Cerkvpp« ndeve. Poddružnice mariborske farne cerkve: 1. Cerkev vseh svetnikov v mestu. V 15. stoletji so inieli židovi v Mariboru, ko so še tu naseljeni bili, svoj lasten tempel. Po iztiranju židov iz Maribora sta Bernardin Drukher, vinski barantalec, ino njegova žena Barbara ta židovski tempel leta 1501. nekoliko prenaiediti ino za krščansko božjo službo posvetiti dala. Tudi sta ona kaplanijo ali beneficij pri tej cerkvi ustanovila, ter kaplanu za vžitek dala hišo, dvor ino vrt poleg te cerkve, potem vrt ino malo goričico v mestnem giabnu, dve gorici ua ,,Tbombbofu" ino v Soberski, 1 krcetijo v Studencah, 3 dvoriče v ,,Steueru", 1 kmetijo ino 1 dvorič v Hočab, 1 dvoric poleg ribnika v Gačniku, 2 kmetiji v Hotinji vasi (Ottendorf), 1 kmetijo na Pobrežji ino nekaj polja pod cerkvijo sv. Kungete za Lajtersbergom. Više sta k tej cerkvi sporočila ta večno luč 20 gl. letnib dobodkov iz svoje kopalnice za Dravoj. Za ta vžitek je moral kaplan vsaki teden služiti 5 sv. meš ino vsako leto na dan sv. Jurja duhovnim v farovž dajati yg funt. penezov. Patronstvo, pa tudi vsa pisma zadevajoča to cerkev ino kaplanijo sta ustanovitelja izročila magistratu, ki je pa pozneje od luterških zmot oinamljen baje vsa ta pisma pokončal, cerkev vseh svetnikov loucarjem za hranišče v najem dal ino zapravil cerkvi kopalnico, kaplaniji pa hišo, 2 vrta, gorico ,,Thombbof', kmetijo ino 3 dvoriče v Studencah, kmetijo ino dvoiič v Hočab, dvorič v Gačniku, kmetiji v Hotinji vasi, kmetijo na Pobrežji ino polje pod cerkvijo sv. Kungete. Tako je bila cerkev oskrunjena, kaplanija pa oropana, ko so 15. septembra leta 1659. ta beneficij podelili kurmajstru Jurju Venkoviču. Ta je dal cerkev osnažiti ino zopet posvetiti. Tudi je pozidal na cerkev novi zvouik, je popravil sv. hišo ino začel zopet skrbno obdelovati zemlišča, ki so še kaplaniji bila ostala. Ob času kaplana Jurja Rogleviča, ki je umrl 26. augusta 1701., je imela cerkev razun glavnega altarja vseh svetnikov še 2 stranska altarja, Daime: Matere Božje ino sv. Nikolavža, prižnico in 1 zvon; orgelj ino spovednice pa ni bilo pii tej ccrkvi. Leta 1703. je bil Tobija Scliniutz kapelan te cerkve. — Leta 1707., aprila 4. dan je zadužbiuo ustanovila pri tej cerkvi Maria Eusebia grofinja Galer, rojena baronovka Eibiswald. Leta 1785., januarja 12. dan, poroča mestni župnik Jožef Otič, da je to cerkevvsled cesarskega ukaza eksekriral ino nje ključe grofu Gleispalm, krožnema glavarju v Mariboru, izročil. Deželska gospodska je potem cerkev ino kaplanijska posestva piodala ino skupljeni denar v štirski cerkveni zavod položila. Cerke? pa še sedaj stoji na starem mestnem obzidju za Dravoj na spodni strani mesta. Pred ujenimi vrataini stoji vojšak na straži, da ne bi iz nekdajne cerkve pobegnili njeni sedajni prebivalci — jetniki. (Dalje prib.) Kder je nekdaj stala zibela nase vere, ondi zdaj životari za omiko zgubljeni Turk. V Europi se krščanstvo zatiiuje, a v Ameriki se krepi in naraša od leta do leta. Severna Amerika je pred 84. leti štela 25000Katolioauov.Zdaj jih je 9,600.000. Tedaj je bila edina škofija in le 21 mešnikov. A zdaj štejemo 54 škofij, 4890 mešnikov, 4250 cerkva, 521 samostanov, 1577 visokib in nižjib šol, zraven pa še 112 semiuišč, kder se 848 mladib mož pripravlja na blago delo v vinogradu Gospodovem. — Bog jim daj svoj blagoslov! Od leta 1295. tedaj že blizo 600 let slovi božja pot Marije lauietauske na Laškem. Veliko milijonov ljudi je oudi opravilo svojo pobožnost. In glejte, zdaj, ko se svet liberalne ,,svobode in omike" cedi — zdaj so laški liberalci in frajmaurarji — obiskovanje lauretanske Marije prepovedali in zatrli. Lepa svoboda to, kaj ne? Zveličar sveta injegova nevesta sv. kat. Cerkva sta vendar dve čudoviti prikazni! Vedno sovraženi in vselej ljubljeni. Povsod napadani in po vseb kiajih zagovarjani. Liberalci ju bočejo uničiti, pa so preslabi. Povsod se dvigujejo srčni branitelji: na Fraacoskem, Laškem, Nemškem, pa tudi pri nas na Avstrijskem. Ravno zdaj se pripravlja ves česki narod, naši brati po rodu in jeziku, na relikansko katoliško slovesnost. V krasnem mestu, v ,,zlati Pragi" bodo od 31. augusta do 5. oktobra obhajali sveto leto, 900 letni spomin na začetek prve česke, praške škofije. Letos je ravno 900 let tega, kar je sv. Bolfank prvega škofa praškega posvetil. Slovesnost utegne naj sijajniša biti ua den sv. Vaclava, patrona českega, dne 28. septembra. — Tedaj se bo tudi odprla krasno ponovljena stolna cerkva sv. Vida. Ni dvoma, da bo ova slovesnost veliko pripomogla, da se krščanski duh pii naših bratih Četaib znatno ukrepi.