Iz velikih dni boja za naše življenje
V ZALOŽBI BOREC JE IZŠLA KNJIGA MILOŠA RUTARJA O SLOVENSKIH ŠPORTNIKIH MED NOB
Sodelovati in zmagati
Z veseljem lahko ugolavljamo. da bralcem in vi-škim občanom kar vsako leto predstavimo knjižno noviteto. naslalo izpod percsa našega pisatelja — Vičana. To leto nas je prijetno presenetil Miloš Rutar s knjigo »Sodelovati in zmagali». Pred nami je celovit opis športnikov - partizanov in aktivistov. To ni prikaz partizanske lelesne kukure. marveč preplet naprcdnega in zdravega duha, ki je znalo v pravem trenutku zgrabiti za orožje in - zmagati.
Da se je lega obširnega dela lotil prav Miloš Rutar še zdaleč ni naključje. Oče in mati. ki sta po prvi svetovni vojni pribežala iz Primorske v Kočevje, sta ga vseskozi vzgajala v naprednem in pošlcnem duhu. član »sokolskc decc« je postal že pri šcstih letih. Športu je ostal zvesi vseskozi ludi v dijaških letih. V Kranju, kjer so takrat živeli, se je priključil napredni srednješobki organizaciji Jugoslovan, vodili so jo levičarji, glavni organizator je bil Stanko Žagar, mlajši. Lcta 1941, ob pričetku vojnc je kot prostovo-Ijec odScl branit domovino pred bližajočim se okupa-torjem. kasneje se je povezal z dclom v OF ter se kmalu priključil oboroženi vstaji.
Tudi njegovo delo po vojni je ostalo v športnem duhu. Kot strokovnjak za telesno vzgojo v JLA je služboval v Stevilnih mestih.
»Kaj vis jc spodbudik) k zbiranja Uko obširaega gnuiiva in koGko časa je uastajalo?«
»Dvajset let zanesljivo. verjetno pa tudj kakSno lelo več, res pa je, da pomeni zadnjih dvajset let prav čas najbolj intenzivnega dela. Moj namen je bil. da vse omenjene športnike - borce, partizanc in aktivi-ste iztrgam iz pozabe. Odločitev o knjigi je padla pred šestimi leti. Čutil sem moralno obvezo, da lo opravim Prcd nami so bilo že Mariborčani in Kranj-čani, ki so podobne edicije že izdali. Zbrano gradivo zajema celoten slovensti prostor, zavedam pa se, da je polrebno še veliko poglobljenega dela. Prcd nami je torej tematski phkaz, ki bi marsikoga utegnil spodbuditi k podobnemu delu«
»Ko je knjiga naslajala sva se o njej večVraf pogoraijala, taknt ste zelo lepo po>edali, kaj pome-bi za mladega rtoveta bili dober športnik, dosegati vrhunske reznhate ler istočasno ohranjati pravi na-rodno zavcdai Bk. Kako ste vse to Bspdi prikazati v va» kmpff!.
»V OF me je pozval Boris Ručigaj iz Kranja skupaj s Tinčkom Mulejem Oba sta bila še mladinca ter najvidnejša alpska tekmovalca in skakalca v Iliriji. Ručigaj je bil moj vclik idol. Nisem premišljeval o svoji odločilvi, sledil sem Ručigaju in bil prepričan, da je njegova pot pravilna, saj je že leta 1941 postal
sekretar MK ŠKOJ za Kranj. In prav iz omcnjcnih ugotovitev izhajam ves čas v svoji knjigi. Tudi danes sem prepričan, te bi se bilo potrebno postaviti v bran za domovino, bi vsak lik mladega športnika, ki dose-ga vrhunske rezultale potegnil za seboj množico mladine. To so tipični masoviki, katerim tnoramo dati pravo mesto. Poglejte samo primer narodnih herojev. V Sloveniji jih imamo 178, od tega sem nalančneje obdelal 105 tistih, ki so svoj prosti čas obogatili s planinarjcnjem. športom, telovadbo ali izieti v naravo, kasnejc pa bili aktivni udclezenci v NOB. Vsak prikazan lik športnika, ki ga prikazujem. sem razčlenil na tri časovna obdobja. Prikazujem ga kot športnika pred vojno, nadalje njegovo povezavo do prihoda v OF, istočasno pa izpostavim dogodek med NOB, vsc pa glcdano skozi prizmo športnika«
»Vaši aadaljnji uačrti?«
»Svoje delo, za katerega sera se kot eden izmed borcev športnikov čutii moralno obvezanega sem končal. Se vnaprej bom zbiral pripombe in dopolnila h knjigi in v kolikor se bo izkazalo, da so vrzeli Sc zelo velike sem pripravljen z delom pomagati sleher-nemu, ki se bo odločil, da posamezni lik natančneje analizira.«
Miloš Rutar je za seboj, kjerkolije deloval, vedno puščal vidno sled. Njcgove pobude in ideje so prav legendarni Igmanski maiS, Dražgoše ter ostale, ki so povezane v Jugoslovanski spominski smučarski po-kal in od leta 1982 nosijo najvišje ime — Spominski pokal maršala Tita. Bil je odlikovan s šestimi diiav-nimi odlikovanji, prejel je tudi vrslo priznanj in nagrad, sam pa pravi, da mu je najdražja prav Bloud-kova, ki je najvišje priznanje vsakemu športniku.
In še zanimivost ob koncu. Ob predstavitvi knjige se je šele izkazalo, da je avtor motiva na ovojnici, diplome Prve športne prireditve na osvobojenem ozemlju pocf pokroviteljstvom Komande oficirske šole glavnega štaba NOV in POS z dne 20. 8. 1944 in metalca diska priznani akademski slikar in nosilec partizanske spomenice. Ive Šubic iz Škofje Loke.
Iskreno čestitamo avtorju ter mu istočasno toplo stiskamo roko, saj prav te dni praznuje tudi svoj jubilei, 65. rojstni dan. Čestitamo'                   •
Mojca Černe