Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobdfla 30. funffa 1034 Stev, . 14P t sto vin. rxv.') 1AR1BORSKI Cena 1 Din t Uredništvo ir» uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani # Poštni čekovni račun št. 11.409 99 JUTRA’ G@BEK£SSSBES2QBB Pomen Barlhouleveia © Hka Bilanca po velikih manifestacijah zavezništva Po vsakem važnem političnem obisku napravijo vestni kronisti bilanco, ki naj pokaže pozitivne in negativne strani. Pri sestavljanju bilance obiska francoskega zunanjega ministra g. Louisa B a r-t h o u j a v Bukarešti in Beogradu negativnih postavk sploh ni, vsaj ne za Romune, Jugoslovane in Francoze. Prav za prav pa Barthou ni prišel v Bukarešto in zlasti ne v Beograd toliko zato, da bi razpravljal o kakih posebnih, perečih in velikih vprašanjih, kajit ta so bila vsaj v glavnem rešena že o priliki Jevtiče-vega. Titulescovega, Beneševega ter Barthoujevega bivanja v Ženevi in Jev-tičevega v Parizu. Veliko bolj se je pripeljal v obe prestolnici zato. da hi na videti in oficielen način manifestiral ne-Porušljivost zavezništva in prijateljstva velike Francije z Romunijo in Jugoslavijo. Konference so zato tvorile prav za prav le neznaten del programa, in na njih so se obravnavale le nekatere specielne zadeve, katere itak poznamo, dasi o njih ni bil izdan noben službeni komunike. Rezultati so bili v vsem pozitivni, tako v Bukarešti kakor v Beogradu, dasi so bile storjene na obeli straneh tudi male nebistvene korekture. Glavni pomen Barthoujevega obiska je torej, kakor rečeno, b’d v zunanji manifestaciji! Ta ic pokazala tako v Romuniji kakor v Jugoslaviji, da zavezništvo s Francijo ni mrzla formalnost, ampak toplo čustvo src, iskreno, resnično in globoko prijateljstvo. Toliko Iskrenosti v zadnjih letih še ni pokazala nobena slična manifestacija v Evropi, kakor jo je ta in pa nedavna v Pragi. Njen govor je bil zato jasen, nedvoumen zlasti glede stališča Francije in male antante do revizionizma. Titulescu, Uzunovič, Jevtič in Barthou so povedali tokrat še z mnogo večjim poudarkom kakor sicer, da bi vsaka revizija mirovnih pogodb pomenila vojno. Nobena država male antante ne ho nikoli odstopila nikomur niti pedi zemlie. ne da bi io poprej branile skup-no Jugoslavija, Češkoslovaška. Romunija in Francija. Zlasti jasen je bil tokrat g. Barthou. ki je dejal odkrito, da Francija ne stoji za malo antanto samo diplomatsko, marveč tudi vojaško, to se Pravi z vso svojo oboroženo silo na kopnem, na morju in v zraku. Ta njegova izjava je vzbudila razumljivo razburje-"*v .Budimpešti in v Rimu. pa tudi pri s rajnih marksističnih elementih v Fran cm sami. Kak0 globoko je zadela Madžarsko in Italijo, sta pokazali že s tem, da se njuna poslanika edina nista udeležila slavnostne seie našega narodnega predstavništva v Beogradu. Ta demonstracija je bila več ko očita in so jo opazil; tei podčrtali tudi povsod zunaj v svetu. 1 oda šc bolj razločno so pokazali raz burjenje odmevi v Budimpešti sami ter v fašističnem Rimu. Gg. Gom-bos in Kanya sta bila tako razburjena. da sta celo sklicala izredno sejo madžarskega parlamenta, ki se je ukvarjala samo s to zadevo. Kako točno na glavo je bil zadet žebelj, so povedali govori zastopnikov vseh parlamentarnih frakcij. Voditelj agrarcev (veleposestnikov) Tlbor E c k h a r d t se je v svojem razburjenju povzpel celo do besed: »Madžarska ne bo opustila svoje zahteve po reviziji niti v primeru pretnje z voi-no. Madžarska ne more ničesar več izgubiti in je ne more zadeti slabša usoda, kakor je trianonska beda.« Nato je pa zahteval, »naj se skliče nova mirovna konferenca, ker je bolje, da se to stori pred vojno, kakor po vojni.« Te besede so pomenile že nedvoumno g r o ž n j o in prav gotovo je, da je napravil g. Ti-bor Eckhardt v tem času, ko si ves svet prizadeva utrditi mir. svoji domovini prav slabo uslugo, Mi smo mu pa le hvaležni, kajti sedaj ne vemo samo mi, ampak ve tudi ves ostali svet. da je Madžarska glavna, če ne edina ovira pri konsolidaciji razmer v Podonavju in tista država, ki se navdušuje celo za novo vojno, samo, da bi mogla znova zavladati nad nekdaj zasužnjenimi in sedaj narodno osvobojenimi Slovenci v Prekmurju, Slovaki na Slovaškem, Rusinj v Podkarpatski Rusiji, Romuni v Transsilvaniji ter Hrvati in Srbi v Vojvodini. Toda vse te trmaste želje so in bodo vedno ostale želje okostenele madžarske aristokracije. Dokler brani trianonske meje v bratski skupnosti vojska držav male antante in Francije, je revizija prav tako nemogoča, kakor spreme-nitev tako Donave od vzhoda proti zahodu! Italijani so bili v tem malo bolj previdni, dasi ne manj nervozni. Svojo nervoznost so pokazali vidno samo z n e m o demonstracijo njihovega bojnega br dovja v albanskih vodah. Sicer pa se zd da jim je zavezništvo z Madžari v nekem oziru celo n e prijet n o, a utegne se zgoditi, da bo Mussolinija po tovarišiji z Gombosem kdaj še pošteno bolela glava, kakor tudi to ni izključno, da bodo Madžari prej ali slej spoznali, da Italijanom ni prav nič do njihovih, marveč samo do lastnih interesov. Kdor pozna Italijane tako temeljito kakor jih poznamo mi, ve prav dobro, da madžarski revizionizem samo grdo izrabljajo, jim pa do tega, da bi se uresničil, ni prav nič. Toda nas mora samo iskreno veseliti, da se Italije drži madžarska c o k 1 j a in da se je to tako očito pokazalo tudi sedaj, o priliki Barthoujevega obiska v Bukarešti iu Beogradu. Brez popolne nreorientacije francoske zunanje politike ni iu ne bo, ni k o ji uresničenja temnih madžarsko-italijanskih naklepov, da pa ie tudi taka preorientaeiia izključena, je pokazal prav Barthou jev obisk. In v tem je njegov naj več ji pomen! -r. Obupen boj med režimom in opozicijo - Samo včeraj je bito izvršenih 96 atentatov - Dogodki v Gradcu DUNAJ, 30. junija. Mir, ki je zavia-| DUNAJ, 30, junija. V nasprotju s da! nekaj dni v Avstriji, je bil v če- pričakovanjem, da bodo narodni so- trtek in včeraj zopet porušen, lzgleda, da se je pričela nQya srdita teroristična ofenziva. V dveh poslednjih dneh je bilo izvršenih toliko bombnih atentatov, da jih sploh ni mogoče podrobno ooisati. Bombe so pokale na Dunaju in po vseh avstrijskih deželah, zlasti pa na Tirolskem in Sedmogra-škem. Razstreljene so bile številne železniške proge In porušeni razni objekti. Preiskave so ostale povsed brezuspešne. Za razpoloženje v Avstriji so pa še bolj značilni graški dogodki. Tam so nastali zadnje dni spi* ri in dejanski spopadi med vojaštvom in hajmverovci. Pri teh spopadih se .ie izkazalo, da je vojska močno prepojena s hitlerizmom. Vojaki so odkrito vzklikali »Heii Hitler!« Nastopiti je moralo orožništvo. ki je, kakor izgleda, še edino zanesljivo na strani režima. Graški dogodki so pokazali, da bi v primeru narodnosocialistične revolucije v Avstriji vojaštvo odpovedalo. Istočasno so hitlerjevci razstrelili most. ki vodi k italijanskemu konzulatu. Detonacija je zdrobila v okolici vsa okna. cialisti po sestanku Hitlerja in Mussolinija mirovali, se je terorizem proti Dollfussovemu režimu še poostril. Tako je bilo, ne glede na prejšnje, samo včeraj izvršenih v Avstriji 96 bombnih atentatov. Uradno se označujejo ti atentati sicer kot nedolžne zadeve, gre pa v resnici za velike poškodbe železnic, telefona, telegrafa itd. Tako so nacisti razstrelili pri Vrbni (Feldkirchen) dva mosta in raz nesli tračnice v dolžini več sto metrov. Prav tako so razstrelili progo tudi med Prtičkom in Semmeringom. Enaki atentati so bili izvršeni tudi na Tirolskem in Koroškem. Pri SpittaJu je bila proga razdrta na dveh mestih, Novi atentati so očito protest proti hajmverovcem in udarnikom, ki ne opravljajo samo stražile službe, ampak vrše tudi strašen teror z ovadu-štvom, izsiljevanjem, pretepanjem itd. Tujski promet je zlasti na Tirolskem in Sohtograškem docela uničen. Da se reši vsaj nekak ie poslala vlada tja 50.000 otrok, a zaleglo ne bo. Doil-fussova vlada ie že docela živčno izčrpana. Opoziciia se igra z njo in izid ni nobeno vprašanje več. Razdor mod Stalilo sn AlhanUto ALBANSKI DEMANTI RIMSKEGA IZGOVORA. ALBANIJA ODKLANJA POGAJANJA V SENCI TOPOV TIRANA, 30. junija. Albanska agen cija poroča; Oddelek za tisk objav-’:a naslednje poročilo: Pooblaščeni mo, da objavimo, da informacije, ki 1 bile objavljene polslužbeno po po-očilih iz Rima in ki jih je prinesla tu di transoceanska radio-postaja, niso točne, ker obisk, ki ga je 23. t. m. napravila italijanska mornarica v Draču, ni bil pripravljen s pristankom albanske vlade, niti ni bila albanska vla da o tem obisku predhodno obveščena. — 1 [RANA, 30. junija. V draškem pristanišču. je še vedno pet italijanskih vojnih ladij, ki imajo topove obrnjene proti mestu. Tukajšnji italijanski poslanik Koch je obiskal včeraj alban skega zunanjega ministra ter mu iz-ročil noto, v kateri zahteva Italija pričetek pogajanj za ugotovitev obrestne mere za posojilo, ki ga je Italija dala Albaniji z zagotovilom, da je brez obrestno, nadalje zopetno otvoritev ukinjenih italijanskih šol in rešitev cele vrste vprašanj trgovinskega značaja. Zunanji minister je odgovoril, da je albanska vlada vedno pripravljena prijateljsko pogajati se z Italijo, vendar ne takoj sedaj, ker se morajo prej pomiriti razburjeni duhovi. Zlasti pa odklanja Albanija, da bi se pogajala v senci italijanskih topov. KORUPCIJA NA JAPONSKEM. TOKIO, 30. jimija.Državni nravdnik je zaslišal več prič, ki zelo obremenjujejo Pomočnika finančnega ministra, da je kriv škandala z borznimi efekti. Obtožen Pa je tudi tega dejanja neki starejši član vlade. Listi pričakujejo zaradi tega demi s'io kabineta. Taborišča tudi na poljskem. Varšava, 30. junija. Prvi končen tracijski tabor na Poljskem je urejen blizu Bresta Litovskega v neki vasi Pri Pripjackih Močvarah. POLJSKO STALIŠČE NESPREMENJENO. VARŠAVA, 30. junija. Ko je obiskal Varšavo general Denaine, je razpravljal z merodajnimi činitelji v prvi vrsti o tehnično-organizacijskili vprašanjih, ki so prišle na dnevni red kot strateška posledica poljsko-sov-jetskega zbližanja. O Barthoujevem načrtu pa ni bilo ob tej priliki nobene ga govora, ker je ostalo stališče Poljske nespremenjeni n * i c' pdrlament SOFIJA, 30. junija. Zakonski predlog o sestavi novega sobranja je sestavljen. Po tem zakonskem predlogu bo tvorilo bodoče zakonodavno telo 120 članov, od katerih jih bo 80 imenovanih, 40 pa Izvoljenih. Med imenovanimi bo 60 predstavnikov gospodarskih organizacij, ostali pa bodo razni dostojanstveniki, kakor n. pr. predsednik kasacijskega sodišča, rek tor univerze itd. Mimo tega pa bo ime novanih še 20 oseb iz političnega živ ljenja. Novo sobranje bo pričelo delo na jesen. Belgijski nenapadalni pakt z Nemčijo LONDON, 30. jun. »United Press« poroča, da je na pobudo Anglije ponudila Belgija Nemčiji, »aj bi sklenili med seboj nenapadalni sporazum za dobo desetih let. Ta sporazum naj! docela jasno. Francija zahteva, da mora TRGOVINSKA POGODBA Z BOLGARIJO. BEOGRAD, 30. junija. Po doseženem sporazumu med našo in bolgarsko vlado, je bila sklenjena 24. maja t. 1. med našo državo in Bolgarijo trgovinska in plovbna pogodba, ki bo stopila v veljavo 1. julija t. 1. iti bo veljavna dve leti. MADRID, 30. junija. P poročilih poljedelskega ministrstva je precenjena letošnja žetev na Španskem na približno 47 milijonov meterskih stotov. V tekočem stoletju je bila boljša žetev samo leta 1932., ko so pridelali 50 meterskih stotov žita več kakor letos. MOČ FRANCOSKE MORNARICE. PARIZ, 30. junija. »Journal des De-bats« razpravlja v posebnem članku o bližajoči se popiorski konferenci v Londonu in naglasa, da bo stališče Francije bi z garancijo Anglije belgijske nevtralnosti nadomestil belgijsko-iranco-sko zavezniško pogodbo. biti njena vojna mornarica enako močna kakor italijanska in nemška skupaj. le svoje zahteve ne bo nikoli opustila. Dnevne vesti J jugoslovansko-bolgarska liga. V torek zvečer je bil v hotelu »Orel« informativni sestanek zaradi ustanovitve Jugoslo-vansko-bolgarske lige v Mariboru, katerega je sklical in vodil odvetniški kon-cipient g. dr. Verčon, ki je uvodoma pozdravil okrajnega glavarja dr. Senekoviča, ministra v p. in predsednika Jugo-slovansko-čehoslovaške lige, podžupana ravnatelja g. Golouha in vse ostale. Orisal je potrebo po ustanovitvi lige in dosedanje priprave, nakar se je razvila stvarna in zelo temeljita debata o načelih im podrobnih vprašanjih programa, ki je soglasno izzvenela v ugotovitev, da je ustanovitev lige potrebna in aktualna. Ugotovile so se tudi glavne smernice dela. otvoritev tečaja za bolgarščino, seznanjanje z bolgarsko kulturo, organiziranje medsebojnih obiskov, igranje bolgarskih gledaliških del. propagiranje zbliževanja in zlasti tudi gospodarskih stikov. Naposled se je pa izvolil pripravljalni odbor, ki bo uredil vse potrebno za pravnoveljavno ustanovitev. V ta odbor so bili določeni gg.: prof. dr. Dolar, podžupan in ravnatelj Golouh, minister v p. in odvetnik dr. Kukovec, glavni urednik R. Rehar, odvetnik dr. Rosina, prof. J. Šedivy in odvetniški koneipijent dr. Verčon. Ko bodo uradno potrjena pravila, bo takoj sklican ustanovni občni zbor. Prepričani smo, da bo tako tudi naš obmejni Maribor doprinesel svoj del za zbližanje z najbližjim bratskim slovanskim narodom. Poziv vsej slovenski javnosti! Bliža se praznik slovanskih apostolov sv, Cirila in Metoda. Po starem slovanskem običaju naj tudi letos zažare na vseh naših vrhovih, zlasti ob naši državni meji, mogočni kresovi, ki naj širom domovine in preko njenih meja vidno oznanjajo, da biva tod slovenski rod, ki ljubi svojo zemljo in ki je vedno budno na straži za svoje najsvetejše narodne pravice. — Mariborski podružnici CMD. Poslovilni večer abiturientov klasične gimnazije. Abiturienti mariborske klasične gimnazije so priredili po maturi poslovilni večer v kazinski dvorani, ki jim jo je odstopila mestna občina. Večer so počastili s svojo navzočnostjo tudi prosvetni inšpektor dr. Prijatelj, ministrski odposlanec pri maturi, ravnatelj Mastnak in profesorji obeh razredov. Vino so darovali nekateri,mariborski gospodje, kavarnar Klešič pa je preskrbel abiturientom večerjo in dekoracijo dvo rane. Poslovilni večer bo ostal vsem v lepem spominu. Grafolog Karmah zopet v Mariboru Za nekaj dni je prispel v Maribor znani in priznani grafolog Karmah. Opozarja mo na današnji oglas! Smrtna kosa. Pretekli teden so v Ma- “*■KARMAH v Mariboru Obiske sprejema hotel Zamorc Ostane do 10, julija t. I. Odgovarja tudi na dopise 1 --^N. %adast ua očaku m saifteu vam daie Pred solnčeniem morate svoje telo drgniti z Nivea kremo ali Nivea oliem. S tem zmanjšate nevarnost solnčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo koZe NIVEA Ma u. Obenem poziva vse četnike, da sc vežb zaneslijvo udeleže, ker bodo v nasprotnem primiru črtani. Okrožni načelnik. Za 5. julija pripravlja »Putnik« 8-dnev-ni izlet s sledečo ruto: Veliki Klek (Grol.i glockner) — Malinitz — Badgastein — Zel! am See — ThurnpaB — Kitzbiihel — Innsbruck — Garmisch Partenkirchcu — Oberamergau — Munchen — Salzburg — Hallein — Konigsee — Salzkam-mergut — Bad Ischl — Gradec — Maribor. Vse nadaljnje informacije in rezervacije prostorov pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, Tel. int. 21-22 Večer mariborskih šahistov. V nedeljo I. julija t. 1. bo ob 20. uri v kavarni »Central« večer mariborskih šaliistov v proslavitev uspeha domačega mojstra Pirca na šahovskem turnirju v Ujpešti ter proslavitev zaključka pokalnega turnirja mariborskih šahovskih klubov in turnirja za prvenstvo Maribora, ki se odigra v nedeljo 1. prih. mes. Ob tej priliki bo razdelitev nagrad in gospod mojster Pirc bo poročal o zanimivostih s turnirja v Ujpešti. Poroke. Zadnje dni so se v Mariboru poročili: železničar Lovro Stoklas in kuharica Frančiška Cennjavičeva; uradnik Avguštin Štehar in modistinja Ernestina Pšundrova; kamnosek Albin Drobne in Ocvirkova iz Ribnice ter skladiščnik Ivan Kaučič in kuharica Roza Pradniko-va. Bilo srečno! Predrznost in nesramnost nemškega obrtnika. Prejeli smo: Včeraj popoldne je sedel na vrtu gostilne Hiter v Kamnici neki mariborski klobučar z nekim nemško govorečim tovarišem. Ko sta trkala, je zaklical klobučar »Hcil Hitler«. Kmalu nato je ta gospod vstal, se postavil za kostanj na vrtu pred gosti, med katerimi so bili tudi otroci, ter opravil svojo potrebo. Gosti so se pri natakarici zaradi tega pritožili. Klobučar je nosil obleko, kakršno nosijo tukajšnji najbolj vneti Nemci iti nemškutarji. Kaj porečejo naše oblasti k taki predrznosti in nesramnosti? Priče so na razpolago. Družabni večer mariborskih častnikov. Drevi ob 21. uri bodo priredili častniki mariborske garnizije v spodnji kazinski dvorani družabni večer, na katerem se bodo poslovili od pehotnega podpolkovnika g. Jovanoviča in artilerijskega podpolkovnika g. Petra Kilerja, ki sta premeščena na nova službena mesta. Častniki vljudno vabijo vse prijatelje in znance imenovanih, da se družabnega ve cera udeleže v čim večjem številu. Obleka poljubna. Avtobus v Ribnico na Pohorju bo vozil v nedeljo, dne 1. julija ob vsakem vremenu. Odhod z Glavnega trga ob 5. uri zjutraj. Na razpolago je še nekaj prostih sedežev. Planinci, ki pohite v nedeljo k »Seniorjevem« domu«, naj se zglase pri avtobusu na Glavnem trgu. Izlet v Rimske Toplice. Člani in prijatelji teniškega odseka ISSK Maribora se odpeljejo v nedeljo ob pol 6. uri s posebnim avtobusom v Rimske Toplice. Drevi sestanek na igrišču. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staro preizkušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolez^’ poudarjajo. da je »Franz Joscfova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Glasbena Matica v Mariboru bo imela svoj redni občni zbor v soboto, dne 7. julija ob 19. uri v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so poročila o delovanju v preteklem poslovnem letu, izpre-memba društvenih pravil po novem zakonu o društvih in volitve. Kamnica. Vabilo k ustanovnemu občnemu zboru Glasbenega in pevskega društva »Kobanci« v Kamnici, ki bo v nedeljo. S. julija 1934 ob pol 9. uri dopoldne v gostilni g. Pavešiča v Kamnici s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev odbora. 2. Slučajnosti. Za obilno udeležbo se priporoča pripravljalni odbor. Krajevni odbor Podmladka društva Rdečega križa izreka vsem darovalcem prispevkov, oziroma darov za dobrodelno tombolo svojo najtoplejšo zahvalo. — Odbor. Odhod dekliške icrijalnc kolonije na morje. Dekliška ferialna kolonija PRK odide v torek, dne 3. julija ob 18.05 iz Maribora v Bakarac. Starši, pripeljite svoje otroke poldrugo uro pred odhodom vlaka na kolodvor in se javite pri vaditeljici kolonije Hermi Bračičevi. Turneja mariborskih harmonikarjev Pomladka Rdečega križa. Oblastni odbor »Jadranske straže« in mestni odbor Rdečega križa v Mariboru priredita v dneh od 7. do 14. julija turnejo malih harmonikarjev Pomladka Rdečega križa na Jadranu. Pod vodstvom g.'Vilka Šušteršiča bodo mali harmonikarji PRK v pestrih narodnih nošah nastopili v Crikvenici, na 'Sušakti, v Splitu in drugih mestih ob Jinji Adriji. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. V sredo 27. tm. se je odigralo 10. kolo, Rezultati so bili naslednji: Fišer je premagal Golca, Kramer Lešnika (parti-^e, Prekinjena in doigrana v petek -J. . m.), Lukež Silo, Ostanek Lipaja, Kukovec Strnišo in Lobkov Stupana. — Stanje po predzadnjem kolu: Kukovec 9, Kramer 8, Lešnik 7. Stupan 6 in pol, Lobkov 5 in pol, Ostanek 5, Sila, Lukež, Fišer 4, Lipai 3 in pol. Goleč 2 in Strniša 1 in pol točke. Zadnje kolo se bo odigralo v nedeljo L julija v kavarni .'-Central:. Srečali se bodo naslednji pari: Lobkov: Goleč, Kiikovec:Stupan. Lipai:Strniša, Lukež:0$tanek, Lešnik :Sila in Fišer:IMisterij džungle«, senzacionalni afriški zvočni film v nemškem jeziku, ki nam i)iika'uje življenje in boje človeka z divjimi zvermi in sinom Tarzanom v afriških prašumah. Prvi julij mednarodni zadružni dan. Zadružništvo, konzumno in kreditno, je zavzelo po vseh državah jako velik razmah. Pri nas so osobito razširjene na-bavljalne zadruge državnih uslužbencev, ki so potom svoje zveze v Beogradu in jugoslovanske zadružne zveze istotam organizirane v mednarodni zadružni zvezi v Londonu. Na zadevni poziv iz Londona bo 1. julija t. 1. mednarodni zadružni dan. ki ima namen manifestirati za zadružno misel in pokazati, da. so za-drugarji vsega sveta solidarni in enotnih nazorov v svojih temeljnih načelih glede preobrazbe sedanjega gospodarskega reda v zadružnega. V Mariboru priredi proslavo Nabavljal n a zadruga državnih uslužbencev, h kateri niso povabljeni samo njeni člani, ampak tudi člani vseh zadrug sploh. Pričetek proslave bo jutri, dne 1. julija ob 15.15 uri s sprevodom z Rotovškega trga na prostor Sokola 1. v Koseskega ulici (magdalensko predmestje), kjer se bo vršila, velika manife-stantna prireditev. Govoril bo po en zastopnik nabavljalnih in kreditnih zadrug ter zastopnik zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beo-radu. Športni klub Studenci priredi v nedeljo. dne S. julija veliko športno veselico v studenškem gozd« z • raznim sporedom. Svira železničarska godba .Drava«. Vstopnine ni! Za pristno ljutomersko kapljico, kakor razne jestvine preskrbljeno. Vabimo vse prijatelje športa. — Odbor. Iz Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev. Izšla je 5 junijska številka »Organizatorja« Zveze društev privat. nameščencev v Ljubljani, ki bo dostavljena tekom prihodnjega tedna vsemu članstvu. V tej številki je v celoti objavljen govor, ki ga je imel tov. Tavčar na občnem zboru P. Z. dne 10. t. m., na kar članstvo še posebno opozarjamo. Za kongres Izvoznikov in producentov sadja iz vse države v Mariboru vlada veliko zanimanje tako pri nas kot v vrstah inozemskih uvoznikov našega sadia in se je za ta kongres že prijavilo precejšnje število inozemskih udeležencev. Kakor smo že poročali, bo kongres od 14. do 16, julija t. 1. in je dovoljen udeležence kongresa 50 odstotni popust na železnicah. Radio Ljubljana. Spored za nedeiio. 1- julija: Ob 8.15 poročila: S.30: gimnastika: 9: plošče; 9.15 prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: 9.45: predavanje o življenju bakterij: 10.15: mednarodni zadružni dan: 11: operne arije s spremljevalnem radio, orkestra: 12: čas, razni odlomki iz operet na ploščah; 16: beseda o kmetijski posvetovalnici; 16.30 koncert moškega okteta, vmes radio-orkester: 20; predavanje o Carusi; 20.45 koncert pevskega zbora pravoslavne kapele v Ljubljani; 21.20 radio-orkester; 22: čas, poročila, lahka glasba. — Spored za ponedeljek, 2. julija: Ob 12.15 reproducirani koncert havajskih kitar; 12.45 poročila; 13: čas, pariška godba republikanske garde na ploščah: 18; pisma: 18.,30 pasemsko vprašanje malih živali: 19: moderna španska plesna reproducirana glasba: 19.30 zdravniška ura; 20: operetni večer Ivice Canikarjeve, vmes radio-orkester; 21.15 fantje na vasi; 22: čas, poročila: 22.15 valčkova ura. Vremensko poročilo mariborske meteorolo ške postaje. Davi ob 7. url ic kazal toplomer 19.3, minimalna temperatura je znašala 17.1 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal Pri 20 stopinjah 735, reduciran na ničlo pa r r ij-ui vi:«.::«, 90; v8er*i le padlo 1.4 mn* aedja, vreme je oblačno in tiho. V M a r ih' oru, "dne 30. VI. 1934. Mariborski »Večer ni k« Jutra Sfrar. 3. 33ES2S.VC Diplomski izpit na državnem učiteljišču. V času od 8. do 11. t. m. so se vršili na državno"' učiteljišču pismeni, v času od IS. do 27. t. m. pa ustmeni diplomski izpiti pod predsedstvom ministrskega odposlanca, upokojenega srednješolskega ravnatelja g. Gligorije Hadži-1 aškoviča. K diplomskemu izpitu se je prijavilo 50 kandidatov in 74 kandidatinj. Izpit jih je napravilo 115. 9 pa jih ima popravni izpit koncem avgusta. Diplomski izpit so napravili: Štefan Banfi. S.tanko Casl, Vlado Fabiani, Oskar Geist. Milan Ger-želj, Franc Hlupič, France Ivič, Jaroslav Jcfabek. Anton Jereb, Hinko Jošt, Stanko Kociper, Lojze Koijač, Ivan Kranjčič, Štefan Križanič, Željko Križnar, Koloman Kučan. Ernest Lah, Herman Lešanc. Josip Mohorko. Stanko Pečovnik, Ljudevit Pevec. Alojzij Pichler, Aleksander Pir-her, Dušan Poljanec, Ernest Rečnik, Henrik Reiter, Karol Rotovnik. Friderik Rudolf. Josip Slomšek. Bogomir Soiko, Josip Stross. Franc Šebart, Emanuel Šinkovec. Milko Špacapan. Imre 1 elkes Edvard Uratnik, Rudolf W6lle, Ivan Žohar, Vladimir Bernač, Ivan Filipič, Ivan Peče, Mihael Pintar, Evald Rak, Janko Regvat, Bogomir Starc, Josip Šibenik, Tončka Antlogova, Vida Carlueva, Alojzija Čaterjeva, Jožica Ercigojeva, Ivanka Frasova, Nada Jankovičeva, Elfrida lil-ketova, Jelica Kajfeževa, _Yera Klemenčičeva, Genovefa Koroščeva, Marija Kupferjeva, Savica Milka Močnikova, Marta Mohoričeva, ^ Vlada Plan-tanova, Albina planinSkova, Anica Počkorjeva Marija Pribovšičeva. Ljudmila Primčeva, Ljudmila Ribičeva. Te-reziia Rosova. Zora berbakova, Marija Štigličeva Lclija Tribnikova, Milica Vaudova. Hedvika Vičarjeva, Milena Vojnilovičeva, Anica Womerjeva, Anica Zupanova, Matilda Zupanekova. Marica Zupančičeva, Hermina Ločičnikova, Te režija Terglavčnikova, Sabina Beloglav čeva, Anica Bučarjeva, Slavinka Dolič nikova. Daniela Erhartova, Veronika Gombošijeva. Kristina Jaušovčeva. Si vestra Jordanova, Marija Jungerjeva Branka Jurcova. Marija Kavdekova Veronika Kelenčeva, Marija Kerinova Marija Kodričeva, Marija Kolenkova Vera Koprivčeva, Herlinda Leberjcva, Marjeta Lešnikova, Bogdana Majerjeva, Marija Marinčeva, .losipina Matuševa, Marija Mlekuševa. Draga Nemčeva, Nada Orlova, Milena Petovarieva, Gabrijela Spannringova. Cvetka Šajnova, Gi-zela Štiblerjeva. Mira Tominčeva, Helga Trobeieva. Dušica Troštova, Vera Ure-kova, Poldka Varlova. Magda Vrečkova, Marjana Železnikova. Stana Zeleznikar-jeva in Draga Lovšinova. 232 mladih gre v življenje. Ob zaključku letošnjega šolskega leta je maturiralo na štirih mariborskih srednješolskih zavodih skupno 232 dijakov in dijakinj. Na klasični gimnaziji jih je maturiralo skup no 56, na realni gimnaziji 50. na držav nem učiteljišču 115, na trgovski akademiji pa 11. Največ med njimi bo učiteljev in učiteljic, in sicer 115, v bogoslovje jih namerava 20. na tehniko 11. zdravilstvo jih namerava študirat 11, poljedelstvo 8, živinozdravilstvo 4, vojno akademijo 8, pravo 14, glasbo 6. modroslovje 11,pekarstvo 5, šumarstvo 5. umetnost 2, ztir-nalistiko, zemljemerstvo. visoko šolo za telesno’ vzgojo, brodogradnjo, arhitekturo, komercialno visoko šolo, eksportno akademijo in elektrotehniko po L v državno službo nameravajo 3, v železniško službo 4, v privatno službo pa 2. Sprejemni izpit na klasični in realni gimnaziji. Na klasični gimnaziji se je prijavilo k sprejemnemu izpitu za prvi razred 182 učencev, in sicer 156 dečkov in 26 deklic. Sprejemni izpit je napravilo 127 dečkov in 24 deklic, skupno 151. Večji je bil naval na realno gimnazijo, kjer se .ie prijavilo k sprejemnemu izpitu 235 učencev, in sicer 127 dečkov in 108 deklic. Izpit .ie napravilo 86 dečkov in 81 deklic, skupno 167. Domovinski dan pri Sv. Marjeti Krasna narodna manifestacija v lepi Pesniški dolini V nedeljo, dne 17. t. m. so nam naši ;ilni Šmarječani zopet nudili priliko, da kupaj z njimi proslavimo že mnoga leta tradicionalni »Domovinski dan«, poprej pod okriljem Jugoslovanske Matice, po njeni razpustitvi pa Jadranske straže. Proslavo »Domovinskega dne« je oznanjalo pokanje topičev že v soboto, dne 16. t. 111. zvečer. Prava proslava se je pa pričela v nedeljo popoldne ob 14. uri z zbiranjem udeležencev pri cerkvi. Zbrali so se poleg naraščajnikov Jadranske straže tudi mnogi domačini ter sosedje, največjo pozornost so pa seveda vzbudili člani mornarske sekcije J. S. iz Maribora pod vodstvom g. Juga v svojih lepih krojih. Izpred cerkve se je nato razvil lep sprevod z godbo, zastavo mornarske .sekcije in naraščaja ter napisom »Čuvajmo naše morje!« na čelu ter krenil čez sočno zelene travnike proti kraje proslave pri županu g. Alojziju Šikerju. Bila je to ne kratka, a vendar užitka polna pot ob godbi in petju. V učinkovitem sprevodu smo dosegli kljub istočasni motorni dirki »Peruna« veliko udeležbo in bili pri g. Šikerju ob pokanju topičev navdušeno sprejeti od onih, u so nas že tam čakali. Proslavo je otvoril šmarješki šolski upravitelj g. Mirko Vaud* c ”"fnotično navdušenim govorom, v katerem je mimo drugih pozdravil zlasti okrajnega glavarja g. dr. 1. Senekoviča, pri Sv. Marjeti že dolgo znane neumorne pevce »Jadrana« pod vodstvom g. Laha. člane mornarske, sekcije iz Maribora pod vodstvom g. Juga, zastopnika mariborskega oblastnega odbora J. S. g. Lavrenčiča, druge gos.te in vse domačine. Nato so nastopili marljivi naraščajniki J. S, šmarješke šole. Najprej so se nam predstavili z govorečim zborom »Mi smo čuvarji z buzdovanom v rokah«. Sledil je skupni nastop otrok na odru z govorom učenke Julke Najvirtove »Morje, ti si zdravje!« Njen govor je bil tako lep, da bi jo lahko zavidal marsikateri odrasli govornik. Sledila je izborna deklamacija »Prvi stražar«, naglašajoč potrebo čuvanja morja, a tudi naše severne meje. Potem so zapeli po.ulogah »Mi jadranski smo stražarji«. Ta točka je bila višek nastopa naraščajnikov. Prav tako so nas presenetili mali igralci igre »Janko in Metka« v režiji učiteljice gdč. Leskovarjeve. Vsi igralci, posebno Janko, Metka in njuna otroka so pokazali velik talent. V imenu oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru je spregovoril g. Lavrenčič o pomenu organizacije ter bodril k skupnemu delovanju za naše morje in meje. Otroci so se nam po tem govoru predstavili še enkrat kot igralci v igri »Neubogliivci«, ki jo je zrežiral g. Vauda, niso pa le igrali, temveč tudi zapeli in zaplesali kolo pomladanskih vil. Mnogo smeha so izzvali odrasli z burko »Kmet iti avtomat«. / "'ti kmet (g. Janko Rakuša). Spored je zaključil pevski nastop mladine, naraščajnikov J. S. skupno sokolsko deco in delom sokolskega naraščaja pod vodstvom g. Vauda, ki je pokazal potrebo, pokreniti tudi v našem obmejnem ozemlju idejo mladinskih pevskih zborov. Vmes je seveda pridno in krasno prepeval »Jadran«, ki zasluži še na tem mestu ponovno zahvalo. Poleg nastopov, lepo okrašenega prostora 'n razpoloženja smo pa bili presenečeni tudi 7. vsestransko dobro postrežbo, pecivom. gibancami itd. ter izvrstno Šiker-jevo vinsko kapljico po zmernih cenah. Zato čestitamo Šmarječanom k tej sijajno uspeli manifestaciji, pri kateri smo videli toliko kmečkega ljudstva, brez ozira na mišljenjske razlike. Želimo, naj bi se pod plaščem narodne sloge to narodno delo nadaljevalo in se raztegnilo preko mej šmarješke občint .,0 vsem obmejnem ozemlju! &k£u gaja kot prvi polju b, HM si Mi, f&Ktioral! PROIZVOD: ,,UNION", ZAGREB Gospodarske vesti Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino je poverilo z junijem naprej tajniške posle pomoč. sres. kmet. referentu Karlu Martelancu v Kranju (sresko načelstvo). Zato se v bodoče obračajte na zgoraj imenovani naslov v vseh zadevah, kar se tiče D. K. S. Nadalje daje društvo D. K. S. svojim članom nasvete in navodila, kakor tudi posreduje glede služb, v kolikor mu je mogoče. Večji posestniki^ in sorodni kmetijski obrati, ki potrebujejo nameščencev kmetijske stroke, se lahko obrnejo na tajništvo omenjenega društva. Društvo bo skušalo po svojih močeh pomagati tako enim kakor drugim, ako bo dovolj prijav z obeh strani. Zaradi tega. ker se še ni vršil občni zbor D. K. S. za Dravsko banovino, sporočamo vsem članom, da se bo vršil ob priliki »Mariborskega tedna« v Mariboru. Natančnejši podatki bodo pravočasno objavljeni v dnevnikih. Opozarjajo se že zdaj vsi člani D. K. S., da se za ta občni zbor temeljito pripravijo in se ga zanesljivo udeleže. Službeni list Dravske banovine objavlja v letošnji 51. številki: Navodila, kako naj se sestavi predlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1935-36 in objave banske unrave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. Siovenjgradec Kresovanje na Uršlji gori. Mislinjska podružnica SPD v Slovenjgradcu praznuje na Ciril-Metodovo svojo 15-letm-co. Na večer 4. julija t. 1. bo pred turi-stovškim domom na Uršlji gori slavnostno zborovanje, ob 21. uri pa bo zagorel mogočen kres. Pozno v noč bo veselo planinsko rajanje. Ce pogledamo nazaj na vrslo društvenih delavcev, vidimo ljubezen, požrtvovalnost in delo. Odbor, ki mu je predsedoval g. Gabron. je pred 15. leti prevzel malone izropani turistov-sk: dom na Uršlji gori, pa ga je v nekaj letih lepo in domače opremil. Odbori pod predsedovanjem g. Druškoviča si pa lahko štejejo v čast, da je s Sledljivostjo ter dobrini gospodarjenjem omogočeno, da pristopa sedanji odbor vedno bolj bliže uresničenju dolgoletnih podružničnih zamisli tudi v sedanjih kritičnih časih. Podružnica se namreč pripravlja na izvolitev širšega odbora za zgradbo turi-stovske koče na Kopi (Pohorje) ter za izvršitev nujnih del za razmah sniučar-stva v slovenjegraškem okolišu. Piuninof in planinke, vabljeni ste na naš društveni praznik na Uršljo goro! Sv. Martin na Poh. Iz Počitniške kolonije kraljice Mari? na Pohorju. Prva polovica počitniških dni za prvo serijo je že za nami. Sonce nam sije ves dan, bazen nas hladi in kuhinja čvrsti naše želodčke. Le prvih 11 ■-kij dni je bilo deževno. V teh dneh sj je pojavilo nekaj primerov lahke Škrlatice. zanesene iz Maribora, pa zdrav: ''k in desinfektor sta širjenje takoj ustavila. Mi se sijajno počutimo in že po 1 1 člbev-nem bivanju tu nam tehtnica kaže 1.' ■ rezultate. Nekateri otroci so pridobili ž1 preko, 3 kg. drugi manj. Povprečno v-i pa so se zredili za l?lizu 1 kg. Zdravi smo vsi. dasi nas je precej nad 10?. V vsako Min n Iz službenega lista. Službeni list Dravske banovine objavlja v svoji letošnji 50 številki pravilnik o zamenjavi obveznic 2‘/j% državne loterijske rente za vojno škodo, odredbo o cenah cementu in hidravličnem apnu, razpis dopolnitev št. 54,36-VI. in dopolnitev člena 10 o tari, objave banske uprave o pobiianju občinskih trošarin v letu 1934 in lažne objave u »Službenih Noviti«. Kulturne vesti Časopis za zgodovino in narodopisje Letnik XXIX.. snopič 1—2. Te dni je izdalo naše zaslužno Zgodovinsko društvo v Mariboru v skupnem ovitku prva dva letošnja snopiča »Časopisa za zgodovino in narodopisje«, ki po lepi opremi in tehtni vsebini nič ne zaostajata za prejšnjimi. Uvodno razpravo je prispeval dr. Anton Dolar. Pod naslovom »Prof. dr. Karol Glascr. Obris življenja in dela« nam je dal prvo izčrpno biografijo in obenem studijo o literarnem ter znanstvenem delu tega našega zaslužnega ožje>ga rojaka. Študija obsega z bibliografijo in nemškim izvlečkom 54 strani »Časopisa« in je rezultat napornega in dolgotrajnega dela. V uvodu je pisatelj orisal dr. K. Glaserja kot človeka, njegovo zunanjo podobo, prvo mla dost. študijska leta. leta učiteljskega, sm-plentskega in profesorskega delovanja, leta preganjanja in krivice, ki jih je trpel. V drugem poglavju fe orisal njego vo ideološko udejstvovanje, v tretjem sestave in pomen Zgodovine slovenskega slovstva, v četrtem prevajalsko delo itd. Razpravo zaključujejo obsežni »Viri«. Ker bomo večjo razpravo o dr. K.Glaser-ju težko kdaj dobili, bo služila ta vsem laikom in znanstvenikom še dolgo vrsto let. V »Izvestjih« poroča Fr. Baš o »Arheoloških raziskavanjih Muzejskega društva v Mariboru 1. 1933« (I. Pokopališče ob Koroščevi ulici v Mariboru, 11. Po-štela). L. Fgger je prispeval sestavek »Spomenik iz krščanskega Poetovija«, .1. A. Glonar spis »Mrženik-Polidor Mon-tagnana?«, Kidrič »Odgovor na članek »Mrčonik-Polidor Montagnana?« V. Novak »Opombe k Štefanu Kuzmiču, J. Zel-ko »K bibliografiji del Mikloša^ Kuzmiča«, J. A. G(lonar) sestavek »Cop med Poljaki«, J. Glaser pa »Koncesijo za prvo litografijo v Mariboru«. Sledi nato »Shrv stvo«, v katerem poročajo Fr. Kovačič, B. Stiipan, Fr. Baš. M. Ljubša. J. Glaser, J. Šedivy in Fr. Crnek o raznih •domačih in tujih znanstvenikih ter slovstvenih delih zadnjega časa. Zvezek zaključuje »Društveni glasnik« s poročili: Zgodovin sko društvo v Mariboru, Banovinski arhiv v Mariboru in Študijska knjižnica v Mariboru. Dodane so še razne risbe, na koncu pa slike; dr. K. Glaser in 19 foto grafij arheoloških najdb. Obenem s tem dvojnim zvezkom »Časopisa« se je zaključila tudi prva knjiga »Athiva za zgodovino in narodopisje« ki jo je istotako uredil dr. Fr. Kovačič. Zračna zveza med Ljubljano in Cclov-ccm. V ponedeljek, dne 1. julija bo ob orjena letalska proga med Ljubljano in Celovcem. Letalo bo- vozilo vsak dan ob 12.20 v Celovec in bo imelo zveze z vsemi našimi večjimi središči Evrope. Nalezljive bolezni. V času od 1. do 7. t. m. je v naši banovini obolelo za ošpicami 28 oseb, za davico 20. za sV -inko 15. za šenom 7. za tifuzom 6. za vnci-cm priušesne slinavke 4. za otročično vn>-| čino pa 2 osebi. Posvečena je.»Spominu sedemdcsetlet-nice smrti Antona Martina Slomška-, obsega z vsemi dodatki. 370 strani četruu-kc ter deli: Avg. Pirjevec: »Iz korespondence Matije Copa« in dr. Fr. Kovačič ■ »Slomškova pisma«. Cirilova knjižnica XC11I. zvezek. Karl May »Sužnji«, tretji zvezek: ,»Abu Uam-sa Mija«. Tretji zvezek, ki ie izšel sedaj za mesec julij letos, obsega povest od str. 313 do 464. Kakor vsi* Mayevi spisi, je zanimiv t>udi ta, zlasti za odraščaiočo mladino, ki jo osvaja s svojo smelo fantazijo. Letno poročilo PZ, Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je izdal svoje-»Letno poročilo za poslovno leto 1933, ki obsega s tekstom in tabelami 28 strani folia. Glasbeni list „Zbori“ Ureja Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Letnik X, št. 3. Vsebina glasbenega dela: K. Jeraj »Vojni slepec , ženski zbor, P. Jereb »Svatba na morju , mešani zbor, Z. Prelovec »Mrzeča je zunaj trda noč«, samospev za bas-bariton s klavirjem. Vsebina književnega dela: M. Kunčič »Pomladna tožba« (pesem). Naši skladatelji (Karel Jeraj), iz navh organizacij in društev (poročila Hubadove in Ipavčeve župe. JPS), Opera, Novosti, Razno, lz uredništva in upiavništva. V peklu avstrijskega fašizma Naši časniki poročajo precej pridno o dogodkih v Avstriji in o atentatih narodnih socialistov ter drugih nasprotnikov sedanjega režima, premalo pa govore o terorju, ki ga izvaja sam režim s svojimi trabanti. Po obisku, ki sem ga napravil nedavno v Avstriji, se mi pa zdi to razumljivo, kajti kdor avstrijskih razmer sam ne vidi in občuti, si jih menda sploh ne more prav predstavljati. Nisem še bil v Italiji, a iz tega, kar sem bral in slišal, si predstavljam, da med razmerami v Mussolinijevi državi in temi, v Doliiussovi ni velike razlike. Popolnoma upravičeno moremo govoriti o klerikalni strahovladi, ali še bolj — gro-zovladi. Vse, kar ni sedaj v Avstriji črno. je skoraj brezpravno in izročeno na milost in nemilost ovaduhom, katere tvorijo hajmverovci in Dollfussovi udarniki. Preganjanje je nepopisno in ni zato prav nič čudnega, če vstaja odpor, ki se izraža V atentatih. O terorju sedanjega režima sem se o priliki svojega bivanja v Avstriji prepričal v več krajih na lastne oči, zlasti pa v nekem trgu blizu naše meje. Neznanci so ponoči vrgli bombo v stanovanje nekega režimskega ovaduha, ki ga sicer ni ne ubila, ne ranila, ampak je le pokvarila del pohištva, okna in zid; naslednjega dne so pa že pridrveli v trg avtomobili s hajmverovci in udarniki v uniformah. Zasedli so ves trg, prebrskali vse hiše, opsovali in neusmiljeno pretepli vse, ki niso pristaši režima ter divjal! potem ves čas kakor razbojniki. Prebivalstvo je bilo vse zbegano, nekateri so se poskrili po hišah, drugi pa so bežali, a beg se je malokomu posrečil. Kogar so režimovci prijeli, je bi! seveda neusmiljeno pretepen. Vse to sem videl z lastnimi očmi in nič ne pretiravam, morda celo omiljujem. Vse to sc je pa dogajalo spričo orožnikov, ki so intervenirali le navidezno, sicer pa pustili, da so udar- Vtisi potnika iz Jugoslavije niki počenjali, kar so hoteli, ne da bi jih klicali na odgovor. Pri tem so vzklikali »Hoch Oesterreich!« in kdor ni zaklical »Hoch!«, je bil že samo zaradi tega pretepen. Seveda sem tudi jaz zaklical »Hoch!«, ker druge rešitve ni bilo. Prav tako je pretepen tudi, kdor ne pozdravi njihovih zastav. Čisto po vzoru italijanskih fašistov! Ljudje, ki pa so zaradi terorja že silno zbegani in nezaupljivi, so mi tam in drugod pripovedovali, da postajajo razmere z dneva v dan neznosnejše. Ko sem jim povedal, da nisem Avstrijec, marveč Jugoslovan, so me blagrovali in imenovali Jugoslavijo »das gelobte Land«. Neki trgovec mi je dejal odkrito: »Sem Nemec, a bi, če bi bilo sedaj ljudsko glasovanje, glasoval brez pomisleka za Jugoslavijo. Vi sploh ne veste, kaj imate, ker ste lahko srečni, mi pa trpimo nepopisno!« Pristaši režima so v veliki manjšini, ogromna večina simpatizira z narodnimi socialisti, na katere čaka kot na odrešenika. Pa večinoma tudi tisti, ki niso narodni socialisti ali marksisti, ne simpatizirajo z režimom in obsojajo njegove fašistične metode. So to večinoma pristaši liberalnih in demokratičnih idej. Ko sem spoznava! sedanje neznosne avstrijske razmere, sem se nehote spomnil naših Nemcev, še bolj pa nemčurjev, ki se še po šestnajstih letih nočejo sprijazniti z Jugoslavijo. Želel bi, da bi prišli samo za nekaj dni v Avstrijo! To bi jih najbrže ozdravilo za vedno. Prav tako bi ozdravilo razne naše zabavljače, kajti spoznali bi, da je Jugoslavija kljub krizi in vsem nadlogam težke sedanjosti resnični raj. Kdor se tega ne zaveda, naj sl ogleda sedanjo Avstrijo, meja ni daleč in potni list tudi gotovo dobi. Morda bi pa bilo celo priporočljivo, da bi take elemente poslali prisilno v Avstrijo na »študijsko potovanje«! A. N. Otok blaženih Malo je znan širšemu svetu otok Runo v Baltiškem morju. Na otoku živi 260 prebivalcev, ki pa polagoma izumirajo. Prebivalci otoka pa imajo svoje silno stare šege in navade. Politično pripadajo' Estonski, jezikovno pa k Švedom Toda njihova švedščina je prav za prav nmščina, ki jo razumejo samo domačini. Ko so pred kratkim oddajali po radiu ir Stokholma švedsko predavanje, so Runci samo majali z glavami. Ladje, namenjene iz Rige v Nemčijo, plovejo mimo Runa, toda nikomur ne pride na um, da bi obiskal otok teh blaženih, kakor ga imenujejo. Poleti se prebivalci ukvarjajo s poljedelstvom, pozimi pa lovijo-morske pse in druge ribe. Čvrsto se drže svoje slikovite noše in ponosni so na svojo leseno cerkvico, zgrajeno še pred 30-letno vojno. Zadovoljni so s svojo usodo in se ne menijo za ostali svet. Zadnje čase sc je samo eden Runec oženil s tujko, ni pa se naselil z njo v domovini. Sploh so Rutici največji sovražniki tujskega prometa. Zlat predor Predori so najdražje zgradbe, ki se jih skušajo inženirji ogniti, kjer se le da. Nedavno so v bližini Manile izročili svojemu namenu nov pTedor, ki pa se je spremenil v zlat rudnik. Pri vrtanju so delavci naleteli na zlato žilo in so že doslej nakopali za več milijonov dolarjev zlata. Sicer so pa na Filipinih znana bo-gata ležišča zlate in srebrne rude, tako, da se bo Ameriki prav bogato obrestovalo tistih 20 milijonov, dolarjev, ki jih ,ie plačala Špancem za ta dragoceni košček zemlje. . Zvezek krasita dve sliki? in sicer nastop mladinskih zborov v »Unionu« ter har-monizatorja koroških narodnih pesmi, u-pokojenega nadučitelja Lovra Horvata. Čutimo potrebo, da v izvlečku ponatisnemo nekaj besedi, k: so jih »Zbori« naslovili na svoje naročnike, pevske zbore, pevke in pevce: »Neprilike, ki so zaradi splošne gospodarske krize* zadele vse naše kulturne liste, niso prizanesle tudi »Zborom«. Kljub temu, da se trudimo na vse kriplje, pomagati našim pevskim zborom z dobrimi h ne težkimi skladbami, za kar bomo seveda marali prenesti od naših kritikov, »: si želijo čim novejše glasbe, še mnogo očitanj, bi radi tudi v desetem letu izhajanja nadaljevali izdajanje lista. Gmotne neprilike so pa tako velike, da že ■vkoro obupavamo. Naročnikov je čedalje manj, osebe, ki se trajno z glas>bo ba-vijo, nam l!st vračajo, društva, ki so dolina biti naročena na »Zbore« kot člani jaših pevskih organizacij, sc ne zaveda-'0 svoje dolžnosti, da 'bi poravnala naročnino. Kam torej plovemo? Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« se je obrnilo na vsa odločilna oblastva s prošnjam: za podporo, pa so bile kratkomak) odbite. Ne preostaje nam ničesar drugega, kakor da še enkrat apeliramo na vsa naša pevska društva in na vse naše pevske /bore, vse pevce in pevke. Ha itodpro • Zbore« i naročitvijo, točnim" :T’ Seva- njem naročnine in pridobivanjem nov:h naročnikov, sicer, če sc finančni položaj lista ne izpremeni. ga bo doletela ista usoda, kakor druge glasbene liste, ki so morali zaradi nerazumevanja z deficiti prenehati izha.iati.« Želimo, da bi ta opomin, po katerem sodimo, da so »Zbori« ogroženi, zalegel! Poljčane Lepa vidovdanska proslava. Tukajšnja šola je zaključila šolsko leto s pestro vidovdansko proslavo. Po maši so se zbrali v sokolski dvorani šolarji, starši in mnogi drugi. O pomenu dneva je govoril šol. upravitelj k. Alojz Krajnc, nato pa so na s kraljevo .sliko okrašenem odru nastopili šolski otroci z deklamacijami, prizori, petjem in telovadbo ter želi za svoja izvajanja obilo priznanja. Posebno sta ugajali točki »Mladi junaki«. sestava ge. učiteljice Kovičeve in »Mi čuvarji smo« (govoreči zbor), sestava Viktorja Pirnata, ki je morala navdušiti slehernega gledalca- Lepa proslava ie bila zaključena /, »Bože pravde«. Četrti letni nastop Sokola v Poljčanah bo v nedeljo, dne 8. julija ob pol 16. uri. Ob 15. uri bo izpred kolodvora sprevod na telovadišče. Šport Pred važnimi spremembami v našem nogometnem športu Državno prvenstvo po novent sistemu — Reorganizacija zveze in podzveze Po poročilih zagrebškega »Jutranjega lista« smo pred važnimi izpremembami v našem nogometnem športu. Te izpre-membe se tičejo državnega prvenstva, ustroja zveze in podzvez, prostih vstopnic za tekme itd. Letošnje državno prvenstvo sc ne bo odigralo po sistemu, ki ga je sklenil zadnji občni zbor JNS, s predtekmovanji, marveč se bo igralo po prvotnem načrtu nacionalne lige, v kateri bo sodelovalo S najboljših klubov, odnosno 8 klubov, ki so v lanskem ligaškem tekmovanju zasedli prvih osem mest. Ustroj JNS-a se bo reformiral na ta način, da bodo zvezo tvorili po en delegat vsakega ligaškega kluba, po en delegat vsake podzveze in 7 članov, ki jih bo imenovalo ministrstvo za telesno vzgojo. Upravni odbor bo torej imel 25 članov. V tem oziru bi imeli občni zbori JNS. vezane roke. Sedanje podzveze bodo ukinjene ter bo ustanovljenih 9 podzvez na sedežih banovin. Podzveze bodo dobile večjo avtonomijo. Kar se tiče občnih zborov podzvez, bo določeno, da mora biti vsak klub zastopan po svojem delegatu. Vse proste vstopnice se ukinejo. Pravico do prostih vstopnic izgubijo člani upravnih odborov zveze in podzvez, vs! sodniki, funkcionarji itd. Pravico do prostih vstopnic bodo imeli samo veliki 'listi s stalno športno rubriko in športni listi, in sicer po dve vstopnici, upravni odbori sekcij sodnikov, ki morajo nadzorovati sodnike ter funkcionarji, ki vršijo na tekmi službo. Tako piše zagrebški »Jutarnji list«. Vsi naši klubi so na vseh teh vprašanjih zelo interes irani ter, pričakujejo z veliko nestrpnostjo potrditev teh vesti s strani JNS. Te vesti so menda vplivale tudi na prvenstveno tekmovanje LNP. Včeraj bi se morala vršiti v Mariboru prvenstvena tekma med SK Rapidom in SK Ilirijo. Te tekme pa ni bilo, ker Ilirija kratkomalo ni prišla v Maribor. Menda Ilirija ne polaga nobene važnosti več, da postane prvak LNP, ker itak nc bi sodelovala v ligaškem tekmovanju, čudno je le to, da je Ilirija na brzojavno vprašanje SK Ra-pida, ali pride v Maribor ali ne, kljub plačanemu odgovoru, odgovorila šele včeraj zjutraj. In tako sta minila dva termina brez prvenstvenih tekem. SK Železničar in SK Rapid sta se namreč sporazumela, da odigrata prvensteno tekmo, ki bi se morala vršiti 28. t. m., dne 7. julija. Da nc bi ostali v Mariboru brez nogometnih tekem, sta se v zadnjem hipu SK Železničar in SK Rapid sporazumela, da igrata prijateljsko tekmo, ki se je vršila včeraj na igrišču I:SSK Maribora. Na lepakih je bilo javljeno, da igrata oba nasprotnika prvenstveno tekmo, in tako se je nabralo na igrišču- v Ljudskem vrtu do 800 gledalcev. Neumestno je bilo pod pretvezo »prvenstvena tekma« vabiti gledalce na tekmo in moramo tak način reklame absolutno grajati. SK ŽELEZNIČAR (1 SK Železničar: Frangeš III, Turk, : SK RAPID 6 : 1 : 1). Mahajnc, Wagner, Glavič, Papež, Lešnik, Pezdiček, Efferl, Pavlin, Habit. SK Rapid: Kosem, Barlovič, Antoličič, Klippstatter, Scifert, Vidovič, Verbnik, Heller, Baumel, Prinčič, Pišof. Tekma se je. odigrala od začetka pa prav do konca v živahnem in ostrem tempu. Kljub temu pa je bila fair. Železničar je včeraj ponovno dokazal, da je najboljši klub našega mesta. Kljub številnim rezervam je moštvo predvajalo lepo kombinacijsko igro ter tudi po- poteku zasluženo zmagalo. Rapid je zopet nastopil s starimi »ka-j noni«, ki se pa niso obnesli. Moštvo .bo treba temeljito pregrupirati in pomladiti, ker s to postavo menda Rapid ne 'bo dosegel lavorike. Sodil je objektivno g. dr. Planinšek. Predtekma med rezervama Svobode in Rapida je z 2 ; 2 ostala neodločena. ISSK Maribor : SK Rapid. 'Jutri, v nedeljo, dne 1. julija se bo odigrala prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Od jutrišnje tekme bo odvisno, ali bo »Maribor« ostal v prvem razredu ali ne. Pričakovati je torej zanimive in napete borbe. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu in se bo pričela ob 17.30 uri. Predtekmo ob 16. uri odigrata rezervi obeh nasprotnikov. Zbor lahkoatletskih sodnikov, službeno. Za klubski miting SK Maratona se odreja naslednja žirija: vodja Smerdel, vrhovni sodnik in starter Kramberger, sodniki Fišer, Bcigot, Rak in sodniški kandidati. Iz Mariborske kolesarske podzveze. Na našo vest, da jc predsednik MKP g. Markovič na zadnji seji. idemisioniral, smo bili od g. Markoviča naprošeni, da priobčimo popravek, in sicer: Ni res, da jc predsednik Mariborske kolesarske podzveze demisioniral, res pa je, da je sam predlagal, naj se skliče izredni'občni zbor. kar pa se z ozirom na odsotnost glavnih funkcionarjev ni vzelo na znanje. Sokolstvo Nastop Sokola Rače. Dne 8. julija priredi Sokolsko društvo Rače javni nastop, ki je obvezen za šest sosednjih edinic. Svojo udeležbo pa so obljubila tudi druga društva. Pozivamo mariborska in okoliška društva, naj se v čim večjem številu udeleže tega nastopa in tako podpro stremljenje Sokolstva na vasi. Ptuj Domimai e PTUJSKE KOMUNALNE ZADEVE. V ponedeljek, dne 25. t. m. se .je vršila pod predsedstvom župana Jeršcta redna javna seja občinskega sveta. G. župan je prvi podal svoje poročilo, v. katerega posnemamo, da je tvrdka Zelenka & Co. v Mariboru, s katero so sc vodila pogajanja za ustanovitev tekstilne industrije v Ptiiju, odstopila od svoje ponudbe- Tožbo bivšega knjigovodje Ulri-eha, stanujočega pri Badnu pri Dunaju /.a priznanje pokojnine, je tudi apelacij-sko sodišče v Ljubljani zavrnilo. Pro-štijski mestni nadžupnijski urad je dostavil vabilu k slovesni zadušnici, ki se vrši za padle junake na Vidov dan 28. t. m. ob 9. uri, k slovesni sv. maši in k slovesni sv. maši, ki se vrši na čast slo- vanskima apostoloma sv. Cirilu in .Metodu 5. julija ob 8. uri. G. 'župan vabi vse člane občinskega sveta k udeležbi. G dr. Abramič, znan arheolog v Splitu, je praznoval pred kratkim svojo 50 letnico rojstva. Ob tej prilik: so mu bile poslane čestitke z ozirom na zasluge, ki si jih je tudi pridobil za mesto Ptuj z razkrivanjem znamenitosti mesta in okolice. Za čestitke je dr. Abramič poslal prav lepo pismeno zalivalo. Arheološki seminar univerzo kralja Aleksandra v Ljubljani je dostavil pismeno zahvalo, ker je občina nudila prenočišča v »Mla-diki« članom arheološkega seminarja ob priliki ekskurzije v Ptuj. Mestna kontrola v Ljubljani je izvršila revizijo računov za leto 1932- Ker je revizija našla račune v rodu. je svet za razpravo in razrešitev občinskih računov tc odobril ter podal razrešftioo. Za županovim poročilom je sledilo poročilo upravnega odseka, i/. katerega navajamo najvažnejše točke: predzadnji seji občinskega sveta je upravni odbor mestnega avtopodjetja predložil bilanco po stanju z dne 31. decembra 1933 ter predlagal, da se odobri, da se upravni odbor razreši svojih funkcij in se izvede končna likvidacija podjetja na ta način, da občina prevzame aktiva in pasiva-Z ozirom na nekatere ugovore in pomisleke. ki so bili stavljeni pri navedeni A. P, Cehov; - ‘ Uradnikova smrt Ob prekrasnem večeru sedi nič mn prekrasni eksekutor Ivan DmitriČ Cer-vjakov v drugem redu parterja in gleda skozi operno kukalo »Kornevilske zvonove«. Gleda in se počuti na vrhu blaženosti. Naenkrat pa ... V povestih se cesto srečava ta »naenkrat pa«. Pisatelji imajo prav: življenje je tako polno nepričakovanosti! Naenkrat pa se mu obraz nagubanči, oči se mu zasučejo, dihati Prestane, kukalo odmakne izpred oči, riasne in . . . ap-čhi!!! Kihnil je, kakor vidite. Kihati ni nikomur in nikjer za-branjeno. Kihajo kmetje, policijski nadzorniki in včasih celo tajni svetniki. Vsi kihajo. Červjakov ne čuti nikake zadrege, obriše se z robcem in kot vljuden človek pogleda okrog sebe. če ni koga motil s svojim kihanjem. Takoj se pa vznemiri, kajti v prvem redu v parterju zagleda pred seboj starega gospoda, ki si z rokavico skrbno briše plešo in vrat ter nekaj godrnja. V starem gospodu spozna Červjakov civilnega generala Brizžalova. ki je nameščen v prometnem ministrstvu. Oškropil sem ga!« — pomisli Červia-kov. »Ni sicer moj predstojnik, tuj je. am pak vseeno ni prijetno. Opravičiti se moram.« seji, se je sklenilo, da izvršijo trije člani občinskega sveta revizijo celotnega gospodarstva mestnega avtopodjetja in da se sklepa šele po Predložitvi revizijskega poročila. Komisija je to revizijsko poročilo predložila, in iz vsega je razvidno, da znaša celokupna izguba 249.247 Din. Znaten del izgube tvorijo davki, ki so bili naknadno vpeljani za vzdrževanje cest in niso bili predvideni pri ustanovitvi podjetja, kakor tudi splošna gospodarska kriza in pomanjkanje denarja, ki je povzročilo, da je v naglem tempu padlo število potnikov, ki so se avtobusnih voženj posluževali. Mestni. svet je to poročilo, iz katerega se razvidi, da upravni odbor ne zadene pri tej izgubi nobena krivda, soglasno odobril. Nadalje se je sklenilo, da je kopanje v Dravi na teritoriju mestne občine dovoljeno le v mestnem kopališču, ker je na drugih mestih zaradi deroče vode in neurejene struge opasmo. Gostilničarju Francu Kravini, ki je od občine kupil hišo pri mestnem sejmišču, se prizna krajevna potreba za gostilniško obrt, ker je to dosedaj že izvrševal. Trgovcu Rudolfu Tonejcu se prizna krajevna potreba za dovolilo prevažanja oseb z avtomobilom. Za člana upravnega in gospodarskega odbora meščanske šole se določi občinski svetnik Mirko Ogorelec- V upravni odbor delavskega podpornega fonda se določita občinska svetnika Dragotin Koren in Ivan Vincekovič. Pri kategoriziranju občinskih cest se uvrstijo v drugo kategorijo pešpot od Ljutomerske ceste proti železniški delavnici, Trubarjeva cesta ter pešpot, ki vodi preko sejmišča mimo Grajene na levem bregu Ragozniškc ceste. Mestno načelstvo v Ljubljani, ki je dosedaj izdalo dve številki revije »Kronika mesta Ljublja-neo(' je sporočilo, da se namerava revija Preostro vati v »Kroniko slovenskih mest«. K tej akciji pristopi tudi mesto Ptuj. Mestna občina ho prispevala 300 Din kot honorar za avtorja in pa klišeje od vsake tiskane strani. Železniška uprava gradi nov tir pri postaji Ptuj. Mestna občina podpre to delo s tem. da da na razpolago 10 delavcev za dobo 30 dni in da se delo pospeši, da bo tekom poletja dovršeno. Glasbeni Matici v Ptuju se je naklonila podpora 300 Din, da sc je omogočila revnejšim članom udeležba na koncertu v Celju. Fa naklonitev sc naknadno odobri. Okrajnemu odboru Rdečega križa v Ptuju se nakloni 1000 Din ter 780 Din za potrebno opremo za letovanje "Červjakov pokašlja. skloni se do generala in mu zašepeče na uho: ,- »Oprostite ekscelenca, oškropil ’ sem vas... slučajno sem...« »Nič, nič;..« »Za Boga, oprostite. Jaz vendar... nisem želel!« »Ah, sedite, prosim! Pustite, da gledam!« Červjakov se zmede, neumno se nasmehne in prične gledati na oder. Gleda, ampak blaženstva ne občuti nič več. V odmoru stopi k Brizžalovu. napravi ob njem nekaj korakov, premaga boječnost in zamrmra: »Oškropil sem vas. ekscelenca . . . Ne zamerite ... Jaz vendar... ne da bi . . .« »Ali, dobro je. Pozabil sem že, vi pa še vedno o teni!« reče general in nepotrpežljivo premakne spodnjo ustnico. »Pozabil je, a zloba gleda iz njegovih oči« — pomisli červjakov in sumljivo opazuje generala. »Objasniti bi mu bilo treba, da resnično nisem želel... da ie to zakon prirode, drugače bo prepričan, da sem namenoma hotel pljuniti. Če zdaj ne bo pomislil, se spomni pozneje!« Červjakov pride domov in pove ženi svoj dogodek. Zdi se mu, da žena vse preveč lahkomišljeno presoja njegov doživljaj. Le ustrašila se je, potem pa ko ie zvedela, da je Brizžalov »tuj«, se je pomirila. "»Ampak vseeno pojdi Tn se opraviči,« — pravi. »Sicer bo-.mislil, da se ne znaš obnašati!« ~ »To je tisto! Opravičil sem se, a on je bil nekako čuden. Niti ene pametne besede ni zinil. In. časa ni bilo za razgovor.« Drugi dan obleče Červjakov, svojo novo uniformo, skrbno si uravna lase in se napoti k Brizžalovu, da mu vse objasni. Ko vstopi v sprejemnico, zagleda tani mnogo prosilcev, med njimi pa samega generala, ki že sprejema prošnje. General odpravi nekoliko prosilcev in upre oči v Červjakova. »Včeraj v »Arkadiji«, če, se spomnite, ekscelenca,« prične eksekutor. »sem kihnil in . . . slučajno oškropil . . . O pr ... « »Kakšne neumnosti! Bog ve zakaj! Kaj želite?« — se'obrne general k naslednjemu prosil cu. »Noče govoriti!« — pomisli Červjakov in,prebledi. »Jezi še. Ne. to moram popraviti. Razjasnil mu bom.« General konča pogovor s ' poslednjim prosilcem in se nameni v notranje prostore, Takrat stopi Červjakov za njim in zajeclja: »Vaša ekscelenca! Če sem vznemiril vašo ekscelenco, se je zgodilo namreč iz čustva, lahko rečem iz kesanja! Ne na- g! S’f aj veste sami.« General nakremži obraz in mahne z roko. »Da, vi me naravnoia; zasmehujete milostljivi -gošpod*■"- 2694 NAKUPOVALCI JABOLK se sprejmejo. V poštev pridejo samo - resni, trezni, zanesljivi in vztrajni ljudje in dobri poznavalci vseh vrst jabolk. Reflektanti. naj se ja-vija samo v nedeljo, sredo in soboto 6d S,—9. ure predpoldne v hotelu »Meran«, Maribor: Ignac Žohar, izvoz sadja, Kamnica-Maribor. 2695 lokal LEP LOKAL oddam. Frankopanov^ ul. 31. ■ -2666 POSOJILNO X. Z. Z 0. P. IflHRIBOR. NARODNI DOffi USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjlžlee in na tekoči račur tor it*-- obrestni« najkulantneje MARIJ SKALAN: 93 Roman iz prazgodovine človeštva, Na najurnejši zasledovalni ladji je plul po Kali navzdol tudi princ Aftagad, obkrožen od azteških častnikov, zapoved-nikov in vojakov. Semiš Ofiris ga je poslal na zasledovanje pod najstrožjim nadzorstvom. Poveljnik ladje Naramzis je dobil zaupna naročila: če bi princ večernih gora sam poizkusil pobegniti, mora pasti! Aftagad tega ni vedel, a slutil je le predobro! Navidez miren je sedel na krovu in strmel v daljavo, a njegove misli niso iskale izpolnitve faraonovega naročila, kovale so le tihe naklepe, kako rešiti princeso in njeno spremstvo pred zasledovalci in kako pridružiti se jim, pobegniti z njimi, vrniti se v daljnjo domovino na strani večera in obraniti jo pred atlantsko nadoblastjo. Dogodki zadnjih dni so strli v njem mladeniško lahkomiselnost. Namesto nje je napolnila njegovo dušo odpornost in odločnost in zdelo se mu je, ko da se je popolnoma prerodil, postal ves drug in drugačen. »Prišel sem v Semisiris, da bi se naučil njegove modrosti in občudovanja njegove veličine,« je mislil. »Dvor Semiša Ofirisa, faraona faraonov, vladarja vla- darjev, naj bi me navdal s svetim strahom, z veliko in neporušljivo zavestjo, da je tako mogočen, da je nepremagljiv. Namesto tega me je ogrel z žarki velikega spoznanja, da sem nenadoma dozorel, kakor dozori pod pripeko solnca sad na drevesu. Vcepil mi je v dušo dognanje, da je zatiralec ljudstev, poniževalec njihov in izžemovalec. Kako vse drugačno je postalo moje bivanje v tej deželi sredine sveta, in vendar ni mi žal. Če se rešim oklepa stražarjev, ki me obdajajo, če pobegnem Atlantom in se vrnem v deželo očetov, se bom vrnil kot mož, ves poln samozavesti samozavestnega ljudstva. Ne omaga kondor naših gora in ne zruši ga vihar; smelo se dviga preko prepadov, svoboden, vedno svoboden, nikomur podložen. Tako se moram dvigniti jaz in z menoj se mora ljudstvo moje! Nikoli več ne bo nobena karavana iz dežele večernih gora nosila tovorov v faraonski Semisiris, nikoli več ne bo moj dvor pošiljal svojih princes Semi-som, nikoli več ne bo ponižanja in sramotenja!« DVORIŠČNI LOKAL oddam takoj. Slovenska 10. 2681 Lepo, solnčno in snažno opremljeno SOBO tako; oddam. Pristan 6/1. 2664 LOKAL svetel, suh, solnčen, električna luč plin, pripraven za vsa ko obrt ali delavnico, oddam takoj poceni v najem. Benet, Dravska ul. 10. 2684 DVA BOLJŠA DELAVCA sprejmem na dobro hrano in stanovanje. Tedensko 100 dinarjev. Židovska ul. 14/1, vra ta 8 2C86 LEP TRGOVSKI LOKAl na najprometnejši cesti takoj oddam v najem. Vprašati pri ekspozituri Fenikse, Aleksan drova cesta 28. 268-5 Sternov a ra se LEPO STANOVANJE v mansardi, dv^ sobi, kuhinja, pritikline, takoj oddam. Bet-navska cesta 39. 2618 Spomnite se CMD VELIKO SOBO s štedilnikom elektriko in vodovodom oddani mirni stranki za 220 Din mesečno s 1. iulijem. Naslov v upravi »Večernika«. 2670 Sobo odda r i * I11!1 1 "1 111U OPREMLJENO SOBO solnčno, poseben vhod, eno za euo osebo, eno za dve osebi, oddani takoj, Stritarjeva ul. 5-1- 2575 DVE STANOVANJI soba in kuhinja, in sobo s štedilnikom oddam. Studenci, Kralja Petra ul. 77. 2692 SPREJMEM DVE DIJAKINJI na stanovanje in hrano (soln-čua soba. dobra hrana). Ponudbe pod »Dobro« na upravo »Večernika«. 2658 Prodam FOURNIER kavkaška orehovina, prodaja najceneje Zaloga pohištva, Vetrinjska ul. 22. 2668 2 USLUŽBENA DELAVCA sprejmem na hrano in stanovanje. Tržaška cesta 3. pri K. (jrgiču. 2659 OPREMLJENO SOBO oddam. Maistrova ulica 17, II, nadstr., vrata 12. 2661 ENODRUŽINSKA HIŠA na prijaznem prostoru, jako poceni naprodaj. Vprašali Radvanjska cesta 7. 2674 Potem je mislil na Asarhadana, na nie- Kupim KUPIM HIŠO z večiini stanovanji. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo »Večernika«. 2f.60 Po uk NEMŠČINA knjigovodstvo po iahki, hitri, sigurni metodi. Posamezno in v skupinah za solo in zasebno rabo. Naslov v upravi. 2637 Najdeno ZLATA ZAPESTN * VERIŽICA sc je našla v parku. Vprašati Koroščeva ulica 4. pritličje, vrata 3. 2669 Posest NOVOZGRADBA 3 sobe, kuhinja, vrt 800 m2, periferija, 50.000. Hiša, sredi mesta, 9 strank, 170.000. Posestvo, 15 oralov, hiša, 4 sobe, gospodarsko poslopje, 60.000. Posredovalnica >>Ra-pid«, Gosposka 28. 2673 IVOf gostilno ..GRMEK (prej Sluga) s koncertom priznanega »Trlglav.jazza«. Cenjenim gostom bom nudil vedno najboljša pristna vina ter mrzla in topla jedila po zmernih cenah. Za obilen obisk se vljudno priporoča Grmek. iirni ine Mižite vzamemo v posojilo. Za to posojilo se vknjižite na I. mesto, dobite visoke obresti in potem vinje ne v polni vrednosti, brez vsakega odbitka. Kupimo knjižice tudi proti gotovini. Bančno-kom. zavod, Gosposka ul. 10. 2619 gove besede, vzpodbude in smele načrte. »Vrniti se domov, napasti Semisiris, premagati ga, streti... To so njegove besede. Lahko mu, lažje nego meni! Svobodno se more vrniti v deželo jutrnjih planjav, brez nadzorstva, brez stražarjev. Nihče ga ne bo zasledoval.« »Ko bi bil vsaj mogel dogovoriti se z njim do konca. Kratko, prekratko in prenaglo je bilo to slovo. Samo nekaj hitrih besed, nepopolnih naročil, bežnih vzpodbud: Pojdi, pobegni, zberi, vojsko in u-dari! Pošljem ti glasnike... [n sedaj plavam na ladji — zasledovat svojo sestro', svoje lastne ljudi — odposlanec in jetnik Semiša Ofirisa. O veliki, o lnti, o solnčni Ra, blagoslovi mojo pot, omogoči mi beg, varuj sestro mojo Evalasto in spremstvo njeno!« Ladja je brzela po rek: navzdol mimo planjave piramid, palmovih gajev, mrtve ga rokava Kale. Častniki so strmeli v daljavo kakor jastrebi, zaman, na vsem obzorju ni bilo nobene galeje, še čolna ne. Aftagadove sokolje oči so premerila gladino vse tja doli do konca, potem so se pa ozrle nazaj, po reki navzgor. Tam, že precej daleč so se v solncu svet:le zlate strehe svetišča na Gori prihoda, pod njo so se risali obrisi piramid, med njimi še nedograjene, a že največje, namenjene za zadnje počivališče faraona Semiša Ofirisa. Za njimi se je zavijalo v rahlo kopreno soparice in dima mogočno velemesto, srce sveta. »Kakšna veličastna, prekrasna slika!« je vzkliknil v duši Aftagad. »Jo vidim zadnjič? Se bo še kdaj vrnil v to človeško mravljišče? Kot rabelj svoje lastne sestre? Kot jetnik faraonovih vojščakov, kot žrtev, določena svetemu biku Apisu? Semisiris, mogočni, silni Semisiris! Prav iz globine duše mi šepeta neznani glas. Čisto rahel je, pa ga vendar slišim jasno in razločno: Zbogom Semisiris! Nikoli več te ne bodo videle moje oči. Nikoli več se ti ne bodo klanjala moja kolena. Nikol: več me ne bo mamil tvoj prazni zunanji, napihnjeni blesk! Kakor izginjaš ti izpred mojih oči, tako bom izginil jaz izpred tvojih, pa naj me stražijo vse vojske Semiša Ofirisa, naj me spremljajo vse čete oholega nasilnika Abusirisa.« »In vendar,« je pomislil nenadoma,« je bilo tudi lepo. Potovanje, prihod, veličastje, razkošje, zabave, mladenke, ljubezen ... Tatana ... Ljubila me nisi. Čemu tudi? Saj ljubezni sploh ne poznaš, kakor je ne poznam jaz. Samo mlada vroča strast te mi je pripeljala v naročje, želja po uživanju prepovedanih naslad. Ti boš morda najlepši spomin, kadar bom mislil na Semisiris. Zdravstvu] vsaj ti, edina...« (Se bo nadaljevalo.) Če so potrebne Vaše postelje ponovnega zrahljanja, če so potrebne Vaše madrace ponovnega tapeciranja, če je potrebno Vaše pohištvo nove prevleke, potem se obrnite do nas. Postregli Vas bomo dobro in poceni. Da dosežemo največjo čistost, smo nabavili najnovejše in najmodernejša stroje za razčesavanje žime in afrika in izumili specialno napravo za čiščenje tapeciranega pohištva od prahu. WEkA MARIBOR Molim gospodina Protu Trbojeviča, kao i sve naše prijatelje i poznanike vojnog i gradjanskog reda, koji su rnog dragog Pokojnog sina Vladu dopratili uu Njegove večne kuče, da prime našu najtopliju blagodarnost, kao-god i sve one koji su nam usmeno ili pismeno izjavili svoje součešče u našoj velikoj tuzi. Maribor, dne 30. junija 1934. 2665 Ožaloščena majka, Joke Lipovac sa porodicom TisAler Meljski hrib 22 ofvorJen i! Aleksandrovo OTOK KRK NAJLEFSE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VIL.A LUCIJA TIK OB MORJU - PENSiON DIN 55‘— DO DIN 65--. PRVOVRSTNAPOSTRE2BA - ZAHTEVAJTE PROSPEKTE - UGODNE PAVŠALNE CENE - NOVA UPRAVA BORiS M. PLESNIČAR. Oglašujte i iproti kčžnim boleznim Reg. pri Min. s. p. in nar. z. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno kon. št. 8407-9-10 Lekarnar BRANISLAV ttlOND.NI Slovenska Bistrita (Ma molim) Reg. pod S. br. 6fi40 od 5. IV. 1934. Centrala : MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi palači na oglu Gosposke - Slovenske ulice nasproti pošte prei IUZNOSTAJEKSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun po na|ugodne|$em obrestovanju Nafbol) varna naložba denarja, kei jamči za vloge pri tei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in * vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno široko spadajoče posle ločno in kulantno 36-1 Izdam konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. nredstavuik STANKO DETELA v Mariboru.