Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo Rokopisi se ne vračajo. Plača in tozi se v Ljubljani. Uredmštv" u> uprava je v Ljubljani v Kolodvorski nI. št I Telefon tnter št 32 G!> Račun nn no*tm *t H )'I4 V tw€Sni veri lici HOVO Leto, ki smo ga sprejeli s pričakovanjem, da pade kaj butar z naših pleč, se potaplja v večnost. Dalo nam je marsikaj, samo tega ne, kar smo upali in pričakovali. Gospodarsko življenje se skoraj ni premaknilo z mrtve točke. V kolikor se je, pa je to premikanje bilo tako, da smo vprav kmetski in delavski ljudje prišli med kolesje. Ali naj govorimo o tem, ko je že itak dovolj bridko, da moramo to občutiti?! Doživljali smo v tem letu čase, o katerih pravi pregovor, da bi človek niti čevlju ne voščil, da jih dočaka. Trenja in razprtija doma, trenja in kri po svetu, spletke in pasti — to je žalostni obračun leta 1936., ki bo ostalo v zgodovini zapisano s temnimi črkami obupa. Kakor pa je bilo to leto polno neuspehov in porazov, smo v nekem oziru vendar zadovoljni lljlni. iiuiii sicer dalo zdravih sadov, dalo nam je pa vsaj eno spoznanje, namreč: Kalio ne sinemo «Se!-a*š Jasno in brezobzirno, kakor morda še nobeno poprej, nam je vprav to leto pokazalo, katera pota so v javnem življenju napačna in kako se usoda radi njih grenko maščuje nad posameznikom in nad vso družbo. Pokazalo nam je, da je napačna vsaka pot, ki ne privošči zemlji, kar je njenega. Zemlja in z njo tisti, ki jo obdeluje, torej kmetsko in delavsko ljudstvo, naša vas, naše podeželje mora biti temelj vsega, če hoče človeška družba v svoji skupnosti uspevati. Ker tega ni in dokler tega ne bo, je vse prizadevanje zaman. Kar poglejmo nazaj, pa nam bodo dogodki potrdili besede! Povsod, kjer se je kaj ukrenilo — pa bodi tudi v najboljšem namenu — kar ni bilo v skladu z zgoraj označenim temeljem, je rodilo vprav nasprotne sadove kakor so jih ljudje pričakovali! Je namreč povsod v naravi tako, da drevesa ni mogoče zdraviti pri listju, ampak pri koreninah. Kjer je kaj listov bolnih, naj odpadejo, zdravila pa je treba koreninam, da bodo mogle dajati celotnemu drevesu in tudi listom dovolj zdrave hrane. Tako je v prirodi, tako v človeški družbi in to pravilo nam potrjuje tudi zadnja Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov. O tej uredbi se je že toliko govorilo in pisalo, da se nam zdi odveč, povedati še kaj. Hotela je pač zdraviti bolno listje, korenine pa so ostale bolne in se je bolezen celo shujšala! To je tragična krivda, ki je ne kaže niti zvečavati niti zmanjševati, ampak samo priznati in potem kreniti na novo pot. Vsaka šola nekaj stane, vsako skušnjo in spoznanje je treba v življenju drago plačati. Mi le želimo, da bi tega zadnjega spoznanja slovenski narod ne plačal predrago! Ob tej želji nam je v prijetno zavest, da je smer, ki jo zastopa naš list izza svojega obstoja, to spoznanje že kot doto za vstop v javno življenje prinesla s seboj. V nebroj člankih smo to naglašali, pojasnjevali in utemeljevali. Narod je to razumel in razumeva vedno bolj, žal pa niso vselej razumeli tisti, ki jih je usoda poklicala, da bi morali najbolj razumeti. KJjub temu ne izgubimo poguma in ne vere. Stali smo 18 let na braniku kmetsko-delavskega človeka, učili, se borili in odpirali oči. Uspehi niso bili vselej taki, kakor bi si jih v interesu skupnosti želeli, vendar pa jih je bilo toliko, da pojdcmo tudi v novem letu s podvojeno silo na delo. Nikdar nismo v svojem delovanju bšli pristaši ali zagovorniki nasilja, čeprav bi nam nekateri to radi naprtili, ker upajo na ta način oprati sami sebe. Mi jim jalovega truda ne zavidamo. Povemo samo, da tudi v bodoče ne bomo hodili po potih sile in nasilja, ampak po edino pošteni in človečansko ozarjeni poti zbliževanja in sporazumevanja z vsemi poštenimi ljudmi. Že pokojni St. Radič je rad naglašal in se po tem v svojem delu tudi ravnal, da je namreč sporazum pogoj za uspešno življenje in napredovanje. To načelo smo dosledno zastopali tudi mi in se mu v bodoče ne bomo izneverili. To načelo pa seveda ne izključuje borbe za pravice in pravičnost, ki jo mora narodu želeti vsak, kdor hoče javno delovati. To borbo bomo nadaljevali in z odprtimi rokami sprejeli vsakega poštenega zaveznika na podlagi poštenega sporazuma. Naše narodno vprašanje V tem prizadevanju nas bo vodilo prepričanje, da je naše življenjsko narodno vprašanje — socialni problem. Ne bomo posnemali tistih, ki se igrajo z besedami in ugibljejo, ali smo v naši državi trije ali en sam. Za nas je to vprašanje opravljeno. Brez dokazov in učenih razmotrivanj vemo, da smo Slovenci res Slovenci in da nas tega ni treba biti sram. V ustavi nam je to tudi priznano in potrjeno in ne bomo izgubljali sil za pravdo o oslovi senci. Slovenec, ki ga mora šele učeno dokazovanje ali politična demagogija prepričati o tem, da je Slovenec, ni vreden tega imena! Hkratu tudi vemo, da smo Jugoslovani in se ta dva pojma med seboj ne izključujeta, ampak le izpopolnjujeta. Svetovna vojna se je končala z zmago narodnostnih načel. Mirovna konferenca v Parizu je začrtala meje jugoslovanski državi na podlagi načela, da pripadamo Slovenci, Hrvati in Srbi skupnemu jugoslovanskemu narodnemu deblu in da imamo zato pravico do svobode in nezavisne države. Borba za državljanske pravice je pa naša notranja zadeva. Borba za neoviran razvoj Srbov, Hrvatov in Slovencev je naša notranja zadeva, ki se ne sme urediti na škodo enega ali drugega, temveč po pravilu popolne enakopravnosti, torej je treba v jugoslovanskem duhu urediti upravne zadeve Jugoslavije. Tu torej sploh ni nejasnosti in ne vprašanj. Vprašanje pa je, Siatto bomo re^š svoje gospodarstvo, kako bomo odvzeli bremena naši zemlji, kmetu, delavcu, uradniku, obrtniku in vsem delovnim slojem, ki danes obupujejo pod težo gospodarskih bremen! Vprašanje je, kje in kako bomo zaposlili stotisoče pridnih rok, ki danes zaman iščejo dela in radi be.če propadajo. Ali je treba, da so prenapolnjene naše ictnišniee in norišnice, da propali ljujlje žive v breme narodih mesto da bi mu z delom bili V oporo in ponos!? Vprašanje je, kako bomo rešili bede, jetike in vseh grozot otroke, ki so mozeg naroda. Vprašanje je--— Ne, ne bomo jih več naštevali! Socialnih vprašanj je toliko, da mora bili bedak ali propalica tisti, ki danes gre mimo njšJi! Za rešitev teb vprašanj bomo zastavili vse svoje napore. Prepričani smo, da jih .ie mogoče rešiti samo v okviru resničnega kmetstva. Zato bomo nadaljevali pot, ki jo hodimo že osemnajst let. Kar je dobrega, zdravega in poštenega, gre z nami, zato tudi upamo, da nam uspeh ne izostane. Vsi, ki upate z nami, dvignite glave in napnite m<šice; kajti odrešenje je v zemlji, je v nas! Zatorej pozdravljeni, žuljavi borci! Krepko dalje, da nam bo bodoče leto res novo in zdravo v borbi za edinstven jugoslovanski kmetski pokret! Haš Si ime i brez denarpa V svojem uvodniku piše »Slovenec« z dne 29. t. m. med drugim tudi tole: »Naš kmet pa je brez denarja, se ne more niti zadolžiti, ker je kmečki kredit sploh ubit, zadruge pa skoro na tleh in velik del našega kmečkega ljudstva nima niti za sol in žve-plenke pa za obleko. Spričo tega je pač upravičena skrb, da kakšen centralni fond za socialno pomoč ne bo znal svoje naloge primerno, kakor odgovarja našim potrebam, vršiti, kakor je sploh ne more nobena naprava, ki ni neposredno v stiku z našim ljudstvom in ne pozna ne njegove strukture ne njegovih potreb.« Torej smo se v svojih ugotovitvah vendar vsaj tu srečali. Zato smo tudi »Sloven-čeve« besede podčrtali, želimo, naj si jih zapomni in se vsaj v bodoče ravna po njih. Paitašnp politični obraz Slovenife Božični prazniki so se nam prikazali v dveh podobah. Prvi dan je bil mrk in mrzel, vsa obzorja so bila zaprta in neka čudna tesnoba je ogrinjala Rešenikovo rojstvo. Sveti Štefan je razlil snope sonca po slovenskih gričih in dolinah. Kar je bilo prej teme, je prešla. Ni drugače v vseh raznovrstnih odtenkih našega življenja. Tudi v politiki nenehoma zaznamenujemo stalnost sprememb, včasih ostrejših, včasih komaj vidnih. Luč in tema se vrstita in naše oči so venomer uprte tja, odkoder naj bi prišla luč. Oči pa oslepe od bleska svetlobe ali gostote teme. Nedavno je skupina kmetskih in delavskih visokošolcev slavila spomin Ivana Cankarja, ki je kakor še nihče do danes popisal trpljenje slovenskega naroda, najgloblje pa zajel miselnost obubožanega človeka. Odkar je pisal o njem, so se mu pridružile nove trume. Ivan Cankar je tudi premišljeval o slovenski politični svobodi. Ne o taki, ki bi bila na zunaj izražena v popolni državni samostojnosti, temveč taki, ki ji rečemo svoboda duha. Iz svobode duha namreč izvira vsaka druga svoboda. In politična neodvisnost je Ie en kos celotne človekove notranje neodvisnosti. Kar je Ivan Cankar zapisal o slovenski politični zavednosti, smo Slovenci kot narod ponovno slovesno potrdili. Karkoli je naša zemlja imela pretrpeti v večjem delu zadnjega desetletja, je pretrpela z našo podporo in našim pristankom. Oblast, ki jo deli narod, je sicer dragocena. Oblast pa, ki ni v narodnih rokah, se kaže dražja od vseh draguljev. In kdor ne rnore strpeti brez nje, da vse zanjo. Najraje življenje in imetje drugih, in tem več od tega, čim manj ima pravice nanj. Mladina ima čudovit nagon, da se bori za stvari, ki jih pozneje prav gotovo uniči. Narodi, politično mladi, delajo prav isto. 2'adnje desetletje je do dna razsvetlilo, kaj politično zmoremo. Iz enega navdušenja — za demokracijo — smo padali v navdušenje, ki ni bilo prav nič podobno prvemu. In radostno smo sprejeli vsakogar, ki je na novo započel to igro in jo privedel do natančno enakega konca, kakor prednik, ki je imel natančno nasprotne politične nazore. Nismo pokazali treznega preudarka in presoje, ne vztrajnosti, ki šele ustvarja stalne pogoje dobrobiti. Podobni smo bili mladini, ki jo majhni dogodki spravljajo v velika gibanja in ki ob velikih dogodkih obstane, ker jih ne razume. Toda vse zori. Kakor dozoreva klasje na polju ali hrast v gozdu, dozoreva tudi narodovo spoznavanje. Narod je doumel, da so vse njegove nekdanje politične tvorbe, živeče danes brez imen, omočile svoje utrujene obraze v posodi, čije čarobni blesk je vse omamil. Sodba je izrečena, ni pa še razglašena. Ni je brati v kakšnih zbirkah številk o teh ali drugih volitvah. Kajti statistike so varljive, četudi ne ponarejajo številk. Temveč je glas ljudski tak, da je največ pravic treba vrniti tistim, ki delajo, trpe in rede vse, kar je nad njim. Svoboda mora priti, ker je to njena dolžnost in naša dolžnost. Toda pripravljeni moramo biti nanjo, da je ne bomo o prvi priliki spet izdali in zamenjali za varljiv dragulj, ki izseva čar neodgovornosti. Zakaj, če ni nobenega drugega nauka dala zadnja doba, dala je nauk o največji dragocenosti — svobodi. Kadar narod spričo kakšnega načina vladanja izgublja imetek; kadar mu vsako jutro prinaša nove obubožance, ki dajo vse za košček kruha, tudi svojo borno duhovno svobodo in osramočeni ostanek človeškega dostojanstva — takrat je pomoč božja najbližja, kakor vselej, ko je stiska največja. Mala Slovenija predstavlja ogromno polje novega dela. čaka pridnih rok, da jo posejejo z novim sadežem, ki bo pognal iz narodovih globin. Delavci, ki bodo spoštovali v sleherniku človeka, bodo sprejeti z odprtimi rokami. Naučili bodo narod modro prebirati, komu naj užfiflgi umštst m renrane, §grg}'6l!l&ti jo" kakor najvišjo svetinjo. življenje prinaša čast, prinaša sramoto, vsakomur po njegovih delih. Grki so raje častno umirali kakor sramotno živeli. Tudi nas čakajo borbe za narodovo čast, za njegovo novo življenje. Kakor je sonce pregnalo gostoto temin, tako morata kmetska in delavska plast razgnati črne podobe poniža vanj a, izrabljanja in zastraševanja, ki uničujoče razjeda vso današnjost Slovencev. y novo lete Stara navada je, da si prijatelji in znanci ob nastopu novega leta voščijo veselo in srečno novo leto. Ko si letos kmetje tako voščimo, dobimo trpek občutek, da za nas ni upanja v boljše novo leto, temveč da bo še slabše od preteklega. Če kmet in delavec premotrita današnji težki gospodarski in politični položaj, se jima zdi, da se je vse zaklelo proti njima in ju hoče popolnoma uničiti. Za kmeta so se pač uredili kmetski dolgovi, ali uredili so se tako, da kmet končno ve, da mora plačati, in tudi ve, koliko in kdaj, toda prav nič pa še ne ve, kje naj dobi potrebni denar za odplačilo dolga. Zakon o ureditvi kmetskih dolgov pove samo to, koliko in kdaj plačaj, skrbi za denar pa prepušča vsakemu poedincu; zato bo vsak prizadeti v novem letu prevzel tudi težke skrbi, ki ga bodo spremljale vse leto. Težke skrbi obhajajo tudi nas kmete, kako preživiti svoje družine in jih preskrbovati s hrano, obleko in obutvijo čez zimo do prihodnje letine? Znano je, da je bila zadnja letina posebno v Sloveniji zelo slaba zbog vremenskih nezgod, ki so nas lani zaporedoma obiskovale. Tisto malo, kar ima kmet na prodaj, nima pa nobene sorazmerne cene. Veliko kmetskih dru- žita iz južnih krajev naše države v Slovenijo, vsaj tako kot je bilo nekoč. Prepričani smo, da bo oblast prisilila sladkorne tovarne, ki so združene v kartelu, da popustijo na cenah sladkorja iu tako omogočijo porabo sladkorja vsaj našim dojenčkom pa starim in bolnim ljudem. Drugi, kar nas je zdravih in močnih, se tej življenjski potrebščini drage volje odpovemo, če je lo res potrebno za blagor države. Ali ni v za-nmeh vse lo, da ustanavljamo protituberkulozne lige in otvarjamo dispanzerje, po drugi strani pa sami omogočamo, da se bolezen širi dalje zaradi pomanjkanja in bede, vse to pa radi dobička nekaj inozemskih kapitalistov? Veliko je še težav, ki nam grenijo pogled v novo leto, ali upanje, ki nas ne sme zapustiti, nam daje vsaj malo svetlobe. Dolžnost tistih, ki so poklicani, pa je, da nam omogočijo vsaj skromno človeka vredno življenje! Tomaž. c in veličina žin bo brez vsakdanjega kruha, brez pravega sladkorja pa je danes skoro vsaka kmetska hiša, ker ga spričo visoke cene ne more kupiti. Težko je to za naše otroke in stare ljudi in bolnike, ki ne prenesejo težke hrane, kakor so fižol, krompir, repa, zelje itd. Gotovo bo po slovenskih kmetskih družinah še bolj zagospodarila jetika, znak pomanjkanja in bede. Vse to nam kaže pogled v novo leto. Ostaja nam še samo zdrav kmetski optimizem, ki nas ne sme zapustiti! Koliko razočaranj doživi sleherni kmet med letom, ko ga obiščejo različne vremenske nezgode, pa vendar še in še kljubuje naravi. Zato tudi prav trdno upamo, da bo oblast vendar pričela tudi z dejanji in z resnimi napori delati za obstoj kmetskega stanu v Sloveniji. Upamo, da bo omogočila kmetu dobiti potrebni denar za odplačilo dolgov v tem smislu, da bo kmet mogel vnovčiti svoje pridelke tako, kot se spodobi. Upamo, da bo ukrenila potrebno, da bodo mogle naše zadruge, ki so edine pripomogle svoječasno kmetu do skromnega obstoja, še nadalje obstajati in delovati. Prav tako upamo, da bo poskrbela, da kmetski in delavski stan v Sloveniji ne bo propadal zbog lakote. Pričakujemo, da bo omogočila vsaj ceuejši prevoz Današnja Rusija obsega 21,353.000 kvadratnih kilometrov površine ali eno šestino celokupne zemeljske površine. Ruska državna meja je dolga 65.000 km. Reke bi mogle proizvajati nad 210 milijonov kilovatov električne struje. Sedaj je izkoriščene komaj 6 milijonov kilovatov. Gozdna površina meri nad eno milijardo hektarov. Na vsem svetu se nahaja vsega tri milijarde hektarjev gozda. Rusija ima od tega eno tretjino celokupne gozdne površine na svetu. Premoga cenijo na 1200 milijard ton, a petroleja na 30% svetovne rezerve. Rusija proizvaja danes največ zlata na svetu. Rusija šteje po zadnjem ljudskem štetju 170 milijonov prebivalcev. Začetkom leta 1936. je bilo v Rusiji 574.0S4 industrijskih podjetij. Pred desetimi teti Se 'iiajnmr revrra mrTnstHJSKa driava je pričela Rusija industrializirati vse svoje obrobne države in se po veličini posameznih industrijskih podjetij kosa že z ameriškimi tovarnami. Carska Rusija je zaposljevala okrog 3 milijone industrijskih delavcev, danes je zaposljenih v ruskih tovarnah nad 25 milijonov delavcev. Današnja Rusija proizvaja dnevno: 350 tisoč ton premoga, 89.000 ton petroleja, 55.500 ton koksa, 83.000 ton železne rude, 39.500 ton litega železa, 48.000 ton jekla in 37.000 ton pločevine. Z žitom posejana površina znaša 134 milijonov hektarjev. železniška mreža je dolga 80.099 km, število lokomotiv znaša 22.148, tovornih vagonov 590.843, potniških pa 32.928. Solsfro in prosveto V letu 1936. je bilo v Rusiji 164.081 osnovnih, 1797 strokovnih, 2572 tehničnih šol, 716 delavskih univerz in 595 visokih šol. Gledališč je bilo v letu 1936. 724, kinematografov 28.600 in 67 radijskih oddajnih postaj. Knjižnic je bilo 53.380 s 105,295.000 knjigami. Leta 1935. je izhajalo v Rusiji 10.000 dnevnikov z dnevno naklado 35,700.000 izvodov. Književne založbe so izdale v 1935. letu 42.700 raznih knjig in brošur. Te knjige so izšle v 93 jezikih. Ruski proračun je znašal 1936. leta 82 milijard 991 milijonov rubljev. Tekom 1935. leta je ruski narod naložil in prihranil v hranilnicah 1 milijardo 638 milijonov rubljev. Kmet, ki se zaveda svoje moti, ki ve, kaj pomeni zanj lasten dobro urejevan tednik, ta ve tudi to, da je treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov. Ha se pomenimo s Zadnjič smo pokazali na recept, ki ga letošnji koledar Družbe sv. Mohorja nudi našim živinorejcem. Da pa se tudi drugim kmetijskim panogam ne godi slabše, nam pove članek g. dr.Lovra Sušnika »Kako priti do kruha«. Glavna napaka je seveda v tem, da smo preveč trmasti. Zato le stokamo in zdihujemo — drugi (ki so bolj podjetni) pa znajo priti do kruha in si ga po mili volji privoščijo sami, režejo pa ga tudi drugim — katere pač smatrajo kruha vredne in potrebne ... No, kakor razvidimo iz tega spisa, položaj kmetijstva sploh ni tako žalosten, kakor si ga morda sami predstavljamo. Saj je tam zapisano črno na belem: »Vobče pa položaj na kmetih pri nas ni več tako boren, kakor je bil še pred nekaj desetletji, že zunanja podoba naših vasi po večini kaže, kako smo napredovali.« Zato tudi: »Kmečko delo večinoma ni več tako naporno in duhomorno. Ni dvoma: razloček pri kmečkih opravilih nekdaj in sedaj je precejšen. Mladi ljudje tega seveda ne vidijo, če jim tega nihče ne razlaga.« Zakaj nam mladim ljudem ni že davno — vsaj pred petimi leti — kdo tega razložil? Mi smo seveda živeli v prepričanju, da moramo dandanes bolj trdo garati kakor včasih in da nam držanje hlapcev ter dekel sploh ne nese več. Tako tudi nismo vedeli, da sedaj naše delo ni več tako duhomorno; saj smo tuhtali in tuhtali noč in dan, kako bi vzdržali ravnotežje v lastnih kakor javnih gospodarstvih — a še ponoči v postelji nas je premetaval polom za polomom. Da, tepci smo bili doslej, če smo ugibali, kje bi našli potrebne izid! vs|iie na čeprav vojne tam še ni, ugibljejo že da-r,es. kakšen bi bil njen izid. Zanimivo ie zlasti mnenje pariškega vseučiliškega profesorja E. Guyota. Potoval je več mesecev po deželah Daljnega vzhoda in proučeval tamkajšnje razmere. Prof. Guyot pravi: »Ako pride do vojne, bo Japonska nedvomno pobita, in sicer v zelo kratkem času. Po njegovem mnenju se tega na Daljnem vzhodu zavedajo vsi prav dobro. Celo krogi, ki niso naklonjeni komunizmu in Sovjetski zvezi. To napoved podpira Guyot z dejstvi, številkami in s podrobnim opisom odnosa japonskih in ruskih sil. V vojni bi se morala Japonska boriti na mandžurskih tleh in bi pri tem na njeni strani ne bila niti številčna premoč, niti boljše orožje in boljša preskrba vojske. Rusija ima na vzhodu Bajkalskega jezera stalno vojsko 200.000 mož, t. j. 10 odstotkov celokupne sovjetske stoječe vojske. Ta ruska armada je popolnoma neodvisna in je opremljena z vsemi vrstami orožja, ki ga pozna moderna tehnika. Na drugi strani stoji Japonska s petimi divizijami, ki so zasedle Mandžurijo, kar znaša v vojnem stanju 100 tisoč mož. Večjih naporov Japonska ne more prenesti, ker šteje vsa njena stalna vojska 328.000 mož v 17 divizijah in bi japonsko javno mnenje nikoli ne dovolilo, da bi se dve tretjini japonskih sil vrglo v Mandžurijo, kar bi ravno zadostovalo za številčno ravnotežje ruskih in japonskih čet. Tak bi bil tedaj položaj ob izbruhu vojne.« V nadaljnjem razmotriva učenjak o vzrokih ruskega poraza v zadnji rusko-japonski vojni in prehaja nato spet na sedanje razmere. Pri tem pravi, ko govori o mornarici: »Kar se tiče močnega japonskega bro-dovja, tudi to ne bo imelo odločilne vloge. V najboljšem primeru bo ščitilo japonske vojaške transporte in vznemirjalo rusko bazo v Vladivostoku. Odločitev bo padla na suhem in mornarica tu ne bo mogla poseči vmes. dinarje za sol, za loj (s katerim bi morda še mogli zabeliti puste žgance, zelje ali kašo) in če smo mislili, da ni mogoče dati zakrpati raztrganih čevljev, popraviti strtega kolesa in kupiti novega lemeža ... Da je bilo vse to le naša zabloda, nam g. pisec gornjega članka temeljito dokazuje z nadaljevanjem: »Ali pa poglejte spremembe pri prehrani, obleki, zabavi! Pri noši že skoraj ni nobenega razločka med mestom in vasjo, tudi v kmečkih kuhinjah je mnogokje že zelo po mestno... na jugu, kjer se nosijo in hranijo še po starem in vse to doma pridelujejo, teh vzrokov krize ne poznajo.« Saj je res čudno: še lastavice naravna sila vleče na jug — mi pa ne sledimo niti razumu takih ljudi, ki so že čuvali interese kmetijstva vse naše države! če se bomo torej ravnali po zgoraj ponatisnjenih navodilih, bomo kmalu rešeni »duhomornega« položaja — težje pa je seveda industriji! Saj je v istem članku tudi zapisana ugotovitev, da »življenje industrijca ni tako lahko in preprosto, kakor si ga splošno predstavljamo. Treba je navadno napeti vse sile in porabiti vso iznajdljivost, da se pretolčeš skozi razne krize in težave.« V te zadeve je sploh najbolje, da se ne vtikamo — ko pa se ne razumemo nanje. Tudi javnim uslužbencem in državnim uradnikom mi ne moremo pomagati — če je »zaradi splošnega obubožanja njihov ugled močno padel... in če je beg inteligence, zlasti učitelj stva v mesto le še ostanek preživele meščanske miselnosti, ki ni več pravilna .. • Tine. aljnean vzhodu Najvažnejši činitelj je pač letalstvo in v tem pogledu sovjetsko letalstvo daleč prekaša japonske zračne sile, tako glede kakovosti letal, kakor glede usposobljenosti človeških sil. Sovjetski bombarderji so oddaljeni samo nekoliko ur od glavnih središč japonskega gospodarstva, dočim imajo japonski za cilj samo nepregledno, neobljudeno planjavo. Ako se jim posreči uničiti Vladivostok in Habarovsk, niso s tem dosegli še prav ničesar. Glede razmerja zračnih sil je.Japonska še v toliko na slabšem, ker je znano, da Japonci niso dobri letalci; sicer so dobri posnemalci, novega pa ne znajo nič ustvariti. Japonska lesena mesta so vsa v območju ruskih bombarderjev, da zadostuje par elektronskih bomb, ki lahko spremene mesta v obupna pogorišča.« Tako je torej mnenje francoskega učenjaka, ki se ni zadovoljil s tujimi poročili, ampak si je šel razmere ogledat sam. Iz njegovega poročila pač lahko in z veseljem presodimo, kakšen bi bil izid vojne na Daljnem vzhodu. PogsaLsi® nKBVoleisi® darilo iz Španije Nevarna napetost med špansko nacionalistično vlado in Rusijo — Nemčija bo poslala generalu Francu na pomoč 65.000 mož Bojne ladje generala Franca so potopile rusko trgovsko ladjo »Komsomoij«. Ladja je bila napadena na odprtem morju nekje med špansko obalo in med obalo španskega Maroka (sev.-zap. Afrika). Ladja je vozila mineralno (rudninsko) olje v Belgijo, torej sploh ni bila namenjena v Španijo! Radi tega napada se je Rusija odločila, da bo z odločnimi ukrepi zavarovala varnost svojega pomorskega prometa. Kakor poročajo angleški Usti, odpošlje Rusija v Sredozemsko morje pet svojih podmornic, ki naj varujejo rusko trgovsko mornarico. Kakor piše beograjsko »Vreme« v svoji 367. številki, general Franco namenoma izziva Rusijo. Kdo kuha to krvavo juho, je lahko uganiti, težko pa je danes povedati, kdo vse jo bo moral uživati. Po nekaterih angleških poročilih so ruske bojne ladje že na potu v Sredozemsko morje. Njih prisotnost tamkaj pa vsekakor močno povečuje napetost in je zato verjetnost novih spopadov in zapletljajev prav usodno velika. Drugo angleško poročilo (po »Vremenu«) ve povedati, da je nemška vlada sklenila poslati španskim nacionalistom na pomoč 65.000 mož nemške armade. Novi nemški diplomatski zastopnik je sicer obvestil nemško vlado, da je general Franco v Španiji močno nepriljubljen, toda pomoč mu je kljub temu obljubljena. Kakor je videti iz teh poročil, se v Španiji pripravlja novoletno darilo, kakršnega si nikdar ne bi želeli. Pripravlja se nam čas, ki bi ga človek — po narodnem reku — niti čevlju ne voščil, da ga dočaka. f Dr. Andraža IMahorovičic V Zagrebu je 18. decembra na veke za-snul 801etni nasl. vseučiliški profesor in redni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, dr. Andrija Mahorovičič. Pokojni se je rodil 1. 1857. v Voloskem. Po končani ljudski šoli je doštudiral gimnazijo na Reki, visoko šolo pa v Pragi. Služboval je kot profesor v Zagrebu, Osijeku in Bakru, 1. 1891. pa mu je bila izročena uprava meteorološkega observatorija v Zagrebu. V tej stroki znanosti se je tako izpopolnil in izoblikoval, da je užival velik ugled v vsem znanstvenem svetu. Napisal je veliko število učenih razprav v hrvatskem, nemškem in francoskem jeziku ter jih objavil deloma doma, deloma v tujini. Velikemu sinu bratskega hrvatskega naroda, temu zdravemu deblu danes žalostne Istre ohranimo tudi Slovenci časten spomin. ....................— 1 "■ " \ TISKOVINE vseh »rit: trgovska, uradna, reklamne, časo-| pise, knjige, večbarvni tisk hitro in pocenili TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, GREGOitCllEVA »LICA 23 TELEFON SlEV. 25-52 4. Jožef Gobec je glasoval za pritožitelja, pa ga je predsednik volilnega odbora zapodil z volišča, ko je popoldne prišel in zahteval, da se ugotovi, če je njegov glas prav vpisan. 5. Alojz Cvirn, posestnik pri Sv. Magdaleni, je glasoval, čeravno ni vpisan v volilni imenik, Pritožba navaja nato še pet oseb, ki niso bile upravičene voliti, a so glasovale pod imeni drugih volilcev. Zunanfe - politični pregled Božična pesem miiu je letos odmevala v prazno. Svet je v Evropi ni slišal. Zdi se samo kakor pravljica v hrupnem trušču bojnih priprav. Nemčija je zopet razburila duhove. Kakor je namreč bilo pričakovati, so se zmage generala Franca v Španiji izprevrgle v polomijo. Nacionalistične čete uhajajo v vladni tabor in je poraz neizbežen, če ne pride pomoč od drugod. Zato je general Franco zahteval od Nemčije še novili 60 tisoč vojakov z vso potrebno opremo in munici-jo, da bi mogel z uspehom napasti vladno armado. Če te pomoči ne dobi do novega leta, je šel njegov up po vodi in ne bo s fašizmom v Španiji nič. Nemčija je za podvige generala Franca v Španiji zabila 2e težke milijone. Hitler hoče baje tudi tej Francovi zahtevi ustreči, vojaški krogi pa so drugačnih misli in opozarjajo na možnost mednarodnih zapletijajev, ki bi jimi Nemčija danes ne bila kos. Doma namreč manjka hrane. Važna posvetovanja so se glede tega vršila v Berhtesgadenu in je menda že padla odločitev. Nemčija ne bo spremenila dosedanje politike. To se pravi, da bo poslala Francu zahtevano pomoč. Kakšne posledice bo to imelo, je veliko vprašanje. Kaj lahko utegnejo širši zapletljaji uliti zvon, ki bo zapel — pogrebno pesem fašizmu ob šumenju rek, po katerih bo tekla človeška kri. Sicer pa pustimo taka črna prerokovanja in recimo samo, da uradno doslej še ni bilo objavljene nobene besedice o sadovih nemških posvetovanj. Upanje na iztreznenje je zalo še vedno mogoče. Francija je radi nemškega zadržanja močno vznemirjena. Ta nemir se jasno odraža tudi v francoskem tisku. Neki list piše med drugim: »Tragika Evrope je v tem. da odloča o usodi 60 milijonov Nemcev en sam človek, nedostopen I. V. Stalin, generalni tajnik ruske komunistične stranke, današnji gospodar in obnovitelj Rusije. Teden domače politike O sporazumu silec opozicijske liste je bil Josip Gobec, nosilec JRZ pa Rok Planiiišek. Uradno je bilo razglašeno, da je dobila lista JRZ 154 glasov, opozicijska lista 147. Proti volitvam je bila vložena pritožba na upravno sodišče v Celju, ki je pritožbi ugodilo in volitve razveljavilo zaradi nepravilnega postopanja volilnega odbora. Volitve se morajo ponoviti tekom enega meseca. Upravno sodišče navaja med številnimi drugimi razlogi, ki so bili merodajni za razveljav-Ijenje obč. volitev, tudi sledeče: 1. Na Planinškovi kandidatni listi vpisani kandidat Jožef Jager te kandidatne liste podpisal. Drugi Jožef Jager, ki jo je baje podpisal, pa ni bil vpisan v volilni imenik. 2. Predsednik volilnega odbora je vplival na volilce s tem, da jih je nagovarjal z besedami: »Midva bova za Planinška!« 3. Predsednik volilnega odbora je postavil za zapisnikarja pomožnega občinskega tajnika v Šmarju, ki je nepravilno vpisoval oddane glasove, tako da je pritožiteljeva lista bila oškodovana za deset glasov, ker je pet za pritožitelja oddanih glasov bilo vpisanih v glasovalni seznani Planinškove liste. Za božično številko »Hrvatskega dnevnika« je dal dr. Vladimir Maček posebno izjavo, ki se nanaša na vprašanje sporazuma in ureditve države. Ker so se po Zagrebu in tudi drugod razširile vesti, da se bo v kratkem sestal dr. Vla-nom Stojadinovičem, je glede tega izjavil: »Znano je, da sc lic izogibam nikakim razgovorom, toda o tem sestanku še nič ne vem.« O odnošajih do beograjske združene opozicije je izjavil dr. Maček sledeče: »Ti odnošaji so še nadalje prijateljski, toda v teku enega leta sc v teh odnošajih ni dosegel nikak napredek.« O sporazumu samem pa je dejal: »Vem, da ljudje mnogo pripovedujejo. Kaj 1 očem, mestni ljudje so nervozni in če ni nič novega, si v svoji nestrpnosti novice pač sami ustvarjajo. Če bi hrvatski kmetje in skupno z njimi tudi jaz imeli tako slabe živce, kakor jih imajo mestni ljudje, kam bi prišli? Vendar mislim. da je prav, če nekoliko pojasnim vprašanje o sporazumu, o katerem se toliko govori. Po mojem mnenju je treba prizadevanja za sporazum razdeliti v dva dela. Prva stvar je sporazum sam, ki ima definitivno rešiti hrvatsko vprašanje ter vsa ostala aktualna politična vprašanja. Drugo pa so priprave za tako definitivno ureditev. Ponovno sem že dejal, da se ves problem lahko reši samo na strogo demokratski osnovi in da ni mogoče vsiliti hrvatskemu narodu ničesar, česar sam noče. A to ne samo hrvatskemu narodu, nego tudi srbskemu in kateremukoli drugemu. Zato lahko definitiven sklenejo samo zastopniki naroda, ki morajo biti v to svrho izvoljeni in izbrani po svobodni volji ljidstva. Druga stvar je, kakor sem že dejal, pripraviti vse potrebno, du ho narodu omogočeno, da sam odloča o svoji usodi. Tudi tu smatram za potrebno sodelovati s komurkoli, če ima le pošten namen, da narodu do te možnosti pomore. Za enkrat sem pripravljen razgovarjati se z vsakomur. Kdo pa bo pri tem velikem delu res sodeloval, bo pokazala bodočnost.« Slično izjavo je dal g. dr. Vladimir Maček tudi zagrebškemu listu »Obzor«, ki zadnje čase zelo veliko piše o sporazumu, ki naj bi ga izvedla JRZ. Iz Mačkove izjave bodo mogli naši čitatelji sami posneti, kako stoji hrvatsko vprašanje in sporazum in kdo naj bi ga reševal. Dr. Vlad. Mačka je obiskal pred božičnimi prazniki znani voditelj levičarskih zemljoradnikov dr. Dragoljub Jovanovič. Iz Zagreba je nadaljeval Jovanovič pot v Slovenijo, kjer je obiskal na Golniku A. Pribičeviča. Voditelji združene opozicije so se zbrali na božični dan pri g. Ljubi Davido-viču, ki je obhajal 741etnico življenja. Razveljavljene občinske volitve Upravno sodišče v Celju je razveljavilo občinske volitve v Dobovi, ki so se vršile dne 25. okt. 1. leta. Banska uprava je zaradi preko-masacije razpisala |>onovne volitve na 17. januarja. Te dni pa so bile volitve preložene na poznejši čas. Upravno sodišče je volitve od 25. okt. razveljavilo zaradi nepravilnega postopanja volilnega odbora. Dr. Stojadinovič v Romuniji Predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič je bil za časa božičnih praznikov v Romuniji na lovu in se ob tej priložnosti sestal z odgovornimi politiki in državniki sosedne države. Z romunskim predsednikom vlade dr. Tatarescom in zunanjim ministrom Antonescom si je gosp. dr. Stojadinovič ogledal temešvarske železne tovarne. Občinske volitve v Zibiki razveljavljene V občini Zibiki pri Šmarju so se vršile občinske volitve 18. oktobra. Postavljeni sta bili dve knnd. listi, in sicer JRZ in opozicijska. No- Mttiiuui vutii izuieu aucsiuskiii voditeljev, ki se jc baje prostovoljno uklonil italijanskim oblastem. Mož čita zahvalo za pomoč, ki jo je Abesiniji prinesla — italijanska vojska. narastlo na 400, poleg tega pa znaša število nevarno ranjenih nad 450 oseb. Mnogo ljudi še pogrešajo. V Avstriji je te dni ministrski svet na svoji seji podaljšal veljavnost vseh izrednih, zasilnih zakonov za dobo enega leta, torej do 31. decembra 1937. Narodni socialisti so sicer zahtevali, naj se ti zakoni ukinejo, če ne takoj, pa vsaj-v treh mesecih, vlada pa je to zahtevo odklonila. Hit-lerijanski tisk precej pikro sprejema ta najnovejši ukrep avstrijske vlade. Ribiška rusko-japonska pogodba Dosedanja pogodba med Rusijo in Japonsko glede ribolova v ruskih vodah Tihega oceana bo podaljšana. Japonski poslanik Snigemitsu je iz Moskve že sporočil tokijski vladi, da Rusija pristaja na podaljšanje. S tem je odstranjena vsaj ena izmed napetosti na Daljnem vzhodu. V Grčiji je na zahtevo predsednika vlade podal ostavko notranji minister Skilakakis. Tudi državni pod. tajnik pri predsedstvu vlade je moral na enak način podati ostavko. Obema sta bila že imenovana začasna namestnika. Uzadfe nevnsko-gaponsLe zveze V japonskem listu »Osahi« je napisal znani japonski novinar Kuroda članek, v katerem z nenavadno odkritosrčnostjo odkriva ozadje nedavno sklenjene nemško-japonske pogodbe proti Rusiji. Kuroda pravi med drugim, da je bila vojna med Rusijo in Japonsko vedno neizbežna. Japonska bi morala sama pričeti to vojno, kar bi bilo dokaj težavno zaradi naglega oboroževanja Rusije. Japonska je vsled tega morala iskati zaveznika.. Ker .s.o bili Angleži zadri ja leta preveč naklonjeni Rusiji, si je Japonska izbrala Nemčijo. Japonci so rabili za svoje prebivalstvo novih dežel, novih virov sirovin in varnost pred Rusijo. Rusija predstavlja za Japonsko največjo nevarnost z bližino njenih meja in z njenim letalstvom, odkoder more vsak čas pogoditi srce Japonske. Zato je morala pričeti Japonska aktivno politiko na azijskem ozemlju. V tem pogledu se interesi Japonske skladajo z interesi Nemčije. Njej je potrebna Sovjetska Ukrajina, Japoncem pa severni del Sahalina in vzhodni predeli Azije (Sibirija z Vladivostokom). Japonska in Nemčija imata skupnega sovražnika v Rusiji. Voščila isašiSi vošsslcov Kmetski fantje iz dravske banovine, službujoči kadrovski rok v Negotinu, 1. četa 1. bat 9. p. p., pošiljajo tople pozdrave in voščijo srečno novo leto vsem čitateljem »Kmetskega lista« in vsem prijateljem in znancem: Janko Alijančič, Hrušice; Franc Šlibar, Hudo; Andrej Šlibar; Brezovo; Brejc Jože, Snakovo; Hodnik Anton, Tržič; Klinar Franc, Dovje; Sršen Franc, Suha; Zor-man Alojz, K riž; Šmid Andrej, Podlonk; Tolar Mihael, Podlonk; Divjak Karol, Mengeš; Oblak Janez Trata; Bizjak Jakob, Sv. Ana; Iskra Alojz, Nemški Rovt; Kobal Jože, Sp. Gorje, Orelj Janez, Mengeš; Burgar Alojz, Komenda; Gomba Alojz, M. Sobota; Macele Franc, Komarna vas; Uje Fr., Drobir Anton, Sp. Polskava; Dolenc Štefan, Senovo; Škrleb Vincenc, Domžale; Bod* laj Anton, Sv. Neža; Oblak Matevž, Trata. Kdor svojega stanovskega časopisa ne podpira in se zanj ne trudi, ta je škodljivec, ne samo kmetom kot takim, temveč vsemu kmetskemu gibanju. za vsak nasvet. Tako grozi nevarnost, da bo pahnil Evropo v novo vojno pustolovščino en sam človek.« To je resen glas, ki z dovolj močnim poudarkom svari. Ali ga bodo hoteli slišati tisti, ki jim je namenjen? Anglija je skupaj s Francijo poslala Nemčiji, Italiji, Portugalski in Rusiji posebno demaršo (noto), v kateri sicer prijateljsko, a resno opozarjata obe velesili te države na nevarnost, ki jo ustvarja za evropski mir pošiljanje nadaljnjih vojaških čet v Španijo. Fašistične države se bodo prej posvetovale, preden bodo na noto kakorkoli odgovorile. Baje je posebno težaven položaj za Nemčijo, ki še vedno nestrpno išče — kolonij. Medtem ko je Italiji z zavzetjem Abesi- vedala in zbrano gotovino in druge dobrote uporabila za — svojo zimsko podporno akcijo. Kaj poreče k temu Nemčija, bo pokazala bližnja bodočnost. 105 ljudi brez sodbe ustreljenih Špansko poslaništvo v Londonu je sestavilo seznam uglednih oseb, ki so jih nacionalisti v Španiji ustrelili brez procesa in obsodbe. Seznam navaja 105 imen in je med njimi: 7 županov, 3 civilni guvernerji, 1 vojaški guverner, Alksuis jc vrhovni poveljnik današnjega ruskega letalstva, o katerem mnogi trdijo, da je najmočnejše na svetu. vrhovni sodnik v Kataloniji, 3 vseučiliški profesorji, med njimi rektor univerze v Granadi, 15 rimsko-katoliških duhovnikov, 3 protestantski duhovniki in pesnik Garcia Lorca. Ljubezen do bližnjega se je torej tu raz-cvelfla v Lii....... . , »j.-- Trgovinska pogodba med Poljsko in Nemčijo Te dni je bila trgovinska pogodba med Poljsko in Nemčijo, sklenjena 4. novembra 1935, v Varšavi podaljšana fh ostane v veljavi do konca februarja 1937. 400 smrtnih žrtev, nad sto potresnih sunkov Središče zadnjega potresa v San Salvadorju (Amerika) je bil ognjenik čičonpepek. Potres je bil strahovit. V kratkem času 24 ur se je zvrstilo nad sto potresnih sunkov, zemlja pa se še vedno ni umirila in se je bati novih potresov. Mesto San Vicente so morali popolnoma izprazniti. Samo v tem mestu je doslej število mrtvih nije v tem pogledu zadoščeno in se je laže pogajati z njo, Nemčija še vedno na ta ali oni način jioče priti na svoj račun. Odtod njena ljubezen do Španije. Zato pa tudi pravijo v Parizu, da mora biti vsak, kdor se hoče pametno pogajati z Nemčijo, močnejši od nje. Na Kitajskem se je nemir nekoliko polegel. Maršal čangkajšek je že svoboden in uporni general Cangsueliang se bo baje umaknil iz domovine. Po nekaterih poročilih se je že ukrcal za pot v Evropo. Spričo tega je napetost na Daljnem vzhodu kolikor toliko popustila in ima zato Rusija na zapadu bolj proste roke. Ogorčenje zaradi postopanja španskih nacionalistov, ki so potopili rusko trgovsko ladjo »Komsomolj«, je nepopisno. Po vsej Rusiji zbirajo za novo bojno ladjevje, ki naj bi nosilo ime po potopljeni ruski ladji in naj bi odplulo v Sredozemsko morje. Med Avstrijo in Nemčijo so se razmere vzlic prijateljskemu sporazumu zaostrile. Avstrijski hitlerjevci so zahtevali osvoboditev vseh političnih jetnikov svojega prepričanja, kancelar Sušnik pa je to zahtevo gladko odklonil. Hitlerjevci so nato organizirali veliko nabiralno akcijo v pomoč političnim jetnikom. Zbrali so neverjetno dosti denarja, oblačil in živil. Ko je bilo dovolj nabranega pa je vlada vse skupaj zaplenila, kakih 2000 hitlerjevcev v raznih mestih zaprla, nadaljnje ibiranje prepo- Slika po »Jutru« General Blucher jc vrhovni poveljnik ruske armade na Daljnem vzhodu. Letos je minilo 143 let izza rojstva slavnega i/.iiTni^f lj* lniUyodigraneni repertoarju«, kojega uspeh je pokazala v nedeljo prazna dvorana, po kateri se je vodja s par svojimi pristaši žalostno oziral. — Nadalje govori o krivici, ki da smo jo zadali tamošnjemu prosvetnemu društvu. Prav veseli bi bili, če bi dopisnik pojasnil, kaj smo prav za prav zagrešili. Saj se presneto malo brigamo za njega dejanja in nehanja, ker še tako velikanski njegovi uspehi nam ne morejo toliko škodovati, kakor je škodovala njemu reklama tistega gospoda, ki jo je po ^francosko« popihal. Kar metlo v roke, g. Domoljubov dopisnik, in se lotite najprej kaplanijskega pragu, da boste tam temeljito očistili, ker je že skrajni čas. — Potem govori vodja Kat. akcije o nekem preganjanju. Seveda, ker ne morete! Ce bi Vam pa bila na razpolago kakšna srednjeveška mučil-niška sredstva in še povrhu za to dovoljenje, potem bi sigurno uvedli marsikaj hudega. To bi bil idealen vzor Vaše »krščanske in srčne pravičnosti«; za sedaj Vam je pa na razpolago samo še hudič, s katerim grozite, toda ta gospod nam ne imponira. Na Silvestrovo, ob osmi uri zvečer priredi naše društvo Kmetskih fantov in deklet v zadružnem domu burko v 1 dejanju »Bucek v strahu«. Po igri bo prosta zabava s plesom. — Na dan Sv. treh kraljev, pa priredi isto društvo, ob treh popoldne, prav tako v dvorani zadružnega doma »Miklovo Zalo«, igro v 8 slikah in sicer po originalu. Vabimo vse ljubitelje kmetske mladine! Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah Tudi naše Društvo kmetskih fantov in deklet prav marljivo deluje, še ne dolgo, odkar smo poročali o našem dobro uspelem zborovanju, sedaj za zimsko dobo pa smo določili program dela, in sicer na odborov! seji, ki ss je vršila 18. decembra t. 1. Odkar ima društvo v letošnji zimi prvič (v najemu) avej Jnafeni in »eodvisni Jokal,-kakor pravimo »ognjišče«, se je društveno delovanje kakor tudi poslovanje prav močno razširilo. Vsak petek zvečer se vršijo debatni sestanki, kjer nas poleg našega članstva obiščejo tudi starejši gospodarji. Posebno v letošnji zimi dobro posluje, naša knjižnica. Po novem letu hočemo prirejati redna gospodarska in druga predavanja. Naš prostor je tudi okrašen z raznimi slikami naših prireditev kakor tudi slikami naših velikih kmetskih mož-mučenikov. čeprav nasprotnikom naše napredno delo ne dela dobrih obrazov, smo vseeno prepričani, da bo naše delovanje rodilo lepih uspehov. Vsi čutimo, da je potrebno vsesplošne izobrazbe in vzgoje kmetskega človeka na naši vasi, če hočemo postati gospodarsko in kulturno neodvisni ter politično samostojno misleči ljudje. Beričevo Naše Društvo kmteskih fantov in deklet bo priredilo na Silvestrov večer v Kmetijskem domu v Beričevem kmetsko burko v treh dejanjih »Na ogledih«. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vsi prijatelji kmetskega pokreta vljudno vabljeni! Kmetje, obrtniki in podeželski delavcil Zahtevajte v vsakem gostilniškem lokalu, kamoi zahajate in dajete zaslužka, „Kmetski list J €u ne more doživljali sedauje kmetske trpke realnosti in je ne umetniško oblikovati. Vzlic temu pa nam je dal poleg sočnega jezika v svoji »Rošlinki« vrsto tipov, sicer po svoje poj-movanih in prikazanih, a vendar tako naših, da je z njimi zaoral važno brazdo v ledino naše kmetske ljudske igre. Ne smejo nas motiti malenkosti, ne smejo nas ovirati predsodki, pač pa moramo gledati umetnika, ki kljub romantičnim naočnikom vidi našega podeželskega človeka, njegove rane in tegobe, njegovo vedrost in šegavost in skozi njo sluti — njegovo živ-Ijcnsko silo. Ko se je pred leti »Vdova Rošlinka« oglasila z odra ljubljanskega dramskega gledališča, se je vnelo nebroj glasov za in proti. Ljudje so prelivali —črnilo. Strašansko so nekateri hvalili, strahovito so drugi grajali, nihče pa ni povedal, da je v teh likih polno resničnega življenjskega soka, polno zdrave krvi, ki tiči pač v plenicah preteklosti in je zato v sedanjosti smešna, pa ima vendar mnogo pravice do bodočnosti. Smelo pa trdim, da je vprav Vdova Rošlinka tisto slovensko odrsko delo, ki je dalo pisateljem pobudo in vzgon za pisanje novih izvirnih ljudskih iger. Če so te nastale in če so morda celo boljše, je to zasluga Cv. Golar-ja, ki je šel kot orač na ledino, in Kmetijske tiskovne zadruge, ki je Golarievemu rlelu omogočila pot v slovensko, jugoslovansko in slovansko javnost. Zato štejem Kmetski matici v zaslugo, da je iz založniškega arhiva izbrskala to izda nje in ga razposlala našemu podeželju. F. T r č k o v Oris zadružništva smo v našem listu že omenili. Po takem delu so naše razmere že dolgo kričale in smo Kmetski matici le hvaležni, da si ga je znala pridobiti. K našemu prejšnjemu poročilu naj danes samo dodamo še pripombo, da Trčkova knjiga ni pomembna samo za -'niJtvo mmak ie — ali bi vsaj morala biti abecednik za vsakega slo- venskega malesta človeka: kmeta, delavca, obrtnika in šolanca. S' (em smo o knjigi povedali vse, kar je bilo treba povedati. Kakor ni brez abecednika pismenosti, tako ni brez pojmov, objasnjenih v tein delu, zdravega gospodarstva. Slog je lahek in tvarina kljub vsej navidezni suhoparnosti (kakršna je pač vsaka »stvarnost«) obdelana živahno, preprosto in umljivo. Kmetska pratika je pa letos delo, ki sta nanj lahko ponosna Kmetska matica in tudi njen potrpežljivi urednik g. Dolfe Schauer. »Pratika« je po obsegu, opremi in vsebini delo, ki mora biti v ponos vsakega kmetskega doma. Navadno koledarsko gradivo, ki je sestavljeno iz plehko->vzabavnih« prispevkov, se je tu moralo umakniti zdravi in tečni hrani, kakršne je človek potreben. Že oprema ožjega koledarskega dela, ki jo je oskrbel akad. slikar R. Šu-bic (Društva, ki naročajo diplome za kakršnokoli priliko, naj si dobro zapomnijo ime tega slovenskega umetnika!), je taka, da je človek mora biti vesel. Dvanajst slik za mesece — dvanajst umetnin, iz katerih diha naša zemlja, toplota našega človeka, žar linbezni. ki ie ohranila slovenski narod v težki borbi preteklih stoletij. Če bi ne bilo nič drugega, so te slike saine zadosten povod, da se z dušo in telesom oklenemo svoje »Matice«. Poleg tega pa »Pratika« v smotreni pestrosti nudi toliko, da je težko vse našteti. Od tabel do praktičnih gospodarskih, socialnih in zdravstvenih navodil iz vseh področij, zabave in razvedrila, razgleda po svetu in nedol/.no-pikrega smeha je vsega dovolj. »Pratika« je zato letos res matična rekordna knjiga, ki smo je iskreno veseli in se le čudimo požrtvovalnosti onih ki v preziranju' osebnih koristi tako nesebično delajo za slovensko podeželje. O Winklerjevi kniigi spregovorimo prihodnjič. Za danes naj samo omenimo, da je še nekaj celotne izdaje letošnjih matičnih knjig na razpolago. Veljajo pa Din 20*—. po »nšti Din 2T50. Naročila sprejema K",*>'::-ka tiskovna zadruga, Ljubljana, Kolodvorska 7. 0 Srečno in veselo Novo leto D Q Q p* želi vsem svojim cenjenim gostom \l kakor odjemalcem vina gostilna in zaloga vina ZG. KAŠELJ Srečno novo leto 1937 želi vsem svojim cenjenim gostom Nsflška Srečno Novo leto svojim cenjenim gostom in odjemalcem želi trgovina z vinom in gostilna SV. JAKOB 01$ SAVI SREČNO NOVO LETO univerzitetna tiskarna, Biografija in kartonaža <1. d. iaq Srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem Ivrtlka I. KNEZ L) UBLJANA o i __.___J iCICT3Cl>ir I 'IJOmiCCCJOCfiD Srečno in veselo Novo leto želi Lakaja dr. G. Plm\\ LJubljana nasproti »Nebotičnika« Srečno Novo leto! • i Manuf akturna trgovina pri ..ZAJČKU" ZAJC JOŠKO, LJUBLJANA NABREŽJE 20. SEPTEMBRA POLEG TROMOSTOVJA | Srečno Novo leto s| vsem članom In cenjenim odjemalcem želi I Kmetijska, dražba^ ar. s. ^ o. z. v Ljubljani 1 X Srečno in zadovoljno Novo leto K želi svojim cenj. gostom Anion Urbančič ^ gostilna i ČATEŽ pri Vel. Loki (f XX Srečno in veselo Novo leto želi vsiiu1 cenjenim od jemalcem-zadr livarjem » EKONOM « osrednja gospodarska zadruga Ljubljana, Kolodvorska ulica 7 SREČNO NOVO LETO svojim cenjenim klijentom želi Klišarna SL Deu Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 ♦ * | Veselo in srečno s 2V©v© lelc 0 želi -svojim cenjenim odjemalcem in gostom | J v olji Qvad. | gostilna in veletrgovina z vinom 1 BERIčEVO it^zziiiNi ■ ntfLi^^ii iittsiituLizs&tini SUMI iiiiH^^Hijiinuiz^ZiUiii • Srečno Novo leto * žeti vsem svojim = 13 cenj. odjemalcem )>T<| | Jos. Zucanaš | E| trgovec, Trebnja ^ -----------------aoosoošooiooojoo SREČNO NOVO LETO želi svojim cenjenim gostom ' 8 iilllllIlMBB Srečno in veselo Novo leto § želi vsem svojim odjemalcem in cenjenim š gostom f- FE IS I> © V O O E f Kaplja vas 1 ................................................................IIIIIHI"III!|||III"I||||||III'BS ..................................................................................................................... I SREČNO NOVO LETO jf 1937 | svojim cenjenim gostom želi g DAJ-DAM, Ljubljana j Srečno in zadovoljno Novo leto svojim občanom, odjemalcem in gostom žali IKrižnar Anton I župan, trgovec in gostilničar Stražišče I pxxxxxxxxxxxxxxxxo Srečno in veselo novo leto 1937 želi PETER ŠTERK, LJUBLJANA Hotel »Bellevue« in restravraeija hotel »Union« oxxxxxxxxxxx xxxxxo i|jij|iiiiiihj!iiiiiniiiiiiii$iii!iiiiiiiiijiiiii.......iJiiiiiiiiiii!$i!iHiiiiiiii$iiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiin® Srečno in veselo Novo leto *j§ želi vsem svojim cenjenim gostom M ♦3 Ivan Remžgar, gostilničar g Žerovnica pri Cerknici ♦1* •......"'">........................................nit".....h,,,,............mul"1"«.....»n'1"""!,,,« ( SREČNO NOVO LETO ) £ želi vsem svojim cenj. odjemalcem \ \ in poslovnim prijateljem f C MARTIN BERLAN, Lobček 56 f I trgovina z usnjem in čevljarskimi \ | potrebščinami § "" u I «..»"*"•>>.. „.1 ..........................ml"1".......................................... I 1 s gB iiumrn nrmhUit 'iiiv^m nrMtuj >iiu«>rrri nrw&u> e^^iuii | Srečno novo leto 1937 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Ivan A. Grosek trgovina z mešanim blagom Trebnje i tiuMtRTi (tmvim fm^uui i bJI i i UlraftrrlfMflCiflittHlN liSrtlff IttirB ■ltlllll1»BTlfftt(lltSvvtftftFf)fltlfnffIli0ir!lfItttlMI tli ttftif i Itttll i Vt f Iti 1MfKtfEtrftlftltSrltt}tlll*tfiiltliFII»8i£fII»lIl«SflllMill»Si llttCS j Svetno- Ut usp&U&t/ {Mino. Hai/o- telo. § f želi vsem adl&nauefn, | I pviiatdim* it* znancem ' | j Medič-Zankl f tovarne olja, lakov, barv, škroba | Ljubljana, Medvode, Domžale | E3 u Seečtio im vesele novo Zelo 1937 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ICCII?I ^Felcg HfubijanaL Gosposka ul. 3 @ Dvorni trg 3 ___________________csrarrrrjj^caa (j SREČNO IN ZADOVOLJNO f) NOVO f.FTO_ & a 8 želi § a ARKO IVAN mL RIBNICA CC^CXJOSDO?0CX)0QOrOCiOCSOC(OCX>0 jj Vsem cenjenim gostom ži>li srečno in 0_ veselo noro loto 1937 Restavracija in velemesarija I FRANC SLAME Ljubljana, Gosposvetska cesta e e e o oo co cso «o oo o o co oo 0:0 00 0:0 O I in veselb nwo- teto 193? g y vsem svojim cenjenim odjemalcem y želi B VIKTOR MEDEN \ fj žganjarna 3 LJUBLJANA | msmemt3mms>:em\ Srečno in veselo novo leto 1937 želi L. miKIIS - Liubliana Mestni trg štev. 15 ll>(an«Tli»» lel* 1659 Dežniki Na malo! Na veliko! 'KS®!© ;|o »EKONOM« v v . < Izvršuje ostale denarne posle osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago itd. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega in splitskega portland cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi krovcev tovarn »ILOVAC«, Karlovac, »Bohn«, Vel. Kikinda, in Jelov-šek, Vrhnika. Umni m trgovci I Nabavite si novovrstne §rus i^Sfne. , So patentni nemški izdelki, 7 njimi boste ®* mleli vse svoje žitne pridelke doma. S tem I si prihranite trpljenje, žito, čas in denar. F f* % Služijo vam za čiščenje žita za šrotanje živalim, za mletje v^ega žitnega zrna v poljubno fino moko, kakor pšenični in po-lentni gris. Za pogon mlina zadostuje vsaka moč ali motor, ki vam služi za pogon drugih gospodarskih strojev. — Vzamejo se tudi hranilne knjižice v račun. Sainoprodaja in zaloga za celo Jugoslavijo: ' i ! Turnšek Sieian PoStni predal S6 LJUBLJANA, Aieševšava 24. HRANILNE KNJIŽICE raznih denarnih zavodov kupujemo proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Sporočite najnižjo ceno na upravo lista pod šifro »Gotovina 88«.