi tega, ker je bila opekarna v rokah nestrokovnjaka in finančno slabo podprtih ljudi. — Opekarna se more v bodoče — v pravih rokah seveda — prav dobro rentirati. SI. majem se otvori nova železnica, spojajoča Kranjsko in 'Dalmacijo, s kraji, kjer nj opekarn. Že zdaj 4e^|azpečala .vedno vsa kar je izdelala. NevŽjnost je, d& pride ta' ijanške aH nemške jnaše domače ope-pžja izklicni* ^L -stanovfmjeHi; delava
važna opekarna roke. Zato opozarjati Icarje na dražbo. Nj opekarne s kantino,
cev in obširnim zemljiščem i 2a dobavo gline znaša 1.15.682 K.,-              ,    '...
»Goriški ilst«; »Gorta- in »Primorski list« sta prenejfa^fehajati; namesto njiju, je začel izhfljati^kik »Goriški listu.
Bobri vspehi v. vfteldiškera zavodu« v Gorici, Via Ponte Isonzo 32. Vse go-jenke »Dekliškega zavoda, ki* ga vodijo s .požrtvovalnostjo vč .šolske sestre, so dovršile prvi serijester šolskega leta z dobrim vspehom. Padik ni nobena in nad polovico jih je dobilo zelo dobra "spričevala. Naj omenimo, d^a ie osem. gojenk obiskalo c. kr. učiteljišče. ~- Tudi v oddelku »Slovenskega sirotišča« so dobro izdelale vse ^ojenke razun ene; M je padla le vsled tega, ker ni bila PO starosti še godna za ra|red, v kater r je vstopita.
Za Ravnico in Podgozd se je ustanovila dne 1. t. m. ClC podružnica po prizadevanju g. Jos. Sušmelja. Zborovanje prj g. Plesničarju je bilo krasno obiskano ga kar gre zasluga tudi ondotnemu-g. vikarju, ki je hujskal s prižnice proti nepolitični, nestrankarski naši narodni bra-niteijiei in rešiteljici. "V imenu glavne »družbe je govoril potov, učitelj Ante Beg, nakar se je izvoHi" sledeči odbor: predsednik g. .los. ŠuŠmelj, šol. vodja in- veliki posestnik; podpredsednik g. A*nt. Cej; 'Pos.; tajnik g. Rud, Rijavec, trg. in gost.; blagajnik g. Ant. Plesničar, gost. Namestniki gg. Al. Šušmelj in Leop. Pavlm. OcL-%orniki in nam. gg.: An,t. Doljak (Zagorje), Vinko Plesničar (Voglarji), Jos. Pav-%, Pr. Bončina (Podgrad), Ahdr. Belin-gar, Al. Cej (Vpglje), Leop. Šušmelj in Avg. CeJ. Pregled, rač. gg. Jos. Plesni-^rjn Andr Pavli«. ~- Podt. šteje 2e nad
40. članov,, ter priredi že pred pustom domačo zabavo.,-^' - v            t
Vodstvi d&elnega tfrultva tobačnih trafikantov' vabi vse trafikante, na glavno skupSčino, ki se bo vršjla v nedeijo,; dne 1., "marca t. K v prostorih kiipčijske* zbornte6 v Gorici, ulica Mofelli št. 37. Na dnevnem "Vedu so; $ko Važne točke. Na skupščino so vabljeni vsi /člani in nečlani. mna: #^HtilJ^Qvnik.jiinrl v tiprlch Pred par tedniv |e, prileV iz Rusije >tv^t Gorico zdravit se jkatoliški duhovnik Viktor Ba-biski. 'StatjOvtft -fe ^Jlajfsrrej v duhovsketn "za,vetiščjl, v »Rudolf inumu«,~ potem je šel v bolnišnico k usmiljenim bratom, kjer* se je~podvrgel težki operaciji. ..Kmalu na to je unv:l, ,4aleč pročt od. svojcev, star ko-niaj 27' ieiL;_"  ,..'..'"'*'f.'„ ;    . .   '..     •.
. Občni zbor goriške podružnice »Zveze jugoslovanskih, železničarjev« se bo vršH y nedeljo, dne 1. marca ob 3. urfiin I ,pol popoldan v dvorani Hotela »Zlati Je-v len« v Gorici, itnevni reji; Poročilo dosedanjega odbora. Volitev^ "novega odbora. Razno. - V slučaju nezadostne udeležbe članov se vrši. I uro pozneje izvolitev .ob:"vsi$t udeležbi. —, Odbor.
Ižs^levalna, iir^ia Klaus. v Švici po-'ria občinske tajnike.,y.naši*deželi pis-mat.v katerih, ponuja 50 "v. za. vsak naslov Človeka, ki 'se namerava izseliti v Ameriko. Povdarja, da je to čisto pošten postranski zaslužek," aH ni dvoma o tem, da obljubljanje nagrad meri na . napeljevanje ljudi k * izseljevanju v Ameriko.; Na$X občinski tajniki pa se ne bodo dali zapeljati Je napeljevanju za; »sseljevijrije,.kj je | tako škodljivo nav ^iu narodu?' ¦-. . ¦' {, Stovblnska obrt se nai CpfjŠkdm let po razcvita, zlasti naši zidarji so povsod v obče priljubljeni ter hrepene po na-daljni izobrazbi. Precejšnje število jih je na c. kr. obrtni šoli v Ljubljani, kjer se ho-l" Čeip V syoji stroki temeljito izučiti. Večinoma jim pa prav trda prede, ker so največ sinovi ubožnih starišev in vsled tega sloni njih učenje največ na podporah, nekateri" dobivajo državne ustanove,, ostali so sami sebi prepuščeni.
Pričakovati bi bilo, da se tudkdoma-čini zanje nekoliko pobrigajo ter jim po možnosti pomagajo, žal pa ni tako. Že v letu 1912 so* nekateri vloŽIH" prošnje' za podporo na goriški deželni odbor, ali te prošnje do danes še niso rešene. Dcžemi odbor je sicer odgovoril, da nima od deželnega zbora za to nikakega pooblastila; pa. s tem ni" bilo fiič"pdmaga*no7 učenci so ostali tudi naprej v bedi, nekateri so morali celo zaostati ter letošnjo sezono opustitivkar zelo neprijetno vpliva na o-stale, ki jim grozi -skoro enaka usoda: -. Apeliramo iofef na vis. deželni zbor goriški, da da čimprej svoje dovoljenje zar^povoijno rešitev teh prošenj, kakor se tiidi obračamo na vse cenj. rodoljube in prijatelje obrtnega stanu, da po svojih močeh pomagajo našim mladun ukaželjnim mladeničem s svojimi prispevki! -•     Več>prijateljey prizadetih mladeniče.y.
v Deutsche VoftszifttderT/ v Prvačinl
'Trgovina A.- Tronkaf*prodaja -*-¦ čujte in strmite! — hemške* tfžigaKct ^»Oeutsche Volksziinder«. Škandal, da mu ni para! V naši slovenski Prvačini,- v našem narodno ponosnem kraju, nemške užigafi«c. Koristi od te prodaje imajo naši najhujši zatjuralci, Nemci! Nečuvenot da se dobi SfS^eroc, ki prodaja tako' nemško robo! Trgovina Jerv islši^icje^ je kferikattfa po-; sojilnica in se zbirajo »orli«. Škandal vseh škandalov! Zahtevamo, da g. T. štori nemudoma svojo dolžnost!! --• Zavedni PV-vačkovci.
, i. "Noja t laška šola' # '0«u$L, %^akt0 seji goriškega mestnega syeta,|e..bH spre«; jet predlog za zgradbo Šole v uKct-Katarina Percotto za svofd 45.000 -fc <7- Kaj še/ni. dosti laških šol v Gorici? GbrfškK magistrat naj nelia' zapravljati naš denar za laške Šole in- naj zgradi v 'mestu potrebne slovenske šole! Pred vsein pa naj Zgradi na Ajševici potrebno slovepsk«. šolo!« Kaj je-tisti- kur.pik.na .Ajševici po-* slopje spdsob'n'0 za šolo?! "   \'\   "       "¦
Dobrbtnica dVužbe sv. Cirila In Metoda gospa Marija Jonka,.soproga vel.e-, posestnika ^.Bovcu, v )e   umrla niesecmd .septembra lanskega leta. Pred* tremi leti se je zavarovala za,-življenje pri »Prvi če-,ški« V Trstii CM. družbi na koff^Va svo-' to^SOO K z geslom hi^io nrene l^eč ne ^0j znaj družba sv. Cirila^n Metoda,;-lJubiI%| tetie.semjakd; da tu^^^a smrt nem.ija. ,naj tebj bi ^oristna bm3«fČastiti, rodfo-ib*ubki ča§tew. spomini' . ^^"^ ;.  ; Nove;'lepe razg*e4rfž|p^i je nabavila -družba šv.;^rila inJKe^iR\$4liko kralja: \Malia2iw« Pisarna- CM',: družbe prosi naročil. -._,'      *
Nova mestna klavnica v Gorici. V zadnji s;eji gorSkega mestnega >.svetav je ibila skenjena po poročilu^ te^čhega m računskega oddelka magistratnih uradov .zgradba nove mestne klavnice^za. svoto [*460.000 K z zemljiščem vred.. Zadnji .časi
leznj,' Ponudbe po$tholež«č^ jtfji'. m&. A:&: 2b Gorica:       ' ¦    •-' i--^i,\ \;<i   '
Redni občni. zJmmt kmečke posojilnice« v Pfvaeifli-s^ vrši fine 1: marca rt T. (prvo npstrio nedeljo) ob 3. jjppoldiie v Briši št. 16 v Prvačini.- Dnevni; red:        , "¦ I. Poročilo načelstva.-         ¦•   "
.2.. Odobr^ev. računskegatzaključka, za Yl. upravno feto t. j. 1^13.      ••¦•?•¦¦¦ C*l?:,'p.oto^eV/Te^erynega\z'kk^tt;'' Čvolitev načelstva.             ;
5, Volitev nadzor^tvir. : • K f ** ¦6. Raznoterosti.' '   \.i^-"'i^A^-:\-•*V slučaju nesklepčnoisti Vrli se osem I dwi pozneje t^-S^marca^ob istf uri m a
. Načetstvo.
ti
pač, da se zgradi nova:,meil^^avnica3^S?" n^^f lepem kraju,, ja|^,pri-
Na prodaj'so v Kanalu 3 hiše š pri InafVii, v kojiTi s(FizvHtije 'že dolgo let,. Šptiterljslfa^b^ m;kavarna.' Hiše režijo v sfedini fr^a^na-jakt>*!pft)Wtetnemi »prostoru. Poizve: se-pri ,Rafl^ Trst, ulica Giu-fia.6, l.     :    ';v^,..;t;^, ;.,. .   ., _ . *;r
K?ko se ozdravi pljučne bolezni os-lovski kašelj in na^o^^lprav;y,\temerjito; ŠP^rOčim vsakomur -^tpnJ.-IPiošljite t frankPvan zavitek na Jgpspo -y Kryzeky Wrschowitz pri Pragi, * "*
*VV najem se odda MŠ^ t» posestvo v: ;
Občinski tajniki. Furlanski1 občinski tajniki se pridnjo gibljejo in skušajo doseči stalno službovanje" s primerno plačo in pokojnino. Tudi slovenski tajniki" defujejo v jednakem smislu. V seji furlanskega društva občinskih tajnikov v.fržiču se je kon^tatiralo, da so se s slovenskimi kolegi popolnoma dogovorili glede svojih zahtev, da jim je deželni glavar dr. Faidutti obljubil svojo pomoč, in je torei upati, da se zakonskim potom uredi službeno razmerja občinskih tajnikov v deželi. Te dni je imelo društvo furlanskih občinskih tajnikov svoj občni zbor, na katerem so se z,nova zavzeli za svoje zahteve. V goriškem deželnem zboru je stavil tostvar-ni • predlog ^ški poslanec dr. Pettarin.
ker razmere v sedanji so sfcrajn6"^#]P"! dalozne.                                 . *•
Aretacija na- državnem kolodvoru.— Dne I6*t'int. zvečer ,fc aretiVal na drža|r: nem kolodvoru v Gorici redar nekega vinjenega moža radi razgrajanja, zgrabil ga je ravno pri vratih čakalnice III. razreda, ker se je pa aretiranec branil iti v zapor :ter še hotel, domov^peljati, ga je-žetfar z vrvico krog roke vlekel po tleh do voza, ki je bil fiaročen, da se protivhlka' odiie-' Ije v zapore. Tako postopanje je vzbudilo nevol jo pri vseh, ki so to videli.
Tatovi. V noči od 16. na 17. t. m. so poskušali tatovi ulomiti v "tobakarno g. Pleško na Pokopališki cesti v Gorici, pa se jim ni posrečilo; ravno tako so imeli sniolo pri ulomilnem poskusu v gostilno ,CriTovic*, več sreče so imeli pri brivcu v bližini, kateremu so odnesli brivne nože, škarje, stroje za lase, brisalke, sploh vse, kar so dobili. V Pokopališki ulici ni nobenega redarja, zato se vedno smukajo tukaj jazni„symljiYi elementi, največ mladi .fantje, ki igrajo pozno v noč razne buM kef! Pust je tukaj, pa denarja ni. Za štorih-ce se ne ve.
Utopljenec. Iz morja so potegnili pri Gradežu truplo nekega neznanega mla* dega človeka. Star mora biti okoli "25 let. Oblečen je. bil delavsko. Pri njem nisoj našli nikakih -dokumentov. Mrtveca so fotografirali.                .  .    -.  .      ^f
Zgorela je velika tovarna Čevljev v Sildhalu na Angleškem. Škode je 700.00G: frxmkov. 1500 delavcev je brez posla.
Zračna pošta Petrograd - Novgorod. Kakor se čuje, uredi ruska poštna uprava na poletje v Petrogradu redno zračno poštno službo. Najprej zveze Petrograd z bližnjimi kraji, potem z Novgorodom. A-eroplan bo mogel nesti s seboj do 5000 pisem. Za zračno pošto se bodo izcjajaii posebni omoti in marke; za dostavljanje ; pisem iz .aeroglana se dploči posebna -pri-stoibina<;50 kopejk,    .,¦                  ,
soriške CM. podružnice šor,ia]ii'na-' jpredova^^a,^ K 6?;h. ^apre#k pa br bti-'še'tftnbgo'vedji, ako bi bile vse podružnice storile svojo dolžnost, a 7 podružnic sploh ni poslalo nikakih prispevkov. Letos naj bi zamujeno nadomestile, ker čakajo družbo na Primorskem velike naloge.
p>avhozWkakega trgoyc» aji?pa^za.peka. Pr,jdela se mnogo ^Tst izvrstnega' sadja in drugih poljskih pridelkov:. Natančneje se iz^e .v resjtavrantu, »p^i "trjeh' kronah« v .Gorici. ' ¦ .¦'>¦ '' :\ : s : i*. ¦ ¦/ ¦*-
Starejša gospodinja, bolj fina, vešča tudi! Saške kuhe, se Išče k višjemu- unadni-ku v "Belo Krajino. Mesto ob flovi železnici. — Plača po dogovoru. Pojasnila daje upravništvo našega lista.
Gotova ^služba. Zavarovalna družba prve.vrste In dobro,, vpeljana išče proste-r ga in: Energičnega.'^n^a^^^i prevzel glavno zastbpstvo^Jg^co^Tlača stalna povrnitev voznih stroškov nt provizije. Ako se izkaže marljivost iVdelavnost, postane služba stalna in preskrbi se do-tlčnika za starost. Oferirajo se lahko tu-taki gospodje, ki niso še praktični v stroki in pišejo naj pod štev. »2704« na naše upravništvo za pojasnila.
Croatia zavarovalna zadruga v Za* grefeu, podEuinica*,v *T«rstu je izplačala pt smrti mojega pokojnega soproga gospoda-Julija Gabrščka; v Tolminu celo zavarovano .svtitp^cfesiravno je bil pri nji za^ varovan n?2tvii^;komai dve leti. — Ta edina jugoslovanska življenjska zava^ rovalmca zasluži Največje zaupanje in iz-
! rekam ji jaVno*zahvalo.                    • •
*-¦ ^Tolmin, dne .10/12. 1913. ^ .                KataVIna Gabršček, I. r,
,Ya^!-^\Pry«Jnnečka gospodarska zadruga v Seltf na Vipavskem, registr. zadruga z omejeno"; ?ayezo, ima svoj peti redni občni zbor, kateri se vrši v Setav dne 8. marc^ 1914'ob 10. uri predpoldne v zadružni pisarni hšt,: 12 in sicer s sledečim dnevnim;redom/.
1.  Čitanje in;odobr.enje zapisnika o zad^ njem občnent-.zbortf.
2.  Poročilo.:načelstva,' . 3.. Poročilo ^nadteorstvfik .
4. Potrjenje,'računskega zaključka za n-pravno leto¦¦»'1013.  ; S! Volitev pjačelstv«., 6; Volitev nadzorst%; 7. Slučajnosti.   .'."''¦¦
Odbor.
ta taU)>Wl l*aa KVjr«iM Oattd.
Virtate •.NamdM.TfikarM* » «etM.    V " -' .t v »Sodi ta »n
Sprejme se tako} zastopnika za Primorsko za prodajo nekega prcootrebne-ga tehničnega predmeta nemškega izdelka. Zahteva se reference in kavcijo. Ponudbe naj se pošlje na naše upravništvo pod šifro »prepotreben 1000«.
Trčmarja, spretnega   za   gostilno v I zgornji tržaški okolici, ob veliki cesti, se išče. Naslov pove inseratni odd. »Soče«. |
NIDIMJSV0
#*
ftiratto atfttnt M«|<rftiaollc* ta IomIm obleke raplujt fo t^rtjlh ceattt
sssss e. stermecki i
Fišile po glavni ilustrovaai oaaik - čez ve6 ' tiaoi stvari, kateri sa vsakemu poSKp zastonj. Pri naro-
trela denar naprej nottotL
Odsevana pskarlja In sladfiltarna
Karol Draščik
.nUfe*ASS ]»33»WUt:^">
y Gorici, na Kornu v (lasni hiši)
zvr§«j« woLila vsakovrstnega tudi najti ne jega peciva, torte, kolače za birmance in porok«, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vin« In likerja I na rfrattto att v originalnih butelkah.' Bripoeo&ae slav. občinstva zamnogobroina naročila  ter  obljublja solidno postr*1-
Zobozdravnici in zobotehnlški atelje
Dr. I. Eržen
fiORICH
Kupujte samb dvokotesi ^ICTlCsf* in ^--------,
ki 80 najboljši francoskisistem1 in naJtrpežuejSe
'trste bodisi sa kvadri© rabo ali za dirke. Šivalni stroji flrtflflflml VScItlfll  s«*" najprak-tičeejsi ta vaalo^iuso.  M^sfbžuo za vsako-Trstao iKianj* in^kanje C?ezenjeL Stroj  #s
"'"teče brezfimimo in je fako trpežen/ Poske, samokrese, aiainoieznic« in f«e ? to stroko spadajoč? predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki
Herševani I Cuk
* MB1SA, *¦ 1Mw^» tt -t J—L;
________________ttl». 37,
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
ilate mostove) zobe nakaučukove ploSče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
''¦ .Jw« vsa^vrsteV *'¦'.¦'-*•
•4 V trt in> te i. W pt*
IZBOR NAHUT
autorizouana staubena tordka
f Gotici
ulica Adelaide Ristori Štev. S
se priporoča p. n. občinstvu za  ve* stavbena dela.    Izdeluje   vsakovrstne načrte,  proračune  in  kolavdacije  po |                  najnižjih cenah.
K<iXmiUXW!Mi3UM^WS!^
fw\n/^n/\n«\Y\f\/\/\
„Gortška ljudska posojilnica"
vpisana iadruga s omejenim Jamstvom.
(V laatal »i^ aaaaaaka alfa* it,. 7, I, «pi»«r.) - Telefaa *¦. 78.
U«ai Hita« aruUilM lU* Ifttll.
Na občnem zboru dne 27. aprili 1913, ¦« je določilo V
.'_. H?««lhM vlage se obrestujejo po 5% Stalne večje vloge s
enoletno odpovedjo po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje posojil-
iniivle vlofiro a« •pi'e!emajo od Viiktofar. " 1^ m u rs«|t^|(o MJfHr^ranlliiiU.   '  ''*'
delati se obrestujejo koncem lata 1912. s 6%. 8l,dee.l»12.i Zadruinjko« ;1S22 i. deleii v sneaku — Hranilne   vloge:   i.022.15605. — Posojila: ad: 12T"-----
Reeervni sakl
125.235*86. — Lastno premoženje r
ružnita Y
Centrala
podružnice: CttR CCrlMC, Sin|tlW. 5pPt, Tflt..
¦ Vlogeuiia knjižice po eVU0!«* »ˇ tekocero računu po dogoyoni.,
Delnifika .glavnica K 8,000,000». Rezervni  zakladi E 1,000.000.
Kaku). in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut.
. , t   : Borzni naročila.,..' •   ,'-,           .      ^rpme^j^.Vsij|rel»nja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskbnt menic, rstsivbeni Iretfili.  '*'•'•' Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje .vrednot v varstvo  in  oskrbovanje**
,i Safes.' '
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.

Kdor še ne pozna Kathreinerieve Kneippove slacfna4 '.Kave. kupi naj si le zclaj en zavoj in nas io poskus
Za Izdelovanje te. Se 23 let priljubljene in priznano najboljie kavine pijače je bila zgrajena nova velika tvorriica. Z najmodernejšimi stroji In najboljšo napravo seje slovito Kath» relnerjevo postopanj« za Izdelovanje vvprist-nm& Kathrelnerja** I« nadalje Isboljialo.-
Če ie bila Kafhreinerieva že vedno od naiboližesia naiboliže, tedai prekaša v dovršeni slKnosti okusa zrnate kave sedal sama sebe,    _
^¦&&V%*~
>' Sin"
Aromati<nar Izdatna, krepka, pri tem zdrava u              In poceni: Je Kathreinerjeva.
^.^gftfe^^P^