Posamezna Številka 6 vinarjev. SleV. 59. Izvcn Ljubljane 8 vin. V LMM, v petek, 13. merca (914. Lelo XL1L = Velja po pošti: — Za celo leto naprej . , K 28'— ga en mesto „ , , „ 2-20 ■a Nemčijo oeloletso . „ 29'— it ostalo Inozemstvo . „ 35-— V Ljubljani na domi Za celo leto aaprej . . K 24-— ■a ea meseo „ . . „ 2-— V upravi prejeman mm8m „ 1*70 s Sobotna izdaja: s aa celo leto ....... 7'— aa Nemčijo celoletno , „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat...... 15 ,, za trikrat ......13 „ sa večkrat primeren po past. Poročni oznanila, zalivale.osmrtnice lil: enos.olpna noiitvrsta po 2 J vin. Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. orl pop, Redna letna priloga Vozni re£ ter Uredništvo 1« v Kopitarjevi tUlol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne =3 sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Cpravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št. 1U8. Današnja številka obsega 6 strani Srbija lo ima gora. »Pester Lloydov« članek o ujedinje-nju Srbije in Črne gore je vzbudil med privrženci ujedinjenja obeh držav veliko pozornost in kakor umevno, tudi velik odpor zlasti na srbski strani, kjer se v članku govori, kakor da bi bila naročena intriga, ki naj z razdvajanjem obeh dvorov prepreči jugoslovansko je-dinstvo, kjer in kolikor se da in naj pripravlja pot vazalstvu Črne gore pod okriljem Avstrije. Poglejmo, kaj je na stvari. Grof Vol-tolini piše mnogo v dunajski »Neues W. Tagblatt« in »Pester Lloyd«, torej v liste, ki so več ali manj vladni in tro-zvezni. Umevno je, da mož, ki hoče zaslužiti denar, ne bo pisal v te liste Srbiji v prid, ker ta dva lista nista Slovanom prijazna. Kar piše, to mora zagovarjati sam, ravno tako mora biti odgovoren tudi on sam za namen svojih člankov. Rečemo pa lahko, da je popolnoma odveč pripisovati Voltolinijevim člankom velik političen pomen. Kar se pa tiče ujedinjenja obeh drŽav samega ob sebi, mora biti vsakemu Slovanu, posebej pa še Jugoslovanu, milo in drago, videti jugoslovanski ži-velj močan, krepak, na kulturno visoki stopinji in politično vpliven. In če se hočejo Srbi in Črnogorci zediniti, je to popolnoma njihova stvar. Gre le za to, kaj danes za možnost ujedinjenja govori, kakšne pa so na drugi strani težave in ovire. Rečemo: danes in v zdaj obstoječih razmerah, zakaj kako se bo stvar razvila, recimo, čez deset let, ne vemo. V tako važnih rečeh se ne delajo skoki, ampak je treba gotove evolucije in razvoja, predno je možno ustvariti ugodne predpogoje za nameravana, z razumom za pravilna in koristna spo-«nana dejstva. V prilog jedinstvu obeh držav govori pred vsem enotnost vere in jezika. Srbi in Črnogorci so isti narod in imajo isto kulturo. To je prav važen moment, a ne edin; ta moment velja, bolj za kulturno kakor pa za politično edinstvo. Edinstvo pravimo, ne zvezo, ker zveza že itak obstoji. Drugi moment obsega gospodarski razvoj obeh držav. To je bolj kočljiva stvar. Črna gora je siromašna dežela in skalnati njeni bregovi komaj redijo maloštevilno prebivalstvo. Mali del rodovitnega polja pa, katerega je Črna gora izvojevala, bo komaj zadoščal domačim potrebam. Tu hoče priskočiti Črni gori na pomoč Srbija, ki s ponosom kaže na svoje naravno bogastvo, obljublja Črni gori železniško zvezo in velike koristi od tranzitne trgovine. Glede tega pa stoje danes stvari tako, da jo Srbija, ki jo je založila Francija, zelo zadolžena. Ne smemo pozabiti, da so Francozje dobri računarji, ki bodo hoteli imeti za svoj denar tudi poštene obresti, katere bo plačal edino-le srbski kmet. Kmečkega prebivalstva je v Srbiji nad 85 odstotkov in na njegovih ramah bo slonela cela teža državnih proračunov v bližnji prihodnjosti. Tembolj, če se izvedejo potrebne velike investicije in agrarna reforma v Novi Srbiji. Predno se bo Srbija gospodarsko tako dvignila, da bo mogla brez ovir vse žrtve pretrpeti, katere ji nalaga političen položai. bodo pretekla še desetletja. Zato je obetana gospodarska pomoč za Črno goro gotovo moment, katerega se da izrabljati ujedinjenju v prilog ali pa tudi ne; za moment gotovo ne. Ostane še železniška zveza in tranzit. Da se Srbija po levje bori za prost dostop do Adrije, je znano; če bo pa železniška zveza z Adrijo donašala Srbiji velike gospodarske koristi, ali vsaj tolike, da se bo draga železnica izplačevala, ni čisto gotovo. Nova Srbija teži proti Solunu; tudi tok Vardarja kaže po* v Solun, kamor se bo gotovo več ali manj nagnila tudi trgovina iz Stare Srbije. Za Adrijo pride v poštev večinoma le trgovina z Italijo, o kateri je pa dvomljivo, če bo tako velika, da bo izplačevala drago obrestovanje železnice. A zato se pri jadranski železnici tudi ne gre; gre se v jirvi vrsti za njen političen in strategičen pomen, katerega bo pa treba vrlo drago plačati. Ali bodo srbske države taka bremena v dogled-nem času zmoglo? In če si jih nalože, kaj bodo posledico? Ali ne bo trpel tudi političen ugled obeh bratskih držav, čc bosta ekonomsko slabotni? Srbija je res bogata dežela, a da se bogastvo dvigne, za to je treba kapitala in potrebni kapital je večinoma tuj. Tu zeva globoka rana na jugoslovanskem telesu! Tretji moment: politično ravnotežje. Današnja balkanska politika sloni na bukareškem miru, čegar glavni princip se glasi, da no sme nobena balkanska država postati premočna. Ali ni ve-rojetno, oziroma prav lahko mogoče, da bi se vsled pojačenja Srbije srbsko-bol-garsko nasprotstvo še prav izdatno poostrilo? To bi bil pa nov vir večnemu nemiru na Balkanu, ker bi se gotovo tudi Rumunija in Grška prav močno zanimale za to, da Srbija ne dobi nobene jircmoči. Boj za hegemonijo — to je stožci-, okrog katerega se vrti dober del cele balkansko politike. Pozabiti pa seveda no smemo o tej priliki tudi evropskih sil, ki še vedno kalijo že itak dovolj kalno balkansko vodo. Dinastično vprašanje bi se še kako dalo urediti, saj ima Nemčija kup dinastij in je vendar zedinjena, toda kdor pozna psihologijo Balkana, tla bi inte-resiranim diplomatom na Cetinju, vajenim delati bolj dvorsko kakor ljudsko politiko, ne bilo morebiti pretežko v slučaju potrebe zopet zanetiti nesoglasje med obema srbskima dinastijama. Srbsko-črnogorsko edinstvo ima torej ne samo dovolj momentov v svoj prilog, ampak tudi dovolj točk, ki edinstvo ovirajo. Treba je torej, da to vprašanje politično in ekonomično bolj dozori. In to se gotovo tudi med merodajnimi politiki tako v Srbiji kakor v Črni gori uva-žuje. Pozor pršil gospodom Hi Son Glaliaao! Lahi hočejo spraviti kolikor mogoče hitro na dnevni rod v parlamentu svojo fakulteto. Razumljivo; te pravice, da se potegujejo za svoje narodne interese, jim tudi nihče ne bo odrekal. Važna okolnost pa, katero mi ne smemo in ne moremo prezreti, je vprašanje, kako in po katerih potih hočejo Lahi svoj smoter doseči. Da Slovenci in Hrvati ne morejo kar meni nič tebi nič pripustiti ustanovitve laške fakultete v Trstu, o tem je škoda izgubljati vsake besede. Lahi to tudi dobro vedo in ker so uvideli, da rednim potom njihova stvar ne pride v pravi tir, zato poskušajo doseči svoj namen bolj od strani, s pomočjo blaženega njihovega kraljestva. V Crispijevih memoarjih beremo, kako je znal ta zviti lisjak preko Bero-lina (!) izposlovati mnoge ugodnosti za laško šolstvo v Istri. Naravno: Vsaka okrepitev slovanskega življa v našem Primorju so da pač lahko neukim in slabo informiranim ljudem naslikati v najgrjih panslavističnih barvah in potem gre vse, ker Nemcu je vse pansla-vizem, kar sploh po kakem slovanskem pokretu diši, čeprav je treba delati med različnimi strujami slovanskega gibanja jirav čvrste razločke. Crispijevo me- tode se hočejo Lahi posluževati tudi sedaj, če ne preko Berolina, pa naravnost preko Dunaja. Lahi verujejo trdno, in to že namigavajo v svojih iredentistič-nih glasilih, da bo laški zunanji minister o priliki svojega sestanka z grofom Berchtoldom zinil kakšno v prilog avstrijskim Lahom! Tej laški domišljavosti pa se mora upreti vse, kar sploh avstrijsko misli in čuti. Avstrija ni nobena Kalabrija. in laška vlada naj lovi raje svoje bandlto kakor da se vtika v naše zadeve. Mi no vemo sicer, ali so bo avstrijski vnanji minister hotel eventualnim laškim zahtevam udati ali ne; vemo pa to, da naša monarhija no jdačuje svojih ministrov zato, da bi bili na uslugo v popolnoma internih zadevah tujim željam, ampak zato, da varujejo ugled lastne zemljo! Kaj bi neki rekel laški minister, če bi ga grof Berclitold opomnil, da bi bilo prav tudi beneškim Slovencem dati nekaj ljudskih in eno srednjo šolo? Ali bi debelo gledal! In čc bi se že naša vlada laškemu vtikanju ne postavila po robu, ampak bi pristala na kakšno dogovore, potem se je treba vedno še vprašati: za kakšno ceno pa? Kaj pa imamo mi od Lahov? Prav čisto nič! V mali knjižici, v kateri opisuje francoski publicist Jules Ilan-sen delovanje bivšega ruskega poslanika. v Parizu, barona Mohrenheima, beremo, da avstrijsko-laško pogodbo v Italiji tako zvesto čuvajo, da komaj kralj sam ve, kaj stoji v njej. Praksa sama izza zadnje krize pa tudi kaže, da je laško prijateljstvo za monarhijo samo centna utež na nogah in težka veriga, ki ovira vsak razvoj Avstrije, namesto da bi ga pospeševala. Sicer je rekel Giolitti nedavno, da se laška politika opira na ljudsko mišljenje, s čimur jo hotel povedati, da je laško ljudstvo za Avstrijo (!!) in za trozvezo — a mi poznamo laško lojalnost in poznamo mišljenje Lahov. In za tako dvomljivo ceno naj bi se poniževala avstrijska vlada pred laško in pokorno sprejemala njene ukaze? Če imajo avstrijski državniki le še trohico časti in ponosa v sebi, morajo vsako laško vtikanje v naše čisto notranje zadevo odločno odkloniti. Naša državno-zborska delegacija pa naj že prej vse potrebno ukrene, predno se bosta gospoda ministra sestala, da ne bomo postavljeni kar čez noč pred slavnoznani plot diplomatskega »fait - accompli«-ja, ki naj zasigura par tisoč Lahom to, kar država milijonom Rusinov v Galiciji, milijonom Čehov na Moravskem in mi-lijonom Jugoslovanov no da! LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L 6 n a r d. (Dalje.) »To ni bilo po moji krivdi, sam je pritekel v graščino.« »Kako naj bi pa vjel in zvezal pun-tarje, saj vendar samo s pomočjo graščine.« »To ni moja dolžnost.« »Nu, dobro, bomo videli, madame .. zdaj pa naj pridejo vsi, ki so videli stražnika v izbi . . . tudi vaša hči, madame, zaslišati moram vse.« »Dobro, gospod načelnik, toda. ponavljam še enkrat, da sem nedolžna.« »Bomo videli.« Gospa je šla poklicat služabnike, sporočila je Bronji in velela pripraviti jedi in pijače, da bi pomirila strogost načelnika deželne straže. Ko je zaslišal vse služabnike, ogledal kad, okna, je zapovedal služkinji, naj Bronja pride v kabinet. Na mesto nje je prišla Zvclevičeva In vprašala uljudno: »Kakšen izid preiskave? . . . Menda so vsi potrdili moje besedo?« »Vidim, madame, da ste dobro naučili vaše služabnike, kako naj izpove-do; toda vseeno, madame, ostane vaša krivda, da niste dali j^omoči napadenim stražnikom, dasiravno sami priznate, da ste slišali kričanje in strele, s tem ste sokrivi zločina napada . . Dalje, ko jo stražnik Prosjakov nalašč zvabil za sabo kmete, da bi jih vjel, so bila vrata dvorišča zaklenjena, psi izpuščeni in vsi so se nalašč delali, da spe . . . Slednjič sto vi, madame, šele prisiljeni od grožnjo sprejeli premrzlega in ogrizenega stražnika k sebi.« »Gosjtod načelnik so menda šali,« se je silila h komaj vidnemu nasmehu, »saj sem vendar jaz sama iz proste volje odprla, vrata in ga sprejela. Brez moje pomoči bi se bil tresel na mrazu clo jutra, dokler bi se ljudje ne zbudili.« »To jo vaše mnenje, madame, mojo j>a drugačno,« in sklonil je glavo. »Zdaj pa potrebujem k zapisniku še vašo hčerko, madame.« »Dobro, gospod načelnik,« je rekla z užaljenim glasom, »zoper sodbo vašo so bom pritožila na gospoda guberna-torja, ker gospod načelnik bolj veruje, stražniku, kakor pa meni in pričam.« »Pritožite se, madame, to jc vaša volja . . . kaj pa vaša hči?« »Pride takoj. Morda bi gospod nn* čelnik dovolil kaj prigrizniti? Prosim v obednico.« »Rade volje, madame,« se je nasmehnil prijazno, »pri mizi bom izprašal vašo hčer.« Na mizi je bilo pokrito samo za dva, a Zvclevičeva, ko jc opazila njegovo začudenje: »Hči no je ob tej uri.« »Vaša hči, madame, lahko je, kadar hoče, toda ona mi je potrebna k zapisniku.« »Prosim, naj gospod sode; hči pride takoj.« Ko se je gost usedel, ga jo gospa povabila, naj prigrizne in izpije, sama je pa odšla. Vrnila so je z mračno Bronjo, ki je pogledala ponosno na Kruglakova in hladno sprejela njegov pozdrav. Ivruglakov ni mogel od nje obrniti oči, tako mu jo bila všeč Bronja, njene oči, usta, lasje, cela. postava, in gledaje jo, je rekel z vzdihom: »Žal mi jc, da sem spoznal gospodično v tako žalostnih okoliščinah.« »Za nas niso žalostne,« je odvrnila, »mi smo navajeni, da gospodje prihajate samo z raznimi zahtevami . . . na preiskavah . . .« »No, jaz nisem tak . . . rad bivam v družbi in gospodična bo videla, da bom prihajal brez vsake preiskave/: »Mama mi je rekla, da me hoče gospod zaslišati. Za kaj se gre?« »Nu, imamo čas,« se je nasmehnil, »žalostno je, da je mama zakrivila.« »Pa jc res zelo zakrivila, ker je rešila smrti ali bolezni stražnika, pa sem svarila mamo, naj tega ne stori.« »Bronja!« jc za šepetala mati z očitanjem. »Gospodična je odsvetovala?« jc vprašal. »Da. Najbolje je, da se človek ne meša v take stvari in . . . izognila bi se bila preiskavi.« »Morda ima gospodična prav . . « toda jaz bi bil izgubil . . . ne bil bi spoznal gospodične . . . Vidite, madame, neprijetno mi jc, da ste zakrivili,« je vzdihnil, »nu, morda se kako pojasni,« pogledal jc na Bronjo, »ker vi, madame, imate v hčeri izvrstnega zagovornika.« »Verujte mi, da sem nedolžna pri celi zadevi,« je zagotavljala Zvelcvi-čeva. »Nu, rad bi verjel . . . toda šelo-govo sem kaznoval, ker ni odprla stražnikom, torej čaka tudi vas, madame, kazen, kajti kje bi bila sicer pravičnost?« »Kako,« io zaklicala Bronja vsa rdeča razburjenja, »gospod jc kaznoval Še-logovo, ker ui pustila v hišo pijanih stražnikov?« Telefon no Gorenjskem. Telefon je v današnjem prometnem življenju tako za daljni kakor za lokalni promet občilo odlične važnosti. Dežela Kranjska je doslej glede telefonskih naprav jako na slabem. Razun mesta Ljubljane ni nobeden naših krajev deležen ugodnosti interurbanega telefonskega prometa. Tudi Gorenjska stran nima telefona. O gospodarski vrednosti telefonske naprave govoriti je pač odveč, saj so ugodnosti telefonskega občila zlasti za kupčijsko poslovanje 110-torične. Telefon je dandanes naravnost nepogrešna naprava, zlasti v takih krajih, ki so kakor naša Gorenjska ustvarjeni za letovišča in izletišča, za tujski promet in turistiko. Obstoječe žalostne razmere je pač nujno potrebno izboljšati. Zastaviti bo vse sile, da pride tudi na Gorenjskem do izgraditve telefonskega omrežja. Živa je potreba telefonske naprave na Gorenjskem. Priznava jo tudi poštna uprava sama. Ob graditvi novih telefonskih črt so podane največje težave v tem, da država zahteva za graditev novih telefonskih mrež od strani interesentov 30% prispevek k gradbenim stroškom. Zagotovitev gradbenih prispevkov je pa ob-solutno potrebna, sicer je vsako prizadevanje za telefonske naprave brezuspešno. Ako hočemo dobiti na Gorenjskem telefonsko napravo, je neogibno potrebno, da pokažejo lokalni intere-sentje, kakor so občine, denarni in gospodarski zavodi, ter posamezni kup-čijski in privatni interesentje primerno požrtvovalnost. Marsikomu se zdi upravičeno čudno, da se od interesentov zahteva prispevke k gradbenim stroškom za telefonske naprave, ki so last države in državi donašajo dohodke. Ali obstoječi postavni predpisi za graditev novih telefonskih prog so taki, da je interesentom plačati za napravo novih telefonskih zvez 30% gradbenih stroškov. Plačilo gradbenih prispevkov, ki se zahtevajo od interesentov, je torej faktor, s katerim treba tudi pri nas absolutno računati. Dokler niso zbrani prispevki, ni računati s tem, da bi prišlo do uresničenja novega telefonskega projekta. Država je itak s krediti za telefonske naprave na tesnem in se ob prošnjah za graditve novih telefonskih omrežij takoj oprime izgovora, da interesentje niso izpolnilili stavljenih zahtev. V Avstriji čaka veliko število novih telefonskih projektov na izgraditev, pri katerih so interesentje že vse storili, kar je država zahtevala na, gradbenih prispevkih. Če hočemo torej, da pri nas odpravimo žalostno prometno zaostalost v telefonskih napravah, se ne bo ogniti plačilu gradbenih prispevkov. Prizadevanje pridobiti Gorenjski telefonsko interurbanno omrežje sega daleč nazaj. Navzlic intenzivnemu mno-^ostranskemu prizadevanju ni bilo doslej mogoče, zadovoljivo rešiti telefonsko vprašanje. Glavna težkoča, na katero je namerjala akcija, je obstajala v tem, da ni bilo mogoče zagotoviti v krogu interesentov potrebnih gradbenih prispevkov. Pred leti je trgovska in obrtniška zbornica po trdem naporu zmogla doseči 10% prispevke k stroškom za napravo telefonske črte med najvažnejšimi gorenjskimi kraji, ali trgovinsko ministrstvo je izgraditev telefonske proge pod takimi pogoji odklonilo ter vztrajalo pri zahtevi 30% pri- »Če so bili pijani, ne vem, toda prišli so s poveljem, in pokorščina mora biti.« »K meni ni prišel nikdo s poveljem,« se je vtaknila vmes mati, da ne bi pustila do besede hčere, kateri je z očmi dajala znamenje, naj molči. »To je opravičenje,« se je nasmehnil milostno, »toda še vedno ste vi krivi, madame.« »Kaj naj povem?« je zaklicala Bro-nja naglo, ker je hotela kar najhitreje zapustiti sobo. »No, saj sc ne mudi. Ali ni vaš sorodnik, madame, Filip Sergjejevič Zve-levič, poročnik poltavskega polka in moj prijatelj?« »Ne, gospod načelnik.« »Škoda, kajti on je slavni malčik; toda tudi vi, madame, in vaša hči ste prijazni, uljudni, izobraženi . . . dovolite, madame, da pridem včasih k vam, ker pri nas v mestu je dolgočasno, a jaz sem še neoženjen.« »Prosim, gospoda,« jc odvrnila hladno, »samo da jaz često boleham in radi tega nikamor ne zahajam in nikogar ne sprejmem . . . Ali je gospod načelnik služil poprej pri vojakih?« »Tako je,« in vzpodbujen od spominov svojih dobrih, veseljaških časov, je pripovedoval molčečim ženskam o zabavah, plesih, dogodkih s tovariši in predstojniki. (Dalje.) spevkov. Medtem so bilo oglašene nove želje. Podražili pa so se tudi napravili stroški. Trgovska in obrtniška zbornica se je spričo tega obrnila do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva ter prosila, da izdela nov projekt za telefonsko omrežje po Gorenjskem. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je tej prošnji ustreglo ter izdelalo nov načrt. Nova projektirana interurbanna telefonska proga bi šla iz Ljubljane čez št. Vid, Medvode, Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Žirovnico, Jesenice, Mojstrano, Kranjsko Goro do Bele Peči. Hkratu bi se gradile proge Kranj—Tržič in Radovljica — Lesce — Bled — Bohinjska Bistrica. V navedenih krajih bi se napravile javne govorilnice na poštnih uradih. Če bi se v posameznih krajih zglasilo dovolj veliko število interesentov za naročniške postaje, bi se v takih krajih napravilo tudi "lokalno telefonsko omrežje, kakor je na primer v Ljubljani. Lokalno telefonsko omrežje omogoča telefonske pogovore tudi v kraju samem. Lokalno telef. omrežje bi bilo zlasti za Bled gotovo jako na mestu. Gradbeni stroški za celotno telefonsko omrežje znašajo glasom projekta okroglo 201.500 K. Tridesetodstoini prispevki interesentov znašajo torej okrog 60.500 K za celo, gori opisano omrežje. Na prošnjo trgovske in obrtniške zbornice je c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo sestavilo proračun za gorenjsko telefonsko omrežje na ta način, da so razvidni stroški za posamezne dele celotne telefonske proge. Ako bi v vseh krajih, katere bi prepreglo predmetno telefonsko omrežje, ne bilo mogoče dobiti na strani interesentov potrebnih prispevkov, je tako mogoče začetkoma eventuelno doseči saj delno izgraditev gorenjskega telef. omrežja. Pričakovati jc, da s to eventuelnostjo ne bo računati, saj je telefonsko vprašanje za Gorenjsko stran naše dežele tako velike gospodarske važnosti, da se je pač nadejati v vseh krajih odziva, ki bo omogočil izvršiti projekt v celoti. Tak je tedaj projekt za napravo telefonskega omrežja po Gorenjskem. Prevažno prometno vprašanje je in zasluži moralno in materialno podporo vseh faktorjev v deželi, katerim je pri srcu gospodarska povzdiga najbolj razvitega dela naše dežele. Na Gorenjskem je dokaj industrije. Čvrsto je razvita na Gorenjskem obrtnost. Živahna je v teh krajih trgovina. Vrhu tega je nih lepotah kakor ustvarjena za tujski promet, za letovišča in za turistiko. Osobito za razvoj tujskega prometa na Gorenjskem jc telefonsko občilo živo potrebno. Električno razsvetljavo in telefon letoviščarji najtežje pogrešajo. Uresničenje telefonskega projekta bi v mogočni meri zaslonilo industrijo in kupčijo na Gorenjskem ter brezdvomno jako ugodno učinkovalo na razvoj in povzdigo tujskega in turistovskega prometa. V takih razmerah je pač v občnem interesu nujno želeti, da se lokalni interesentje na Gorenjskem pokažejo uvidevne in požrtvovalne ter po svojih najboljših močeh prispevajo k stroškom za zgraditev telefonske mreže na Gorenjskem. Težavno in zamudno akcijo, ki ima namen zbrati potrebne prispevke pri lokalnih interesentih na Gorenjskem, je prevzela trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, ker jc uspeh take akcije le tedaj mogoč, če vodi to zbiralno delo eno mesto. Državni zbor. ' Začetkom včerajšnje seje poslani-ške zbornice je govoril brambni minister o znani nesreči na Ortlerju. Nasproti časopisju je izjavil, da jo jc povzročila elementarna sila in ne neprevidnost, ker so bili tako poveljnik, pride-ljeni častniki in vojaki smukači prav dobro izurjeni in kos tudi turam v visokem gorovju. Hvali zvestobo ponesrečencev in požrtvovalno tovarištvo in junaštvo poročnika Gaidosa, ki jc ostal živ ter štiri vojake, ki so več ur kljubovali nevarnosti, da rešijo po plazu zasute tovariše. Ob 12. opoldne so prekinili sejo, da zborujejo seniorji. O tej seji smo že včeraj poročali. Položaja ni razjasnila. Ob 2. se je seja nadaljevala. Češki agrarci obstruirajo. Češkemu agrar-cu Bukvaju vzame podpredsednik Ju-kel besedo. Češki radikalec izjavi, da bo njegova stranka obstruirala, dokler se ne urede razmer na Češkem. Tudi Exnerju vzame Jukel besedo. Podkupovanje dr. Svihe. Češki soc. demokrat Soukup: Sodnik, ki deli v cesarjevem imenu pravico, je opravljal najsramolnejše posle za denar, ki je bil iz državnih blagajen ukraden. Vpraša predsednika, čc tako poslovanje obsoja in zaničuje. Dr. Sylvester: Svihova krivda še lli dokazana; če sc dokaže, se strinja predsednik s Soukupom. Češki radikalec Stribrny zakličo socialnim demokratom: Ne gre, da bi bili vsi za enega odgovorili! Iro: Mirno, Svihova stranka! Vi ste naročena obstrukcija! Heilinger: Od vlade naročeno obstrukcijo delate, da se zaključi parlament! Sprejme se Grossov predlog s 181 proti 147 glasovom, da obravnavaj zbornica v prihodnji seji kot prvo točko brambno preosnovo. Za Grossov predlog so glasovali Slovenci, kršč. socialci, nemška narodna zveza in Poljaki. Malo upanja je, da bi zbornica delovala, dasi so se včeraj Nemci s češkimi agrarci pogajali. PAVEL MUDRON UMRL. V tešinski bolnici je umrl, kakor smo včeraj kratko poročali, v ponedeljek, dne 9. t. m., dr. Pavel Mudron, glava slovaških evangelcev. Rojen je bil leta 1835. v Čabraskem Vrbovku v kont-ski stolici, gimnazijske študije je izvršil na katoliški gimnaziji v Požunu, pravo pa na Dunaju. Nad polstoletja jc bival v Turčanskem Sv. Martinu, kjer je imel svojo odvetniško pisarno. Večkrat je kandidiral v ogrski državni zbor, a izvoljen ni bil, dasi je dobival več glasov nego madžarski protikandidat, Igral je odlično vlogo v domači lu-teranski cerkvi proti mažarizaciji v službi božji. Rajni je bil brat (eden obeh dvojčkov) precl 29 leti umrlega Mihaela Mudrona, slovaškega prvoboritelja in odvetnika v Požunu. FODKUPOVANJE V ČEŠKEM SVOBODOMISELNEM TABORU. Praško časopisje poroča, da jc dr. Sviha predvsem za državno policijo nadzoroval -občevanje čeških politikov z inozemstvom, predvsem pa Klofača, ki je večkrat potoval v balkanske pre-stolice. Nadzoroval jc, s katerimi osebami na Balkanu in v Rusiji Klolač dopisuje. Poročal je državni policiji tudi o občevanju drugih čeških politikov s politiki na Balkanu. Klofač, ki sedaj nekoliko boleha, je izjavil, da je že eno leto prepričan, da se je v njegovi bližini moral nahajati kak policijski ogleduh. Bil je zato zelo rezerviran in ni niti svojim najboljšim prijateljem več zaupal. Ni pa mislil, da je dr. Sviha ogleduh, ker se je nasproti njemu vedno korektno obnašal. Potrjuje se, da sta se minulo soboto sestala in več časa konferirala dr. Sviha in načelnik državne policije dr. Klima. Sestanek je aranžirala dr. Svihova žena, ki je sploh med dr. Sviho in dr. Klimo posredovala. Dr. Sviha je bival do 11. t. m. pri svojih sorodnikih v Ogleju. Pisal je v Prago, da ko zopet ozdravi, se prične braniti in pojasni, zakaj da je tako postopal in da izdeluje obširno pismeno obrambo. Kljub temu sodijo, da se ne vrne več na Češko. ZASEDANJE DELEGACIJ. »Slowo. Polskie« poroča, da je grof Sttirgkh obvestil predsedstvo Poljskega kola, da delegacije ne bodo zborovale v drugi polovici aprila, marveč pozneje. ZAROKA GRŠKEGA PRESTOLONA-SLEDNIKA Z RUMUNSKO PRINCEZO ELIZABETO. Grški kralj Konstantin in grški prestolonaslednik Jurij se pripeljeta dne 10. junija v Bukarešt, kjer se grški prestolonaslednik zaroči s princezo Elizabeto. VAŽNI IZJAVI RUSKIH DRŽAV-NIKOV. »Az Est« objavlja interviev svojega v Peterburg poslanega dopisnika Ador-jana z ruskim zunanjim ministrom Sa-zonovoni. Med drugim je izjavil ruski zunanji minister: Naše občevanje z Avstro - Ogrsko je izvrstno in vlada na obeh straneh največja korektnost. Nismo mi zagrešili, če se časopisje v Nemčiji in v Avstriji nckqliko razburja. Vem, da, ko se je pisalo, da odstopim, se je to razlagalo tako, da je poražena miroljubna politika in da jc za-gospodarila odločna vojna tendenca, a to naziratije je bilo napačno. Lani so bili pač kritični trenutki, ko jc obstojala napevost med obema državama, a napetost je zdaj izginila. Zaradi Balkana jc absolutno konflikt izključen. — Glede na vedno večje oboroževanje je Sazonov rekel, da je prva Nemčija povišala oboroževanje, kar je vplivalo na Francijo in Avstro-Ogrsko, vsled česar Rusija ni smela zaostati. Ropot časopisja sc ne sme tragično presojali. Vojske nočemo. Če povečavamo armado, hočemo izsiliti zagotovljen mir. — »Temps« pa objavlja interviev z ruskim vojnim ministrom Suhomlino-vom, ki je izjavil, da se efektivna sila ruske armade zviša za eno tretjino. Ruska armada je zdaj popolnoma pripravljena ne samo, da se brani, marveč da tudi lahko napade. Dozdaj je bil naš vojni načrt defenziven in se je oziral na naše utrdbe ob zahodni meji. Zdaj smo opustili to taktiko in sprejeli načelo napadovalnega vojskovanja in smo svoje operacije preložili več kot tisoč vrsL^d prvotne črte proti zahodu. Naš^armada je pripravljena za vojsko, a preveva jo želja, da se ohrani mir. (Koliko je na teh intervievih resnice, se seveda ne ve. »Az Est« je precej nezanesljiv list; francosko časopisje pa jako zadovoljno navaja Suhomlinov intervieve, dasi listi tudi pišejo, da hoče Suhomlinov ogladiti pot ruskemu finančnemu ministru za njegove nove zahteve.) RUSIJA SE OBOROŽUJE, A JE MIROLJUBNA. Odsek dume je dne 11. t. m. dovolili velike vsote za izpopolnitev armade. Samo za mornarico »se je na novo dovolilo 77 milijonov rubljev. V odseku je bilo navzočih nad 30 generalov. — »Rusko Slovo« prinaša izjavo visokega vojaškega dostojanstvenika, da je Rusija na vse pripravljena. — V zadnjih dneh so zaprli mnogo železničarjev, bržčas socialistov. — Poudarja se odločno, cla je Rusija miroljubna, oboroževanja pa je kriva Nemčija. REORGANIZACIJA SRBSKE ARMADE. Srbska vojna uprava pripravlja dalekosežno preosnove v armadi, ki bo štela, kolikor se da soditi, 600—650 tisoč mož. Država se porazdeli v 12 divizij, od katerih odpade 5 na nove kraje. V slučaju vojne se bo pa formiralo 30 divizij, in sicer po 12 prvega in drugega poziva, in 6 tretjega poziva. Ustanove se 3 do 4 armadna nadzorstva. Generalski čin bo v bodoče razdeljen v tri razrede: generalni major, generalni poročnik iii vojvoda. Kakor znano, je začasa vojne kot prvi dobil vojvodski naslov general Putnik. RUSKA VOJNA MORNARICA L. 1914. Glasomm uradnega poročila mor-narične uprave v Peterburgu, je 1. jan. letos rusko vojno brodovje štelo naslednje ladje: 19 oklopnic. redovnih ladij, 7 oklopnih križaric, 15 lahkih kri-žaric, 116 visokomorskih torpednih čolnov, 49 torpednih čolnov, 1 ladja za polaganje min, 12 torpednih lovcev, 45 podmorskih čolnov, 13 visokomorskih topniških čolnov, 18 rečnih topniških čolnov, 39 transportnih ladij, 27 pomožnih ladij, 8 vojnih jaht, 7 šolskih ladij in 58 pristaniških ladij; skupaj tedaj 444 ladij. Od teh spada 66 ladij k redovnemu brodovju, 211 k brodovju za mine, 142 k transportnemu brodovju in 8 jaht. Po tonski vsebini obsega celokupno brodovje 1,010.619 ton in poseduje 3,391.017 konjskih moči. Od tega odpade na baltiško brodovje 673.851 ton, na črnomorsko 262.921 ton, na sibirsko in amursko 70.213 ton in na kaspiško brodovje 36.434 ton. Z objavo teh podatkov je ruska mornarična uprava na kratek način zavrnila ostre kritike v ruskem časopisju, ki so letele nanjo od rusko - japonske vojne sem, toda mornariški minister Grigorovič je moral kljub temu iti. Dnevne novice. -j- Zmaga S. L. S. pri včerajšnji de« želnozborski dopolnilni volitvi na No-tranjskemm. Vseh veljavnih glasov je bilo oddanih 5933. Od veljavno oddanih glasov jc dobil izvoljeni poslanec Jožef Gostinčar 3505, njegov liberalni protikandidat. Ivan Urbančič, posestnik v Trnovem, pa 2455. Razcepljenih glasov je bilo 23, neveljavnih pa 239. Kandidat S. L. S. Jožef Gostinčar je bil izvoljen z večino 1050 glasov. — Pri lanskih de-želnozborskih volitvah je dobil kandidat S. L. S. dr. Žitnik 3734 glasov. Tedaj so liberalci postavili dva lokalna protikandidata Urbančiča in Majdiča. Urbančič je lani dobil 1398 glasov, Maj-dič 823 glasov; skupaj sta dobila 2221 glasov. Dr. Žitnik je zmagal z večino 1513 glasov. Večina, ki jo je dobil včeraj Gostinčar, je častna za S. L. S. in priča o njeni trdni organizaciji. Ljubljanski liberalci se bahajo s »sijajno zmago«, ako v Ljubljani spravijo z nemško in socialnodemokraško močjo skupaj 400 glasov večine — kar ima S. L. S. večin na deželi, pa so njene lastne in nepremagljive. Liberalci opravljajo brezupno delo, ako zapravljajo čas in zdravje s tem, da bi premagali S. L. S. + Z notranjskih volišč. Košana'. Gostinčar 136 (leta 1913 Žitnik 142), Urbančič 78 (lani Urbančič 51). — Trnovo: Gostinčar 250 (leta 1913 Žitnik 268), Urbančič 175 (lani Urbančič 162). — Ja blanica: Goslinčar 175 (lefa 1913 Žitnik 170), Urbančič 64 (lani Urbančič 82). — II. Bistrica; Goslinčar 11 (leta 1913 Žitnik 16), Urbančič 91 (lani Urbančič 71). — Prem: Gostinčar 109 (leta 1913 Žit- nik 110), Urbančič 81 (lani Urbančič 87) — Dol. Logatec: Gostinčar 110 (leta 1913 Žitnik 105), Urbančič 88 (lani Majdič 91). — Hotederšica: Gostinčar 53 leta 1913 Žitnik 54), Urbančič 39 (lani Majdič 42). — Knežak: Gostinčar 234 (leta 1913 Žitnik 238), Urbančič 165 (Jani Urbančič 165). — Bukovje: Gostmcar 33 (leta 1913 Žitnik 38), Urbančič 38 (lani Urbančič 33). — Postojna: Gostinčar 92 (leta 1913 Žitnik 92), Urbančič 64 (lani Urbančič 50). — Rovte: Gostinčar 169 (leta 1913 Žitnik 186), Urbančič 21 (lani Majdič 24). — Zg. Ležeče: Gostinčar 55, Urbančič 88. + Poslanec Gostinčar in tovariši so cložili v seji 12. t. m. poslanske zbornice na Nj. ekscelenco gospoda domobranskega ministra interpelacijo, zaradi odškodnin in pogodbe za vojaško strelne vaje v okolici Št. Petra na Krasu. + Nadomestna volitev državnega poslanca v 7. volilnem okraju kranjskem — Notranjsko — se vsled smrti državnega poslanca dr. Ignacija Žitnika vrši dne 19. maja 1914, morebitna ožja volitev pa dne 28. maja 1914. -•[- Rusinsko vprašanje. Odličen poznavalec slovanskega vprašanja nam piše: »Da. se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona! Vi ste zadnjič pisali o rusinskem vprašanju, ki je za nas vse Slovane zelo važno. Vase stališče je popolnoma pravo, v kolikor poudarjate, da se nemško - madjarska diplomacija za Maloruse ne zavzema iz ljubezni, ampak zato, da napravi novo brezdno med Slovani, kar jo odnekdaj njena največja umetnost. Če pa naglašate, da bi morala Rusija Malorusom dati njihove narodne pravice, ima ta stvar dve plati. Vsi vemo, kako se Matij ari trudijo, da Slovakom ubijejo uverjenje, da so ocl Čehov različna narodnost ali kako so naši državniki svoj čas hoteli iz Bosancev narediti posebno pleme. Pa čemu bi tako daleč hodili! Ali ne nasprotujejo naši oficiozi, kar morejo, slovensko-hrvatskemu edinstvu, mi pa stojimo vendar na tem stališču, da smo en narod z dvemi narečji in kolikor vem, bi Slovenci ne smatrali za nobeno nesrečo, če bi sprejeli hrvatski književni jezik. Seveda se povsod dobe stranke, ki takemu edinstvu nasprotujejo. Čisto tako je pri Rusinih, oziroma Malorusih. Ker razmere v Rusiji dobro poznam, vem, da je velika večina maloruskega ljudstva, kolikor se sploh zaveda, da se dela tu nasprotje, mišljenja, da tvori z Velikimi in Belimi Rusi en, to je ruski narod z različnimi naročji, velikoru-ščina pa je književni jezik. Je pa v Rusiji med Malorusi tudi mnogo takih, ki zagovarjajo posebno malorusko narodnost, na drugi strani pa je med avstrijskimi Malorusi struja, ki poudarja enorodnost z Velikorusi. Seveda so poudarja pri tem na obeli straneh samo kulturno etlinstvo, toda kakor povsod, tudi tu ne manjka tako tukaj kakor tam politične iredente. Nasprotstvo med Avstrijo in Rusijo pa to reč le še bolj neti, oziroma najbolj vzdržuje. S filo-loško- kulturnega stališča pa se lahko trdi, da je razlika med velikoruskim in maloruskim narečjem minimalna. Nasprotno pa je tutli istina, tla je razlika med nemškimi narečji neverjetno velika, in vendar se poslužujejo vsi enega pismenega jezika. »Plattdeutsche« se ne čutijo žaljene, da je ravno »visokonem-ški« jezik pismen in ne njihov. Nemci imajo mnogo knjig, ki so spisane v dialektu (n. pr. v šlezijskem) in ki so nam, ki znamo pismen jezik nemški, vsled tega nerazumljive. Nemci pišejo knjige v dialektu, da bi pa ktlo zahteval, naj se upelje v Šleziji šlezijski jezik kot uraden jezik, v Porcnju porenski itd., ne pade nobenemu v glavo, ker vsak ve, da bi na ta način nastala pri Nemcih samo taka razdrapanost kot je pri Slovanih. V politično plat te zadeve, ki je pa glavna, se ne spuščam; liotcl sem le toliko naglašati, da so izprevidi, da ima Rusija tudi tlosti razlogov, čc separatističnega, maloruskega gibanja rada ne gleda, ker je prepričana, da laliko oslabi enotnost naroda in da nima v jeziku in narodnem značaju pravega fundamenta. Gotovo so pa tega spora precej krivi tudi ruski imperialisti, ki izzivljajo odpor otl strani Avstrije. V interesu Slo-vanstva bi po mojem mnenju le bilo, čc se Avstrija in Rusija zopet sprijaznita in vsaka v svojih mejah naredita red. no da bi se ustvarjala politična iredenta onkrat te in tostran one meje.« -1- Vrla posojilnica. Ormoška posojilnica je naklonila Slovenski Straži dar 20 kron. Denarni zavodi, posnemajte! -f- Ali je res? »Goriški List« poroča: Iz sprevodnišltih krogov južne železnice smo izvedeli, da jim je prepovedano v Gorici klicati poleg Gorz in Gorizia tudi ~ Gorica. Vsak sprevodnik, ki bi za klical tudi Gorica, je globljcn z 2 kronami. Ker ne verujemo v tako grdo zapostavljanje našega jezika na južnem kolodvoru .v Gorici, si usojarao vprašati postajenačelništvo južne železnice v Gorici, ali je res ,kar je zgoraj rečeno? -f Čudni nazori gospoda dr. Kra« mafa. Dr. Kramaf je na shodu v Kutni gori opravičeval porabljanje dispozicij-skega fonda za podkupovanje časnikarjev. Dr. Kramaf je namreč rekel: Ko glasujemo za dispozicijski fond, ne mislimo, da je to podkupovanje časnikarjev in poslancev. Mislil sem vedno, da je ta zato, da vlada, ako veruje v svojo politiko, najde branitelje te politike ter jim da sredstva, da svoje nazore propagirajo. V tem ni nič čudnega. Ne znam, kje tega še ni bilo. Povsod ima valda svoje žurnaliste, a če jih nima, se pokaže, da ona ni za nič in da ne zna vladati... Čudno, kako se je izpremenil ta nekdaj tako radikalni češki politik. Vsak pošten človek je tega naziranja, da vladi, če pošteno vlada, ni treba časnikarjev podkupovati, oziroma, čc časnikarji menijo, da je vladna notranja in zunanja politika prava, jo lahko po svojem lastnem prepričanju zagovarjajo brez plačila. — Volilni odmevi. Iz Planine pri Rakeku. Dočim smo zadnjič zmagali z večino 7 (oziroma 9) glasov, smo to pot z Gostinčarjem ostali za dva glasova v manjšini. Vzrok temu nazadovanju pa je prvič to, da nekaj naših najbolj zanesljivih volilcev ni prišlo volit, zaradi odsotnosti v službi na železnici. Kljub temu bi zmagali še 1 enim glasom večine, ako ne bi komisija po krivici razveljavila nekaj naših glasovnic. To pa jej storila, ker smo imeli komisijo takole: dva izvoljena od občinskega odbora kot pristaša S. L. S., ki ima večino v odboru ostali trije, določeni od glavarstva, ozir. komisarja, pa vsi liberalci s komisarjem vred. Da volilni komisar prezira večino v naši občini, je neverjetno, kakor naj vsak po svoje oceni dejstvo, da je že prejšnji dan popoldan tiošel na svoje mesto. Gotovo je bil liberalcem prav potreben, ker najbrž to pot niso dobili iz Logatca kar dva šopa glasovnic. To naj bo povedano v čast našim liberalcem, ki so svojo kulturo na dan volitve zopet proslavili z omelom in motiko, katero sta dva hri-pava in pijana pristaša nosila po Planini. — Odlikovanje. Iz Kostanjevice, Dne 1. marca 1914 je bil podeljen g. orož. stražmojstru v Kostanjevici Oro-slavu Valantu srebrni križec s krono, s katerim je bil odlikovan za 251etno zvesto službovanje. Te slavnosti, dno 1. marca 1914, se je udeležil razen orožni-štva iz krškega okraja, tutli orožniški nadporočnik Lusum iz Novega mesta, gospod okrajni glavar Matias iz Krškega, uradništvo okrajnega sodišča, davkarijo in gozdarstva, gospod notar Rozman, gospoda nadučitelja in gospoda župana iz Kostanjevice in Sv. Križa, meščanska garda od tukaj in iz Krškega pod poveljstvom gardnih poročnikov Lupšineta in Ivržišnika z godbo na čelu in veliko druzega občinstva od blizu in daleč. Ob 9. uri so se zbrali vsi navzoči v tukajšnji župni cerkvi k sveti maši, katero je bral naš gospod župnik Pavlic, po sveti maši je bil skupen pohod na glavni trg, tam je gospod nadporočnik Luzum s primernim nagovorom pripel odlikovancu križec. Pri tej priliki je tudi gospod okrajni glavar Matias pozdravil slavijenca ter navzočim govoril. Ob pol 1. uri popoldne je bil v dvorani gospoda Bučarja skupen obed, katerega se je udeležilo do 50 gostov. Med obedom je sodelovala godba meščanske garde. — Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Matilde Verbič je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Sp. Karteljevem za suplentinjo Ivana Draksler. — Dosedanja suplentinja v Hotiču, Barbara Kavčič je imenovana za prov. učiteljico v Šmartnem pri Litiji. _ Učit. suplentinja Angela Man-delj je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Kalu. — Ljubljanski mestni šolski svet je imenoval abs. učiteljsko kandidatinjo Marto Čretnik za suplentinjo na osemrazredni nemški dekliški šoli v Ljubljani. — Iz cerkljanske občine se nam poroča: Pri občini je bil uslužben več let občinski tajnik Kovačič, katerega je sedanji odbor odpustil iz službe. Kovačič je pa vložil zoper občino popolnoma neutemeljeno tožbo na plačilo odškodnine, češ, da je bil v občini stalno nastavljen. Mož je imel pa v svojo pravdo tako malo zaupanja, da se je hotel pravda t i na ubožno izpričevalo, češ, če tudi pravdo izgubim, mi ne bo treba plačevati stroškov. In res si je na zvijačen način pridobil ubožno izpričevalo, s katerim je vložil zoper občino tožbo. Ker je pa mož lastnik večjih posestev, se jo nekaterim čudno zdelo, na kak način je prišel do ubožnega izpričevala. Zadevo so dobili v roke orožniki in ti so dognali, da ima Kovačič premoženja v zemljiščih do 20.000 K. Ta Kovačiču očividno doslej neznana okol-nost, katera je vsaj želel, da bi neznana ostala, mu je pa prekrižala njegove načrte in razveljavila njegovo ubožno izpričevalo in Kovačič se bo moral sedaj pravdati na »štempelne«. Za poslovanje navedenega gospoda tajnika je značilna okolnost, da ni bilo mogoče nikjer najti zapisnika o soji, v kateri je bil, po njegovi trditvi, nastavljen kot stalni občinski tajnik. Po dolgem iskanju se je šele posrečilo sedanjemu odboru najti med zaprašenimi akti na posebni poli pisan zapisnik, na katerem je z drobno pisavo očividno naknadno vpisan med vrsticami dotični sklep, na katerega opira Kovačič svojo pravdo. To pojasnjuje tutli soglasna izjava vseh tedanjih odbornikov, ki trdijo, da se kaj takega ni nikdar sklepalo. Ne bi bilo napačno, če bi celo zadevo vzel v roke državni pravdnik. — Gostilničarska zadruga v škofji Loki. Pri današnji odborovi seji »Go-stilničarske zadruge v Škofji Loki« je Franc Sušnik kot načelnik odstopil. Po dolgem nagovarjanju je prevzel načel-ništvo Andrej Kalan. — Blazna ženska zažgala obleko. V dež. blaznico na Studenec so pripeljali 28 letno Marijo Noč, hčer posestnika in gostilničarja v Javorniku, ki se ji je omračil um ter je v duševni zmedenosti zažgala doma na postelji svojo obleko, pri čemur je dobila znatne opekline na glavi in životu. — Brat umoril brata. Poročajo nam: Obleko umorjenega Jožefa Rogelj je okrajno sodišče v Trebnjem še našlo na podstrešju — pač pa spisov ni našlo. Zapisnik o obdukciji se je »škarti-ral«, kar je pri takih slučajih popolnoma napačno. Ako ne bi bil Rogelj umora priznal, bi delalo to velike preglavice. Ker ga pa priznava, bodo od okostja, če ga bodo dobili, vzeli črepinjo, na kateri bodo gotovo še opazili razpoke. Voditelj takratne komisije je bil predstojnik okrajnega sodišča Trebnje — sedanji dvorni svetnik na Dunaju. — V slučaju, da bi morilec ne priznal zločina, bi igral ta kot priča veliko vlogo, seveda če bi se še na kaj spominjal. — Nresreča. Pred dnevi je prišel lovec Martin Blatnik iz Ratja nekoliko vinjen domov. Snel je s stene svojo dvo-cevko, ki je bila nabasana. Pri tem je udaril s puško ob tla; puška se je sprožila in krogla ga je zadela v desno no-no. Blatnik je težko ranjen. Prestreljena mu je glavna žila. — Bivši idrijski župan ponesrečil. Bivši idrijski župan Jožef šepetavcc se je pretekli torek peljal iz Ajdovščine v Idrijo. Ker so se mu splašili konji, je skočil z voza tako nerodno, da je obležal nezavesten na cesti. Dobil je hude poškodbe na glavi in nogi ter mu je nudil prvo pomoč zdravnik v Ajdovščini. Prepeljali so ga domov v Idrijo. Poškodbe so težke, a ne nevarne. — Razpori v Dunajski bančni družbi. (Wiener Bankverein.) Državno društvo avstrijskih bančnih in hranilničnih uradnikov nas prosi za objavo sledečih vrstic: Med uradništvom in vodstvom Dunajske bančne družbe je prišlo do velikih diferenc. Predzgotlovina tega konflikta je sledeča: Uradništvo Dunajske bančne družbe je vložilo v začetku tega meseca po svojih zastopnikih prošnjo za sledeča izboljšanja: Zvišanje nezadostne pokojnine, ki pomenja 30 odstotno izgubo na aktivitetnih prejemkih, nadalje zelo skromno zvišanje dohodkov za uradnike v razmerju od 160 kron min. do 494 kron maks. po 21 službenih letih in slednjič upeljavo fiksira-nih prejemkov za uradnice, ki so še nižji kakor pri Prometni in Lombardni banki, ki plačuje svoje uradnike najslabše. Odposlance je sprejel predsednik ravnateljstva g. B. Popper, ki je pa v naprej že izjavil, tla zahteve uradni-štva niso upravičene ter da ravnateljstvo nikakor ni prapravljeno ugoditi kakršnikoli želji uradništva, temveč je celo neumestno kritiziral delovanje taistega. Vsi stvarni argumenti so ostali brezuspešni, ker je ravnatelj vztrajal na svojem prvotnem stališču. Med uradništvom sc je vsled tega zadržanja ravnateljstva pojavilo skrajno razburjenje, kateremu se je dalo duška na zborovanju uradnikov tega zavoda dne 3. t. m. Zaupniki so prevzeli nalogo, izraziti želje uradništva predsedniku upravnega sveta. Tozadevna razprava pri predsedniku Dunajske bančne družbe, vitezu Schenku in podpredsedniku Stögermayerju, dne 9. t. m., je bila tudi brezuspešna. Splošno zatrdilo, da se bo željam uradništva že ugodilo, »če bodo razmere to dopuščale«, uradništva seveda ni moglo pomiriti, ker je isto mnenja, tla če dohodki dopuščajo znatno zvišanje dividende in čc tantiemo izza preteklega leta lahko zvišajo kar za 335.000 kron, bi moralo za 2200 nastavljencev vendar že zdaj nekaj ostati! Na zborovanju tlnc 11. t. m. jc zopet prišlo do burnih izrazov nevolje in je uradništvo izročilo nadaljno izpeljavo te zadeve vodstvu strokovne organizacije. S tem je zadeva postala javna. Centralno predsedništvo organizacije bančnih uradnikov je sklenilo objaviti celo zadevo v svojem strokovnem časopisu in tudi nakupiti za pol milijona kron delnic te banke, da bo na občnem zboru leta 1915 lahko soodločevala o posameznih sklepih upravnega sveta Dunajske bančne družbe. — Znižanje obrestne mere. Avstro* ogrska banka je znižala obrestno mero od 4 in pol na 4 odstotke. — Rauch v Buenos Aires od Hrva* tov izžvižgan. Ko se je pripeljal bivši hrvaški ban Rauch dne 20. februarja v Buenos Aires, so ga ondotni Hrvatje iz-žvižgali in proti njemu demonstrirala — Nasilen občinski ubožec. V ponedeljek je bil odpuščen iz bolnišnice v Kandiji Karol Vesel iz Ribnice. Ker ni imel denarja, tla bi se peljal v Ribnico, je šel v občinsko pisarno v Kandijo. Tu so mu je povedalo, naj počaka, da pride župan. Vesel pa je začel preklinjati in psovati, češ, da hoče takoj denar. Zagrabil jo stol in začel ž njim udrihati okoli sebe. Poklicanega stražnika jo opsoval in le s težkim naporom ga je spravil v občinski zapor, od tam pa v zapore okrajnega sodišča v Novem mestu. V teh zaporih je pa vse razbil, kar, je sploh bilo lesenega in steklenega. Raz sebe je strgal obleko na majhne kosce. Seveda se ga je kaznovalo. Ko so ga po prestani kazni izpustili, se je klatil od' žganjarne do žganjarne in se bahal s svojim junaštvom. — IJbegli cigani. Iz zaporov z Žu^ žemberku so ponoči dne 7. t. m. pobegnili cigani Gregor Iludorovič, Jan. Braj-dič in Simon Brajdič, ki so jih nameravali oddati v prisilno delavnico. V Žu-> žemberku so tako slabi zapori, da se večkrat kaj podobnega zgodi. — V prisilno delavnico je oddalo novomeško okrajno sodišče 8. t. m. Matija Brajdiča iz občine Šmihel—Stopiče, Janeza Levakovič iz občine Postojna, Valentina Iludorovič iz občine Rakek in Janeza Tropšiča iz Herinje vasi, ki so bili že vsi radi tatvine in vlačugarstva kaznovani. — Marčna zima. Dolenjavas, dne 12. marca 1914. Zjutraj na Gregorijev dan smo namerili snega 40 cm visoko. Barometer se je vzdignil in jutri utegne biti občuten mraz. — Prefrigan tat je Alojzij Golob, doma menda iz Št. Petra pri Novem mestu, ki je zadnje čase služil kot hlapec pri parni žagi g. M. Tschinkla v Gorici vasi pri Ribnici. Gospodarju je ukradel več denarja in drugih stvari. Prizanesel ni celo fotografijam. Gostilničarju, ki mu je dajal hrano, je unese) ves račun in si za spomin izpod strehe izposodil kolo in za okrepčilo na pot vzel tudi še žganja. Da bi bil manj naJ sumu kot popotnik, se je preoblekel vi obleko graščinskega logarja, ki mu jo je baje, kakor se sedaj izgovarja, »graščinski uslužbenec podaril«. Sicer se jc pa tudi z drugimi stvarmi primerno na pot pripravil, kakor s cigarami itd. Čc je bil vstanu zmakniti celo ciganu listnico iz žepa, je gotovo svoj posel nad vse dobro razumel. — Ko se je ravno namerjal naprej v tujino za svojim poslom, ga je dobilo oko postave in sedaj premišlja svojo izurjenost v zaporih v Ribnici. — Kakor se čuje, ima Alojzij Golob še več drugih tatvin in goljufij na svoji vesti. — Zastrupljenje s salvarsanom. Od državnega pravdništva odrejena preiskava organov umrle šivilje Ivke Mar-tinolič v Zagrebu, o kateri se je trdilo, da je umrla vsled zdravljenja z znanim Ehrlichovim sredstvom zoper lues, je glasom »Agramer Tagblatt«-a dognala; da. je Martinolič res vsled vbrizgavanja salvarsana umrla, kar se časih, kakor pravi poročilo, kljub največji previdnosti pri tem sredstvu ne da preprečiti." — škandal radi Canadian-Pacifica na Hrvatskem se je, kakor se namiguje, razblinil. Vladna disciplinarna komisija pravi, da bo še daljo poizvedovala, ker dosedanja preiskava ni še vsega pojasnila. Preiskava utegne tako loîgo trajati, da se bo nanjo pozabilo in to je bržčas tutli njen namen. , — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Westonu, Colorado, je umrl rojak Franc Vcrtačnik, po domače Erjavec, rodom iz Spodnje Krasno pri Gor. Gradu na Spod. Štajerskem. — V So. Chicago, Illinois, je umrl rojak Franc Novak v starosti 28 let. — V Clcvelandu je umrl John Budan v starosti 72 let. Pokojnik je živel v Ameriki nad 22 let, doma je bil iz Žužemberka. — Umrl je v Clcvelandu rojak Fr. Hruška, star 39 let. — Umrla je v Clcvelandu Jela Vi-dovič, stara 22 let, samska. — V x\li-quipi je umrla žena Jožefa Žagarja v starosti 30 let. Rojena je bila v Hrušici pri Ljubljani. — ,V Fayette City je urar- Ia žena rojaka Trentelja, stara 23 let. — V Johnstownu je umrl v 40. letu svoje starosti Matevž Anzelc, rodom iz Iga na Kranjskem. — V Davisu je umrl Fr. Hiti. Pokojnik je bil rodom iz Kožleka pri Cerknici. Bival je v Ameriki osem let. — Poroke med ameriškimi Slovenci. V Pittsburgu sta se poročila Kr. Bole, doma iz Koč na Notranjskem, z gdčno. Ivanko Oražen iz Selc p. Postojni. — V Roundupu sta se poročila Ven-cel Oset iz Spodnjega Štajerskega z gdč. Heleno Menzi. DIJAŠKO GIBANJE. Slušatelji, živinozdravniške visoke šole na Dunaju so 12. t. m. sklenili zahtevati, da takoj sistirajo, ozir. ustavijo tečaje za kovaške mojstre, uvoljavlje-nje akademičnih tal, rektorjev odstop in da sc zgradi novo poslopje te visoke šole. Slušatelji so sklenili, da prično stavkati. — Jugoslovanski vscučilišcni-ki so priredili 12. t. m. demonstracijski izprevocl z vseučilišča pred parlament, kjer so odposlali dcputacijo poslancem, da naj nastopijo proti laški fakulteti in za jugoslovansko vseučilišče. — V Črnovicah so 11. t. m. demonstrirali ukrajinski visokošolei pred ruskim konzulatom radi prepovedi Ševčenko-vega slavlja v Rusiji. KABINETNA KRIZA V ITALIJI. Kralj se je dne 12. t. m. posvetoval o rešitvi kabinetne krize s poslancema Boselli in Luzatti. GROF WITTE O RUSKI POLITIKI. C.rof Witte je izjavil nasproti poročevalcu »Lokalanzeigerja«: Politiko v Rusiji dela izključno car; Sazonov le izpeljuje, kar car ukaže. Car je pa zelo miroljuben, kakor je miroljuben tudi Sazonov. Nihče, ne car, ne diplomati in ne vlada ne misli na vojsko z Nemčijo. Ljubljanske novice. lj Žrtev zločina? Poročali smo, da so te dni pripeljali v tukajšnjo deželno bolnišnico 181etno Viktorijo Peter-lin, služkinjo pri prof. Koprivniku, ki je umrla baje vsled zločina, katerega je izvršil nekdo nad njo. Razširile so se o tej stvari po Ljubljani vsakovrstne senzacionelne vesti, ki so pa popolnoma brez podlage kot sc je dognalo. Včeraj popoldne se jc namreč izvršila sodno-zdravniška obdukcija umrle. Dognalo se je, da dekle ni imelo nobenih reber zlomljenih in da tudi ni bil izvršen na njej noben zločin posilstva. Dekle je umrlo vsled zastrupljcnja krvi, katero jc povzročil bržkone abces v grlu, ki je nastal vsled angine. Taki slučaji so zelo redki. Pri zastrupljenju krvi se pokažejo dostikrat še pri živem človeku krvne podplutbe, ki so morebiti v tem slučaju povzročile sum, da se je nad dekletom izvršil kak zločin. Zastruplje-nje krvi je v tem slučaju vplivalo v zadnjih urah umrle Peterlinove gotovo že precej na njene možgane, kar pojasnjuje čudno obnašanje pokojnicc. Iz vsega, zlasti pa iz sodno-zdravniške obdukcije, sledi, da so bile vse vesti o kakem zločinu brez podlage. lj Cmrla je včeraj gospa Florentina Rudescb, imejiteljica zlatega zaslužnega križa. i;, predsednica Rdečega križa. lj Nemški cesar mimo Ljubljane. Mecl 23. in 24. t. m. se bo peljal nemški cesar, ki dne 23. t. rn. poseti našega cesarja na Dunaju, mirno Ljubljane. Potoval bo preko Trsta in Benetk na otok Krf. lj Umrla je sinoči gospa Katarina Vehovec, soproga vpok. paznika deželne prisilne delavnice g. Franca Vehovca. Pogreb bo jutri ob pol 5. uri popoldne od Pod Tranče štev. 2. Svetila ji večna luč! lj Nadzornik c. kr. preiskuševališča za živila v Gradcu je došel v Ljubljano in preiskuje razna živila. Nadzornik je v svoji službi zelo natančen, pravijo pa da je s strankami prijazen. Včeraj jc 'preiskal mleko in je imel za asistenco državno policijo. Po govorici je soditi, da je nadzornik Slovenec. lj O prokuristu »Ljubljanske kreditne« banke v Spljltu, Cehu Dcdclu, ki jc poneveril 30.000 K in pobegnil, sc je v Spi j it u govorilo, da je bil v Napolju prijet. Banka pa izjavlja, da ni dobila nobenega takega obvestila. lj Gostilno »pri Golobčku« na Sv. Petra cesti je prevzela soproga g. slikarskega mojstra Petka. lj Umrli so v Ljubljani: Andrej Be-zlaj, bivši mizar, 84 let. — Marija Zupančič, hči trgovskega sluge, 15 mesecev. — Florijan Čehun, dninar, 64 let. Ij Semenj. V sredo so prignali na semenj 24 glav, in sicer 22 volov, 1 kravo in 1 tele. Sfa;erske novice. š Slovensko katoliško akademično tehn. društvo »Zarja« v Gradcu si je iz-\olilo na I. občnem zboru za letni tečaj 1013-1914 sledeči odbor: Predsednik med. Ivan Drobnič; podpredsednik med Ivo Pire; tajnik iur. Ignacij Širca; blagajnik med. Ivan Oblak; knjižničar med. Tino Meršolj; gospodar iur. Bajko Lederkas; odbor. nam. med. Stanko Vel ka vrh. š Shod »Jugosolvanske Strokovne Zveze« bo dne 15. marca 1914 oh 3. uri popoldne v prostorih Društvenega Doma v Trbovljah. Govori gospod Fr. Že-bot iz Maribora. š Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 22. sušca 1914 ob pol 8. uri zvečer se uprizori, kakor smo že poročali. krasna zgodovinska slika »Quo vadiš?« š Komisija v Trbovljah jc dognala, da se Sava res največ od oglja trboveljske tovarne onesnažuje. Zlasti hrvatski člani komisije se pritožujejo, da vsled tega poginjajo vse ribe in se tudi kulture uničujejo. Celjsko glavarstvo je odredilo nadaljevanje ogleda. Primorske vesli. p Lahi napadajo slovanske dijake. Dne 12. t. m. zvečer jc več laških slušateljev Revoltelle v Trstu napadlo hrvatskega slušatelja te šole Bruvnjaka na cesti pri takozvanih »voltih«. S tem hočejo Lahi na vsak način dokazati, da je Trst kot sedež laške univerze absolutno izključen. p 42 milijonov posojila namerava najeti tržaška občina. Posojilo ima služiti v pokritje visečih dolgov iz 1. 1903. dalje, ki so znašali leta 1913 28.400.000 kron, nadalje pa za izvršitev novih del, ki bodo zahtevala okoli 7 milijonov K, ostalo pade na kurzno razliko. p Sviha je dne 12. t. m. iz Trsta s »Ilohenloliom« odpotoval v Dalmacijo. p Dober jurist. V Rudi v Furlaniji je bil vsled razpusta občinskega sveta za gerenta imenovan Gcrzelli iz Tržiča (Monfalcone), ki je še slušatelj prava na univerzi. Zadnje vesli. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj. V današnji seji poslanske zbornice so češki agrarci nadaljevali obstrukcijo. S t a n c k je izjavil: Brez češkega deželnega zbora ne sme biti državnega! Za njim je govorilo še 10 do 12 Čehov k protokolu. Opoldne se jc seja prekinila v svrho pogajanj. Stavil se je cel kup kompromisnih predlogov. Vlada pravi, da brezpogojno zahteva, da pride brambna reforma že danes na dnevni red in da sc predloga o posojilu brez prvega branja izroči odseku. Zbornici sc dovoli kvečjemu do torka rok. Čehi in Nemci naj se do takrat sporazumejo. Za tak kompromis se posebno trudita G r o s s in dr. L c o. Dunaj. Od strani ministrskega predsednika Stiirgkha je izšel predlog za kompromis, da se omogočijo zopet nemško - češka spravna pogajanja in so Čehi za danes ustavili obstrukcijo. V parlamentu se je začela razprava o bramhni predlog, ki jo je uvedel domobranski minister Georgi. Prihodnja seja v torek, do tedaj se pa vrše pogajanja s Čehi. LAŠKI DIJAKI — JUNAKI. Dunaj. Laški dijaki so danes dopoldne zasedli rampo in niso nobenega iz univerze pustili. Kljub temu jih ni nihče natepel. Univerza sc je zaprla. Laški dijaki so obvestili poslance, da jc njihova demonstracija naperjena samo proti Jugoslovanom. Rektor jc dijake pozval, naj dajo mir. ZAPUŠČINA NADVOJVODE ERNE-STA. — NEZASLIŠANA ZLORABA URADNE OBLASTI. Dunaj. Za naš zistem veleznačilno interpelacijo je vložil danes posl. ITei-linger v zadevi zapuščine nadvojvode Erncsta, ki se je, kakor znano, tajno poročil v L j u b 1 j a n i s Slovenko S k u -h i č e v o. Otroci iz tega zakona so imeli ime baronov Walburgov in so zahtevali dedščino po svojem očetu, ki pa so jo jim dvorni krogi odklonili. To je bilo povod dolgotrajnim procesom. Zakonsko rojstvo otrok je zadnji čas dokazalo dunajsko sodišče. Posl. Heilinger je pa v svoji interpelaciji dokazal, da jc leta 1909. dalo notranjo ministrstvo direkten ukaz, da naj se za otroke nadvojvode Ernesta, ne da bi bili obveščeni o tem, izbriše iz rojstnih knjig ime Walburg in značaj zakonskih otrok, in se vpišejo kot nezakonski otroci z imenom Skubic. Odvetniku niso hoteli pokazati aktov, češ, da so tajni in so se sklicevali na neko razsodbo budimpeštanskega sodišča, ki da je razsodilo, cla so otroci nezakonski. Odvetnik je šel v Budimpešto in tam je našel, da so ga v ministrstvu nalagali! Za tako elegantno zlorabo uradne oblasti, cla, naravnost zločinsko postopanje odgovornega uradništva pač ni kmalu najti primera. Interpelant jc zahteval stroge preiskave. RAZREDNA LOTERIJA. Dunaj. Pri današnjem žrebanju razredne loterije je zadela 10.000 kron številka 21.366, 500 kron številka 89.591, 2000 kron pa štev. 5222, 33.889, 47.705, 48.579, 54.578, 67.175, 68.569, 69.091, 72.689 76.496, 82.318, 85.000, 87.336, 91.497, 99.626. 2463, 48.634, 54.534, 68.683, 69.557. ITALIJA IN DARDANELSKO VPRA-ŠAnJE. Miwa. Vest, cla so je Italija obrnila na Anglijo in Nemčijo, da hi se preprečilo ponovno razvitje dardanolskega vprašanja od strani Rusije, je brez vsake podlage. Niti Italija niti kaka clruga država ni spravila tega vprašanja na dnevni red. Ako hi pa to storila Rusija, bo pa najbrže dobila enak odgovor kakor lani, da treba vzdržati sedanje stanje. RUSIJA JE PRIPRAVLJENA. Pariz. Izjava ruskega vojnega ministra Suhomalinova v »Ruskem Slo-vu«, oziroma »Borsenzeitung«, je avtentična. Tukajšnja javnost to z zadovoljstvom sprejema. Rusija je stopila iz svoje pasivnosti in je pripravljena za aktivno operacijo. RUSIJA KUJE SRBO - BULGARSKO ZVEZO. Peterburg. Tukajšnji bulgarski poslanik Ratko Dimitrijev je izjavil, da je zopetna obnovitev srbsko - bulgarskega prijateljstva nujno potrebna. Veseli ga, cla je Pašič istega mnenja, kakor mu je sam dejal v Peterburgu. Obe državi pa rabita varstva Rusije, kateri morata tako Srbija kakor Bulgarija biti enako dragi. Srbija pa ima dolžnost, da prva Bulgariji ponudi roko. NOVA EVROPSKA NEVARNOST. London. Sufragetke so zopet neko cerkev zažgale, in sicer škotsko. Ruski milijonar Šahmazarov osumljen zastrupljenja. Policija zasleduje ruskega milijonarja Šalimazarova, ki je zapeljal in potem zastrupil svojo 19-letno tajnico Zofijo Sec. Povodnji ob Reni. Iz Kolina se poroča, da je reka Ren na več krajih prestopila bregove. Umrl jc v Tenicšvaru 701etni vpo-kojeni stotnik Ljudevit Fischer. More suiragetke. Marijo Rihardson, ki je uničila podobo Venere, je porotno sociiščc. obsodilo v šestmesečni zapor. V Stuarttovrau so pa zažgale sufragetke eno hišo. DAROVI ZA SPOMENIK DR. IGNACIJA ŽITNIKA. Zbirka v občini Št. Peter na Krasu. 50 Iv: Županstvo v Št. Petru. — Po 20 K: Fr. Križaj, Neimenovani. — Po 10 K: L. Smolnikar. — Po 5 Iv: J. Lovšin. — Po 2 K: Ivan Šabec, Vek. Poulogar, Julij čenčič, V. Lavrenčič. — Po 1 K: Žele Anton, Krnel Anton, Penko Karol, Krnel I., Žele Lovro, Čclliar Peter, A. Ivocmur, Matija Habjan, Ivan Rotar, J. Robec, J. Dekleva, J. Žele, ,!os. Kovačič, Jan. Ko-vačič, N. Rebcc, Matija Požar, Miha Vo-dopivec, Anton Berne, Karol Dekleva, Ivan Križaj, Anton Kruh, Franc Avčin, Franc Margon, Rajko Justin, Doles, Ivana Kalan, Lovro Kristan, Ivan Požar, Matija Penko, Anton Penko, Jožef Šabec, Bernard Pirnat. — Po 80 vin.: Pavel Vodovipoc. — Po 70 vin.: Andrej Bebec. — Po 60 vin.: Požar Katarina, Gašper-šič I., Smerdel Ivan. — Po 50 vin.: Mi-slej P., černe Alojzij, Vilhar J., Krivec Andrej, Smerdel Janez, Storle Gašper, Žele Ivan, Vid rili Janez, Čelhar Ivan. — "T?o 40 vin.: Linclič Anton, Čelhar Jožef, Vodopivec Jožef, Trebeč Anton. Česnik Anton, Čelhar Martin Vodopivec Miha, Milavec Lovro, Perenič Anton, Žele Miha, šusteršič, Abram Matija, Žele Jakob, Kristan Janez, Smerdel Andrej. — Po 30 vin.: Vodopivec Lovro, Povh Fran, Bole Jožef, Kristan Anton, Abram Janez, Penko Franc, Lindič Jakob, Penko Terezija. — Po 20 vin.: Kristan Marija, Kranj c Marija, Žele Anton, Česnik Blaž, Vodopivec Franc, Kristan Pavel, Dekleva Anton, Dekleva Jakob, Perenič Marija, Česnik Ivana, Žitko Marija, Vodopivec Franc, Pavzin Martin, Smerdel Tomaž, Tomšič Marija, Možina Blaž, Zorman, Muha Franc, Penko Marija, Vdovič Ana. — Po 10 vin.: česnik Miha, Paviovič Luka, Smerdel Katarina, Kontclj Marija. — Skupaj 165 K 70 vin. Kurzne cene dne 12. marca 1914. Državne rente. 4% konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan.—jul.) 4-2«, o avstr. velj. papir, renta ifebr,— avg.) 4-2% avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 o/o avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 40/0 avstr. kronska renta (marec—sept.) 4 % av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.) 4% ogr. renla v zlatu.......... 4% ogr. renta v kronah iz 1.1910. . . 4 V2 °/o ogr. renta v kronah iz 1. 1913. . Druge javne zadolžnice. 4% kranjsko deželno posojilo iz 1.1888. 4 '/2°/o kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911. 4 '/2% kranjske deželne banke..... 4% bosansko deželno posojilo..... 4% obveznice Rudolf, železnice 4% obveznice železu. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj, železnic..... Srečke. 4 % d rž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4 »/o drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 50/0 doti. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3"/o avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika' budimp. iz I. 1886. po 5 gld. Ljubljanske srečke po 20 gld....... Rudeči križ avstr.jifc I. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr.-iz U 18S2. po 5 gld. . Rudeči križ ital. rž«l. 1885. po 25 lir . . Josziv-srečke iz 1.18S8........... Turške srečke............... Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888..... Akcije. Avstr. kreditni zavod........... Avstro-ogrska banka . . . ........ Anglo-avstrijska banka . . ........ Dunajsko bančno društvo........ Jadranska banka.............. Ljubljanska kreditna banka ....... Union banka..............; Živnostenska banka............ Avstrijski Lloyd.............. Državna železnica............. Južna železnica.............. Alpine ................... Škoda .................... Valute. 20 frankov................. 20 mark.................. Sterling................... Rubelj ................... Vsa tozadevna poasnila se dobo (udi v podružnici c. Ur. pnv. avs.r. kred t, zavoda v Ljubljani. K ll 82 90 82 90 85 85 80 10 104 _ 83 25 82 20 99 10 81 85 90 15 95 — 95 _ 81 45 85 30 92 75 u;2o 442 — 680 — 350 — 272 50 282 — 243 — 27 — 60 — 52 50 31 75 46 — 16 — 225 50 29 50 637 1058 — 342 75 534 1 .it. 50 4-1) 405 . 607 50 276 75 622 — 712 — 104 60 841 10 773 50 19 07 23 56 24 05 252 75 .-^í^wuumoNTCA. I LüüBLtJANA • Komenskega-ulica- 4 \ f ssf-zdfw^kifriharij-DR- FR. DERGANC ! 862 Potrtega srca javljamo v&ui sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, cla jc naša dobra, skrbna soproga, mati, stara mati, tašča, gospa due 12. marca ob '/<9 zvečer, v 71. letu svoje starost, previrlena s svetimi zakramenti, izdihnila preblago svojo dušo. Pogreb nepozabne se vr31 v soboto 14. t. m. ob 2. uri pop. iz hiše žalosti Pod Trančo št. 2 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše sc bodo brale v stolni cerkvi in po ostalih drugih cerkvah. Ljubljana, 13. marca 1914. Rodbine: Vrhovec, Kukln, Lanipret. Sirolin "Roché prinaša olehčanje iu ozdravljenje pri pljučnih t»oIeznih.prehlajeriLjih,influeriCi,naduhi Jzvirm za v o/ a K. dobi v v«e/> lekarnah. jRli ste že odposlal položnico „Slovenski Straži"? i-ii-------1 r J L 3 CUEZ3 «imiiii»ii»iiii««i»iMiniiiii»iiiiiiiii»iiniMiiiiiiiiiiiimi«iiii«»i«""»'",,",""M,J Omožitev Čednemu, zdravemu dekletu ali pa mladi j vdovi s 50.000 kronami razpoložljive dote, v ] starosti mej 20 In 30 letom, nudi se lepa pri- [ lika za takojien res srečen zakon, ker so vsi j pogoji za to dani. Dota se bode pupilarno ] varno zavarovala na velikem premoženju. Le resne ponudbe se prosi na upravo tega j lista pod šifro ,April 1914'. Stroga dlskreclja zajamčena. Pošteni In resni posredovalci niso izklju- | ceni. 845 j j 40 letni uspeh, Vabilo II. seio udí ua n n oDcin v liiid liani lekarnarja Plccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. - 1 steklenička == velja 20 vinarjev. = 677 Naročila sprejema lekarna G. Piccoli, katera se vrši dne 23. marca 1914 ob pol 10. uri dop. v Ljubljani, v sejni dvorani Ljudske posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika IV. seje upravnega odbora; 2. Poročilo ravnateljstva o hranilnič- nem delovanju za tretje upravno leto; 3. Poročilo računsko-pregledovalnega odseka o računskem zaključku za tretje upravno leto'in proračunu za leto 1914; 4. Volitev enega člana v ravnatelstvo; 5. Posvetovanje in odločitev o uporabi čistega dobička v rezervni zaklad; 6. Posvetovanje in odločitev upravnih prispevkov; 7. Sprememba oziroma dopolnitev § 25. hranilničnih pravil; 8. Slučajnosti. Fran Povše, 1. r. 844 t. č. predsednik upravnega odbora. Kuharja neoporečne preteklosti, ki bi bil dobro vešč kuhanja in bi hotel opravljati tudi manjša hišna opravila, sprejme župnik na Hrvaškem. Ponudbe sprejema uprava lista pod št. 848. ^awatvWo \n ^v'uporoČ\\o ^oA^sawa wawawara, sla^erwi oV>c\ns\vu, ¿a »em ipre9xe\a c$os\\\no So\oVcW na S*. ^eVra cesV\ "2.6. ^oVcviáAa se \>očvnsV?u z, doVo VuWy> \u ^"'acam\. Soči se ^mlna 949 lía o\n\eu oV\»V 6c v\yiix\o ^nipovoča M Ctf N O» Redka priložnost! »— Popolna razprodaja ce e zaloge čeulleu Wolfova ulica št. 14 kakor moških, ženskih, otroških, gorskih i. t. d., najnovejše oblike, se bode vršila od 16. t. m. dalje globoko pod lastno ceno. Nadalje se bode razprodala vsa zaloga usnja in čevljarskih potrebščin ter sploh vsa prodajalniška oprava 841 pri Združenih čevljarjih, Wolfova ulica it. 12-14. ts» s» 3 CO SB? Cd f5 b h h sj fp «i Spomladne modele za dame in A« LUKiC LJubljana, Pred Škofijo 19. Za gospode in dečke največja izbera • v «i najnovejšega kroja. Solidna postrežba! -„ Priznano najnižje cene. 734 Solidna postrežba 1 ¡E?S M Vsled nenadne smrti soproga g. Ljudevita Ševar-ja na Rakeku javljam vsem cenj. trgovskim prijateljem in znancem, da bodem od zdaj naprej po začrtanih potih pokojnika vso vpeljano trgovino cementa, cementnih gnojil, špedicijske posle, kakor tudi otvorjeno avtomobilno vožnjo in gostilničarski obrt neizpremenjeno naprej vodila ter me bode v vseh poslih podpiral moj svak trgovec gospod Hinko Ševar. Cenjeno občinstvo in trgovske prijatelje pa prosim za zvesto nadaljno naklonjenost zagotavljajoč najboljše postrežbe veiCSpoštovanjem 842 " ° * ** vdova Terezija Sevar. Razpis. Za zsradbo vodnega rezervarja z vsebino 240 m3 ti vosi Hrnsfje, obilna % Peter na Krasa na 7,817 K proračunj ena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen nro-' računa naj se predlože do 31. marca 1.1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje zgradbe rezervarja v vasi Hrastje, občina Št. Peter na Krasu". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih pismih kranjske deželne banke. ¿auoizmcan Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika neglede na bfno°rfz0pnrlaioene ^^ °Zir0ma' če sc mu zdi P^bno, razpisati novo ponud- v nn„niairti' proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem štabnem uradu v navadnih uradnih urah za 2 K. ^"uu A ■ v 833 Od deželnega odbora kraufskecja v Ljubljani, dne 12. marca 1914. r ) Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih ^ Cene za gospode........K 14-, tf- 20- cevllev - ■dame.....12'-' 15-> 18-- Je v zalogi lastne tovarne [ [ ^. |;;; | «f ^^ -- PETER KOZIHH & K= MOBLiUHfl M BIEGU. Garantirana kakovost po tefi cenah. Cenejše vrste od kron Vso naprej- t i ■ >,f-|_-|j_r-_______ _ _________ _ _____ ___________ V soboto 14. marca V Ostankih za obleke, najmodernejše in od navadne do najboljše kakovosfš za skoro polovične cene pri podjetju zvezdnih tkanin „flERMES" Šelenbu^ova ulica šfev. 5 v prvem Prodala se samo vsako sredo In soboto. 8i, nadsfrODIU naSDrOfi tflAUno nrtšte Nizke cene! Dijaki po narodnosti na Slovenskem. (»Zora« 1. XX. Zvezek 3. 4., leta 1914.) V primeri s prejšnjim šolskim letom je narastlo število slovenskih gimnazijcev na Kranjskem absolutno za 87, relativno za 0-39 odstot., realcev pa je 7 ali za 0'-i8 odstot. manj. Na Spodnjem Štajerskem je gimnazijcev 19 ali za 049 odstot. več, realcev je v Mariboru isto število, relativno pa za 0-06 odstotka manj. Na Koroškem jo gimnazijcev 7 ali za 044 odstot. več, rcalci pa v Celovcu 3 ali za 059 odstot. manj. Na Primorskem je gimnazijcev 122 ali za 1-47 odstot. več, realci pa 4, relativno za 052 odstot. manj. Hrvatskih gimnazijcev je na Primorskem sicer 26 več, toda relativno za 016 odstot. manj, realci so 4 ali za 0 29 odstot. manj. Na 10.000 prebivalcih pride v teh deželah 53.2 srednješolca, torej manj nego povprečno v celi Avstriji; pri Hrvatih 19.2, Slovencih 33.7, Nemcih 78.5, Italijanih 91.7. V posameznih deželah pride na 10 tisoč prebivalcev ene narodnosti srednješolcev iste narodnsti: na Kranjskem Slovencev 50.1, Nemcev 189.5; na Spod. Štajerskem Slovencev 15.4, Nemcev 131.3; na Koroškem Slovencev 13.6, Nemcev 42.2; na Primorskem Slovencev 36.9, Hrvatov 17.9, Nemcev 288, Italijanov 90.8. Številno razmerje gimnazijcev in realcev se je pri Slovencih in Hrvatih v preteklem šolskem letu še poslabšalo. V celi Avstriji pride letos na enega realca 2.17 gimnazijcev, v teh deželah lani 2.27, pri Slovencih 4.36, Hrvatih 7.22, Nemcih 1.94, Italijanih 1.28. Realna smer je zastopana še v realni gimnaziji, a tudi v tej ni mnogo Slovencev. Od 1160 realnih gimnazijcev v teh deželah je bilo Slovencev samo 56, Hrvatov82, Nemcev 439, Italijanov 576. Celotno število slovenskih gimnazijcev v teh deželah je bilo 3395, realcev pa 779. V tem so vštete tudi deklice privatistinje na srednjih šolah. Razen tega pa je še nekaj Slovencev raztresenih po graških in drugih štajerskih srednjih šolah. Po vsem tem je slovenskih gimnazijcev 3329, realcev 783, skupaj 4112. Nekaj bi jih bilo še v sosednjih hrvatskih srednjih šolah, zlasti v Varaž-dinu in Sušaku, a njih število se ne da dognati, ker hrvatske srednje šole žali-bog ne vodijo narodnostne statistike dijakov. Posamezni so še znabiti raztreseni po ostalih avstrijskih kronovinah, a veliko jih ne more biti. Leta 1908. je bilo v teh deželah slovenskih gimnazijcev 2703, realcev pa 745. Število gimnazijcev je torej naraslo v štirih letih za 626 ali za 23.16 odstotka, realcev pa, katerih imamo že od nekdaj premalo, samo za 38 (5.1 odstotka). Sicer imamo Slovenci še vedno razmeroma manj srednješolcev ko drugi narodi, zlasti Nemci in Italijani. Vendar moramo opetovano povdarjati, da imamo gimnazijcev že preveč, posebno na Kranjskem. Ako bi bil naš narod bogat in bi se absolvirani dijaki posvetili produktivnim poklicom, bi morali le pozdravljati veliko število srednješolcev, ker se s šolanjem vobče širi znanje in kultura ter bi bilo koristno, če imamo čim več izobražencev v vseh poklicih. Žalibog pa ni tako. Kdor je nekaj let presedel po gimnazijskih klopeh, se ne mara več baviti s poljedelstvom in obrtom ter množi vrste slabo plačanega inteligenčnega pro-letarijata. Na visokih šolah imamo večinoma Juriste in filozofe, več, kakor jih dobi primernega kruha v domovini. Izven domovine naših juristov ne rabijo, filozofov pa le malo. Ako bi imeli zdravnike, inženirje, živinozdravnike itd., ti bi zdaj lahko dobili zaslužka na Balkanu. Toda teh imamo sami premalo. Zato moramo odločno nastopiti proti enostranskemu množenju naših gimnazijcev. Treba je javnost poučiti in odsvetovati na Kranjskem gimnazijski Študij, nasvetovati k večjemu realke, zlasti pa meščanske in razne strokovne šole, kakor obrtne, poljedelske itd. Predvsem p« je dolžnost srednješolskih profesor- Kupojie in naročajte sukno, modno Mogo, perilo i. dr. pri Llityioi, Stritarjeva ulica 4. & Viorec »»T»rt>r»n, jev, da s pravično strogostjo izbirajo sposobne in odstranjujejo manj sposobne dijake iz gimnazij. S tem koristijo splošnosti, a tudi prizadetim posameznikom bolj kakor z neumestno popustljivostjo. Književnost. »Dom in Svet« je izšel v dvojni številki in ima naslednjo vsebino: O Gospod. — F. S. Finžgar: Biser. — Dr. Fr. Detela: Spominska plošča. — Tomo Zupan: Moja mati. — J. Lovrenčič: Uvod. '--Antonietta--Ljubezen. Sil- vin Sardenko: Dekletova obljuba. — Alojzij Remec: Ljubezen in življenje. — Stanko Majcen: Nočna melodija.-- Nedelja.--Zvezda.--Po deželi. — Jos. Lovrenčič: Poglavje ob njivi. — Stoletnica. — Ivan Cankar: Dve zgodbi. — Dr. A. Breznik: Razvoj novejše slovenske pisave pa Levčev pravopis. (Dalje.) — Stanko Majcen: Povestice. — Sil-vin Sardenko: Divja roža.--V gozdu. — Dr. I. Pregelj: Peter Bohinjec. — Izidor Cankar: Verska podoba. — Narte Velikonja: Med dvema stenama. — Leopold Turšič: Iz knjige življenja. — Milan Kuj-et: Maloruska narodna. — Dr. J. Šile: Enrica von Ilandel-Mazzetti in njen roman. — France Stelè: Varstvo spomenikov. — Jos. Lovrenčič; Meditacija. — Književnost. — Glasba. — To in ono. — Drobiž. — Slike: Umetniške priloge: Corregio: Noč. Dresden. Kraljevska galerija. — Fra Angelico: Sv. Trije kralji. Firenze. Uffizi. — Rogie Van der Weyden: Sv. Trije kralji. Monakovo. Stara Pinakotcka. — Dom. Ghirlanda-jo: Rojstvo Marijino. Firenze. S. Maria Nov. — Tizian: Sv. družina s pastirjem. London. Nac. galerija. — Tintoretto: Pastirji pri jaslicah. Benetke. Scuola di San Rocco. — Peter Bohinjec. (Portret.) Giotto: Rojstvo. — Enrica von Ilandel-Mazzetti. — Zatičina. — Cerkev v Mirni Peči. — Tintoretto: Sv. Nikolaj. (Novo mesto.) Kip sv. Jurija. (Sv. Križ, Gora.) — Kip Matere božje. (Muljava.) •— Baročen oltar. (Muljava.) — Baročen oltar. (GumiŠče pri Šmarju.) — Cerkvene freske v Bodeščah. — Freske v cerkvi sv. Primoža. — Gotski strop. (Sv. Peter pri Sv. Primožu nad Kamnikom.) — Strop v cerkvi sv. Jurija nad Tržičem. — Neumorna plesalka. — Complantatio illyrica Ilesici. — »Dom in Svet« izhaja 25. dne vsakega meseca. — Naročnina: 10 K, za dijake 7 K, za Ameriko 3 dolarje, za Italijo 13 lir, za Nemčijo 11 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v Katoliški Bukvami. — Urednik: dr. Izid. Cankar v Ljubljani, Marijanišče. — Založnik in lastnik: Katoliška Bukvama. — Tretja in četrta številka izideta pred Veliko nočjo zopet dvojno. »Koledar Ave Maria« za leto 1914. Izdala uprava Ave Maria, Brooklyn, N. Y. Tiskal umetniški zavod »Miriam« na Reki. To je drugi koledar navedene uprave. Treba priznati, da je bogato oskrbljen z vsebino, ki je za naše izseljence zelo primerna in poučna, pa tudi tehnična stran je odlična, zlasti z ozirom na veliko število lepo uspelih slik; le eno moramo odločno grajati: tiskovnih napak kar mrgoli, ki zlasti priprostemu čitatelju delajo težave. Pa to je pač z vsemi tiskovinami tako, ki se tiskajo v izvendomačih tiskarnah. Toliko na splošno. Vsebina koledarja je poleg običajne koledarske vsebine, kakor: godovi, poštne določbe itd., naslednja: Četrti katoliški shod v Ljubljani, obširen opis z mnogimi krasnimi slikami in dr. Jure Adlešičev govor »O ljubezni do domače grude«. Sveta družina (s sliko), članek, ki slovenske izseljence svari pred svobodomiselci in jim stavi za zgled, po katerem naj slovenske iz-seljeniške družine žive, sveto družino. Sledi resnična povest »Prekletstvo slabega zgleda«, v kateri je opisana slovenska izseljeniška družina, ki je bila sprva ugledna in srečna, ko pa oče zaide med brezverske socialiste, postane pijanec in upropasti sebe in svoje, prej tako vzorne otroke. P. Beningen Snoj je napisal daljši spis: »Kaj nam kličejo Marijina svetišča v Jeruzalemu« (z mnogimi krasnimi slikami). Prav pri- 347 Zahtevane vzorce! merne in učinkovite so drobne črtice: »Iz otroških ust za življenje ali kakšni ne smejo biti starši«. Sledi »Duhovnikova povest« o škapulirčku presvetega Srca Jezusovega, ki je na smrtno uro rešil nekoga nesrečnega izgubljenca. Ksaver Meško je napisal lepo sliko iz Rima »Brat Kandid«. Črtica »Si že molil za otroka'?« velja staršem, ki pri vzgoji otrok rabijo dobre in ostre besede, pa tudi palico — samo na en vzgojni pripomoček pozabijo, da bi molili za svojega otroka. Sledi kratek članek o »Prvih začetkih krščanstva v Združenih državah«. V članku »Kaj bo z nami« se izseljenci bude k zavesti o dolžnostih, ki jih ima vsak pošten človek do svoje domovine in svojega naroda in opozarjajo na »Slovensko Stražo«. Nato slede podatki in navodila, ki jih mora vedeti katoliški izseljenec v Ameriki: Zapovedani in državni prazniki, post, prispevanje za cerkev, štolnina, poroka, krsti, pogrebi. Posebno bo pa vsakega Slovenca razveselilo poročilo (s sliko) o novi »Slovenski šoli sv. Vida v Ameriki«, to je v Clevelandu. Ta šola je popolnoma moderna zgradba in opremljena z napravami, s katerimi se niti nobena državna šola v Clevelandu ne more mc-nti. Široka je stavba 82 čevljev, dolga 116 in ima tri nadstropja. Stane 75 000 dolarjev. 1. septembra letos je bila stavba slovesno blagoslovljena in izročena svojemu namenu. Največ zaslug za to krasno šolo, na katero sme biti ponosen ves slovenski narod, si je pridobil tamošnji šentvidski župnik Rev. J. Ponikvar. Častitamo našim Clevelandcem! Razen navedenega obsega koledar še mnogo poučnih člankov in sestavkov, črtic, pesmi, gospodinjskih drobtinic, gospodarskih in zdravstvenih navodil itd. ter krasnih slik. Končno sledi izkaz vseh slovenskih župnij in duhovnikov v Ameriki in imenik kmečkih hranilnic in posojilnic na Kranjskem, včlanjenih pri Zadružni zvezi v Ljubljani, s pozivom, da naši izseljenci vlagajo v njih svoje prihranke in se tako zavarujejo pred raznimi dvomljivimi denarnimi zavodi. Kakor se vidi, je ta koledar zvest in vsestranski svetovalec, brez katerega naj bi ne bil noben slovenski izseljenec. Getzemani in Golgata. Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Premišljevanja in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Z rdečo obr. K 2 60, v šagrinu z zlato obrezo K 3 60, vatiran šagrin zlata obr. K 4'—. Ta krasni molitvenik se posebno odlikuje s svojimi g^bokimi, v srce segajočimi premišljevanji o Kristusovem trpljenju ter je posebno primeren za postni čas. Ppieg premišljevanj pa obsega molitvenik tudi vse navadne masne in druge molitve ter se od'ikuje predvsem po lepi zunanji opremi in priročni žepni obliki. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Lep spomin na katoliški shod. Kdo udeležnikov katoliškega shoda se z radostjo ne spominja prelepih njegovih dni. Slovensko ljudstvo se je takrat na veličasten način posvetilo Brezmadežni. Zato bi pa moral biti spomin na ta zgodovinski tienotek v vsaki katoliški slovenski hiši, v vsaki naši šoli, v vsakem našem društvu, v vsakem župnišču, in lepo bi bilo, da bi visel ta spomin v vseh naših cerkvah in podružnicah. Za katoliški shod so se v ta namen založile lepe, velike tro-barvne podobe Brezmadežne, katerih je še mnogo v zalogi. Zato prosimo, naj bi se našel v vsaki župniji kdo, ki bi ljudstvo na to opozoril — posebno na čč. gg. žup- nijske predstojnike gre ta prošnja — in bi potem več teh slik skupno naročil. Cena eni sliki je samo 1 K. Če društva ali Mari-jine družbe skupno naroče, dobe pri naročilu za vsakih 10 podob 20 odstotkov popusta. Naročila sprejema: Pisarna »Slo-venske Straže« v Ljubljani. Pristopate k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi"! Oferrava/loi železtiato Jfina-Tmo Higietiična razstava na Dunaju I9C6: Državno odlikovani in častni diplom k zlati kola]nl. Povzroča slast do jedi, okrepi« živce, zboljša kri iti je re-konvaescentom In malo« krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbornl okus. Večkrat odlikovano. Nad <1000 zdravnikih spričeval. c.inkr. dvorni dohavital) THST-BarkoviJe. ■» danes naprej vedno sveže IVO '/£ litra, po 20 vin. steklenica. >/2 litra čez ulico ravno tako 20 vin. priporoča Hrrron mnuER hotel „Vega", Spod. Šiška 26. Na razpolago so tudi vedno dobra uina po nizki coni. 727 vešč knjigovodja in samostojen spreten dopisnik slovenskega, hrvaškega, nemškega in laž-kega jezika, perfekten Stenograf in strojepisec, z dolgoletno prakso, 30 let star, neoženjen, želi stalne službe. Tudi kot tajnik kake mestne hranilnice, občine, oziroma kot solieitator. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 821. v Kamniku je hiša štev. 79 pod zelo ugodnimi pogoji in po zelo nizki ceni na prodaj. Vpraša naj se pri tvrdki Max Stossl, Celovec. 836 ¡¿iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij | Lov v najem | | se odda v Zgor. Krmi pod Triglavom za I | dobo petih let. Prostor obsega 500 ha v | | okrožju pod „Kredarico". V tem revirju S | se nahaja mnogo divjih kozlov, ruševcev, f | plan nskih zajcev in belih gorskih jerebic. | | Dražba se bo vršila v podobčini Zasip, v i | gasilnem domu, dne 13. aprila 1914 od f = 3. do i. popoldne. Natančneje pogoje daje I | mej tem pismeno: Srenja Zasip, p. Bled. § šiliiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiR Razpis službe tajnika pri „Hranilnici in posojilnici44 v Kamniku (Šu(na). Prošnje naj so opremljene s potrebnimi spričali o predizobrazbi, dosedanjem službovanju in vedenju. Prošnje je vložiti do 25. marca t. L- Nastop službe kakor hitro mogoče. Plača po dogovoru. Pri oddaji službe si pridrži odbor prosto roko. Kamnik, dne 10. marca 1914. 781 Hatehfvo JranUnice in posojilnice". Tzdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliško Tiskarne«. Odgovorni urednik: Joief Oostinčar, državni poslanec.