Lelo 1878. 455 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LII. — Izdan in razposlan dne 29. decembra 1878. lis. I kaz niinistcrstev za finance in trgovin« od 27. decembra 1878. gledé zvrševanja občne čolne tarife za avstro-ogersko colno okolijo od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 67) o pobiranji colov ali carin v zlatu. Dogovorno s kr. og. ministerstvoma za finance in trgovino ukazuje se v zvršitev določila stoječega v členu XI11 občne čolne tarife za avstro-ogersko colno okolijo od 27. junija 1878 (Drž. zak. Št. 67) o pobiranji vvoznin in izvoznic, po tem vagdrine, pečatnine in listnice v zlatem novci naslednje: 1. Vvozniue in izvoznine (carine ali coli na wozu in izvozu), po tem vagâ-rino, pečatnino in listnico bode počenši od 1. januvarja 1879 opravljati v zlatem novci (denarji) ali pa v srebru z nadavkom, kateri nadavek (adžio) se po mesečni srednji ceni zlatnikov po 20 frankov (= 8 goldinarjev) na Dunajski Lorsi v poprejšnjem meseci v razmeru do mesečne srednje cene srebrnega novca od meseca do meseca ustanavlja in razglašajo. Isto veljd za zavarovanje imenovanih čolnih in pritičnih pristojbin, katere se opravljajo v gotovini. 2. Za plačilo v zlatu šteje se samo tisto, ki se opravlja z zlatniki naštetimi v priloženi tablici po vrednosti vsakega, kakor je ondi povedana. Ti zlatniki naj se uporabljajo tudi za taka plačila strankam, katera je v col-nem postopku opravljati v zlatem novci, tor jih morajo stranke jemati po ondi naznanjeni vrednosti. Pridržuje se, da sc bodo smeli drugi, v tej tablici ne imenovani zlatniki pripustiti v čolna plačila. Samo polnotehtni zlatniki smejo se jemati. Gledé vzetno naj manj e (minimalne) teže zlatnikov naj služi omenjena tablica za ravnilo. Slovenlsch.) ^ 3. Za plačila v srebru smejo se jemati in dajati samo srebrni novci ali pe-nezi, ki se imenujejo v priloženem kazalu, po blagajnični vrednosti, naznanjeni on d ukaj. S tem se preklicujejo vsa dozdanja določila o uporabnosti vnanjih srebrnik penezov za čolna plačila. Nadavek naj se od tistega iznosa, katerega je treba v zlatem novci plačati? ki se pa ne opravi v zlatem novci, izračunja in v srebru pobira. Z lomi ali drobci enega krajcarja, ki se podadö v računu nadavka, ravnati je po določilu v členu XIV postave s kraja v misel vzete. Za vsak mesec ustanovljeni nadavek treba je v uradnih prostorijah uradno razglasiti. 4. V izravnovanje ostankov pod 25 krajcarjev sme se tako pri izdajanji, kakor pri prejemanji uporabljati drobiž avstro-ogerskega kova po polni nominalni vrednosti. Vendar velja to samo za skupno vsoto plačila, katero je za vsako odpravo v kovanem novci opraviti. 5. Gotove varščine naj se praviloma vračujejo v isti veljavi (valuti), v kateri so bile položene. Vendar se more v zlatu dana varščina v enakem novci pri drugem uradu, pri katerem ni bila vplačana, samo tedaj nazaj dati, kadar le-ta urad ima zlatnikov tiste vrste. Ako urad ni založen z zlatniki tiste vrste, tedaj naj se varščina vrne v drugem dopuščenem zlatem novci (Priloga A), in če tist urad sploh nima nikakorš-nih zlatnikov, a stranka želi, da bi se ji precej vrnila, naj se vrne v srebru s tekočim nadavkom. 6. Določila o tem, kdaj se smejo neki vrednotni papirji (efekti) jemati v zavarovanje cola, ostanejo neizpremenjena, vendar naj se, ustanavljajoč vrednost takih papirjev, po kateri se sprejmejo, dola tako, da sc vrednost v papirjih po vsakokratni dnevni ceni (kursu) ponujena, dodavši dotekle in ne niti vzdignjene niti zastarele obresti, ki se jih držo do dne vplačila, v notah izračuni po srednji ceni, katero imajo zlatniki po 20 frankov na dan vplačila kot denar in kot blago (za prodavca in za kupca). Stranka ima dolžnost, dnevno ceno (leurs), ako bi uradu ne bila znana, polnoverno izkazati pokazavši mu uradni list ali oenovnik borsni. Varščino z vrednotnimi papirji dano vračuje vsegdar prejemni urad tistemu, kateri jo je bil vložil. 7. Nepristojno plačani iznosi (ki gredo komu na dobro), naj se vračujejo v tisti veljavi, v kateri so bili vplačani. Ako stranka ne more izkazati niti je moči iz uradnih zapiskov poizvedeti, v kateri veljavi se je plačilo opravilo, vračuje se iznos v srebru s tistim nadavkom, ki je veljal o času vplačila, ako bi pa šlo za pristojbine na počak puščene, o tistem času, ko se je komu pristojbina na počak pustila. 8. Cole, ki so se komu na počak pustili ta čas, ko je nova tarifa vže veljala, treba je plačati v zlatu ali pa v srebru s tistim nadavkom, ki je bil ta čas, ko se je col komu na počak pustil. diltmiecky s. r. I*r(*lis s. r. A. T a b e 1 a o vrednosti in najmanji teži za čolna plačila uporabnih zlatnikov. Tek. št. 1 m e ji e n o z a Vrednost v zlatu 1 zlatnika Najmanja teža za 1 zlatnik za cele vsote gid. kr. gramov zlatnikov i gramov 1 2 Avstrijski in ogerski cekini (dukati) . . 4 74 3-487 1000 3487 Zlatniki, avstrijski in ogerski po 8 gld. 8 (>•440 300 3220 3 Zlatniki, avstrijski in ogerski po 4 gid. . 4 3-220 1000 3220 4 :> t; Zlatniki po dvajset frankov kova francoskega, belgijskega, italijanskega, švicarskega, rumanskega in knez. 8 6-44(1 »00 .3220 Zlatniki po deset frankov kova francoskega, belgijskega, italijanskega, švicarskega, rumanskega 4 3-220 1000 3220 Zlatniki po pet frankov kova francoskega, belgijskega, italijanskega, švicarskega, rumanskega . 2 1 -600 7 Zlatniki po dvajset griven ali mark . . . !» 88 7-930 300 3973 8 Zlatniki po deset griven itli mark . . . 4 <)4 3-073 1000 397» !» Zlatniki po pet griven'ali mark .... 2 47 1 -!»87 2000 397» B. K a zalo srebrnih penezov, pripuščenih v plačevanje cola. 1. Domači ali tozemski penezi nakovani po ces. patentu od 19. septembra 1857. oziroma ogerskem postavnem členu VII od leta 1868 II. Domači penezi konvencijske veljave l m e Vrednost v avstr, veljavi 1 m e Vrednost v avstr, veljavi gld. kr. gld. kr. Dvolorintnik 2 Denar po 2 gld 58 10 Korintnik 1 . Denar po 1 gld I S' Uetrtforintnik 25 Dvajsetina novejšega kova ;is Zvezni tolar avstr, kova 1 so Dvajsetina starejšega kova 84 Desetica 17 Denar za ;> kr 8-5 Denar za il kr S Križarka 2 30 Zlat (>/.. križarke) 1 12 1 Pol zlata (t/4 križarke) SS