Prezzo - Cena Lir 0.50 Spedizlone in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini fltev. 54. V Tj j ubij lini, v petek, O. marca 1942-XX Leto VII. pooblaičenka n oglaševanje HaHfanskega in tujeg* | uredništvo in oprava: Kopitarjeva t, Ljubljana | Conceasionaria eaclnsiva pet la pubbllclti di proveaieaaa lUilaaa lovora: Union« Fubblicite ttaiiana S. A- Milana | Hedazlone Ainrainiatrazione Kopitarjeva K Lobiana 5 ed eatera: Uniona fobblldU Uaiiana S. &. Milana Bollettino no. 642; Su Malta rinnovati attacchl distruttivi II Quartier Generale delle forzc arinate co-inunica in data di 5 maržo 1942-XX il seguente bollettino di guerra no. 642: Nella regione di Meehili scontri di pat-tuglie con esito a noi favorevole. Moderata attivifii delle opposte aviazioni del cielo cirenaico; su Malta rinnovati attacchi distruttivi sono stati condotti con successo da for-mazioni ituliane e tedesehe contro le basi navali e gli aeroporti deli Isola. Una incursione inglese su Tripoli elfetuata ieri sera ha causato lievi danni; nessuna vit-tima. Vojno poročilo št. 642: Novi uničujoči napadi na Malto Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V pokrajini okoli M e k i 1 i j a spopadi med patrotami z za nds ugodnim izidom. Zmerno delovanje nasprotnega letalstva nad Cirenajko; na Malti je prišlo do mnogih uničevalnih uspešnih napadov od skupin italijanskih in nemških letal na pomorska in letalska oporišča na otoku. Včerajšnji angleški napad na Tripoli je povzročil neznatno škodo. Žrtev ni bilo. Operacijsko področje, 6. marca. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Nadaljuje se bombardiranje letalskih oporišč na oloku Malti. Tudi te dni so italijanske in nemške letalske sile pomnožile zlasti nočne napade, ker so bile mesečne noči. Podnebne razmere so se znatno zboljšale. Ponovno so bila napadena letališča Halla, Hudija, Mikaba in Ca Venezia in sicer so nanje podale bombe vseh kalibrov. Poznejši ogledniški poleti so ugotovili, da je bila povzročena škoda velika. Na letališčih so bile razbite lope, delavnice, razpostavljena letala, skladišče goriva in razstreliv, tako da se je ogenj daleč videl' in razširil še na bližnjo okolico. Ne gre tukaj le za napade, ki naj bi vznemirjali sovražnika, temveč za načrtno delovanje, ki stremi za razrušenjem 'n uničenjem letalskega delovanja nasprotnika s tega otoka. Bombe največjega kalibra so bile vržene tudi na pomorske naprave v La Valletti in na skrivališča podmornic, ki jih je bilo mogoče ugotoviti na podlagi fotografskih posnetkov. Opustošenje v valettskem pristanišču je veliko. Tam se dvigajo proti nebu grmade ruševin in velikanski lijaki, ki so jih izvrtale bombe. Tudi škoda v pristaniških napravah je velikanska. Sovražnikova protiletalska obramba je bila srdita. Položaj zaveznikov na Javi vedno težji Japonci izkrcujejo na otoku nove okrepitve — Prvi napad zavezniških letal na otoke zraven Japonske brez uspeha Tokio, 6. marca. s. Zasedbo Zamboanga, mesta na skrajni zahodni točki otoka Mindanao (v sestavu Filipinov) je naznanilo včerajšnje japonsko uradno poročilo in s tem povedalo, da so Japonci zasedli drugi važni otok med Filipini, ki je znan po svojih bojevitih prebivalcih in po svojem bogastvu, ki je največje med Filipini. Po svojem naravnem značaju in po zemljepisni obliki je otok silno značilen in ima zelo različno podnebje. Čez otok se vlečejo ogromni gozdovi. Na odseku pri Bugdinonu je zelo razvita živinoreja. Na drugem koncu otoka je znano vrtnarstvo, zraven pa so razsežne Šumijeve plantaže, dočim so pri Agusanu in orignu močni rudniki. Tokio, 6. marca. s. Japonski glavni stan poroča, da so opazili blizu otoka Ogasavara iz otoške skupine Bonin 1000 km južno od Japonske, okrog 30 nasprotnih letal. Bombe, ki so padle na otok Minami Horišima, so povzročile le majhno škodo. Tokio, 6. marca. s. Japonski vrhovni vojni stan javlja, da so japonske pomorske sile južno od Jave napredovale naprej v Indijski ocean ter so 2. marca napadle angleško ladjo »Strong-hold« in jo potopile. Potopljena je bila tudi topničarka »Asheville« (1260 ton), ne da bi Japonci imeli pri tem kakršne koli izgube. Ladja »Stronghold« je imela 898 mož posadke in hitrost 36 vozlov. Tokio, 6. marca. s. Japonsko poveljstvo na Malajskem polotoku javlja, da je sedaj končno število ujetnikov, zajetih v Singapoorcju, 90.000, med katerimi je bilo 48.000 mož Britancev, 42.000 pa Indijcev. Zajetih je bilo tudi 300 poljskih topov, 98 protiletalskih topov, 45 trdnjavskih topov, 108 brzostrelnih topov, 180 možnar jev, 63 protitankovskih topov, 2330 strojnic, 773 avtomatičnih pušk in 750.000 pušk. Bazen tega je padlo v japonske roke 19.000 avtomobilskih vozil, 135.000 ton pogonskega olja, 1050 lokomotiv in železniških vozov vseh vrst. Število ranjencev v samem mestu se je dvignilo na 11.000, med katerimi je 7000 Britancev. Rim, ti. marca. e. V 6vojem poročilu o bojih na otoku Javi, je agencija Reuter napovedala izgubo Kravanga, Poervakarta in Tangeranga ki leže na zahodnem delu Jave, kakor tudi izgubo Sola in Badioena na vzhodnem delu otoka. Poročilo tudi pravi, da 60 ee nove japonske sile izkrcale na zahodnih točkah Jave, kjer so v teku sedaj srditi 6popadi. Protinapadi, ki so jih Holandci začeli, 60 spodleteli zaradi prehudega pritiska japonskih siJ. Razen tega so Japonci vdrli na letališče Kalidiati, ki je nedaleč 6tran od Bandoenga, od koder sedaj pošiljajo bombnike in lovce, da napadajo zavezniške čete. Položaj na Javi, pravi poročilo, je treba smatrati za težak, vendar ne obupen. Navzlic srditim holandskim- protinapadom je Soehang še vedno v japonskih rokah. Manilla, 6. marca. s. Poveljstvo japonskih čet na Filipinih pravi da 6e že vidi, kako se filipinski vojaki v sestavu severnoameriške vojske, vojskujejo brez navdušenja. Boji 6e bijejo na polotoku Batangu in na otoku Cerregidorju. Družine teh vojakov 60 začele pošiljati pozive, naj se vdajo in vrnejo domov. V tukajšnjih vojaških krogih smatrajo takšno povabilo, ■ ki ga je podprlo tudi japonsko poveljstvo, kot zelo viteško kretnjo na-pram nasprotniku. Saigon, 6. marca. 6. Radijsko poročilo z Jave pravi, da 60 Japonci dobili pod svoje nadzorstvo nove čete in z njimi prodirajo vedno globlje na otok. Tudi ameriški radijski razlagalci potrjujejo da postaja položaj vedno težji in da so zavezniške čete na Javi v vedno večji stiski. Šanghaj, 6. marca. s. Sporočilo britanske uradne agencije pravi, da 60 japonski oddelki prispeli do cestnega in železniškega križišča pri Solu na Javi. Ta kraj leži v središču otoka. Ista agencija pravi, da 6e japonske čete še naprej izkrcujejo na otoku in da pritiskajo proti Surabaji, obenem pa proti Bataviji in Bandoengu. Angleži priznavajo, da je položaj težak, kajti na zahodni obali 6e Ja- morje okrog otoka Jave in prav tako tudi premoč | ponči neprestano izkrcujejo. Bandoeng je imel vče-v zraku in zaradi tega lahko neprestano izkrcuj. raj 6edem letalskih alarmov Sovražnikovi napadi ob Doncu po vrsti odbiti Težke izgube sovjetskih polkov na srednjem odseku Sožalja ob smrti vojvode d’Aosta vaina brzojavka vojvodinje d Aosta Duceju Rim, 6. marca. s. Vojvodinja mati d’Aosta Duceju poslala tole brzojavko: »Kralju in domovini je moj sin jjodoril svoj um, svoje delo in svoje življenje. l’o njegovi naj večji žrtvi deliun z vsemi plemenitimi italijanskimi materami ponos najvišje daritve in najgloblje bolesti. Italijanskemu narodu in njegovi oboroženi sili ter Vam, ki ste toliko sočustvovali z menoj v moji sedanji bolesti, ljubljeni Duce, ki ste nedavno izkusili podobno izgubo in ob tem izražate svojo prisrčno in visoko misel, se zahvaljujem z vsem srcem.« — Aosta. Rim. 6. marca. s. Združenje tujega tiska je po svojem predsedstvu izrazilo svoje globoko sožalje zaradi smrti vojvode d’Aosta ministru za iljudsko kulturo. V našem novinarstvu, je dejal predstavnik tiskovnega združenja, je pokojni vojvoda vedno iimel posebno mesto, ker so bile v njem vedno združene knežje in voditeljske sposobnosti. Bil je pogumen, a hkrati tudi zelo dober. Vsi tuji novinarji, je zaključil predstavnik, se pridružujejo globoki narodni žalosti. _ Miinchen, 6. marca. s. Vsi nemški listi prinašajo spominske članke o pokojnem vojvodi d’Aosta ter objavljajo njegove slike in z besedami globokega občudovanja popisujejo njegovo življenje in zlasti hrabro delo, ki ga je ojrravil v vzhodni Afriki. »Vdlkischer Beobach-ter« poudarja, da so po njegovih velikih strateških in voditeljskih sposobnostih hrabre italijanske čete tako čudovito kljubovale nasprotnim silam v vzhodni Afriki, ki 60 bile močnejše in bolje opremljene od njih. paradi borb pri Kerenu in Ambi Alagiju si je pokojnik pridobil občudovanje vsega sveta. I o zmagovitem odporu hrabrih čet, ki jih je vodil on, so nasprotnikom bili prekrižani načrti in ustvarjeni pogoji za sedanje prilike v Libiji. Knez Sahare, pravi omenjeni list, je storil vse, kar je bilo v človeških močeh do za d -njega diha in zapustil sijajno dediščino, ki bo ostala večna med italijanskimi vojaki. Sofija, 6 marca. s. Bolgarski listi obširno pišejo o smrti vojvode d’Aosta in jx>višujejo njegove visoke vojaške kreposti, kolonialne sposobnosti in neomejeno vdanost domovini. Njegovo 6liko so razobesili po mnogih trgovinah v mestu. Najvišji vladni in dvorni predstavniki 60 se odpravili v italijansko poslaništvo, da bi v imenu kraljevem in narodovem izrazili sožalje. Kralj Boris je odredil posebno žalovanje na dvoru. 12. marca bo maša zadušnica v katoliški stolnici v Sofiji. Carigrad, 6. marca. s. Turški listi objavljajo na vidnem mestu sporočilo o smrti vojvode d’Aosta v Nairobiju. Njegova smrt je napravila globok in bolesten vtis zlasti v italijanski naselbini v Cari-giadu, kjer 60 junaška dejanja pokojnikova spremljal: z občudovanjem in navdušenjem. Italijanska [»oslopja v Carigradu so razobesila zastave na pol droga. Značilno in čudno sporočilo Rim, 6. marca. 6. Včeraj je radijska jjosfaja v Nairobiju ob 12.5 objavila tole čudno sporočilo: »Oblasti v Nairobiju 60 pref>ovedale objaviti kakršne koli vesti glede pogreba vojvode d’Ao.-ta, ki je včeraj lakaj umil.' Hitlerjev glavni stan, 5. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na bojišču ob Doncu so bili po srditih bojih odbiti novi sovražni napadi podprti s tanki. Oddelki valonskih prostovoljcev so se zadnje dni odlikovali v bitkah skupno z nemškimi si-lami. Na drugih oddelkih vzhodnega bojišča je imel sovražnik zelo velike izgube pri številnih napadih, ki niso dovedli do nikakega uspeha. Pri obkoljenem Petrogradu je nemško težko topništvo uspešno bombardiralo vojaške cilje v Kronsladtu. Letalstvo je v močnih oddelkih podpiralo delovanje1 suhozemskib sil in je rušilo sovjetske železnice. Bojna in ogledniška letala so bombardirala pristaniške naprave na vzhodni in zahodni angleški obali. Ponoči in podnevi so bila nn otoku Malti nadalje bombardirana letališča in pomorska oporišča. Berlin, 6. marca. s. Iz vojaških krogov se izve. da je neki nemški polk, ki je napadel na osrednjem odseku bojišča nek kraj, zaplenil tudi povelja 1164. sovjetskega strelskega polka ter ob- Isežen dnevnik polkovnega poveljnika. Iz teh dokumentov se jasno vidi, da je imel ta polk v treh tednih nad 2000 mrtvih. Podobne izgube je imel tudi 1166 sovjetski polk. Iz prvih podatkov, ki so prispeli semkaj, se izve, da je nemški polk, ki je to odločno dejanje izvedel, zajel v treh dneh 7 topov, 10 metalcev bomb, 9 strojnic in 99 pušk, 3 avtomobile s strelivom, 20 sani in 17 konj ter veliko količino streliva in drugega vojnega materiala. Zaradi napadov nemških vojakov je. treba smatrati omenjena dva sovjetska polka kot docela uničena. Helsinki, 6. marca. s. Finsko uradno poročilo pravi: V zadnjih 24 urah sta bila v Helsinkiju dva letalska alarma. Zaradi močnega streljanja finskega protiletalskega topništva, so nasprotna letala morala takoj odnehati. Na vseh točkah bojišča je prišlo do živih spopadov. Finsko topništva je z očitnim uspehom obstreljevalo sovražnikovo obrambo na več odsekih. Finsko letalstvo je še naprej bombardiralo murmansko železnico južno od Soroka in razrušilo skladišča, postajo in tire. Finska letala so z najtežjimi bombami obsula različna poveljstva sovjetskih oddelkov na srednjem delu vzhodne Karelije. Vesti 6. marca Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Turčijo in Švico so se začela v Ankari. Obe odposlanstvi imata že več dni seje v turškem zunanjem ministrstvu. Črnoborzijance trdo prijema tudi policija v Grčiji. Nedavno je oblast v Solunu odredila, da se obkoli neka kavarna, kjer se je zbiralo največ udeležencev tihotapske trgovine. V celem' so prijeli 1200 ljudi, ki so pod roko in protizakonito trgovali z živili. Posebno civilno mobilizacijo misli izvesti tudi Turčija in bo skušala uporabiti delovno moč.pri poljskih delih. Vlada bo v kratkem izdala podrobna določila o tem svojem zakonu. Predvsem bodo prišli na vrsto brezposelni delavci. Sveže pečenega kruha ne bodo smeli več prodajati v Turčiji, pač pa le 24 ur potem, ko je pečen. Na ta način mislijo prihraniti okrog 30% od običajne porabe kruha. Nov mrzli val je vdrl na Švedsko. V mnogih krajih so zadivjali siloviti snežni viharji in so preprečili sleherni cestni in železniški promet. V okolici Stockholma je živo srebro pokazalo 40 stop. pod ničlo. Druga nemška obrambna črta ob francoski obali Dograjena je bila nedavno za odbijanje napadov z morja in napadov padalcev Berlin, 6. marca. s. Pretekli teden je bil do- dosegom, ki so vse izvrstno zakrite. V črti so tudi končan drugi pas obrambne črte, ki je v celoti • blindirana zavetišča. Tehniki in vojaški strokov- dolga 220 km in se vleče ob severni francoski obali. Vrhovno poveljstvo je pri teh delih zaposlilo inženirje specialiste in utrjevalne tehnike in je s tem ustvarilo novo trdno obrambno pregrajo. V prvem pasu obrambne črte, ki jo je gradila pehota s pomočjo ženijskih oddelkov/takoj prve mesece po zasedbi, so specialisti za utrjevalna dela sedaj spremenili v betonske utrdbe. Razen tega so v tej utrdbi močne topniške baterije z najdaljšim njaki so znali najti izhod pri vseh terenskih tež-kočah in naravnih ovirah, ki so se jim sproti pojavljale. V tein obrambnem sistemu so posadkam 'zajamčili redno dobavo vode z zgraditvijo vodnjakov in manjših vodovodov. Razen tega je nemško vrhovno poveljstvo poskrbelo vse potrebno za preprečitev morebitnega vpada sovražnika z morja, kakor tudi napada sovražnikovih padalcev. Pogubno kupčijstvo v Angliji Zahtevajo smrtno kazen za navijalce cen in prekupčevalce Rim, 6. marca. s. Glede predloga, da bi v ■ na skrivnosten način med nekimi zasebniki, 11 I 11 A Afllirf m L n -vnmmlli jev fl. 18%., ter nečak nekega hrabrega garibaldijca. Zaprosil je za dovoljenje, da bi se kot prostovoljec smel boriti ob strani italijanskih tovarišev. Madžarski parlament šteje 373 poslancev. Od teli je 135 izvoljenih posamično, 129 po listah in 113 imenovanih. Vladna stranka ima 206 poslancev, sedmograška 46, stranka obnove (Im-redy) 24, nacionalna 9, stranka pušičastih križev 30, malih obrtnikov 12, krščanska stranka 7, štiri druge stranke pa imajo manjše število poslancev. Zdravstveno stanje papeža, ki je pred dnevi obolel, se je sedaj že docela zboljšalo in je že sprejel državnega tajnika kardinala Maglioneja in njegovega pomočnika. Industrija Združenih držav je odvisna od latinske Amerike, piše v nekem listu ravnatelj urada za vojno proizvodnjo v Združenih državah, Knudsen. Iz teh držav latinske Amerike dobivajo Združene države: od Mehike 67% antimonove rude, iz Čileja 500.000 usnja, iz Argentine 60% kož, 56% svinčene rude pa krije mehiška proizvodnja, 12% pa dobavljata Čile in Peru. Iz Brazilije dobijo 18% uvoza manganove rude. Bivšemu bolgarskemu poveljniku v vojni 1914—18 generalu Žekovu, jo Hitler podelil pol milijona mark, od katerih je general Zekov določil dve tretjini te vsote za posebni fond za okrepitev bolgarsko nemških odnošajev, z ostalim denarjem pa bo zgrajena hiša za starega generala. Nova skupina španskih letalcev, častnikov in moštva je odpotovala iz Madrida na vzhodno bojišče, kjer bodo zamenjali španske letalce, ki se že več mesecev neprestano bore proti Sovjetom. Njihov poveljnik je Salvadores. — Pred njihovim odhodom je izdal španski letalski minister povelje, v katerem poudarja, da španski letalci ne odhajajo na bojišče samo v borbo proti sovražniku Španije, temveč proti glavnemu sovražniku vse Evrope. Japonski list »Niči Niči« piše, da so Japonci z veliko japonsko pomorsko zmago pri Javi v teku enega meseca uničili nič manj kakor 44 sovražnih ladij. List poudarja, da je bila ta bitka največja, kar jih pozna zgodovina. Ko se je iz Čungkinga v Indijo povrnil načelnik ameriške vojaške misije John Mc. Ruther, je dejal, da je pričakovati v bližnji bodočnosti napada japonskega brodovja na indijsko mesto Kalkuta. Po njegovem mnenju tudi ne bo dolgo trajalo, ko bodo Japonci pričeli napadati Indijo celo na kopnem. Neodvisnosti Indije ni mogoče doseči s pogajanji v Londonu, temveč samo na ta način, da prične vse indijsko prebivalstvo sodelovati z drugimi narodi v vzhodni piše nankinški list »Čung Hvajih Paoc. Velikanski požar jo naredil veliko škodo v barcelonski luki, kjer je uničil neko skladišče, v katerem so bile zaloge kopre in rastlinskega olja. • Iranski šali je s svojim spremstvom prispel v iraško prestolnico. Po eni strani pravijo, da je njegov prihod v zvezi z romanjem v Ker-belo, po drugi strani pa zatrjujejo v političnih krogih, da je šahov prihod v zvezi s političnimi spori v Teheranu. Po kratki borbi med japonsko podmornico in ameriško obalno ladjo >William Wolg't, se je slednja užgala in potopila. Usoda posadke ni znana. 2. aprila bo svečano ustoličenje novega čilskega predsednika Riosa. Na to slavnost bo poslala Argentina posebno diplomatsko odposlanstvo. Ameriška industrija radijskih aparatov je dobila nalog, da mora do 22. aprila ustaviti vsa dela za civilne namene. One tvornice, ki se ne bodo v štirih mesecih preosnovale v vojne potrebe, bo prevzela vlada. Ameriški poslanik v Londonu, ki je prispel v četrtek v Lizbono, se je zakasnil zaradi slabega vremena in ni mogel odpotovati v Washing-ton, da bi poročal Rooseveltu. Imel je pa razgovor 6 portugalskim min. predsednikom Sa-lazarjem. _____ Iz Sart Frančiška poročajo, da je bila polovica ameriških zv. držav Washingtona, Oregona, Kalifornije in Arizone razglašenih za vojna področja, s katerih bodo pregnali vse podanike sovražnih držav. Ta ukrep je prizadel 140.000 Nov čas zatemnitve Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 in z dne 6. februarja 1942-XX št. 18 in smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas za zatemnitev, odreja: Člen 1. Do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 20 do 7. Člen 2. Drugi predpisi, ki jih obsega naredba z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 ostanejo nespremenjeni. Clen 3. Ta naredba stopi v veljavo 7. marca 1942-XX. Ljubljana, dne 2. marca 1942-XX, Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI. tujih državljanov in 70.000 v Ameriki rojenih Japoncev. Stalinov namestnik v angleškem ministrstvu Staf-ford Cripps nadaljuje s svojo propagando za boljševizem ter pri tem zlorablja svoje visoko mesto, da bi zunanjo in notranjo angleško politiko speljal na tir tretje internacionale. S svojimi zadnjimi govori, piše »Borsenzeitung«, je Cripps prikazal načrt Velike Britanije, po katerem hoče pospeševati razširitev boljševizma po vsej Evropi po Stalinovi zamisli. Nemški kinematografski avtomobil, ki je prepotoval več kot 37.000 km in prišel prav do najbolj izpostavljenih postojank na vzhodnem bojišču, se je vrnil v Lublin. Iz Tokija poročajo, da je umrl kontreadmiral v pokoju Šinjiro Jamamoto, ki je bil vodja japonskih katoličanov. Za ?. marec j- sklican v Berlhi zaključni sestanek, kjer bodo sklepali o razdelitvi državnih dolgov bivše Jugoslavije. Na konferenci bodo sodelovale Italija, Nemčija, Bolgarija in Hrvaška. Napad Združenih držav na Japonsko s svojim preostalim vojnim brodovjeni z oporišč na Novi Zelandiji in v Avstraliji je že od vsega početka obsojen na neuspeh, ker Japonska obvladuje Bismarckovo otočje in otok Timor, piše japonski list rOfomiuri«. Čeprav ima Amerik« oporišča v lin^ah Port Darwin in Port Moresbv, za Japonce ni težko obvladati Sidney, Melbourne, New Castle in Adeilaide. Ameriški ujetniki, ki so prišli v japonske roke na otokih Guamu in Wakeu so sedaj zaposleni pri poljedelskih delih v okolici taborišča. Izvzeti 60 častniki. švedski dopisnik Jz Londona poroča, da se je vrhovni poveljnik zavezniških kopnih sil, general Wavell, v Singapmru še 36 ur pred predajo mesta le po naključju rešil. Bil je lahko ranjen. Iz Washingtona pa poročajo, da je bila angleška vlada pozvana, naj prepove generalu, da bi še kdaj na taik način tvegal Svoje življenje. Japonsk} rušilci so pripeljali v singapursko luko 26 parnikov, del skupine ladij prevoznega brodovja, s katerim se je 13. februarja skušal del angleških oboroženih sil odpraviti iz luke Keppela. Angleško brodovje so spremljali trije angleški rušilci, ki pa so jih Japortci potopili, ostale ladje oa prisilili, da so izobesile bele zastave. Govor anpfeškota letalskega ministra Rim, 6. marca. s. Britanski letalski minister Sinclair je govoril v angleški spodnji zbornici. Kakor je poročal britanski radio, je minister Sinclair podal pregled delovanja angleškega letalstva od vsega začetka vojne, vendar se je v glavnem posvečal tistim dobam angleškega letalstva, ko se je dal zaznamovati kak uspeh. Njegovo poročilo je bilo potrebno, ker v Angliji niso nobene vrsto orožja tako srdito kritizirali kakor letalstva. Posebno so kritiki dvignili glave zaradi plutja nemških vojnih ladij skozi Rokavski preliv, česar pa angleško letalstvo ni znalo ali moglo > preprečiti. Radijski razlagalec londonskega radia ..jp poudaril, da je bil napad britanskih letal na pariško okolico pripravljen zato, da bi dal ministrovim besedam poseben poudarek. Izjave angleškega letalskega ministra, je rekel radijski razlagalec, so prišle ravno tedaj in v istem času. Minister Sin-claire je takole govoril o bombnem napadu na Pariz: >Stavbe so se podirale kakor bi bile iz papirja. Piloti so pripovedovali, da so nekatere hiše letele v zrak po več sto metrov visoko in da so tudi videli, kako se je razletel plinski hranilnik. Pri tem vsem je treba pripomniti, da je bombardiranje pariške okolice zahtevalo nad 500 mrtvih, kakor to ugotavlja agencija Ilavas.« Wavellova vojaška pota Carigrad, 6. marca. s. List »Tasviri Efkar« ie podal zanimiv pregled doživljajev generala vVavella. Najprej omenja, da so ga zairadi njegove libijske ofenzive imenovali »čarovnika«, ki pa je v 15 dneh izgubil vse ozemlje, osvojeno v dolgih tednih. Potem so Wavel'lra Rada bi vzela> toda misel na preteklost je ni izpustila iz ne, hvala, že \ povedati in rabi moj nasvet - - - na kratko povedano: bila krempljey- Navadil,a 6e je tudi, da je hodila spraševat za svet ilivaia. lo je sirarna mcia, im. i pc, m — . T i i dobro sam imam vžigalico — čimprej bo za nami, tem boljše bo.« je vsa zdvojena. In tako 6em p • * . v I • V 1 1 Y___ 1 1 I M _ 2 . Ca maotl T Mn imill 11.n VI Prižgal'si je cigareto in močno potegnil. »In končno torej pre-1 Našel sem jo zunaj na vrtu dn ‘ ... . vedeževalca, tistega Tarneverra. Njegova premetenost in bi- videlo se je, da jo muči silen 6trost je nanjo naredila silen vtis. Prosila ga je, da bi se tu dobila in tako je šla včeraj zjutraj k njemu. idimo na najin priljubljeni roman... na obrežju snoči. 16trah. Odšla sva noter v uto in tam mi je vsa zdvojena v pretr- Sel sem torej k oknu ute in tam sta bila — ta gospod in ganili stavkih priznala vso bol svojega življenja. Nekaj let po Shelah Fane. Večinoma je govorila ona, saj sem jo lahko na- najini ločitvi, tako mi je pripovedovala, je srečala Dennyja tanko videl. Na kratko rečeno, sijajna ženska, še dosti lepša Maya in se vanj brezumno zaljubila. Jaz sam si to lahko pred-kakor Da v filmu. Najrajši bi jo bil slikal v njeni slonokoščeni stavljam. Vedeli sem, kako blazno je Shelah ljubila, kako brez^ * r“ I __ _ i ?_ • 1_ 7 J: «« J - l: in MnvA RnUnonn ir«nXal Tmol rt obleki...« ‘ ’ 5 f K t ' I Lsg8} ^nošk ušam6' Hote^sem vam le ^ovedltL kako neizrečeno' toda’obljubil j e.” da se bo dal od nje ločiti in da bo vzel Shelah jo je celo hipnotiziral. Na vsak način pa je prišla spet k za-M« lena in da bi takšni ženski pač morali dovoliti strel iz za ženo. Nekaj časa je bila nenavadno srečna, dokler je nekega vesti potem, ko je bila vso svojo strašno zgodbo že izpovedala samokresa « 1 večera Mavo ni orosil, nat Dride k njemu. t vedeževalcu...« Ko je prišla tja, ni imela niti najmanjšega namena, da bi sploh omenila Dennyja Maya. Hotela je s pomočjo Tameverra __________________ _ „ , le malce pogledati v bodočnost, dobiti od njega svet, afli naj se mejno in silno. Zdi se, da ji je Mayo ljubezen vračal. Imel je poroči z Alanom Jaynesom in bo li z njim srečna ali ne. Toda svojo ženo v Londonu,'neko plesalko na nekem operetnem odru, zdi se, da je imel Tarneverro nad njo magično moč. Verjetno • ....... « ■ « i i • l v. . • • i i t ni ii ' _ . . 1 . l • i *_j 1 TVT n irf olj- »^. i _ .* ¥ 1 _ i 1 _ Lani smo pospravili tobaka za več kakor 83 milij. lir Ljubljana, v marcu. Prav gotovo se kadilci, pa tudi nekadilci par-krat na leto vprašajo: Bogve, koliko smo pa kaj lani pokadili, koliko smo spravili sladke travice v zrak? Na to njihovo vprašanje prav za prav ni tako težko odgovoriti, saj izdane tobačne izdelke točno zapisujejo, štejejo, tudi prodaja trafikantom je točno zapisana in vse to pripomore, da vemo, koliko lepih denarcev poženo naši neutešni kadilci v zrak. Seveda pa s temi Številkami nikakor ne moremo povedati koliko je število kadilcev in takih, ki ne kade. Kajti so kadilci, ki pokade na dan tudi po desetkrat toliko kakor navaden kadilec. Če bi po številu pokajenih tobačnih izdelkov cenili število kadilcev, bi bilo to gotovo napačno. Številka kadilcev nam je zazdaj še neznana, prav gotovo pa je, da kadilci precej prekašajo »uboge« nekadilce. Še pomilujejo jih, ko pravijo, da ne vedo kakšni veliki zemeljski sladkosti sc odpovedujejo, ko ne kade, ko ne puhajo tobačnih dimov v zrak. Ce bi govorili s pravim tobakarjem, ki ne more bitj niti deset minut brez cigarete ali cigare v ustih in z njim govorili o škodljivosti tobaka, ki vas ta tako temeljito prepričal, da imate napak in da bi se skoraj še sami odločili, da začnete vleči. Prav tako vneto pa so tudi nekadilci, ki se ne dajo omajati, pa čeprav jim kadilci na še tako mamljiv način opisujujejo kadilieve užitke. Eni in drugi imajo prav. Vsak na svoj način. Saj pri duši si tudi kadilec velikokraf pravi, da ne bo več kadil, ko mu to škoduje na zdravju, da bo kajenje opustil, ker mu le to škoduje na žepu. Toda to so samo sebi dane obljube. Morda res poskusi dan ali dva, da ne kadi. Pa se ne more premagati in tretji dan pokadi toliko, kolikor je prihranil tista dva dni, ko se je vzdržal, pa še toliko in toliko več. Kajenju se je res težko odpovedati. Tako težko, da si tega nekadilec niti predstavljati ne more. Le tisti, ki je na svoji koži občutil, kako težko se je odpovedali božji travici, le tisti ve, kako velike volje je za to treba. Skoraj nepobitno dejstvo pa je, če se takole človek ogieda malo po kavarnah in ostalih gostinskih obratih, pa čestokrat tudi na cesti, da se nikotinskemu mamonu predaja tudi vedno več oseb nežnega spola. Zenske s cigaretami niso več bele vrane, kakor so to še pred nedavnim bile. Dama sploh dama ni, če ne zna kaditi. Kako neki more taka dama v družbo, si pravijo tiste, ki so se že vrgle v naročje zapeljivemu nikotinu. Sicer imajo pri nežnem spolu še vedno veliko večino tiste, ki ne poznajo tega cucljanja. V toliko je ženski spol na boljšem ali na slabšem, kakor že hočemo temu reči. lino pa tudi drži, da namreč ženske mnogo bolj strastno kade in se še bolj vdajajo veliki blaženosti, kakor pa najbolj strastni moški kadilci. V teni moški kadilec ne doseza ženske tovarišice niti do kolen. Število pokajenih cigaret pa ne upada, čeprav so se tobačni pdoizvodi v zadnjem času podražili. Monopolska uprava je lahko pri povišanju cen brez skrbi, da ne bo izgubila veliko kadilcev, saj lahko računa, da se je le preveč težko odpovedati kajenju, in da je za odpoved pri kadilcih le premalo volje. Naš tobačni trg zalaga ljubljanska tobačna tovarna. Navedene številke se nanašajo le na ozemlje Ljubljanske pokrajine. Skupno je bilo lani prodanega tobaka za točno 83,449.411 lir. l'o vrednosti - bila torej poraba lani le malo manjša, vendar pa .je bilo tudi ozemlje mnogo ožje. Poraba tobaka je pri nas posebno narasla v zadnjem desetletju. ‘.‘Izmed tobačnih izdelkov pokade kadilci naj-v?6 cigaret. Cigarete so zdaj v modi tako, kakor »o bile pred časom cigare ali pa pipe. Med cigaretami pokade spet največ »drav«. Kadilci sicer pravijo, da so najboljše, vendar pa mislimo, da na veliko število te vrste pokajenih cigaret v nemali meri vpliva tudi cena, ki je takšna, da si jih privošči lahko tudi manj petičen kadilec. Lani so spravili kadilci v dim 261,380.000 »drav«, največ pa so jih pokadili leta 1934, ko so jih spravili v zrak skoraj 500 milijonov kosov. M treh vrstah... Kranjski uritcljišifniki in pa njihovi učitelji so darovali za zimsko pomoč nekaj več kakor 1000 mark. Na dan nemške policije je blejska državna policija pogostila več otrok v kuhinji štabne stotnije. Popoldne so odpeljali otroke na izlet na Jezersko. Zvečer pa je bil družabni večer^ za starše pogoščenih otrok. — Pri celi prireditvi je igrala domača policijska godba. Kmetijske strojcovne šole na Spodnjem Štajerskem so prav dobro obiskane. Tako je na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru 47 gojencev, na kmetijski šoli v št. Jurju jih je 17, na gospodinjski šoli v Svečini je 42 gojenk itd. V Mariboru so imeli pred dnevi poseben teoretični in praktični tečaj vsi občinski blagajniki iz mariborskega okrožja. Bilo je tudi več govorov, v katerih so govorniki naglašali, kako važno vlogo opravlja občinski blagajnik. Na drugo mesto pride »ibar«. Te vrste cigaret so za dravo najcenejše. »Ibar« so pokadili skoraj 123 milijonov kosov. — Poraba »Zete« je šele na tretjem mestu. Med kadilskim svetom se »Zete« nihče ne sramuje, in je to cigareta, ki je za vse dobra. Pokadili so je lani skoraj 104 milijone. »Morava« je zelo čislana cigareta in je bilo lani po njih posebno povprašavanje. Je pa to že dražja vrsta cigarete, in si jo manj premožen kadilec privošči le ob boljših prilikah. Skoraj 90 milijonov so jih lani pokadili. Poraba »Morave« je zelo narasla, kar nam pove tudi številka iz predlanskega leta, ko smo jih pokadili le nekaj več kakor 35 milij. kosov. Med zaželenimi cigaretami je tudi »Morava«, katere so lani pokadili 11,288.0. Ves vikariat je razdeljen na 5 okrožij z 20 župnijami, razen tega pa imajo še 5 misijonskin postaj in 296 pomožnih postaj. Kapelic in cerkva imajo okrog 200. Misijonarji vzdržujejo tudi 3 bolnišnice, v katerih so lani imeli 70.000 zdravniških posvetov. Razen tega imajo 5 otroških zavetišč z 900 rejenci, dalje 3 zavetišča za starce, 13 ljudskih šol z 800 dijaki in 2 srednji šoli s 113 dijaki. Ljubljana Koledar Danes, petek, 6. marca: Perp. in F. Sobota, 7. marca: Tomaž Akv. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška cesta. Osebne'izkaznice za Zg. šiško in Barje. Po osebne izkaznice, naj se oni, ki so prošnjo zanjo vložili v poslovalnici v ljudski šoli v Zg. šiški, pa sedaj zaradi prometnih omejitev ne morejo^ priti tja po gotove nakaznice, zglase na Ambroževem trgit štev. 7, v sobi štev. 6, torej v poslopju, kjer je bil prej mestni pogrebni zavod in je sedaj mestni socialni urad z drugimi mestnimi uradi. Vsi z Barja pa, ki so oddali prošnje v šoli na Prulah, naj pridejo po gotove izkaznice v ljudsko šolo na Barje. V nedeljo, 8. marca ob 3 popoldne »Pogumni krojaček«, pravljična igra na odru irančiškanske prosvete. Za to prvo mladinsko predstavo v letošnji sezoni vlada med našimi najmlajšimi veliko zanimanje. Vstopnice dobite v trgovini A. Sfiligo.i, Frančiškanska ulica 1 in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire! Za prstni odtis je sicer prostor na osebnih izkaznicah, vendar pa mestno poglavarstvo opozarja, naj nikdo sam ne odtis prsta na izkaznico, ker je po čl. 3 naredbe Visokega Komisariata dovoljeno na izkaznico napraviti prstni odtis samo na odredbo javnega varnostnega oblastva. V Ljubljani bo dogon goveje živine za Prevod spet v sredo, 11. marca popolnoma redno kot je bil že minulo sredo, 4. t m. Zato naj^ vsak, ki je dobil rdeči listek, prihodnjo sredo, žival gotovo prižene. Tisti pa, ki želi sedaj prignati in se ne more sedaj sam zglasiti na gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7, II. nadstropje, soba 35, naj pa kar telefonira na štev. 41-26 komisionarju, da mu bo poslal rdeči listek. Posebej pa še opozarjamo vse, ki bodo gonili živino, da si priskrbe osebno izkaznico. Ljubljansko prledališče Drama Petek, 6. marca ob 15: »Lepa pustolovščina«. Izven. Cene od 10 lir navzdol. Sobota, 7. marca ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Red B. Nedelja, 8. marca oto 14: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Opera Petek, 6. marca: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Red B. Sobota, 7. marca ob 17: *Don Pasquale«. Red B. Čailavet, Flers in Rev so avtorji tridejanske komedije »Lepa pustolovščina«. Pred6iava bo danes ob 10 po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol, na kar posebej opozarjamo. V igri gre za mlado nevesto, ki vztraja preko družabnih predsodkov in ozirov pri 6vojem pravem čustvovanju. Situacijska komika in lahkotni, prijetni dialogi, ki so značilni za salonske komedije, so odrsko učinkovito izpeljani. Režiser: J. Kovič. Abonenti reda A bodo imeli v soboto ob 17.30 predstavo romunske komedije, ki jo je napisal VictoKEftimiu: »Človek, ki je videl smrt*. V tej tridejanki pisatelj duhovito ironizira provincialno življenje, njegovo majhnost in nepomebno6t. Vanj zanese potepuh razburjenje, dejavnost in konflikte. Nasprotje med njegovo in meščansko miselnostjo ustvarja temelj za koncept zapleta. Režiser in scenograf: inž. arh. B. Stupica. Zabavna in vesela mladinska igra P. Golie »Princeska in pastirček« bo uprizorjena v nedeljo ob 14 po cenah od 10 lir navzdol. V tej ljubki in pestri igri 6pozna mladina dogodivščine princeske in pastirčka, ki uideta 6kupaj v gozd in doživita nenavadna presenečenja. Zabavni veterani, šegavi kuharček, botra šuma, gozdne živali, prispevajo 6voj del k učinku igre. Režiser: prof. Sest. Scenska glasba: dr. Čerin. Abonente reda Sreda opozarjamo, da bodo imeli izjemoma danes v petek ob 17 predstavo za svoj red, ker je bila ista v 6redo odpovedana in sicer Beneševa opereta »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. Dirigent: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. Brez službe sem. Imam bolehno ženo. Iščem zaposlitve kot sluga kjer koli. Ponudbe upravi »Slovenskega doma« pod »Zelo potreben« 113. fS5 ItONE« <.REEM|jEv, S. S. van Din* ■ — ■■■■■■ — ■—M| KRIMINALNI ROMAN ssssssšssšsss; »Dragi moj Markliam,« se je nenadno oglasil Vanče, »ne razumem, kakšnega pomena naj bi bila čustva gospodične za dejstva, ki jih preiskujemo. Morda njen način vedenja m preveč v skladu s tistim, ki bi ga morala imeti mlada gospodična v takšnih okoliščinah, kakršne so te: toda, zdi se mi, da čutim, da je do takšnega stališča prišla po svojem najboljšem preudarku. Toaa pustimo na strani moralo in prosimo gospodično, naj nam pomaga razvozlati skrivnost.« Markham je pristal na to s kretnjo, kakor da mu je čisto vseeno. »Moja krivda je, gospodična. ?c vas zdaj motimo, kajti jaz sem tisti, ki je pripravil Markhama do tega, da je posegel v stvaT, ker je vaš brat zavračal domnevo, da bi šlo v tein primeru za tatvino.« »Ah, saj pravim! Chet večkrat kaj takšnega iznajde. To je ena njegovih redkih zaslug!« »Torej tudi vi ne verjamete, da bi šlo v tem primeru za tatu?« Šibila se je kratko zasmejala. »Jaz nisem nikdar mislila na kakšnega tatu. Ne morem si niti predstavljati takšnega vlomilca, ki bi anu prišlo ma misel, uprizoriti takšno dramo, kakršna se je odigrala preteklo noč!« »Gospodična, moje mnenje se popolnoma ujema z vašim. \am je kaj znanega o skrivnostnem izginotju bratovega samokresa, ki ga je zmanjkalo iz predala, v katerem je bil pred leti? Ali se kaj spominjate, da bi ga bili videli kje na kakšnem drugem kraju?« Šibila se je vidno stresla. Posmehljiv nasmeh ji je nalahno privzdignil ustnice na straneh in oči so se ji nekam čudno posvetile. »Kaj, Cliestrov samokres je izginil?« se je začudila neknm nedoločno. »Ne... Jaz ga nisem videla, toda pretekli teden je bil še v miznem predalu ...« »Kaj pa si vendar isikala pretekli teden v mojem predalu?« je jezno vprašal Chester čisto spremenjen. »Nikar se ne razburjaj, Chet. lahko te prizadene! Tvojih ljnbavnih pisem gotovo nisem iskala. Iskala sem samo smaragdno buciko, ki mi je nikdar ne daš nazaj!« »Ostala je v krožku,« je hitel razlagati Chester. . »A, tako! Potem ni čudno, če je nisem mogla najti. Videla sem pa sa- mokres. Si res čisto prepričan, da je izginil?« »Ne govori neumnosti, Šibila; iskal sem ga povsod, celo v tvoji sobi.« Videti je bilo, da je dekle zgodba o samokresu še bolj vznemirila, kakor pa je hotela pokazati, da jo je. »Vi torej pravite, gospodična, da ne verjamete domnevi, da bi šlo za tatu. Ali nam morete navesti kakšno drugo razlago, ki bi bila vredna večje pozornosti?« Vanče je opazoval z motnim pogledom in 6 priprtimi očmi dim svoje cigarete- »Če v tem primeru ne verjamem v tatu, ki je streljal na dve ženski ter izginil, ne da bi ukradel eno samo buciko, se s tem še ne pravi, da bi mogla podati pametnejšo razlago. . Nisem ženska od policije... in 6ero bila vedno mnenja, da razkrinkovanje zločincev 6pada izključno samo v delokrog jjolioije. Sicer pa tudi vi ne verjamete v tatu, gospod Vanče, kajti drugače gotovo ne bi poslušali mojega brata. Na vas je torej, da poveste svoje mnenje.« »Toda, draga gospodična, če bi imeti jaz kakršnokoli domnevo, bi vas prav gotovo ne dolgočasil s svojimi vprašanji. Res, tudi jaz si ne znam poiskati rešitve tej uganki-« Kljub odkritosrčnosti, s katero je govoril Vanče, je Šibila vendar dvomljivo gledala na vse to. Nenadno p^a se je zasmejala, stegnila roko in dejala: »Še eno Regie bi, če dovolite. V nevarnosti sem, na vzamem stvar od re- sne strani, toda resnost jaz sovražim. Strašno je, kadar se človeka poloti... Prinese mu gube na obraz! Malo pre mlada sem pa vendarle še, da bi imela takšne jpbe.« »In tudi vedno boste,« je pritrdil Vanče in ji ponudil cigareto. »Toda, ali hi mi ne mogli, ne da bi tvegali kakšno gubo, |>ovedati karkoli zanimivega o snrrti vaše sestre?« »Oh, če gre za to, smo lahko mi vsi skupaj osumljeni. Gotovo nismo kakšna vzorna družina, v nobenem oziru ne, in med nami gotovo ni kaj prida dobre krvi. Ne delamo drugega, kot da se samo prepiramo in drug drugega psujemo; in pomislite, da smo prisiljeni živeti skupaj vse do leta 1932, ali pa se odpovedati svojemu premoženju in živeti od dela lastnih rok, za kar pa je vsak od nas popolnoma nesposoben.« (Šibila je pri tem mislila na oporoko Tobija Greeneja, po kateri bi morala hiša Greenejevih ostati nedotaknjena Se pet in dvajset let, dediči pa bi pod kaznijo, da izgube pravico do dediščine, morali bivati ves ta čas skupaj.) »Da, vsak izmed nas ima tisoč razlogov, da želi smrt drugim. Chet na primer, bi me iz srca rad zadavil, če bi mu to njegovo zadoščenje ne vzelo možnosti, igrati dalje golfa. Mar ni tako, Chet? Rex nas smatra vse za manjvredna bitja in verjetno ga ob čuduje njegova lastna duševna plemenitost in dobrota, ki §a je dozdaj ovirala, da nas ni pohodil kot mrčes. Edi- ni vzrok, zakaj nas mama še ni ugonobila, je ta, da se ne more gibati. Julija bi nas lahko videla, kako se cvremo v olju, pa ne bi storila niti koraka, da bi nam pomagala. Ada (ko je izgovorila to ime^ so n jene poteze na obrazu dobile izraz divje okrutnosti) — še umira v želji, da bi nas vse poslala na drugi 6vet! Ni noše krvi in nas neverjetno sovraži. Kar se mene tiče, ne bi niti najmanj pomišljala, da se rešin teh ljubljenih svojcev često sem mislila na to, nikdar pa se nisem moglo odločiti, kakšno sredstvo bi bilo za to najbolj na mestu. Takšna je resnica, gospod Vanče« — je končala in spu stila cigareto. — »\idite, da je domne\ dovolj. Vse nas. ki živimo pod to patriarhalno streho, lahko smatrajo za krive.« čutil sem, da se za temi pikrim1: besedami skriva globoka in 6traŠna resnica, razumel sem pa tudi, zakaj je Vanče kljub smešni pozornosti pretehtal vsako spremembo glasu, vsako razliko v izražanju in se je prizadeval, da bi prodrl do najglobljega pomena njenih besedi. »Vaša odkritosrčnost je naravnost presenetljiva, gospodična Šibila. In vendar še ne smatram za potrebno, da bi vas dal zapreti. Ni nobenega znamenja, ki bi govorilo proti vam. Vam to ne ugaja?« »O, lahko bi ga našli pozneje. Ne bo več dolgo, pa bo mirtev Še kdo drugi, ali dva. Ne morem si misliti, da bo zločinec tako hitro pod ključem...« r ,. Žalost m veselje: t Jože Beranek crr Besedilo priredil Mirko Javornik j I I | | J I j I J 451 Nekega dne, ko so bili objadrali že vso Afriko in bili na Atlantskem morju, je čuvaj na jamboru naznanil, da se bliža tuja ladja. Kapitan, pogumen in ponosen mož, je šel brž v svojo kajuto, vzel daljnogled in govorilo, potem pa stopil k ograji na ladji. 452. »Oho, ladjal« je zagrmel njegov glas skozi govorilo, toda od tam čez ni bilo nič odgovora. Ladja se jim je urno bližala od vzhoda sem. čeprav je bil veter zelo močan, je imela vsa jadra razpeta, kar se je mornarjem kaj čudno zdelo. 453 i\apnan je na tuji ladji razločil ljudi in je mislil, da so kaki tolovaji, ker niso dali glasu. Zapovedal je razpeti vsa jadra, čeprav je zaradi močnega vetra bilo precej nevarno. Ko se je njihova ladja zasukala, se je obrnila tudi ona in jim je spet plula nasproti. Presenetljive najdbe iz dobe prvih kristjanov »Prva avtentična slika Zveličarja«, kakor je je upodobil njegov sodobnik, Grk Simos Vc-e učil išče v Vah v Zdr jženih ameriških državah, je pred nekaj leti dalo skupini svojih arheoloških strokovnjakov nalogo, naj se poda v Sirijo in tam vodi dela pri izkopavanju starodavne cerkve v Dura-Europce. Glas o tej znameniti starodavni cerkvi je šel po vsem svetu, čim se je zvedelo, da so kopači naleteli nanjo. Na tistem kraju so med drugim tedaj izkopali tudi več slik iz dobe prvih kristjanov, slik, ki predstavljajo izredno dragocenost, ker tudi marsikaj važnega dokazujejo. Med njimi sta na primer slika, ki predstavlja Zveličarja, ko hodi po vodi ter slika, ki kaže jok usmiljenih jeruzalemskih žena. Strokovnjaki računajo, da sta ti dve sliki približno iz srede drugega stoletja po Kr. S temi zanimivimi in nadvse pomembnimi najdbami, na katere so naleteli v Dura-Europosu v Siriji, 6e bavi tudi sotrudnik agencije »La Cor-rispondenza« iz Rima ter pripominja, da ameriška arheološka odprava vendarle ni našla najdragocenejšega arheološkega zaklada iz dobe pivih kri-stjapov. Ni se ji posrečilo najti neprecenljive sirij-Šlf^ plakete, na katero je gfški mojster Simos, ki je živel prav takrat kot Kristus, upodobil prvo avtentično sliko Zveličarja, na pravokotno bro-»S6to ploščico pa vdelal tudi svoje ime in datum, znamenito »še6tj uro, ko je nenadno nastala tema na zemlji«. To je bilo tisto uro, ko je Zveličar na križu omagal. Najdba omenjenih izkopanin je dosti večjega pomena kot bi se utegnilo komu zdeti na prvi mah. Simone je namreč 6 tem dokazal, da je resnično, kr piše evangelist Matej v XXVII. poglavju in da ni morda gola izmišljotina alit »fantazijam kakor 6kušajo nekateri učenjakarji na vsak način dokazati. Poleg »menjenih dveh neprecenljivih dokumentov so na kraju, kjer se je pred davnimi časi dvigala v Dura-Europos krščanska cerkev, izkopali tudi tri miniaurne slike na gazelji koži. Njihov stvaritelj jih je okrasil 6 sokom nekih sadežev. Ena teh elik predstavlja nekega kralja, verjetno Heroda, druga betlehemsko zvezdo, tretja pa preprosto narejen križ prvih kristjanov. Poročilo iz Madrida pravi, da je nek vneti zbiralec dragocenih starinskih, stvari, nek Čilenec, ponudi! za te dragocenosti iz Sirije tako velike vsote, kakršnih v zadnjih dvajsetih letih še ni nihče odštel za takšno, tudi še tako veliko starinsko dragocenost. Ponuditi je moral res lep denar, če pomislimo, da je leta 1930 milijarder Andrew Mellon plačal za Raftaelovo »Madonno« milijon pet sto tisoč dolarjev, kolikor je bil vreden ve6 zaklad v muzeju »Ermitage«. Kako so poskrbeli za obrambo Jave Za Singapurjem najbolj utrjen otok na vsem azijskem jugovzhodu O Javi, gotovo najpomembnejšem otoku vse Nizozemske Indije, beremo v italijanskih časopisih med drugim tudi tole: Otok Java razpolaga z najbolj izpopolnjenimi obrambnimi 6redstvi. Mala Nizozemska, ki ni mogla misliti na to, da bi z orožjem branila V6e svoje posesti, ki merijo približno dva milijona kvadratnih kilometrov, bogatih na surovinah, posesti, ki so v vojaškem in gospodarskem oziru velikega pomena ter jih obdajajo dežele velikih svetovnih velesil, je naredila pri Javi izjemo in je zanjo že pred leti žrtvovala milijone goldinarjev, da bi tam uredila in izpolnila številna vojaška oporišča za svojo vojsko 100.000 mož ter pomorska oporišča za svoje kolonialno brodovje. Java je bila po tem takem za Singapoorjem najbolj utrjen otok na vsem področju azijskega jugovzhoda, in prav iz tega je mogoče razložiti marsikatere 6tvari, na primer to, zakaj 6ta vrhovni poveljnik britanskih in zavezniških sil na jugozahodnem koncu Tihega morja, general Wavell ter admiral Hart, poveljnik zavezniških pomorskih sil meseca januarja tja prenesla 6voj glavni 6tan; zakaj 60 Japonci, pred 6vojim končnim napadom hoteli obkoliti otok Javo s 6evera, z Bornea, z zahoda od Sumatre, z vzhoda od otoka Bali in izključiti na jugu otok Christmas; zakaj je bil jx>treben za včerajšnje izkrcanje na treh krajih na Javi velik konvoj 50 ladij (50.000 mož), in slednjič zakaj 6e Hartov prednik Helferich ni jx>mišljal žrtvovati svojega brodovja v obupnem fikusu, da bi to izkrcanje preprečil. Kakšen je svet na Javi Java se nam predstavlja kot 1.065 km dolg in komaj 150 do 200 km širok pravokotnik, ki jx> 6voji površini iflferi približno eno tretjino evropske •Italije (121.621 kv. kilometrov). Južni del otoka je gorat, severni pa bolj ravninski in na mnogih krajih tudi precej močvirnat. Obala ob Indijskemu oceanu je 6trma, divja in 6koraj brez pristanišč. Edina točka, ki je pri- pravna za izkrcanje, je pristanišče Tfilatiap in je vprav zato zavarovana z obalnim topništvom. Ztfezana je tudi po železniški progi z drugimi, v vojaškem oziru pomembnimi kraji v notranjosti otoka. Proti Javanskemu morju, na 6everu, pa je 6vet ravninski ter je na tej strani tudi mnogo pristanišč. Obrambo te obale 60 zaupali prvi obalni bojni črti, ki teče okrog glavnih pristanišč, ker 60 branilci bili prepričani, da bo nizka obala pokrita z ogromnimi gozdovi, skozi katere tečejo številne reke, ki ustvarjajo na mnogih krajih velika močvirja, mogla preprečiti sovražniku njegovo izkrcavanje. Večji del vojaštva na otoku Javi pa so razmestili na drugi bojni črti, v gorskem svetu, Ikjer tvorijo ognjeniška področja Bandunga, Ma-gelanga in Malanga najvažnejša vojaška oporišča, od koder bi bilo mogoče uprizarjati protinapade na sponsko vojso, k: "bi 6e ji posrečilo utrdili bpodaj na ravninskem svetu. Pomembna Surabaja Surabaja je pomorsko oporišče vse Indije. Tu so velike jx>pravljalnice za ladje, pristajališča, kjer 6e lahko ustavljajo največje križarke, dalje čistilnice f>etroleja in velika skladišča tekočega goriva. V Bandungu imajo tovarno za izdelovanje streliva, topov in lažjega orožja. Ta tovarna dela zdaj s potno paro. škodove tovarne in njih čudoviti razvoj Iz skromnega podjetja, v katerem je bilo le 33 delavcev, je v 70 Istih nastal eden največjih industrijskih obratov na svetu Pred približno 70 leti je bila na kraju, kjer danes stoje slovite škodove delavnice, majhna tovarna za 6troje, v kateri je bilo zaj>os!enih vsega le 33 delavcev. Danes pa je to že eno največjih industrijskih podjetij na 6vetu. Tako beremo v jx»ročilu iz Prage. V škodovih obratih je dan€6 zaposlenih približno 50.000 delavcev in nameščencev, rajši več kot manj. Ce primerjamo številki 33 in 50.000, kolikor je bilo v letih 1869 in 1941 tam zajx>slenih delavcev, imamo pred 6eboj pač najlepšo eliko, kako je to jx>djetje v zadnjih 70. letih napredovalo. Številna podjetja bivše češkoslovaške težke industrije so 6e združila v konzorcij Škoda in 6 tem Škodovim tovarnam zelo povečala njihovo zmogljivost. Leta 1899 6e je tvrdka škoda pretvorila v istoimenska družbo. Kakor pravi nemško poročilo iz Prage, 6e je podjetje škoda sj>ecializiralo v izdelovanju in obdelovanju ogromnih delov iz litega jekla in drugih izdelkov, ki jih potrebujejo pri graditvi velikih industrijskih naprav. V Škodovih tovarnah so 6voj-čas izdelali 6troje za veliko vodno električno centralo pri Niagari, jx>trebne stvari za ureditev in utrditev Sueškega prekopa ter razne kovina6te predmete, kakršne potrebujejo pri graditvi bojnih in drugih ladij. Eno najvažnejših jxxlročij, za katero so Škodove tovarne kaj kmalu začele delati, pa je bilo vojno področje Orožje, izdelano v teh tovarnah, je danes znano po V6em 6vetu. Leta 1917 je bilo tam zaposlenih že približno 30.000 delavcev in nameščencev. Po prejšnji svetovni vojni pa je jx>djetje doživelo velik j preobrat, kar se tiče vrste njegovih izdelkov. Za-; čelo je dobivati takšna naročita* kot jih do tedaj i ni imelo. Poljedelski stroji 60 dobili prednost pred drugimi, prav tako industrijski in tish, ki jih jx>trebuje mornarica. V zadnjih letih življenja bivše češkoslovaške države so v Škodovih tovarnah 6pet začeli v večji meri izdelovati razne vrste orožja za vojsko. Danes, ko 6ta Češka jn Moravska priključeni nemškemu Reichu in se je Škodovo podjetje strnilo z ogromnim nemškim industrijskim blokom, »Delavnicami Hermanna Goeringa«. tvorijo enega najtrdnejših temeljev nemške industrijske in vojaške moči Delokrog Škodovih tovarn je izredno velik. V6e vrste železnih in jeklenih stvari izdelujejo v Plznu. Predvsem je treba omeniti, da tu izdelujejo vse mogoče dele za sestavljanje 6trojev V6eh vrst, za elektrotehnične naprave, ladje, železnice, vozila, za graditev mostov, kakor tudi V6e tisto, kar služi vojni industriji, rudarstvu, kemični industriji itd. S polži je obogatel Ljubitelje polžev bo zanimalo morda, da 60 starodavni Rimljani imeli med raznimi živalmi jx»sebno veselje 6 polži in so jim tudi stregli z V6emi mogočimi dobrotami, da jim ce bi poginili. Rimljani so nekaterim jx56ebnim vrstam polžev preskrbeli tudi vzorne »kuhinje«, v katerih 60 jim pripravljali izborno hrano. V6e p? zato, ker so izredno čislali polževo meso. Plinij piše o slovitem rejcu polžev Fulviju Irpinu, ki je ma\ polže nenavadno zrediti. Dajal jim je sijajno pripravljene močnate jedi ter otrobe, namočene v kuhano vino. Fulvij Irpin je vprav z rejo polžev silno obogatel. Ko so gostje odšli, je pozvonila grofica k rožneijiu vencu, ki ga niso mogli moliti ob navadni uri. Rožni venec v Maironijevi hiši je bil nrkaj živega, imel je korenine v starih grofičinih grehih. Vedno bolj se je raztezal z novimi češčenimimarijami in čast bodi, kakor so se pač večala grofičina leta in se je vedno bolj jasno in vidno < na čelu prikazala njena ostudna lobanja. Zato je bil ta rožni venec precej dolg. Sladki grehi iz podaljšane mladosti ji niso preveč težili vrsti. Toda drugačna večja malopridnost, ki se da izmeriti v lirah, krajcarjih in denarjih, katere se je le napol spovedala in ji je bila tudi samo napol odpuščena, ji je povzročala tržko vest, katero je hotela zatreti z rožnimi venci, n se je vedno spet oglasila. Ko je prosila velikega Upnika odpuščanje za svoje dolge, se jit j? zdelo, da bi ji lahko vse odpustil. Ko pa je potem v duhu spet zagledala temne obraze malih upnikov, so se vrnili ^ njimi vsi dvomi o odpuščanju. In njena skopost, nj-na ošabnost se je morala boriti s strahom pred večno kaznijo onstran groba. Ko so zmolili molitve za spreobrnjenje grešnikov in za ozdravljenje bolnikov, je naznanila tri nove češčenemarije v svoj nam'n, preden so prišli do »de profundis«. Dekla, priprosto kmetsko dekle iz Cressogna, je domnevala, da so te češčenemarije za one siromake v Orii in je molila z vso gorečnostjo. Dekline češčenemarije so prepodile in razpršile gospejine, ki so molile za spanj-% pomirjenje živcev in vesti. Okoli enajstih se je grofica umaknila v svojo sobo. Ko je i/pila limonado in ji je znčola služabnica pripovedovati o Orii, o Francu, ki je baje prišel, ji je velela, naj molči. Da, zadelo jo je! Vedno j? imela pred očmi Marijino sliko, kakor jo je videla nekoč, ko se je peljala v čolnu mimo Gilardonijeve vilice. Majhna deklica je bila, imela je bT predpasnik, dolge lase, gole roke. Izredno je bila podobna nekemu njenemu otroku, ki" je umrl star tri leta. Ali čutila ljubezen, sočutje? Snma ni vedela, kaj čuti. Mogoče jezo in strah, da se ne zna rešiti zoprne prikazni; mogoče grozo pred mislijo, da bi otrok ne bil umrl, če s- ne bi zgodil oni veliki1, stari greh, če ne bi bili zažgali oporoke grofa Franca. Ko je bila v postelji, ji je morala brati služabnica še druge molitve, potem ji je zapovedala, naj ugasne luč in odide. Zaprla je oči in se skušala otresti vsake misli. Za zaprtimi trepalnicami je videla svetlo liso, ki se je polagoma izoblikovala v blazinico, potem v pismo, potem v veliko belo krizantemo in nazadnje v mrtvo, znak ležeče obličje, ki se je vedno bolj manjšalo. Zadremala je že skoraj, toda zaradi te zadnje spremembe se j'1 v njenem srcu spet vzbudila misel na deklico. Nič več ni videla za trepalnicami, sen je prešel in nemirna, nevoljna j0 odprla oči. Sklenila je, da bo mislila na tarok ter s tem zapodila neprijetne prikazni in priklicala spanec. Mislila je na turok, s silo si je priklicala pred oči igralno mizico, igralce, luč, karte. Ko pa se je nehala siliti, da bi se vdala prostovoljnim prividom ter uspavajočim prikaznim, se j--' prikazala za trepalnicami čisto druga slika; glava, ki je neprenehoma spreminjala pote&"\ izraz, lego, ki se je končno sklonila naprej, kakor v spanju ali v smrti, da so se videli samo še lasje. Spet so se stresli grofičini živci in spet se je zganila in odprla oči. Slišala je uro, ki je HI« na stopnicah, štela je dvanajst. Polnoči je že, pa še ne more spati! Ležala je nekaj časn z odprtimi očmi in prikazale so se ji zdaj slike v temi kakor prej za trepalnicami. Najprej jrdro brez oblike, ki se je razvijalo dalje in dalje. Izoblikovala se je naprej plošča ure, ki se je spremenila v strahotno rilbjc oko, potem v strogo človeško oko. Hipoma je prišla grofici v glavo misel, da se ji ne bo posrečilo zaspati, in spanec je spet zbežal od nje. T-daj je pozvonila. Dvakrat je morala pozvoniti, preden je prišla služabnica napol oblečena in vsa zaspana. Velela ji je, naj postavi luč na stol tako, da se je s postelje ne bo videlo. Vzame naj zvezek Barbierijevih pridig in naj polglasno berr. Služabnica je bila vajena, da je pripravljala taka uspavala. Začela je brati in v začetku druge strani, ko je slišala, da diha gospodarica vedno težje, je prav počasi znižala glas ter prešla v nerazločno mrmranji', dokler nj nazadnje utihnila. Počakala je malo, poslušala težko in enakomerno dihanje, pogledala temni1 obraz, ki je ležal vznak na dveh blazinah, z namršenimi obrvmi in napol odprtimi usti, potem je vzela luč in odšla po prstih iz sobe. Grofica je spala in sanjala. Sanjalo se ji jr, da je ležala na slami v temni1 celici v jetnišnici, z okovi na nogah, obtožena zaradi umora. Vstopil je sodnik z lučjo, sedel poleg nje in ji bral pridigo o potrebnosti spovedi. Trdila je, da je nedolžna, ter ponavljala; »Ali nr veste, da je po lastni krivdi utonila?« Sodnik ni odgovoril, bral je in bral z vedno bolj resnim in slovesnim glasom, grofica pa je vztrajala: »Ne, nisem je umorila.« V sanjah ni bila mirna, obupano sc je zvijala. »Pazite,« je rekel sodnik. »Deklica pravi tako.« Potem j" glasno plosknil z rokami in zaklical: »Vstopite!« Do tega trenutka se je grofica v sanjah zavedala, da sanja. Zdaj pa se ji je zdelo, da se je zbudila ter z grozo videla, da je res nokdo vstopil. Človeška postava, lahno razsvetljena je sedla v naslanjač, obložen z obleko, poleg postelje, da ni mogla videti spodnjega dela prikazni. Zgornji del telesa, in sklenjene roke so imele belkasto barvo in nekoliko nejasne obrise. Glava, naslonjena nazaj, je bila svetla in obdana z bledim sijajem. Temne, živahne oči so strmelo v grofico. Groza! Bila je res mrtva deklica. Groza! Oči prikazni so govorile, so pripovedovale. Sodnik je imel prav, deklica je dejala brez besed, z očmi. »Ti, babica, si bila, tl. V tvoji1 hiši bi se bilo morala roditi in živeti. A ti nisi hotela. Obsojena si na večno smrt.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — Me-■cčna naročnina 10 lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 «— Podružnica: Novo mesto