WiSši$is*^BS Posamezne številke* Navadne Bin 1'—* ob nedeljah Bin 2*—« „TABOR" izhaja vsakdan, ratrrca nedelje in praznikov, ob 18» wn *. datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18’—, za ino*. nemštvo l> 20*—, dostavljen na dom D 19*—v tm izkaznice D 18*— iuserati po dogovoru« Naroča sc pri upravi *TABORA% MARIBOR, Jurčičeva ulica žtev. 4* Posamezne ŠtevEke* Navadni® Mn !•—. ob nedeljah Din,. 2*—» UREDNIŠTVO *»> nahaja v«Mari* boru, Jurčičev« ad* št. 4+ I, sta d*' stronje. Telefon interurb. rt. 27d» H?. ,r/ahaia v Jurčičevi »ulici st. 4, pritličje, desno. Tele* -(ob *L 2, • dbbro,-'-rci bomo luklonili. AktbPa odloči' proti g. Davido-Iviču, so mora ukhw;iti tudr,(yn. 1 . llocoino.pa in zalrte vamp J razčiščen .jo •potom strankinoga. ko1igrosa*.m- ne mizna varno r.dklepov phr-pfrifaieTjev g. Da- 'ciddviča glede -izkfjučihve.g.-®riibičeyica Popoln® tišina v političnem življenju. Priprave j,.Davidovlčevcev Za agitacijo. — Kralj dopoldne še ni -odpotoval v To-- -f polo, — Kaj bodo storili Bunjevci in šokci? (;!$:-)i-£:j!)§čC?AlA"' 'bi'- ' BEOGRAD, 17.-aprila. Danes 'dopoldne-'je vladala v političnem) življenju popolna tišina. Od šefov opozicije je imel konference samo Davidovi'1. Njegova skupina se pripravlja na intenzivno agitacijo. Danes popoldne se- sestane glavni akcijski odbor k seji, v kateri bodo določeni govorniki-na shodih, ki bodo ob velikonočnih praznikih v Subolici in Zagrebu. v;-vi :■ .) 4'. i Kralj danes dopoldne še ni odpotoval V Topolo; ni pa tudi sprejel aobenoga politika. : Bašič je bil kakor navadno v vladnem predsedstvu 5t> jo koniferiral z nekateri-■1111 ministri. Ouje se, da se udeleži' shoda Davido-Vičevecv v Subotici tudi stranka Brinjevcev in Sokoev 7. duih-ovnikom Rajičem! na čelu. Sodijo, da Rajič ne namerava izvesti Ivikvidaeije svoje stranke, ki še ni sklepala o svojem-Postopanju pri- prihodnjih volitvah, lV ostalem se delajo razne komibihaci-je glede razpleta krize in so predmet dnevnih pogovorov v političnih krogih in domnevanj časopisja. —o-’ Korošec $© boji volite«, Radič jih foriira. Izjave Hudičevskih poslaneev. — Radič a svojimi iutervicwi izsiljuje volitve. ZAGREB, 17. aprila. So trudnih tukajšnjih »Novo-sti« je imel priliko, govoriti 7. nekaterimi ■poslanci Radičeve stranke, ki so mu pojasnili svoje stališče z ozirom na možnost sestave poslovne vlade opozici.ionalnegai bloka. »Mi s:mo«, so dejali, »storili vse, kar je Davidovič želel, da omogočimo sestavo poslovne vlade opozicijskega bloka in bi to vlado lojalno podpirali1 inl brezizjemno ižpolni-li vse prevzeta obveze. Ni iiam pa na tem ležeče, da se takšna vlada sestavi, rajši bi šli v volitve, ker upamo, da izidemo- izmjih znatno-ojačeni na številu ih kvantiteti.«: Vaš dopisnik tudi i®ve, 'da jo v opo/j-cijonalnem bloku glavni nasprotnik razpusta skupščine iii hovih volitev gosp. Korošec, ki želi, da bi še vršile volitve čele, ko bo njegova stranka 'nanje popolnoma pripravljena. Dalje izve Vaš dopisnik, da v tem pogledu vlada ostro nasprotje med Korošc&ni ih’ Radičem, ker Radič s svojo taktiko podeljevanja in-terviewov sili k volitvam'. On stremi za teni, da onemogoči sestavo poslovne vlade ih ustvari situacijo, iz katere-bi -bil' izhod samo v volitvah, vib..;,,) -D- '-A:i: PrlblievM » volilni vladi notranji ' ' minister. BEO.GR-AD, 17, aprila. Iz vladnih kro-f v Slučaju - volilnega mandata Pašideve gov ee izve, ds, «0 še radikali 5n' samo-J-vlade prevzame g. Pribičevič portfeljza .staliti demokratski-klub sporazumeli, daj notranje zadeve. , HH— -NOVA NAREDBA O DRAGINJ SKIH j ni ji vsa mesta z okr. glavarstvi, enako ■DOKLADAH.- ? v Bosni, v Vojvodini svobodna mesta s | senatom: in s sedeži okrožnih oblasti. V BEOGRAD, 17. aprila: Kakor znano,« tre t j o kategorijo stradajo vsi ostali je fin. minister predložil-min. svetu no-vj kraji. Uradniki vseh treh kategorij draginjskih dPkladah. V, prvo kategorijo spadajo Beograd s čutar ieo, Zemun in Sušak. V drugo vsa ostala mesta v Srbiji, na Drvatskem, - v Slavoniji o'n Medjimurju, svobodna me- ■njem! (mesečnem1 iznosu: uradniki 1„ in II. skupine prve kategorije v mestih! prve draginjske skupine 1500 -din., v-kra jih druge draginjske skupine llflo dih., tretje 1200 din. Uradniki tretje in četrte skupine prve kategorije in uradniki prve- sta in itfeefca drugega reda ter vsi sedeži j skupine druge kategorije po navedenih okrajnih oblasti; v Dalmaciji in- Slnve-j dragjnjskih skupinah 1200, 1100 i ni 1000 -din.; uradnik pete in šeste skupine--dru-f ge kategorije 1200, 1000 in 900 din; uradniki 7., 8. in 9. skupine prve kategorije* •1., 4. in 5. skupine druge kateg. in prva skupine tretje kategorije 1000, 900 in 800 din., uradniki vseh ostalih skupin-tretjal -kategorije 1000, 800 in. 750 dim.:.;;1;. Cimi^ zopet v Beoffradii* ?j"š¥'5w§J; BEOGRAD, 17. aprila. Veliki- župani -zagrebški-, g. Cimič, je danes prispel vj Beograd in je bil dopoldne sprejet o<|' Pašiča. - - « ¥ , Povodenjska katastrofa. BEOGRAD, Vode pri Beograda pojemajo. Največ škode je utrpel Obrenovac.i v kateri okolici je 2500 hiš pod vodo. V] celem! okraju grozi sedaj šele na j več jat nevarnost. - :jdV ...; . A-.. , ; Angleški parlament odgoden. ,3 LONDON, 15. aprila. lWolff). Debata) o reparačijskeml vprašanju, ki so jo pričakovali danes v poslan iški zbornici, tli prišla na dnvni red, ker so druga vpra* Sanja izpolnila določen čas. Zbornica j» bila odgodena do 29. aprila. , - t Govorice o italijanskem, posojilu Jugoslaviji.; -A-A' jr.(. ’RTM, 16. aprila »Tribuna« je doznala,-da doslej ni nič znano o 60-aniljoni-h kre-j dita Italije Jugoslaviji. Možno bo n tem! govoriti tedaj, ko bodo rešena gospodar^ sfka'‘Vprašan ja obeh -'držav.' i,;11'hf! Konce sajnaciiške debate ~,v madžarskem parlamentu. š; : . j BUDIMPEŠTA, 16» aprila. V, navadni)1 skupščini je bila danes splošna- debata-<*' predlogih za' ^nacijo končana. . 0'.;^- Razburjenje ha Japonskem radi nase« Ijeniškcga zakona Zedinjeni držav, j BERLIN, 16. aprila. »Berliner Tag« blatt« je sprejel iz Tokija poročilo, dalj se je japonski kabinet vvoerajšnjj tajni! seji bavil- z amerikanskimi priseljeaiš«) kinii' določili, 'Raizpoložejjje je ; preče# razburljivo.A - j< Borza. UURTIT; 17, aprila.. (IzvJ’ Predborzail Pariz 35.35, Beograd 7.10, London 24.73*1 Praga 16.70, Milan 25.20, Newyork 568.25*1 Duna j 0.008025. ,j ZAGREB, 17. aprila. Pariz 53.751—58.75^ Švica 14.20—14.30, London 350.25—353.25*, Dunaj 0.1131-0.1151, Praga 237.50—240225*' Milan 357.50—360.50. | .(j BEOGRAD, 17 aprila -Devize. Sklep«' ni tečaji. Pariz 508—509, Londod 351—^ 351.50, Dunaj " 0.1151—0.1152, Braga 3.58—f! 2,59, Milan 358—358.77, Newyohk- 80.70—d 80.80. . s,■ ,'h Politične vesti. * Novo sramoto je napravil Hrvatom-Radič & svojo izjavo v, »Nezavisni Makedoniji«; piše zagrebški »Pokret« in pravi; »Ali je šc kje na svetu tako nesramen in zakrknjen politični •pokvarjence? Pomislite, kaj.bi na pr. storil francoski narod,- če bi eden izmed) Poinearejevih nasprotnikov, narodni- poslanec dal kakemu ^šovinističnemu nemškemu. listu intervju-poln psovk na .francosko ropiv •--kliko? - kč prihodnjega dne bi takega človeka'linčali sredi Pariza ali pa vsaj obsodili-.zaradi veleizdaje. Kaj"’bi rekli ,č eško.vlov ašk 11 eg io-n ar j i 7. Masitu-ykom) iw - Benešein, akobi kak opozicijski, vodi tel j liapAdet češkoslovaško v katoreini-glasi-1 n jpj-elfuj eni h Madžarov«. Ali si. la h ko zamislite možnost, do. H Pašič -napadel Hrvate v • kateremkoli holgarsk-mn m’a-kedonstvujuščeni' liktu? Vse io 'ro absurdi, i at. če^b i^b^li stgrjgnj. - de jstvo,-. da Rad Lč 110. ta j i v,o nevihto med narodom. Toda Radiču se ne zgodi ničesar. Z njimi se delajo politične kombinacije, z ljudmi njegovega mentaliteta -prihaja pred kralja, proseč za. volilni mandat, mm- Ljuba Davidovič. Ali more kralj pričakovati.resno pomoč ■državi, narodu inl dinastij? od ljudi, katerih šef napoveduje odstopitev Makedonije Bolgariji?« — Zdi se, da gotove zagrebške gospodo ni nič več sram in za nje ne veljajo »Pokretove« ibese.de o sramoti,, ker,-tudi' sram- počasi izgine. Radičeve izjave so ali dokaz prismojenosti ali pa zločinstvo, za katerega je Radič odgovoren s -svojo glavo. Etipica- ni nič več -nič monjF:kakor vsekkdfflgi, ki so • ga doslej-Karadi .pijanskih vžklikov proti državi vrgli v ječo. Sitno prismojeni paimiorajo biti tisti Hrvati, ki vidijo v vsem'tem1 le Pašičevc intrige. Žalostna tako ljudi- za>-mirodTre voditelje! :'* Opozicija Izgublja vero v Radiča. svojih’ izjav v »Nezavisim Makedo-hiji* in da je nasprotno celo potrdil njihr ojM tentičnost, v opozicijskih1 krogih izgub'-] Ijajo vedno bolj vero v Radiča ih iara.--; žati se. jo začelo-celo) prepričanje, dah Radič namenoma skuša oriemogočiti akb eijo opozicijskega bloka, da hoče oa««] mogočiti poslovno vlado g. Davidoviča,' in pospešiti nove volitve. Posamezitt] vodje opozicije gredo celo tako 'daleč, d«) zahtevajo, naj Radič končno izjavi, kaj ■ pozitivno h-oče, da. se bo videlo, .ali -jaf') mogoče 7, (njim sodelovanje-ali ne. i i -u * G. Radie ne denientira. Danes'srnof! -dobili zadnjo številko -Radičevega' »Slo-*] hodnega doma«. Ker je blokaško čašo- pieje glede Radičevega interviewa v"! »Nezavisini Makedoniji« zagnalo takoj!) krik. da je to le vladna Intriga, smod iskali v »Sloborlnem donita« Radičev, do-, mariti o neresničnosti inlervlowa. IskaKU pa smo zamah'. Tako je Radič postavili pa laž tudi g., Davidoviča, ki jo glede te-' . ... ' 'fgfrar? ?. *T A B O K«. •~nr~n t g a intervieiva izjavil, da jo le trik vlade, postavil je na laž vso opozicijo, ki je trdila isto, in molče jc potrdil avtentičnost svojih besed v »Nozavisini* Makedoniji«. Pač pa v tej številki jr. Radič povdarja, da so »gadovi« oni, »koji su ■ javili, da su zastopnici Ji RS,S poslali dvoru j c dnu sponienicu, u ko joj priznajo monarhiju i vidovdanski ustav.« Brez -komentarja! * Stagnacija v kriz?. V sredo sta bila v avdijcnci radikal Gjuričič in musliman dr. Spaho. Povabljona sta bila tudi asemljoradnik Lazič in1 demokrat dr. Lu-kinič, ki pa sta' že odpotovala iz Beogra da. Kralj jo danes odpotoval na tri- ali moTda še večdnevni lov v Topolo in bodo narta! jne avdijenco šele prihodn ji teden. Opozicija ima malo upa na uspeh in se že tudiil pripravlja na volitvo. * Veljlc maniEestaci jski shod Samo-stalnih demokratov v Beogradu, h kateremu je vabljena vsa demokratska o-miadrna in na katerem bo govoril g. S. 'Pribičevič, se vrš! v najkrajšem! času. * Radičeva konferenca »zatiranih narodnih manjših«. V dunajskem listu »Pie Stunde« je objavil Radič članek, v katerem! pravi, da je »konferenca zatiranih1 narodov« tako’ daleč pripravljena; da ;•se bo laliko vršila v 6 tednih. Konference šo bodo udeležili parlamentarci in bodo konkretno’ zahtevo izročili Zvezi parodpv. * V Beneški Sloveniji jc bilo po končnih ugotovitvah oddanih zn jngoslovcn- | siko listo 40o glasov. Razveseljivo jo dej-i-stvo. da sO ti' glasovi raztreseni po vseh občinah, koder prebivajo beneški Slo-' ***- ',v MčVibdru, 'dne IS. aprila 10?4. jjterfei. * Nota Nemčije, Pne 16. im. zvečer je bila -repa raci jski komisiji v Parizu izročena nota Nemčije, v kateri pravi, da vidi nemška vlada v poročilu izvedencev j praktično podlago za naglo rešitev re.pa-j Tarijskega problema in1 da jo priprav-•Ijena sodelovati pri izvedbi načrtov izvedencev. Dnevna |PT — Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl dne 15. trn1, g. Fran Regal tv, dvorni svetnik ih podpredsednik deželnega sodišča V pokoju. Bil je na glasu kot izboren ■'jurist in neumoren delavec. Bolehal jc Iže oVl lani, ko ga je zadela kap. Blag mu (spomin! — Imenovanje okrožnih zdravnikov. ;imenovani so: dr. Janko Tlak za zdrav-* stveno okrožje Ljubno, dr. Ferdo Korun zn, zdravstveno okrožje Šoštanj ih dr. [Matija Mrgole za zdravstvo po okrožje fBreg pri Ptuju. — Uvedbo o clraginjskih dokladah idr/. nameščencev je ministrska komisija ‘izdelala. PaaieS jo končno redi cim. po-, sobni ministrski komite in zvečer jo ‘sprejme min. svet. S 1. majem bo stopila ; v veljavo. ! < — Za kraljevega goslarja je imenovan znani ljubljanski goslar Mušič, ko ejega domači izdelki vzbujajo občo po zoru ost. — Novi naseljeniški zakon v Zedinjenih državah, ki znatno otežkoča priseljevanje, izključuje pa popolnoma Kitajce in Japonce, je bil tudi od senata soglasno sprejet. Napetost med Japonsko in Zedinjenimi državami se je vsi cd toga poostrila. — dede izvoza naših vin na Češkoslovaško se je pogajal češkoslovaški generalni konzul v Beogradu z našim trgovinskim ministrom. Upati je na povišanje izvoza. Češkoslovaška bo izvažala k nam1 pivo. '— Vlom v Limbušu. V noči od 6.-7. tm. jo nekdo vlomil v prostore grofice Alberti v Limbušu ter ukradel raznovrstne stvari v skupni vrednosti 4fl0o K. Ukradeno perilo je markirano s črkami F. A. in M. T. Pred nakupom so svari. — Vlom v poštni Urad v Braslovčah. V noči od 13, na 14. tm:. je neznan storilec vlomil v poštni urad v Braslovčah ter ukradel 241 D, za 110 D znamk, žensko ročno uro in toplomer. — Ukradene go.sli. V Sevnici je dne 15. tm. zlezel nekdo skozi zaprto okno gostilne Cipelšek in ukradel starinske gosli iz t?. stoletja. Gosli. fiosijo napis Ni-colaus Ani ant, Cremona 16 ter rtekaj cigaret. Skupna škoda znaša 15.600 Din. — Aeroplanska 'nezgoda v Novem Sadu. Pred tremi dnevi jo padel v Novem Sadu iz višine 70 m z monoplanom po-ručntk Franjo »Stenovce. Padel je tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev, — Bivši predsednik reške konstitu ante Zanella je kupil sedaj kino »Bal kan« na Suša k u, od katerega -oči vi dno pričakuje več uspeha, kakor ga je imel kot politik. . ' Novinar umrl s peresom v roki. James Di*ysdale, parlamentarni dopisnik »Manchester Guardiana«, ki so ga prištevali med hajpriznanej.šo londonsko 'novinarje, jo umrl pred nekoliko dnevi v novinarski sobi parlamenta. Ko je kenčaval svoje pripombe k parlamentarni seji, ga jo zadela kap. Umrl jo- s peresom v roki. — V Bolgarski jc prepovedano kaditi cigare in pipo. Med bolgarskimi kadilci v Sofiji vlada veliko razburjenje. Vlada kralja Borisa je zabranila prodajo cigar in tobaka za pipe. Dovoljene so samo cigarete. Ta prepoved je izdana zato, da so ne bodo več kršile naredbe, ki sc tičejo pridelovanja tobaka. Državni monopol je bil namreč silno oškodovan. Gotovo je Bolgarska edina, dežela, v kateri se sme kaditi samo cigarete. — Ponesrečen laški zrakoplov. Dne 15. aprila predpoldan se jo hotel vzdigniti laški zrakoplov »L«. Zagrabila ga je hurja in ga potegnila seboj. Od 12 oseb, ki so visele na vrveh, so so trije na njih održali in šele ko je bil zrakoplov v .višini 70 m, so jih zapustile moči, da so padli na zemljo. Bili so na mestu mrtvi. Na zrakoplovu ni bilo pilota, pač pa devet drugih oseb, ki so po poldrugournem delu spravile zrakoplov na varno in ga rešile. Ptujske vesti. A \ >•> . Branko Radičevič in njegova (■‘(Predaval B. Borko ha Brankovem ve- 1. :,v. ceru k MAriborn dne 6. aprila), (Dalje.) (5) Y nekaterih mestih so njegovi > verzi zlivajo y besedno godbo, na 'drugih mestih postanejo hkrati 'živopisana slika. Taki značilni mesti i*ta zlasti opis trgatvo in dijaškega ,dkola. V opisu trgatve slišiš pokanje pušk, ) igranjo gorica in razmahovanjc kola, :7med: katetim se mladim trgačicam belijo .Inoge in v,atovo prsi.. Kolo je besedno -rtako zlito, da ga vidiš uprav plastično , pred sabo. i Vi »Djačkemi rastanku« nam je Braii-; ko zapustil sliko takratnega dijaškega ^življenja, sliko veselih popivanj in l.iu-;ba\nih plesov, a tudi iskanja vzorov in i,poti, zlasti pa iskanja domovine. Iz »Dja-■ čkoga- rastanOca« so že oglaša južnoslovanski ideal move generacijo, ideal, ki so je uresničil stoprav v naših dneh. Tu se pesniku med smeh o ml in! radovanjem ,zmrači pogled: zave se srbske preteklosti trii tamburica bolno zastoka nad narodnimi, jadi. A glej; ~ »Mogočni prstan« v Ptuju. Z Milčinskega »Mogočnim prstanom« je dne 14. tm. Narodno gledališče v Mariboru zaključilo v tej sezoni svoja gostovanja v Ptuju. Reči moramo, žalibog preredka gostovanja; saj smo vsakokrat imeli priliko opazovati, kako .se ta aUsambl dviga k svoji vedno večji dovršenosti. Z »Mogočnim' prstanom«, ki gotovo ni pisan za odre, kakršnega ima ptujsko gledališče, pa je pokazala režija, ki je bila v rokah g. V. Bratine, da resno stremljenje ne pozna ovir. Milčinski je pri knjižni izdaji svojo pravljice sicer zapisal, da se »uprizoritev lahko v nekaterih ozirih olajša«, a je prav previdno dostavil, »da čarovne prikaze prilagodi odru, ka kršen je na razpolago, to prepuščamo preudarku' režiserja«—kar se prav lepo čita, priznati pa moramo, da smo bili nemalo radovedni, kako sc ta »preuda rek režiserja« obnese. Obnesel se je v vsakem’ oziru in se niti ni bilo treba posluževati od pisatelja samega določene skrčitve v dejanjui in osebah. Oder je bil drapiran, da se je pred nami varljivo večal in večalkjer pa. se ni in ni dalo ustreči predpisu pisateljevemu za stran odra in njegovih izprememb, na pr. v, 7. pr iz. I. dej. ali y 5. priz. If. dej., ■se je pač napravilo, kar se je napraviti dalo, in gledalci so bili zadovoljni, ker niti opazili niso, da jo Milčinski mogel predpisati kaj drugega. Tako še na he katerih drugih mestih. Režija se jc tedaj potrudila in postavila; tudi razsvetljava je funkeijonirala brezhibno, včasih je bila za radovedne otroške oči malce preslaba; da pa zavese niso hotele vediio ubogati, je krivda ptujskega odra. Vsekakor pa sme biti Dramatično društvo v Ptuju g. Bratini hvaležno, da mu je-pokazal hibe njegovega odra in! mu dal migljaje, v katerih ozirih naj ga preuredi ih izpopolni. — Igralci, menda po ve čiiii isti, kakor so nastopili y Maritmru, kjer jih je, če se ne mot-irn, ocena prav pohvalila, so polno storili fevojo dolžnost. Sicer pa v vsej igri ni nobene o-sebe, ki bi se mogla prav posebno odlikovati, vendar tiaj omen i m, da so zlasti ugajali car 'Aleš (g. Gromi«, kralj devete dežele (g. Tepavac) in pa seveda ljub Ijenec Ptujčanov g. Železnik kot Stanko. Mlado in’ staro pa sta nad vse zabavali gč. Lubej kot Kuž a -Zvest i ri in Savi nova kot Muca-Liza. »Mlado« tudi pristavljam; zakaj naši gostje so bili tako prijazni, da so poleg večerne predstave ■Pidredili posebno mladinsko popoldne. Ju naphalo se je te ljube mladine, večje in manjše do prav majhnih, ki so imeli še strah pred črnim kraljem! devete dežele, iz mesta in bližnje okolice, da je naše malo gledališče kar pokalo. Pa so bili pridni in zdelo se mi je, da so imeli tudi igralci z njimi veselje. Oči so žarele, tiho je bilo ko v cerkvi, včasih pa zadržavan in pobegli vzklik, pa skupen radosten smeh... R0 pa so p0 predstavi zapuščati gledališče, se jo razlegal po vsem- trgu pred njim in po sosednih ulicah glasen’ 'hav-hav« in »mijav«. To sta imela na vesti kuža Zvestin' iri muca Liza... — Tudi pri večerni predstavi je bilo gledališče do zadnjega kotička nabito. Suj pa smo imeli pri tem zaključnem gostovanju v svoji sredi komponista glasbenih točk v »Mogočnem prsta-* nu«, g. \ . Parmo. Lepaki so oznanjali, da bo sam1 »dirigiral«; pa je bilo še več: sam jo spremljal na klavirju. Zato, ker je bilo v Ptuju.. Ptujsko dramatično društvo pa mu jo poklonilo venec. — Odkrito smem priznati, da je bil Ptuj tudi fi tem gostovanjem prav zadovoljen; tipamo, da tudi Mariborčani, zato v prihodnji sezoni: Na veselo svidenje! —č. Zvezde trepte. zvezde sjaju, Ali danka još me da ju, Gjorgje dodje, sunco grapu, A Srbiji dan osvanu. In v tem trenutku so zavrt! kolo in i* »okičeno, začinjeno« kolo zove pesnik Srb i^a n ca, Hrvata, Bosanca, Sremca, Črnogorca, Dalmatinca in druge; 1 vi drugi duž Duuava I vi drugi, gdc je Drava T svi drugi lamo, amo, Arno, da se poigramo! Hvalite se kola toga Ort višnjeg je ono Boga; Rukom drži bratac brata Blizu srca njega hvata. To kolo nam lepo simbolizira našn jc u jedili joh je, jedinstvo zemlje, krvi in src. Razpoloženje o mladine, ki jo videla pred svojim duhom; kako e>e je brat oprijel brata v kolu, dan eni od višnjeg a Boga, nam' kažejo tudi zaključ-ni verzi »Djačkog rastanka«, kjer se o-nvladina upira megli svojega časa in za-sovraživši noč, razprostirajočo se. čez srbska polja, kliče beli dan; y Koliko smo sprama mesečine • Tako, bračo, mi »tajali pula, Pedali so prelepe starine, J roki in ja li sar] vremena ljula, da- Pa se. kleli nočom i tišjnom, Kleli, bračo, Bogom' i istinom, Udariti težkoj maglušitini, Magluštirri lesko j oblačini. Udariti on oj strašno j noči, T a 'ludilu i kletojzi zloči. Pa prebudit onu srpsku zoru, Zoru onu, ona j danak beli.; . Za Branka in takratno dobo je tudi značilna pesnitev »Pnt«, ki v nji udarja ' sa^.r^ne fd,M>n© in zagovarja svojega učitel ja Vuka pred nasprotniki. V drugi zbirki je že opaziti, da si je narodna pesem' osvojila vso Brankovo liro. V pesmih Gojko, Os vet a, Stojan, Utopljenioa itd. je ta premoč očitna. Vendar pa je tudi tu ostal romantik, sin svojega časa; ni se megel .popolnoma oteli pred tujimi vplivi. Prav posebno je Byron, največji pesniški duh tiste dobe, vplivat’ na Brankova oblikovanje narodnih motivov. • • 1, i / ' 1 Trem poglavitnim idolom sc je milila Brankova pesem: prirodi, ženi, narodu. \ njegovem umevanju prirode se nam razodeva vpliv sodobne romantične miselnosti, opisuje jo v splošnem! tako, kakor so .jo opisovali vsi takratni pesniki. Vendar pa je tudi tu jasno čutiti, da ni živel v rafinirani sredini, da ®u je bila priroclga lepota p^Ppsrcduej- Dopisi. Sr. Lovrenc na Pohorju. Slovenski' pevski' krožek v Sv. Lovrencu na. Pohorju priredi na velikonočni pondeljek dne 21. IV. 1024. ob 7. uri zvečer v prostorih1 g. Kodra svoj prvi koncert in vabi vse ljubitelje slovenske pesmi k' obilni udeležbi. Sv. Lenart v Slov. gor. Tukajšn!# ljudska šola je priredila v nedeljo dne 1«. aprila t. 1. mično mladinsko prireditev. Na sporedu je bilo: deklamacija, petje -in frodejanka »Povodni mož«. Vsa točke so se precizno izvajale in občinstvo je z zadovoljnimi obrazi sledilo proizvajanju posam1. točk. Odziv občinstva je bil zadovoljiv in: lep, dasi So se, pogrešali imriogoterirfiki. Cisti dobček se bo uporabil za .sol, knjižnico in1 revne učence. ' Šoštanj. (Nesreča v gozdu). Dne 10. aprila so bili tovarniški delavci Ivan Grabner, Josip Meh, Luba Dobrošek, AL Gregorc in Josip Žafran v gozdu, meda* leč od tovarne usnja Franca NVoschnaggt v Šoštanju, zaposleni pri podiranju dreves. Delavca Grabner in’ Meh sta enrt smreko podžagala, opozorila ostalo delavce, a Josip Žafran) se ni brigal za to, smreka je padla na njega, mu prebila/ lobanjo, in je še isti-dan1 umrl. , * Primorske vesti. Istrsko vino 'na vzorčnem Sejniu ^ Milanu. Pod vinsko krizo silno trpe tn-di istrski vinogradniki, ker jim; dela it a* lijansko vino ogromno konkurenco. Ra-di tega so isti-ski vinogradniki priredili-na vzorčnem sejmu v Milanu razstav« svojih vin-v lastnem paviljonu. Kralj j« razstavo laskavo pohvalil. Kdo ve, ali bo hvala italijanskega kralja kaj za«i l«gla. . i !i (Vi Rovinju v Istri .je zgorela pred panj dnevi znana tovarna testenin, škoda s« ceni na 300 tisoč‘lir in je deloma krita a zavarovalnino. Tolmin. Pred volitvami so brez povo-' da zaprli jurista Josipa Gabršceka. kit so ga imeli zaprtega teden dni, ne da bi se bil sploh1 kdo brigal zanj. Druzega ju-; rista, Slavka Tušulina, imajo še vedno^ zaprtega. To je bil fašistovski manever* da ostrašijo slovenske volilce; vendar pa se jim ni obnesel. Fašisti so nad zavednimi Tolminci zelo ogorčeni in groze z maščevanjem’. ša nego nemškim' lirikom) in Byroau* sinovom' velikih! mest. Z ep s ki a je močan ekment' n jegov«* poezije. Bil pa je premlad, da bi si i» njo ustvaril pesniško Beatriče, . ženski’ ideal. Dočim sta njegova starejša sodobnika pesnika Prešeren in Vraz imolat svoje žensko ideale, je mladi Radičevič-opeval anonimne, neizrazite žeaiske tipe, izmed katerih ga je kafora ženska mimogrede zvabila v naročje, nobena pa. ni.) tako zagosjiodovala v njegovem1 srcu, da bi mu postala- poosebljenje Muzaj kakor Prešernu Primičeva Julija. Bran-, kovo umovanje ženskosti ni daleč od pubertetne psihologijo in nosi obeležja mladostnega ognja. V »Djačkem raslan-' ku« nam kažo žensko v prirodnl nepo< srednosti. Tako ugleda dekliške -noge iij pravi plesalki šegavo: Zla ti maja do zla boga, N° dala ti čarapica i Ni lagainih Papučica. In (Irugi tovarišici se muza: Al u tvojih nedrih tude Okle snega do dve grude? Rudo, šele, divdo čudo, i :- j Al a, bi ,se mladjan grudo! v 'T vV ^ ) N *■ k * « b 7 ^ ¥ 1 ll y Mariboru, dne 16, -aprila 19-V? »X A B O K«. 5, Straa &, Mariborske vesti. Maiibor, 17. aprila 19?4- r m Podoknica, generalu Maistru. Sinoči je priredila Glasbena Matica generalu 'Maistru.podoknico ob priliki niepove- jga 50. godu. Podoknice so jo udeležila 'tudi četa Or.iunašev v krojih ter tambu-ra.ški zbor »Drave«. Glasbena Matica 3c zapela tri pesmi in nazadnje n.iego\o »To *o fantje, so vsi soldati, vsi za Maistrom pojdejo!« Vmes je s vira l tambu-'iraški zbor. Nabrala se ne tudJi velika tonožica občinstva, ki je osiohoditol.iu Maribora navdušdno vzklikala. General Maister se je v vzneseni h besedah zahvalil pevcem ir£ je pri tem’ naglasa! •potrebo narodne zavednosti, ki mora čuvati nad Mariborom in našo se,verno modo. Nato se je podala: deputacija. Glasb. Matice in Or.iune v njegovo stanovanje in snu še posebej izrekla svoje častitke. Podrobnejše poročilo objavimo v 'nedeljski številki. m' Umetnostna razstava »Kluba Mladih«. Ljudska univerza .priredi na velikonočni pon del jek ob 11. uri vodstvo po razstavi (velika kazinska dvorana), kjer bo razlagal razstavljena dela akad. slikar Stiplovšek. /e zadnja predavanja v Ljudski univerzi o moderni umetnosti so' pričala o javni potrebi tesnejšega spoja med občinstvom in modernim n imetnikom. Današnja umetnost je napravila v svojem razvoju velik skok in tako oddaljila publiko od umetnika.. \ vo-; likih mestih, kjer,so razstave na dnevnem redu, je bilo mogoče publiki-slechti vsemu razvoju, medtem ko so pii. nas i 'Mariboru razstave bolj prazničnega ; Snaoaja, ker se vrše v vclnkih Presled-’ kih. Sedanja razstava kluba Mladih pa rje-za nas velikega kulturnega pomena; prvie. da so pokažejo v celoti moderne Smeri. Zalo bi bilo želeti, da se občinstvo udeleži tega vodstva v obilnem številu, kjer bo imelo najlepšo priliko se-; znan-iti se z modernimi slikarstvom. m Radio - klub. Vse gg., ki so se od-, 7. v ali na tozadevni poziv, kakor tudi /druge interesente vabim, da se udeleže sestanka, ki sc vrši danes, v četrtek zvečer ob 20. uri v Narodnem1 domu, klubo- va soba.. — L. R- m Dobrovoljci hi čeli oslov, liga ima-:Tjo danes 17. trn. zvečer,ob ‘20. uri v Gra.i-"šlki kleti sestanek oziroma - sejo glede .akademije. 1 m Jugoslovanski Matici je daeroval 'gr. -Džam-onja 52-lir. Hvala lepa! Posuc-Ifcoajte! m Tujci v Mariboru. V noči-od 16. '17. (aprila je bilo prijavljenih v Mariboru tujcev m sicer; Meran 30, Zamorec K, ’Crni 'orel S, Pri1 grozdu 4, Zokaly 2, Kosovo 1 . . , ■ m Policijske vesti. 15. t. m. 01 Miinut se jo na glavnem kolodvoru pri premikanju prevrnil vagon S razreda . poštnega vlaka Maribor-Zagreb. Oviran je. bal promet in nabralo se je,ua..kraju nesrečo mnogo ljudstvu. Ne 'n - iza (beta V. jo prišla včeraj z orožnikom na •sodišče,ter začela bljuvati,kri. Prepeljali fco jo v bolnišnico. ... . m Hišni posestniki se opozarjajo, da tajim v podpis, dostavljeno- polo za popis Psov tekom 8 dni oddajo pri mestnem knjigovodstvu, Rotovški trg 6, soba 2 m Pri. kftvarnarje in gostilničarje o-pozarja, mestni.magistrat, da so v smislu dodatka knaredbi o pobiranju dinarske davščine smatra izdajo listkov brez datuma kot. prestopek. : m Mariborsko banko 19, trn., na dan pred prazniki, ne poslujejo. m Zadruga brivcev, frizerjev in sorodnih obrti zrt-.mariborsko oblast sporo-.ča, da boido brivnice na velikonočno nedeljo- od 8. do 12. ure odprte, na vel. ponedeljek’ pa ves dnu zaprte. Harodno gledališče. ov•' • REPERTOIRE: 'N • fi' Četrtek, 17. aprila zaprto. Petek’, 18. aprila zaprto’. • - ; Sobota, 19. aprila zaprto. : 1 p Hudožestvenikl tri 'dni v Mariboru. Svetovni' dramatski umetniki hudože-stvenoga gledališča iz Moskve bodo gostovali v mariborskem gledališčni tri večere in sicer bodo vprizorili eno rusko delo Dostojevskejevo »Selo Stepančiko-vo«, dalje eno angleško, Dickensovo •»Borbo življenja« ter delo slavnega indijskega. pesnika Rabin dr anath.n-Tago-rea »Kralj temnega dvora«. IVstopm-ce za ta izvanredna gostovan ja se lahko rezervirajo vsak dan1 pri dnevni gledališki blagajni od 9.—12. in od la. 17. ure. Telefon 382. W Parna,pekarna Straušffitl dediči In drug se.priporočal za sprejem- na iia-ročiluo pečenje Velikonočnih' potic i ril finega belega kruha. m Te.lcpiltlčni prizbrl, izvedeni ud Lee :;May, čarovne humoristi nje, poleg novega sporeda drtevno v Klub-baru. m.Radenska kisla voda, Slatina Ra" • denci.bje znano najboljše sredstvo proti 1 ledvičnim1, mehurrtim boleznim in1 proti ■tvorjenju leatnha. Zdravi, ki pijejo to Todo se obvarujejo bolezni. m- Izgubila se .io zlata ura. Pošten ; Siajditelj' naj jo odda-.pr.oti odškodnini v i&aj.e;u ,urQdjuštvu, t Kultura in umetnost x Dvestoletnica rojstva Inumucla Kanta. I>ie 22. aprila preteče 200 let, kar se je v Konigsbergu na Pruskem narodi 1 eden največjih filozofov vseh časov in narodov Imanuel Kartt. Bil je sin siromašnih starišev, od- katerih se je kakor sam priznava — naučil skromnosti, poštenosti in! izvrševanja dolžnosti. Šolal se jc v Konigsbergu; na tamošn jem vseučilišču jo študiral tako pridno, da so ga vsi občudovali. Pokazal je da naravna genijalnost ne zadostuje; boljše je imeti manj .talenta, pa več marljivosti. Prav posebno se je dijak Kant bavil z naravoslovjem in modroslovjcm. Nowton in Leiibnitz sta ga mikala. Po očetom smrti je bil nekaj časa vzgojitelj- na nekeml gradu v okolici Kbnigsberga. L. 17-54 je 1 postal privatni docent logike, metafizike, matematike in fizike na vseučilišču svojega rodnega mčsta. Poslej se je z vso vnemo posvetil znanosti. Do 1. 1<9 je bil profesor filozofije v 'Konigsbergu. Ni bil prijatelj potovanja in je videl le malo sveta. .Vse svoje življenje‘je tičal v domačem mestu. Njegov genijaln-i duh pa je objemal ves svet in je odkrival skrivnosti vsemira. Edom-izmed' prvih Kantovih spisov je »Allgemcime Natur-gesroMohte und Theorie des Himmels« Tu skuša na podlagi Nevtonove «vse rnirske mehaniko rešiti zapletene probleme nastanka svetov in solne, zlasti pa. nastanka zemlje. Kantova teorija o sol učnem sistemu je v glavnem1 še danes veljavna, Vzlic.temu, da se je Kant in tenzivno bavil z naravoslovni vprašanji (ali morda ibaš zaradi tega) je posvetil posebno pozornost metafizikih in velja kot eden največjih metafizikov. Izmed raznih njegovih del. je za Kantovo filozofijo najznačilnejša »Kritik der reinen Vernunft«. L. 1790. je izdal svojo estetiko Kant star že 57 let. L. 1783. jo izšlo njegovo glavno etično delo: »Grundlogm zur Metaphvsik der Siticn% ki ga. je 1. 1788. dopolnil s »Kritik der praktisehen Vrnurtft«. L. 1790. je izdal svojo estetiko »Kritik der Urteilskraft«, 1. 1793 P'a jo svoje nazore o verstvu preciziral v knjigi »Pio Religion innerhalb der Grcnzen der blossen Vernunft«, Za nadaljni razvoj nemške filoV.ofi je, a tudi filozofije drugih narodov so bile velikega pomena njegove teorije o spoznanju, o pojmih,o času in prostoru, o mejah spoznanja itd. Velik vpliv je imela Kantova filozofija tudi na etiko kot znanost o dobrem in nravnem. Znan je njegov kategoričen imperativ: Delaj tako, da lahko maksi-ma tvojega dejanja postane splošen za kon! Z religiPzno filozofijo je zadel ob čutljivo stran1 takratne nemške družbe. Kantova, filozofija je vzburjala duhove desetletja im njegovi smrti. Darwinizeni jo je nekoliko potisnil v ozad je, danes pa zopet dobiva učence in1 razširjevalce. — Imanuel Kant je umrl kot 801'eten starček dne 12. februarja 1804. Bil je vse življenje bolehav in šibok, a velika skromnost 111 naraven način-življenja sta mu pripomogla k visoki starosti. Samo ob seihi jc umevno, da je imel Kant mnogo načelnih nasprotnikov, še več pa jih ima njegova filozofija danes*. Vzlic temu pa bo Kantovo ime blestelo med največjimi duhovi Človeštva. Pristavimo naj še, da. se je Kant bavil tudi s problemi, ki bi jim danes rekli »družabni«; sem spada njegova teorija o državi in .gpis.o yečnem niiru. Kant je bil tako. globoko preverjen o človeškem- napredku, da je veroval v popolno pacifikaci.30 človeštva. (I-us). x Dr. Ivo Šorli, .Zadnji val. fiomait. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. — Pisatelj dr. Ivo Šorli, ki kot notar živi v bližnjem Šmarju, si je izbral za torišče svojega najnovejšega in-brezdvoinno najzrelejšega dela »Zadnji val« naše sloveče zdravilišče Rogoška Slatina. Nekaj nad petdeset let s,tari bivši odvetnik dav Jakob Košan, ki je bil po preobratu poklican na visoko mesto, •se polenil preseli v svojo vilo nad zdraviliščem1, kjer hoče v miru preživeti bližajočo se starost. Toda; v kopališče pri-,de bogato- in inteligentno mlado dekle, ki se zaljubi v še vedno prikupnega in elegantnega samotarja, ter ga navzlic njegovemu odporu spet potegne v vrtinec življenja — tein burnejšo in nevarnejše, ker so za lepo Stan o potegujeta še strastni veleposestnik Mor de j in tmehki dr. Hrast. Kakor žive pa sc pred našimi očmi po »odru« romana krešejo tudi druge osebe: pristni slovenski kmetič Krumpak, inirigant Goreč, tiha go-spoidena Marija itd. S posebno ljubeznijo, a tudi dovršenostjo so očrtana raz-11a razpoloženja ter je prelestna narava tega blagoslovljenega kotička, naše zemlje v Šorliju našla svojega vrednega pevca. Lepo knjigo toplo priporočamo, ter -se naroča pri .Tiskovni .zadrp-gi v Ljubljani. y.:V,;-•_: A* , -rtu: i □□□□□□□□□ona □ □ □□□□□□□□□□dl LVIIž. umetnostna razstava Kluba mladih je etvcrjena dnevno-od 10.—13. ure irt od 14.—17. ure. GonaanoncEiao □ □ □□□□□□□□□□nr Šport. : 1SSK „Maribor“ nogometni ods k. Vsi naraščajniki ki bi hoteli gojiti ro-gometno panogo, naj se zglasijo 24. im. v klubovi oblačilnici na igrišču pri tajniku Objave. Osrednje društvo privat. nameščencev krajevna skupina Maribor sklicuje v četrtek dno 24. trn. ob pol 8. uri zvečer v hotelu »Kosovo« izvanrednii občni občni zbor s-sledečimi dnevnimi redom: j. Poročila: predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitve. 3. Sliičajosti. § Pomočniški odbor naznanja, da se vrši v četrtek dne 24. fm, ob Al. uri zvečer v hotelu »Kosovo« izanredni- občni zbor s sledečimi dnevnim redom: L Poročila. 2. Nadomestno volitve. 3. Slučajnosti. Trgovski nastavijenci se poživljajo, da seJega zborovanja zanesljivo u-deleže. . ; •■■■•• ■ NAŠIM INSERENTOM. Veliko-nočna številka izide v soboto 19. tm. žs ob 4. uri popoldan. Naše inserente prosimo, da nam inseraic za to številko oddajo najpozneje v petek večer, ker se prepozno dešli in ser ati ne bodo več priobčili. UPRAVA »TABORA« ■.mmmmmmmmfmrnfmmmmmm i' 1 >■ nu ■ i» 1 Gospodarstvo. g Pred treeim zagrebačkim sajmom Pripravni radovi za proljetni veliki sa jam' več su prilično dovršeni. Izlagači su se prijavili d mnogo vedem broju nego je bilo rašpoloživog prostora, tako, da uslijed pomanjkanja rnjesta preko 150 tvrtki nije moglo biti pripnšteno da izloži. Ovc su se godine prijavilo osobi-(0 iz Vojvodine mnogo novo tvornice, a takodjer i iz drugih djelova države. Domača industrija ojačala je o-voga puta svoj. položaj na sajmu. Sudjelovanjc inozemstva različito je, praina opri m gospodarskim- prilikama n dotičnim- zemljama. Njemačka do hiti nešto slabi je zastupana, a tako isto i Čehoslovačka jAustrija nai>rotiv zastupana je brojnije nego prošlih godi na, a takodjer i Francoska. Ostale države, osim Poljske, bili de takodjer nešto brojnije zastopane. In-teres k ufp a. c a za sajami dosta je velik i prama s vini izgledima posao bi mo-gao biti dob ar, Naročito jo ta j interes - - živahan u južnimi krajevima državo, pa', se ostale oeckuje jaki posjst kupaca. Alij i u sjevernimi dijelovima vlada isto tako interes medjo kupci ma, pa de i iz Samo Slovenije i Hr.vatske biti mnogo interesen ata. Naravno da novčana kriza, koja još uvjek postoji, otešdava i poslovanje na sajmu, ali trgovački č© život več i tu nači iziaza, kada se kupovati -mora. — Uprava je velikoga sajma za-, kljunila, da početak bude u nedelju dne 27. u 9 sati, bez svečartoga ctvorenja, ka,-ko je to ve« uvedeno i kod drugih evropskih sajmova. : j: g Karte za kazališiie predstave pri godom zagebačkog zbora. Da se pulblicl van Zagreba omioguci Sudelovanje mal kazali Sni m1 predstavama prigodomi saj-1 ma, uprava Z. Z. razaslala je svim1 svo-i jim1 počasnim1 zastupnicima i onimi ban:-; kama kojo prodaju njezinb legitimacije i dopisne karte potoni kojih- interesenti, mogu ti ar učiti mjesto u kazalištu na, po-jedinu predfstavu. Isto dopisne karte i-n-1 teresenti mogu badava kod tih zavoda podidi.Tmena -Zavoda ko ji prodaju legi--j timacije biti de priobčena u dojdučemi! broju Vi lesnika Z. Z. ko ji ovih dana iz-' lazi’ iz štampe. -■ 4! g Nakup deviz za potovanje v Nem-! čijo v drugi kakor v nemški valuti. —*j Da sc v Nemčijo potujočimi potnikom' o« i mogoči nakup potrebnih valut za pot, je i gospod finančni minister z odločbo a dne 29. marca 1924 I br. 10.202 na l>odlaigt člena 3. »Pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami« in v zvezi z od-očbo I. br. 16.364 z dne 28. septembra 19fi2 idredil’ to-lc: Na podlagi vidirarte potne listine za Nemčijo se mlorejo kupovati j brez posebnega odoibrenja ppi pooblašče-j n ih bankah in menjalnicah- razv.cn mark j tudi druge-valute (dolarji, fuinti, fraaicodj ski franki itd. (v ustreznem vznosu do 5990 D. Za-vcčje svote jc-potrebno dovoljen je generalnega inšpektorata, izvzem-ši slučaje, ki so predvideni, z odločbo L ! br. 27.876 z dne 6. julija .1923. :(ObjavljoJ na v Ur. listu št. 75 iz'1.-1923). ;-j r , r’-.' ^ g Italijansko-jugoslovenska zborfiica 1 v Trstu. y, sredo sc je vršil-v dvoranisj tržaške Trgovske zbornice ustanovno ob-) čni zbor Italijansko-jugoslovenske zbornice. Ziioru je predsedovali dr. SmcEchi-nicli. Čim- se priglasi dovoljno števil« članov, se skliče občni zbor, na katerenfij bo izvoljen.upravni »svet, ■ kMllio rštel^j članov. '• !■' g Nov način pridobivanja ^sladkorja.) Iz ŠVashingtona javljajo^, da; je taml šefj kemičnega urada poljedelskega depart-d niana Z jedi njenih Držav odkril način!] pridobivanja sladkorja iz .žit, posebaMt] iz koruze.potoni' irtdusitrije.iTa načinite-4 melji na reakcijirpiv^ega>sla^u;naj^rt*'l to ve »sestavine žita. ■ i ..; ? • j', - ^ g »Meja«. Prinlili smo diroj 7.vPoIjo-j privredno-injd.jtrgov. Jisita »Mejac.-sa sli-i jededim sadržajem: A. Hribar: Sehula,-« rizacija crkvenih dobara. — Prof. ing. Jurič. — A. P,-Jacobson:-Danska poljo-č privreda. — Josip Bukša: Proizvodnja ifj potrošak maslaca i sir.a u Franeuskojj'] — T. F.: Poljska proizvodnja f zemljo4j radnje u Sremu1 i Slavoniji. -—IlijaBoiMj n jak: Težačka henrija. — A: HrSb&r:/A'-j gr ar na reforma. — Biljeske., —* "Razinvj vi jesti. — Književnost. — Uredlništvo ,jj]^ 'uprava:- Zagreb, Sudnička1 uL 9. Priredba dohodnine za j leto 1923. (Konec.) ' ' V teoriji in: praksi so se že mno-:! gokrat. izrazili opravičeni dvorni, ali'j je dohodnina kot bistveno denarni) davek v obče prikladna oblika davčne- obremenitve za te primere, ker tu delo-,j ma še prevladuje naturalno gospodar-:1 istvo, iii pravilno preračunanjo dohod-,1 kov v denar ravno radi tega zahteva j neprimerno veliko truda. Ti poanisl,ekir| so danes tombol i na mestu, ker je že ! • • • i zvišanje zemljarine, kakor jo je prine-) sel zakon o proračuiiskih dvamijštiriahi za juli j-septniber 1923 Ur. list 65-236 ex’i 3923), v precejšnji meri izeriačilo nek-'! dnin j c ugodnostmi davčno stališče zcart-Ijiškega p ose strdita. Kolikor na celokupni donos ne uplivajo bližirta ve c--.-' jih mest iii industrijskih krajev, dobre, komunikacije ali osebno razmere, ako-u. pr. zavezanec izvršuje, še gostilniški W'&E TJ E« 'tV Mariboru, tTBo 18.’ a.'pr!7a: 19-4, •ali JcaK «hrnigt' 'otirt In podbKPo' “••'««&#• ‘trata torej za tehnično in stvarno jedi no faunestno, da se pri presoji številčnih i predpogojev ■davčne' »dolžnosti to vrste ^:ben7,itovf’TX>stopai b vst> • liter aliiostjo. Žad pa naša zakon od a ja trudi kam»pti- }čirantosti' vprašanja v ostaletakšeni mo-| gJait slediti gospodarskemu rnavoju in iMSi® temi stavi ja pred na.jtežjo;prired-»foeno-tehndčno nalogo, ki .si jo moremo S.lmisliti, namreč da kljubu 'že davno ob-isoletni davčni; imeri ne uničimo davčne 5taorale. Če je ob fasij raavitlno, da aa-i vezan coni; hotel’ prikrivati svojih ra x-"taPr,» taarvečljih je lojalnolnl detajlira-ho »pojasnil, je torej eatao zahteva ra- ’■ Butan,© davčne politike, la se njegove postavke po-možnosti akceptirajo, ako is’'jo,pa to po Balkonu do-cela-izključeno, da ^setakozvani pomisleki po vsebini in obli f"kiviti-lizirajo tako, da ne upiiv-ajo kvar-no na n.iegovo dobro voljo. Možnost, da l nedostatke zakonodaje - b; razsodno prakso paralizirale ali pa jih b'nerazsodno le še povečate, je dana zlasti pri pre-I soji dopustnih odbitkov hi odpisov. O-.pozor j ara še enkrat na opazke v drugem podstavku te okrožnice in: -priporočam' t-fderajno obzirnost. Nedostopnost v vsaj/kem! oziru odobravata lo tata, kjer se f-kopičijo dobički iml se skušajo, d:nsi so »''dostikrat - zasluženi v, golo špekulacijo, [.odtegniti adekvatnemu prispevanju v 1 javne haiiJene. 'Ponavljam' iz svoje o-pkrožnioe,idrio 15. junija 192.1. št, 2183 pr., /dami- satab; f iuaucd ,j 1 n i, ampak tudi soci-hjalni postulat, da se davčna uprava jltekitamaikannta z Vso energi jo upre, 'Ako Ki te, tendeče v ti smeri jrroti1 pričako-i,vanju tudi v komisijah' im šle oporo, je (Vaša. dolžnost, na katere Izpolnitev podlagata posebno važnost, da se poslužite i pravice'priziva in me takoj obvestite, če |bit.'se to pojavilo vvečjenr stilu, d,a mo-(remi'-gospodu finančnemu ministru, ki rtatiogre po § 281 znk. o oseb. dav. vrhov-liw k vodstvo priredbe, istaviti primerne ; predloge. V zvezi’.* ;teni')pa vnovič’ sva- rita pred Ut ezk riti oni.ta izrabljanjem1 takozvanih' vnanjih. znakov (§ 21.41 c.), temibolji,®eyeda pred slepo vero v nedo-ikazame inivdostikral; u: priori nedokazljive, radi tega Pa tudi čisto nemirno informacije, ki jVarn) dohajajo ne vedno iz ftajholjših virov, pa tudi ne iz najboljših' namenov. Znani so slučaji, da marsikateri podjetnik samo radi tega še vzdržuje izvest op) živi jenski, standard, da si. obrani svoj kredit. Ako pa imate po vestni in objektivni presoji zadostne razloge, da smatrate informacije za resnične, se zanošata na fakit, na gospodarsko, pa tudi politično prevdarnost svojih organov, da bodo pred vsem! v lojalnem! sporazumu s komisijami, ki so.se stvarni In objektivni argumentaciji še vedno n dal e, znali- zadeti pravo din’ pravično mejo. Predpis dohodnine za. leto 1923 utegne vsled i-zpremteii jenih valutnih razmer pri marsikaterem! davčnem zavezancu izdatno prekašati predpis dohodnine za leto 1923, po katerem se je do-stedaj provizorno pobirala dohodnina. Da ne nastanejo pri prisilnem izterjanju dohodnine za leto 1923 neprilike, če bi se taki poviški takoj izterjali, dovoljujem1 riekvar.no olajšavam, ki jih bom-priznal na imdividuelne prošnje, za vse cenzite, katerih predpis no dohodnini se za leto 1923 napram letu 1922 zviša za 25 odstotkov ali več, da izterjajo davčni uradi še neporavnani presežek v dveh-obrokih, in' sicer 15. avgusta in! 15. novembra tl. O tem: maj -se davčni uradi obvestijo brez odloga. Glede obvestitve davkoplačevalcev o predpisu bodo sledila posebna navodila. Prepuščata slednjič provdarku gospoda predstojnika, koliko 'bi' so s priredbo za leto 1923 dalo združiti tudi že priprave za priredbo 1924. Vsekakor želim', da se tudi ta čini' prej izvede, in si pridržujem! primerne ukrepe, ako' bi se obla-stva sama -ne rav.nala,po mojih intenci- Ma oznanila. lastnih izdelkov ra spalne in jedilne sobe najeanejo v zalogi Šercer in dr n g, Maribor, Vetrinjska ulica Stev. 2. l(Xv Dežne ponjave za vozsve in konje, gamaše, nahrbtnike, potne kovžeke in terbice, gonilne jermene v vseh širinah i. t. d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13, Slomškov trg 6. 346 Ug@deti nes Radi razpusta in likvidacije tvrdke I s Novi kostum In klobuk na prodai. Koroščeva ulioa št. 7, I. nadstropje, vrata 5, 829 Šivalni stroj (Randschiff), o-tročji voziček (Bimabnr) 450 D, preproga 160 D, 2 močni postelji z vložki 650 D, žim-nate madrac.e 480 D, pisalne mita 430 D, ogledalo, modna hlače, pregrinjala za postelje na prodaj. Vpraša se ; Retovžki trg št. 8, Ij nadstropje, levo. 820 Okrajni zdravnik dr. Kamllo Morocutti bivši dolgoletni sekundarni zdravnik na vseuče-lišni kliniki, na kirurgični kliniki ter oddelku za žensko bolezni in ginekologijo v Gradcu ordinira redno v St. liju od 9. do 12. ure. 830 3—1 juh. -j j i r. . ,j-j. '»Jpi,;',.-,/' Ugodno kupite iltravate, srajce, klobuke, čelnice. robce, nneravire. nalire. Ipice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini 1. VeselMč § j Maribor,. Gosposka ulica 26 j*= Najlepše novosti = 128 Pristopajte k Jngoslovonsii NainoveJše samoveznice, srajce, nogavice in rokavice, kupite po najnižjih cenah pri 809 tvrdki .• 3__2 S.TOMAZIN Maribor, Grajski trg št. 4. Zelenjadne sadika zgodno zelje, karfiol i. t. d. se dobi vedno pri vrtnarstvu Ivan Jemec, Razlagova ulica 11. 820 3—2 Verdnik & drugevi družba z o. z. A3eitsai?iclmva ceste 51 se vrš! od 16. do 25. aprila v prostorih7 gornje tvrdke razprodaja vsakovrstnega moškega perila, posebno delavskega in modnega perila ter manufakturo ega blaga po lastni ceni in v poljubni množini. HMnaH!BNDBNN'IIBfflaHBN3S3SHUMmHnBISas:aiB£;Kn i ra Meljskem vri»M št. 435 6&UPENA S se je otvopas s današnjim itoercs ¥!MOT©Č | L® pridite, etebife izborno S SsapSJic©- 1 825 MroHHaRRMK®Eaffli£gaEniBi8!Ki;3[SEEB23S8!8iH51KiSE!f3SitSC3?GEra ris 108/2-1 Dražbeni oklic. Teiepatične SEANCE Lea Ma/, čarovna humoristinja Olga GlUck, mednarodna pevka :Walter and Gert, moderni plesni duo PoflaiiSano! Rudolfi P01131^118 virtuoz na citre v D’. S. Morežkovaki: I V Klub-baru Dnevno 22, uri Dnevno V torek dne 22. aprila 1921 ob pol 4. uri vrši-la se bo pri podpisanem sodišču v izbi št. 06 javna dražba 12 zlatnikov različnih držav, par zelo dragocenih zlatih uhanov z briljanti ter raznega drugega nakita, zlatnine, srebrnine in drugih reči. Z izklicevanjem pričelo se bode še le pol ure po gori navedenem, času, med tem se predmeti lahko ogledajo. s.2g Okrajno sodišče v Mariboru, odd. XI., •dne 27. marca 1924. 82«»-, Pr©«Sa se sewo Tozadevne informacije poda odvetniška pisarna dr. A. Mulej, odvetnik, Maribor, Aleksandrova cesta Podpirajte slovenske tvrdke! ir Odpadnik. (Dalje.) vi-'®uw (89) Tojvoifdar ,tii' nifakf čudež, — Je j dejal »l-n , »uprl ^Otaliia.nat (bistre oči. [:Že Bdavnajj -so zapismli učenjaki,pedobon piojav!; jv5 kleteh starih (poslopij, ki so Pbila -dolifro zaiprta -j« »ni vanjo dotekal zralc,.se-tekoiu:-sto'letij zboro-gosti; lahko Icsažhfljijva-tplini. Dovolj jc, če stopiš v tiaktPnJSiior^goirečojplataenico in1 žo na-i«tah« eksplozija; naglo (nastajajoči o-f:genj utegne biti nevaren, čo ne i>ost,o- .[pašisoprezno. \ V:Ba>p3'je;yčelu!-tpalatinslkie kohorto-je jezdil staiifcuri j. An atol i j, Arsinojin častilec. |\i.fifeatolij je motril carja. Julijan se eli-zpreinOnil; jneisec, ki ga je prebil ou idobircmiziraku-jh vtahoriških vajah1, mu dok dobro; v -možatem vojščaku zago-¥5a -obraza 'iru-tal adostn i h, od veselja točihboči ai tožko -spoznal šolskega ijozofai-« -obrazota1, ki! jc porumenel od ičenjai*.zaitrnjenimi-očmi, razkuštrainimi itapofeano brado;, filozofa, čl-. gfeiKfliktnethjie ^^o.-biltr okoime, -a 7vi-sli- po-ftaazaint b črnilom’,. ►- -re*M’ja Julijana, f!ki so se- -mii', tolikanj posmehovali, pou-l^taSi-Pagdavcii v Antiohiji. (?njte: česar-govorif o!;-^tVisege utihjfiiro; le orožje je, nekoliko fe^enkljalo in pod čolni je potihoma Šu- mela veda in svilene zastavo so šele-3 te le v jutranji sapi. -hiujhrabrejši v-ojščaki! — jc govo-rik Julijan gromovito. — Na vaših 0h--licjin vidim toliko poguma in! .možato-ati, daspe morami več mloleti: moram' vas pozdraviti! Pomnite, tovariši: v vaših rokah je d.soda sveta, nam je dano, vzpostaviti nekdanjo veličino rimskega cesarstva. Ojeklenite svoja srca. bodite pripravljeni na vse: nazaj ni več mogoče. Boril sc Hrom ma čelu vaših vrst, pečico in na konju; delili si bomo vse vojno težave in nevarnosti, sa j. sein poslej enak slehernemu izmed vas; niste več vojaki in sužnji, ampak’ moji prijatelji, •moji otroci. — če pa izpremonljiv-a u-soda hoče, 'da padem v boju, tedaj botri srečen, da smem mn reti za Bini, kakor so umrli veliki možje — Seevole, Kurei-ji.-iii vzvišeni potomci Dec j jev. Bodite hrabri, tovariši,-in pomnite; samo močni zmagujejo! Bekši fč»he,-ede jo izdrl meč iz nožnic in pokazal na dal jni konco puščave. 'Vojaki so dvignili ščite in udarivši ž njimi vzkliknili: . . — Živel cesar —zmagovalec! "V o j,no ladije so oralo rečne valove; nad koh-ortam-i so vihrali-rimski orli in boli konj jc nosit carja . .vzhajajočemu solncu naproti, - - • Toda na gladki,-rumeni,'pesek je padla hladna, sinja senca Go.rdijan-ove piramide; kmalu je moral'Julijam' zaviti 7, jutranjega solne,a'v 'dolgo, zloveščo senco samPtne grobnico. 1 i -. ■ V !> Ljudem, ki no poznajo plinov', so takšni pojavi čudež; kakor povsod, tako enanje tudi tu razganja temo prnzno-'eija in daje -človeškemu duhu pravo Prostost. Vso je lepo, ker je naravno in' v-skladu k prirodno voljo. Gribazf^ j0 niirno položil Pisiiio pa mizo; na njegovih finih, samoljubnih ustnah je zaigral samovšečen usmev, — Da, da, kajpak, — je pristavili Julijan bridko — na nek način se je treba tolažiti. Vse je umljivo, vse-jo naravno; »potres v Nikomediji, potres v Carigradu, prerokovanja sibilskih knjig, suša v Aintiohiji, požari v Eimu in poplave v Egiptu. Vse jo naravno, čudno je le, da se je vse zarotilo proti meni, — zemlja in nebo, voda in ogenj; podoba je, da ce ]o sami bogovi! , V palačo je stopil Salustij Sekutfdus ' .Veliki Avgust, e.truški vedeževalci, ki^ si jih vprašal o volji bogov, te prosijo, da &e no prenagliš ini da» ne prestopaš meja že jutri; sveti petelini harus-pijcev se kljub vsem molitvam me dotak nejo hraner venomer sede naježenega perja in niti 'no pogledajo ječmenih zrn. Zloveščo znamenje! • ■ '< ] Julijan je togotno nami-,šil obrvi, Nenadoma pa »so mu oči vzplamtele veselo; nepričakovano se je zasmejal tako silno, da so ga vsi pogledali nemo im-začudeno: ‘ : 'I •— Toko torej! Nočejo jesti? A? Kaj naj počnemo s temi glupimi ptiči? Ali naj jih ubogamo in se vrnemo nazaj v Antiohijo Galilejnem v tolažbo in veselje?! Ves kaj, prijatelj; pojdi k etrih .••Skita vedeževlacemi in jitn povej našo Voljo: naj vržejo te. svete petoline v reko; ko .se, napijejo vode, utegnejo dobiti slast do ječmenih zrn! ( j ■“ MilofrJivii 'Avgust, sem te Ti prav razumel; TKp.iz.prcimeniš povelja, da naj na vse zgodaj prestopimo mejo? ^a’ "Prisegami na iiašo bodočo zhfa-R°, prisegam1 na velikost našega cesni--si' a — ne prestrašijo me več mi kake svete ptice, no Voda in me ogenj, ne zemlja-n! no nebo, ‘da, tudi bogovi ne! Prepoz- iiGl^vpit;-ra no je že. Kocka je padla. -— Prijatelji*] ■ ali je v vesoljni prirodi reč, ki bi bilaj bolj božanoka nego človeška volja? Alij. imajo sibilske knjige kaj močnejšegai nego sta dve besedi: »jaz Kocem! ? Jasneje kot kedaji poprej- čutim skrivnost svoje usodo. .Poprej, so mo znamenja strašila Ip vznemirjala ter mi vezala roke; poslej vem’, da p« morom 'ni- česar izgubiti. Cc mp - zapuste bpgovi, 'tedaj* . . , - - Ni poVedal do konca'; nagloma' je,odsekal staveld in h čudnimi smchljnjeta umolknil. Ko jo spremstvo odšlo, ja stopil pred taajh.ni srebrni, Merklinov kip, da izmoli pred vojnim' oltarjem' o-bičnjno večerno molitev in' zažige ne.koli-ko 7,7'nio kadila; a Še tisti hip ise je o-bniil s prejšnjimi čudnim smehljajem, odšel, legel p®'levjo -kožo, ki mn je rabila namestil postelje. Ko jo utrnil sve-tiljko, je zaspal pokojno irC krepko, kot često zaspe ljudje, preden1 • jih zadeu« vefika nesreča. » , Na vzhodu je, že svitalo1, ko isc je reg vesel. -predramiL V taborišču je bilo slišati trušč prebujenja Ipl bučapjo trobent, % 1 . , ,... J uti jan je, nmo* ^. zaserllal konja Jii krenil k obali Aborja. Zgodnjo aprilsko jutro je bilo' sveža tn skoraj ''br«z vetra. Sanjava sapa je prinašalo, z velike azijske reke valove nočnega hladu. Po- vsem ozemlju, ki g® je poplavil ispomlndanski Eufrat, od zi-dov 'OireoTitrma do rimskega taborišča, de,set stadijev široko, »so krožile vrsto ojinih ladij, žo izza KsorksoviK časov! ini-so Tiosile-euirafialce vode tako »strašnega ladjevja. »j- , , m.