Toplota. (Učna slika, češki spisal .1. Hronik.) Osnova: Toploto razvija: 1. solnce, 2. ogenj, 3. drgnenjo in tolčenje, 4. naše telo a z gibanjem se pomnoži. Pripravi špiritovo svetilko ali svečo, žveplenke, nekoliko trsak, kovinski gunib, kladivo, leseno klado! Izpeljava. 1. Prijazno sije danes solnce v našo šolsko sobo. Pridi, le pridi, pohiti k nam ljubo soluce, vsaj te imamo radi. Pokaži, kaj zinoreš dobrega storiti. Kar vas je pri solncu zastavite svetlobo z rokami, da ne bode moglo svetiti. Kaj čutite na rokab? Toploto (gorkoto), prav prijetno toploto pošilja nani solnce od teh daljnih višin. 0 kako si nam mil, dobri nebeški poslanec. Pridi k nain veekrat, le pridi in pogrej naše ude, da se okrepčajo za delo! Naš ded je celo zimo po tebi zdihoval. Danes je vstal prvič s svoje postelje, vsedel se na stolček pred vežo, da bi se te navžil, ljuba solnčna toplota. Pohiti k njemu ter pogrej njegove mrzle ude! Njegov žalostni obraz se razjasni, njegova usta se razgovore in lepih pripovedk pove nain mnogo. Sijaj, sijaj solnčice, Na moje drobno srčice! Kdo še zna basen o solncu in vetru? 2. Kadar si po ziini, niilo solnčice, malo toplote k nani pošiljalo, bilo nani je liudo. Naš ded iskal jo je drugej. Veš niilo solnce, kdo ga je mestu tebe vsaki dan grel? (Odgovori učenec.) (Ueitelj prižge svečo ali svetilko in zapali trsko, nied teni se pripravijo učenci za odgovor. *) Ogenj v peči je pogrel njegove otrple ude. Obničku iniš, teplovčko maš. Ogenjček naš, toploto iniaš. (Učenci gledajo ogenj, ponove skupno te besede.) 3. Po zimi, zgodaj, ko je dedok z ležišča vstajal, bilo je vedno malo toplote. *) Ni preveč, delati tako znane poskuse, ker ž njimi se priveže pozornost učencev k razlagi. Solnce še ni svetilo, ali ako je svetilo, takrat je še prav nialo grelo, a ogenj v peči še ni gorel. Vesta li, ti solnce in ogenj, kako si je ded do toplote priporaogel? (Učitelj si mane roki, kakor to delamo, kadar nas zebe.) Kdo hoče mesto solnca in ognja odgovoriti? Toplota radi drgnenja rok ni bila Bog si vedi kako velika, a nekoliko ga je le pogrelo. Poskus. ") Pritisni ta guinb k obrazu, I! (Učitelj da mu kovinast gumb, kateri je mrzel.) Te li gumb greje ali hladi ? Gumb sem nekoliko časa drgnil ob tablo. Pritisni ga sedaj k obrazu! Te li sedaj greje ali hladi? Drgnite si (mencajte) roki! Z drgnenjem se dela toplota. Namestu besede ,,dela" bodemo rekli ,,razvija se". Ponovi še jedenkrat ta stavek, a namestu ,,dela" reci »razvija se" ! Mencajte roke in recite skupno ta stavek: Z d r g n e n j eMn s e r a z v i j a t o p 1 o t a. Kaj toploto razvija? Povejte vse, kar toploto razvija ? Toploto razvija solnce, ogenj, drgnenje. Ponovilo Poskus. l>) Pritisni k licu isti del kladiva, s katerim navadno zabijamo. .Je li bladno ali gorko? Hočem nekoliko časa tolči po tej leseni kladi. Pritisni sedaj isti del kladiva ko prej? Kje se še toplota razvija? Toplota se razvija pri tolčenji. Tolčite pest ob pest in izgovorite ta stavek še jedenkrat. Povejte, kje se še drugej razvija toplota z drgnenjeni ali tolčenjem? (Kde se tluče, klepa, tani je pani Teplii). Kjer se kleplje, tolče, tain postane vroče. Ponovite vse, kaj toploto razvija? Kdor ne ve vsega, pove naj le jeden del, za jodenkrat bodem tudi s tem zadovoljen. 4. Jaz poznam še jedno reč, v katerinosi. Kdor dela ali tece, tega njegova se toplota razvija. Ni to ne solnee, nepeč niočnejo greje, ko onega, ki ne dela, ogenj, niti ne zahteva ona reč, da bi jo drgnil ali tolkel. Pomislite! Hočem vam sedi ali leži. Po naši srarti prejenja ta peč greti. Kdo pozna to peč? pomagati. To je lepa peč, katero imaUa, naše telo je ta peč. (Preidemo n; pomagati. To je lepa peč, katero imaUa, naše vsak, ter jo vedno in povsod se saboj to k branji.)