LETO XXII. — številka 45 Ustanovitelji: ob*, konference SZDL Jesemce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka 10 Tržič. _ izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. _ Gla.-ni urednik Igor Janhar * Odgovorni urednik Albin Učakar GUsiLO SOCIA KRANJ, sreda, 11. 6. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev uist izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednifc, Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob siedah in sobotah LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO mesec bo prišlo tisoč izselfencev ixSe?boto popoldne se je na brniško letališče pripeljalo na tritedenski obisk v domovino 73 Jencev iz Clevelanda In Iz drugih mest Severne Amerike. — Foto: F. Perdan Ta Ta letJf.^sec bo na brniškem avion prislal° še deset drujfcv različnih letalskih na n^L . 1 pa bodo pripeljali mo nekaj tedenski Sbisk v do-ln° izseljence iz različnih dežel. Čeprav bi zdaj še težko napovedali, pa kaže, da bo letos prišlo na obiskov domovino precej izseljencev. Že do konca tega meseca jih bo pri- „Krvavi pogoji za posojilo" delavski svet železarne zenice je v soboto med „ , gim razpravljal in skle-tov tUdi ° naJetiu kredi-skeu.!a izva'anJe sanacij-dela, Programa- Kot *e rekt mg" mag- Kunc' di" °r Železarne, so to v oi^' P0«^!«. ki pa jih Sra,narU f?aCiJSkCga Pr°-sPre leti Je,?zarna mora Poslovni normalno s°jill n?ili^arde S din po-djna bodo dobili iz skla- 4.2srepubliških rezerv po ^dstotni obrestni me-vL/. , ie določena doba vra* Ja Dosoi"a- začetek ta anja 1. marec 1971. le- nllriicaitna banka in hra" tako brila gojila Ljubljana je odo-}A milijarde S din po 8-odstotid obrestni meri, prav za dobo šestih let. Gorenjska kreditna banka je odobrila 500 milijonov S din posojila po 8-odstotni obrestni meri, rok vračanja 6 let. Pričakujejo, da bo v kratkem tudi jugoslovanska banka za zunanjo trgovino odobrila 500 milijonov S din posojila. železarna bo morala od leta 1971 pa naprej letno vračati 300 milijonov S din obresti (poleg rednega odplačila posojila). Direktor železarne je povedal, da so v Beogradu ugodnejše reševali problem železarne Smederevo. Le-ta je posojilo dobila za dobo osmih let in samo po triodstotni obrestni meri. J. Vidic šlo samo na brniško letališče okrog tisoč. Ena skupina se je na brniško letališče pripeljala tudi minulo soboto popoldne. 73 članov skupine — med njimi je bilo največ ameriških Slovencev iz okolice Clevelanda, ki jo je vodil Tone švelc — so pred pristaniško stavbo pozdravili 7. narodnimi nošami. Na obisku, ki ga je organizirala Slovenska narodna podporna jednota, bodo ostali tri tedne. A. ž. mešanicakav E K S T R A VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA Kadrovsko nesorazmerje Praksa, kakršna se je ponekod uveljavila do naše statistike, je postala v nekaterih primerih že skoro pravilo. Nehote včasih človek pomisli, da so razni zanimivi statistični podatki najboljše gradivo za polnjenje predalov. Ni namreč naključje, da v Sloveniji že nekaj časa precej govorimo o kadrovskem sestavu zaposlenih. Zadnji statistični podatki kažejo, da je kvalifikacijski sestav v naši republiki najslabši v Jugoslaviji. časi, ko so se najrazvitejša področja v Sloveniji tudi po tej plati uspešno primerjala z drugimi republikami, so že precej odmaknjeni. Visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ima v Sloveniji le 16,2 odstotka zaposlenih; jugoslovansko poprečje pa je 19,4 odstotka. Tako so tovrstna poprečja v drugih republikah kar precej pred slovenskim. % Kaj danes sposobni kadri pomenijo za gospodarstvo oziroma nadaljnji razvoj, ni treba ponavljati. Res je, da je v gorenjskih občinah več ali manj v programih in stališčih skupščin zapisano to priporočilo. Vseeno pa ni neupravičeno zastaviti vprašanje, kako nameravajo v prihodnjem srednjeročnem razvoju začrtati to nalogo v gospodarskih dejavno, stih, kjer so v Sloveniji podatki še manj spodbudni. Z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo je namreč le 9,6 odstotka zaposlenih. Smo pred koncem enega in tako rekoč začetkom drugega študijskega leta. Vrsta mladih bo vsak hip stopila iz šol pred vrata delovnih organizacij. Smo jih pripravljeni sprejeti? Ali imamo programe in ali so ti dovolj jasni za razvoj prihodnjih let? Ali vemo, kakšne kadre bomo potrebovali jutri? Ne gre za prestiž. Ne gre za to, da bi dobili spet prvo mesto v Jugoslovanskem poprečju. Gre samo za usklajen razvoj in vprašanje, s katerim se pri nas vsako leto srečamo. Gre za to, da si v nacionalnih okvirih ne moremo privoščiti velikih nesorazmerij, če hočemo, da bomo ob širših in ožjih načrtih kos vsak dan večji konkurenci na vseh področjih. A. žalar Stane Mešič novi sekretar Medobčinskega sveta za Gorenjsko Kranj, 10. junija — Danes popoldne je bila v prostorih kranjske občinske skupščine 11. seja Medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko. Na seji so razpravljali o zdravstvu in socialnem varstvu na Gorenjskem. Zaradi nove dolžnosti dosedanjega sekretarja Martina Koširja v republiški skupščini pa so za novega sekretarja Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko izvolili tov. Stane« ta Mešiča. 1 I l>li>Ulli|Hllillliiiii||m^ ........................ Za vaš dopust ill I H R A N J POTOVALKE TORBICE KREME ZA SONČENJE SONČNA OČALA V PRODAJALNI GALANTERIJA PREŠERNOVA 14 llll,,!,i'>"uim!miiniiiiiuimii!iimim .....mimimmmimimmiiiiimiiiiiimmiiniin iiiiimmiiiiimmmiiiimiiiiiiimiiimiiiimimiiiimmimiiitmn Ta teden v republiški skupščini Delo organov republiške skupščine bo ta tedne dokaj živahno. Predvideno je, da se bo sestalo kar enajst odborov posameznih zborov republiške skupščine na prvih sejah. (Nekateri odbori so imeli seje že v ponedeljek in včeraj, nekaj pa jih bo zasedalo še danes in jutri) Razen tega pa sta bili za ta teden sklicani tudi dve komisiji in skupna komisija vseh zborov skupščine. Vsi odbori naj bi razpravljali o delovnih programih, tekle pa bodo tudi razprave o nekateri pomembnejših predlogih za izdajo zakonov in o osnutkih ter predlogih zakonov: # Predlog za izdajo zakona o zaposlovanju slepih invalidnih oseb. Republiški sekretariat za delo predlaga, naj bi republiški zakon določil, da so delovne in druge organizacije dolžne, da na prosta in nova delovna mesta zaposlijo slepe invalidne osebe. V Sloveniji je namreč trenutno 37 slepih invalidnih oseb, ki so osposobljene za delo v telefonskih centralah. 0 Predlog za izdajo zakona o posebnih pogojih za pridobitev pokojnine zaposlenih delavcev v premogovnikih, ki deloma ali v celoti opuščajo proizvodnjo. Predvideno je, da bi se izjemna pokojnina priznala samo rudarjem, ki jim preneha delo v premogovniku proti njihovi volji. Pri tem pa je izključena možnost izjemne pokojnine samo zaradi ukinitve delovnega mesta. # Osnutek zakona o pogojih in načinu uveljavljanja prednostne pravice uporabe zemljišča. Zahteva se predvsem dosledno upoštevanje načela pravičnosti na podlagi katerega se prejšnjemu lastniku, ki mu je bilo razlaščeno zemljišče za gradnjo, lahko dodeli toliko zemljišča, kolikor ga potrebuje za zgraditev in redno uporabo ustrezne stavbe na podlagi njegove prednostne pravice. # Osnutek zakona o rudarstvu. Z njim naj bi bil dopolnjen temeljni zakon o rudarstvu in Urejeno vprašanje raziskovanja in izkoriščanja vseh vrst gline, peska, proda in kamna. (I Osnutek zakona o radijskem prometu. Ureja posamezna vprašanja radijskega prometa, ki niso urejena z dosedanjim temeljnim zakonom o radijskem prometu. Določa tudi, da morajo imeti cestna motorna vozila naprave, ki odstranjujejo radijske motnje. V prihodnje vozil, ki ne bi imela takšnih naprav, ne bi smeli registrirati. # Predlog zakona o varstvu narave. Sedanja ureditev je pomanjkljiva in neučinkovita. Zato bi bilo treba ustanoviti službo za varstvo narave, ki bi ji pomagale še inšpekcije, strokovne službe in društva (planinska zveza, gorske straže itd.). A. 2. Kmetovalci in sadjarji! Prodamo večje količine Labojev od piva, ki so primerni za transport in uskiadiščenje sadja in poljskih pridelkov. Informacije na upravi podjetja KRAM VINO, Kranj, Mladinska 2, tel. 21336 RAZPISNA KOMISIJA ZLIT Tržič RAZPISUJE prosto delovno mesto skladiščnika ŽAGANEGA LESA Pogoji: objavljeni v 44 št. Glasa dne 7. 6. 69 na 12. strani. Na križpotju dveh možnosti Javne tribune v Žireh se je udeležilo okrog 600 domačinov davčne ter druge olajšave za kmete-borce in podobno. V razpravi je sodelovalo tudi mnogo domačinov. Di" rektor tovarne Alpina Izidor Rejc, ki velja za pobudnika in glavnega vzornika odcepit" ve, je pojasnjeval, zakaj vol-sli, da bi bil takšen ukrep koristen. Ni se strinjal z mnenjem vidnih občanov, ki *° mu očitali, da ruši mir in prijateljstvo med ljudmi. Njegovo mnenje, da je bila navidezna enotnost le nekakšne zatišje pred viharjem, lažni mir, porojen iz maiodušja, s° podprli tudi mnogi dmgi verniki. Če bo v nedeljo glasovalo za odcepitev od Logatca ve* kot polovica od 2560 žirov-skih volilnih upravičencev — torej več kot 1281 — potem je referendum uspel. To določilo (ki je sicer povsem v skladu z republiškim pravilnikom) so prisotni sprejeli * velikim negodovanjem, ir' deč) da že vnaprej daje ve* možnosti pristašem Logatc* saj bi v primeru slabe ude* ležbe vsi neizpolnjeni voliln1 lističi dejansko šteli toHk° kot glasovnice zagovornik^ hov kr;y,T;';mei7ajTč'dX i "da"iega^stanir-^ K*Tti nrerigpHniir ~ux>„„ , i ze> dokončna odločitev je £g Teden dni pred referendumom, ki bo prihodnjo nedeljo, 15. junija, in na katerem se bodo Žirovci odločili, ali naj njihov okoliš še naprej ostane sestavni del občine Logatec, ali pa naj se priključi škofjeloški občini, je bila v tamkajšnjem zadružnem domu javna tribuna. Pred okrog 600 domačini, ki so sicer prostorno dvorano napolnili do zadnjega kotička, sta na vprašanja volivcev odgovarjala predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Kr-vina in predsednik občinske skupščine Logatec Vinko Ha-ložan. Tribuni je prisostvovalo tudi več republiških poslancev, sekretarja občinskih komitejev ZK Logatec in škofja Loka, predsednika obeh občinskih konferenc SZDL, predsednik ZZB škofja Loka, podpredsednika in tajnika občinskih skupščin, načelniki posameznih komunalnih služb in več odbornikov. V živahni, skoraj štiriurni razpravi, ki je pokazala, da žirovcem ni vseeno, kako se bo v prihodnje razvijal nji- predsednik občine škofja Lo ka Zdravko Krvina. Moral je j odgovoriti na kopico vpra- j šanj, o položaju /irov po mo- 1 rebitni priključitvi k škofje- i loški komuni. Ljudje so na j primer hoteli vedeti, kakšna j je oblika organizacije in na- , čin financiranja krajevne : skupnosti, ali se bodo v no- . vih pogojih pravice KS kaj povečale oziroma zmanjšale, nadalje kolikšna je cena vo-darine, aH bi bila škofjeloška občina pripravljena poskrbeti za rekonstrukcijo ceste žiri-Logatec ter urediti priključek na Sončno cesto, kdo bo reševal položaj turizma in gostinstva, kakšne so darle v rokah republik skupščine. Vendar bo leta " po zagotovilih poslanca V0" lenca — upoštevala rezuh3' referenduma. Na koncu so udeleženci Ja*' ne tribune soglasno ugotovi'' da bi bilo treba v prihodnja ne glede na to, kakšen bo r**' plet žirovske zadeve, okrep1' gospodarsko sodelovanje občinama Logatec in šk°" Loko. Prav tako je združiti in povezati vse d«11* benopolitične organizacij« območju žirov, kajti sedad nasprotja znotraj njih *o * ju samo v škodo. I. Goz« ■U Z varčevanjem pri (sOITIl jskl kreditni banki — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo in s tem — DVIGATE svoj življenjski standard % — DOSEŽETE visoko obrestovanje hranilnih vlog in deviznih računov; # — STE ZAVAROVANI za primer nezgodne smrti (pogoj: navadna vloga 1000 din) in trajne invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto); ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NAŠE VLAGATELJE! JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA TRŽIČ Mlečni izdelki vedno boljši 2 razstavo v prostorih kranjskega mlekarskega šolskega Centra se je minuli petek končalo 7. republiško ocejevanje mleka in mlečnih izdelkov. Kot smo zvedeli od strokovnjakov, Je letošnja prireditev tako po številu poslanih izdelkov kot tudi po njih kvaliteti presega vse dosedanje. Slovenski potroš-JUk' so lahko zadovoljni, kajti izbor mlečnih proizvodov, ki se ,J*hko enakovredno merijo s tovrstnimi tujimi izdelki, je iz dneva v dan večji. Ocenjevanja se je udeležilo 4 slovenskih mlekarn. Skup- n° so poslale 79 različnih Vrst mleka, sira, masla, sku- in jogurtov. Kar trem pe- •nam izdelka je komisija Prisodila najvišjo kakovost jih uvrstila v razred Kstra. Zlasti veliko priznanj ° bili deležni sadni jogurti ui r Celo razni mlečni napitki, ki * Presegajo podobne tuje Ve^-k6, ^ePrav smo im v j J'h količinah začeli izdelati šele letos. Z mlekom Je ^koliko slabše, dasi se je PUTAN ^MPLIN _ AVTOPLIN £S polnJenja: dJnping v Zaki _ BLED V^MARMA LJUBLJANA, odovodna cesta (za Lito- elef»n 316-798, 315-759 PA.^PLIN _ AUTOGAS /nping in Zaka _ BLED aov^fiRNA LJUBLJANA, Vo-str0j) cesta (hinter Lito- Te,ephc ion 316-798, 315-759 izbor zadnje čase močno povečal. Tetrapak embalaža vztrajno izpodriva steklenice, ki so nepraktične pa tudi manj higienične. Ljubljanske mlekarne so se tokrat prvič predstavile s svojim novim mlečnim sladoledom, ki si je prislužil najvišjo možno oceno. Ob koncu je mlekarski šolski center Kranj priredil dvodnevni seminar za mlekarske strokovnjake, na katerem so obravnavali aktualne probleme v zvezi s proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov pri nas. I. G. 10-letnica sekcije tekstilnih mojstrov in podmojstrov Ob 10-letnici obstoja sekcije tekstilnih mojstrov in podmojstrov pri Društvu inženirjev in tehnikov v Kranju je bil v nedeljo v Stražišču občni zbor članov sekcije. Na njem so pregledali in ocenili desetletno delo, najzaslužnejšim članom pa so podelili priznanja. Prvotno, ob ustanovitvi in še nekaj let po tem, se je ta strokovni organ imenoval Društvo tekstilnih mojstrov in podmojstrov Kasneje (1962.) pa je društvo pristopilo v Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev v Kranju in se preimenovalo v Sekcijo tekstilnih mojstrov in podmojstrov. Glavne naloge sekcije so bile vsa ieta, da sodelujejo s socialistično zvezo, organizacijo Ljudske tehnike, sindikati in drugimi organizacijami. Razen tega pa je v pravilih tudi zapisano, da organizira strokovna predavanja, ekskurzije oziroma glede gospodarskih organizacij, da posreduje pri zaposlitvi svojih trenutno nezaposlenih članov, da daje socialno pomoč itd. Tako je sekcija v zadnjih desetih letih pripravila vrsto strokovnih ekskurzij, njeni člani so obiskali veliko gospodarskih organizacij, jiripravila pa je tudi precej strokovnih predavanj. Skratka, v teh desetih letih je sekcija odigrala dokaj pomembno vlogo pri strokovnem usposabljanju svojih članov. Na nedeljskem občnem zboru so sklenili, da bo sekcija tudi v prihodnje skrbela za strokovno izpopolnjevanje članov. A. 2. Razstavo, ki jo je mlekarski šolski center Kranj priredil ob koncu 7. republiškega ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov, si je ogledalo tudi mnogo priznanih strokovnjakov na tem področju. — Foto: F. Perdan Predstavljamo vam: Verigo Lesce Tovarna verig Veriga iz Lesc je bila ustanovljena leta 1922 in ima danes okoli 1000 zaposlen h. Njihova lanskoletna realizacija je dosegla 53 milijonov 200 000 dinarjev, letos pa računajo na 56,6 milijonu dinarjev. Medtem ko so lani v Verigi izvozil: za 920.000 dolarjev — od tega skoraj 80 odstotkov na konvertibilna tržišča — naj bi njihov letošnji izvoz dosegel vrednos: okoli milijona sto tisoč doiar jev. Njihovi gavni vdeiki so verige — debeline od 1 milimetra do 100 mm pomorska oprema, odkov ki in lesni vijaki. Po mre BJtl direktorja Verig j dipl. ing. Golca Vinki so njihova sedanja prizadevanja usmerjena v poslovanje z večjo stopnjo akumulacije kot prejšnja leta. Uspel: so že dobi< i nekaj kreditov za moder nizacijo proizvodnje verig, kmalu pa bodo kupili tudi stroj za izdelovanje lesnih vijakov. Računajo, da bodo 7. tov.m strojem od sedanjih 20 milijonov lesnih vijakov izdelali mesečno 50 milijonov vijakov. Letos bodo namenili za modernizacijo kar 3,5 milijona dinarjev. Poleg stroja za izdelovanje lesnih vijakov nameravajo v Verigi urediti še nove peči za toplotno obdelavo verig in s len; bo njihova kvaliteta enaka tovrstnim inozemskim izdelkom. V. G. V r, d0Vol, freči« smo lahko zadnja Z rezultati gospodar-Pretek/ kranJski občini v flnanx m Ietu: predvsem na dohodtm Dodročiu- Tudl Vefcj0 £k Je bil razdeljen v W doh °r,St skladov in oseb-H od"°dki so se povečali za «o bi,i tkov" NekaJ sIabsi Pa *aC|j| J. UsPehi pri moderni °r8ani vnin priprav in na *an|Jfacijsken» področju. >am n je tudl' da so se c|je k£eJ Povečale investi-V tat adov skuPne pora-*red rtKo so podjetja največ *n nak,V namen»a za gradnjo Na v stanovanJ-d«-uge e te in še nekatere jneče, "godne rezultate pa '°ge, kl nePriJetno senco za-t0ni V Pri,nerjavi z le v*čaie ' 8icer niso dosti po-?0nekodndar taksne k»t so, iikvidn" . preceJ bremenijo *anJ*aCi t n gospodarskih or-Ve kaž„i Poseb«o se te teža-»trij, da podJetje ° Po\Itm Pod>očju ni ime-endar Jno velikih težav, Da so te toliko večje Zaloge nespremenjene, investicije večje Tekstilna industrija je še vedno v nezavidljivem položaju Združitev bi lahko odprla večjo perspektivo družbeni obrti v Tckstilindusu. Tako je Tektstilindus značilen primer, ki kaže, da je v naši (ne slovenski) marveč v jugoslovanski tekstilni politiki treba nekaj (in to hitro) ukreniti. Drug prav lahko malce neugoden podatek za kranjsko občino je, da so bile investicije manjše od obračunane amortizacije, kar še nadalje povzroča staranje delovnih priprav. Morda je takšna ugotovitev malce neobjektivna, kajti trenutna manjša vlaganja v izboljšanje oziroma obnavljanje delovnih priprav še ne pomenijo ne vem kakšno škodo, če imajo podjetja narejene razvojne investicijske programe, s kate- rimi bi v naslednjih nekaj letih nadoknadili zamujeno. Seveda pa je prav tako res, da bi predolgo čakanje posebno pri nekaterih panogah lahko imelo sila neprijetne posledice. Ko so na zadnji seji kranjske občinske skupščine razpravljali o teh vprašanjih, so poudarili, da industrijska podjetja v občini nasploh bolj občutijo reformne ukrepe kot druga. Posebno mesto v tem pregledu pa vsekakor zavzemajo obrtna podjetja. Ponekod so sicer povečali število zaposlenih (v večjih obrtnih podjetjih) medtem ko je skoro za vsa podjetja značilno, da so povečani dohodek razdelila na osebne dohodke. Ocene, da takšna kratkoročna politika ne bo mogla več dolgo trajati, se v malem že kažejo. Tako je močno naraslo število zasebnih obrtnih delavnic pa tudi število zaposlenih v zasebnem obrtništvu. Prav zato je vprašljivo, koliko časa bo tako razdrobljena družbena obrtna dejavnost še kos vse večjim zahtevam na tem področju. Kot že večkrat se zato sama od sebe še enkrat vsiljuje ugotovitev, da je prav tod (če je kje) potrebna združitev. Nekateri zanimivi rezultati se nadalje kažejo tudi v drugih panogah, kjer pa velja omeniti le dve: povečati bi bilo treba Investicije za razširitev trgovske mreže v občini (te so bile namreč lani usmerjene bolj zunaj občine), na področju prometa pa bi bilo treba izdelati program modernizacije cest in razšl« ritve cestne mreže. Na podlagi teh ugotovite« so na seji skupščine sklenili, naj o tem razpravljajo upravni, samoupravni in politični organi v delovnih ori/enizaci-jah. Poudarili so, naj tinta podjetja, ki so zašla v teža ve, pripravijo predloge o sanaciji in hkrati opozorili, da morajo vsa podjetja pripraviti srednjeročne razvojni progreme od 1970. do 1975 leta; in sicer do roka, ki ga je določil zakonodajalec. Le ti bodo namreč služili predlog občinskega srednje ročnega razvojnega programa Nazadnje pa so na seji sprejeli še sklep, da bo ta mesec skupna seja zbori delovnih skupnosti z obrtni mi podjetji in obema komu nalnima podjetjema. A. 2. Več kot 50 odstotkov ostane sindikalnim organizacijam o seje občinskega sindikalnega sveta v Kranju Na razširjeni seji občinskega sveta Kranj, bila je minuli četrtek dopoldne, so člani med drugim sprejeli tudi proračun občinskega sindikalnega sveta za letos. Uvodoma je tajnik občinskega sindikalnega sveta Slavko Kalan pojasnil, da bo tudi letos 40 odstotkov sindikalne članarine ostalo sindikalnim organizacijam za njihovo delo in pomoč članom. Medtem ko bo 30 odstotkov pobrane članarine ostalo občinskemu sindikalnemu svetu, pa bodo ostalih 30 odstotkov odvedli republiškemu in centralnemu svetu zveze sindikatov. Glede na letošnja gospodarska predvidevanja in povečanje oseb. dohodkov v kranjski občini je predvideno, da bo okrog 22 tisoč članov sindikata v 106 sindikalnih organizacijah v občini letos vplačalo okrog 160 milijonov starih dinarjev sindikalne članarine. Od tega bo 64 milijonov starih dinarjev ostalo sindikalnim organizacijam, 48 milijonov pa naj bi se na- Posvet o osebnem delu Na občinskem sindikalnem svetu v Kranju bo danes (sreda) dopoldne posvetovanje o osebnem delu z zasebnimi sredstvi. Predvideno je, da se bodo posvetovanja udeležili predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, strokovnega odbora za obrt republiške gospodarske zbornice, zavoda za zaposlovanje delavcev in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Razen tega se bo posvetovanja udeležila tudi posebna skupina centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije. V tezah za današnji posvet je predvidena razprava o uresničevanju dosedanjih stališč o osebnem delu, o zakonskem urejanju osebnega dela, o položaju zaposlenih delavcev pri zasebnih delodajalcih, o nalogah sindikata pri vključevanju zaposlenih delavcev pri zasebnih delodajalcih itd. A. Ž. Tržiški sindikalni delavci v Borovlfeh Občinski odbor sindikata delavcev družbenih služb iz Tržiča je v soboto organiziral obisk predsednikov sindikalnih podružnic i,n direktorjev organizacij družbenih služb v Borovi je na Koroškem. Tržiški sindikal. deJan/-pi so si v Borovljah ogledali novo gimnazijo, kjer so se pogovarjali s profesorji o sistemu izobraževanja, metodah poučevanja in učnem programu. Obiskali so tudi dve vzgojno varstveni ustanovi, na koncu pa so si ogledali še vzgojno-rekreacijske objekte ob Vrbskem jezeru. vg Seja delavskega sveta jeseniške železarne Izključena še dva delavca Pet delavcev martiname je aprila v Beogradu obiskalo pisarno predsednika republike, kjer so netočno prikazali aprilske dogodke v železarni. Tako so med drugim izjavili, da so za štrajk odgovarjali samo delavci drugih narodnosti, Slovenci pa ne; da so samo želeli pojasnila, zakaj so ob povečani proizvodnji dobili manjše osebne dohodke ipd. Na zahtevo generalnega sekretariata predsednika republike je železarna podrobno pojasnila dogodke in odgovornost posameznih delavcev. Na sobotni seji delavskega sveta železarne so prebrali odgovor, s katerim se je delavski svet v celoti strinjal. Zaradi kršitve delovnih dolžnosti so bili štirje delavci izključeni iz železarne, na sobotni seji delavskega sveta pa sta bila po tajnem glasovanju izključena še Meho Kamenčić in Ibro Mušič. Prizadeta delavca sta na seji delavskega sveta zanikala odgovornost za dogodke v marti-narni, oziroma sta jih skušala omiliti. Toda velika večina članov delavskega sveta je glasovala za izključitev teh dveh delavcev (skupno je bilo torej zaradi dogodkov v marti-narni izključenih 6 delavcev). J. Vidic teklo v proračun občinskega sindikalnega sveta. Pred sprejetjem takšnega predloga so hkrati pojasnili, da bodo tuči letos sindikalne organizacije v kranjski občini neposredno z različnimi delovnimi oblikami, ki jih bo organiziral občinski sindikalni svet, dobile še dodatnih 15 odstotkov članarine. Ta denar se bo vračal članom sindikata v obliki razvijanja aktivnosti sindikalnih organizacij in izvršnih odborov, v obliki pomoči, ki jo občinski svet daje za člane sindikata v obliki športnih, kulturnih in drugih rekreacijskih dejavnosti, ki jih vsako leto razvija občinski sindikalni svet. Pri tem naj omenimo le vsakoletna letovanja za socialno ogrožene člane sindikata, zimske in letne sindikalne športne igre, socialna pomoč itd. Za tovrstno dejavnost občinskega sindikalnega sveta je letos v proračunu predvidenih kar 16 in pol milijona starih dinarjev, kar predstavlja 33,7 odstotka proračuna občinskega sindikalnega sveta. Razen tega se bo posredno vrnilo v sindikalne organizacije še nadaljnjih 8,9 milijona starih dinarjev. Ta sredstva so v proračunu namreč predvidena za različne analize in zas.'danja, na katerih se sprejemajo razna priporočila in stališča, ki jih občinski sindikalni svet potem posreduje sindikalnim organizacijam in višjim sindikalnim organom. Takšna razdelitev sredstev sindikalne članarine v proračunu nam torej kaže, da sindikalnim organizacijam za redno delo ne ostaja le 40 odstotkov pobrane članarine, marveč se z različnimi oblikami, ki jih vsako leto organizira občinski sindikalni svet v Kranju, ta odstotek poveča na 55. S predloženim predračunom so se člani občinskega sindikalnega sveta strinjali in se zavzeli za takšno materialno politiko tudi v prihodnje. A. i. Razsvetljena Kranjska cesta v Kamniku Potem ko so predlanskim asfaltirali Kranjsko cesto v Kamniku, je pred nedavnim kamniško komunalno podjetje uredilo razsvetljavo. Tako je sedaj razsvetljena Kranjska cesta od osnovne šole Toma Brejca do železniških zapornic. Še lepši videz bodo Kranjski cesti dale zelenice, ki jih nameravajo v kratkem uredit' — žr i—————— #———#— ©©»©»©©©©©©©I I OBRTNIK Škofja Loka 9 Blaževa ulica 3 I objavlja Jjjj. v slalomu z mednarodni ^ ležbo za ekipni prefeo«*^' kal krajevne skupnosti ^ sko. Ob razglasitvi rez" gp0-pa se bodo poklonil' & ^ minu treh največjih p-alpinistov in borcev ' j,fi terih imena so vkleši Češki koči. Tako želijo tudi ^ predstaviti svoj PraZ?:c, širšemu krogu ^^^£&&t Kamnik: Lira je pela Prejšnji teden je prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika priredilo svoj redni letni koncert. Kamničani so dodobra napolnili dvorano kina Dom in tako potrdili, da •e za Lirino petje zelo zanl- | majo. Zbor, ki je znan tudi j zunaj meja naše domovine, i unoešno vodi prof. Samo Vremšak. V prvem delu koncerta so Peli dela Gallusa, Mozarta, Gerbiča in Mokranjca. Tokrat Je doživela svojo krstno izvedbo Blaža Arniča zborovska pesem Manzanares, ki Pripoveduje o španski državljanski vojni. Dobra izvedba P^ml, ki jo je olepšala tudi vredna pevska enotnost zbo-ra. Je navdušila celo skladanja samega, ki je sedel med Poslušalci. y drugem delu koncerta so Pf1' Priredbe narodnih pesmi. Med njhni je na topel odziv Pri občinstvu naletela Kerno- va 01'man river z izvrstnim solo basom. Petje Lirinega zbora je zelo navdušilo poslušalce, ki so pevce nagradili s toplim aplavzom in so morali nekatere pesmi tudi ponavljati. Po uspehu Lire v Arezzu je Nemška pevska zveza, ki združuje 15.000 zborov, povabila Liro naj ima v Zahodni Nemčiji tri koncerte. Tako bodo kamniški pevci v septembru peli v Mannheimu, Heidelbergu in Karlsruhe. Na povratku iz Nemčije pa bo imela Lira še dva koncerta v Švici. To povabilo je za zbor izredno priznanje, posebno še, ker bodo koncerti v tako velikih mestih in kulturnih središčih. Pred zborom je torej izredno živa sezona in zbor bo imel veliko dela med počitnicami. Zaželimo mu torej veliko uspehov. -žr Naša imena Lepa, krepka pa doneča je naša govorica, seveda iz ust nepokvarjenca. Že leta se ljudje, ki jim je pristna slovenščina pri srcu, ubadajo ln trudijo v časopisih, s pre-Oavanji in s pogovori na televiziji in v rauiu, da bi mr-Cvarjenje materinščine vsaj zajezili, če že ne ustavili. Ko televizijska napovedo- valka naznanja italijansko ^omotno moštvo »Milan«, ri narnrdnem in ji ne zame-Preveč; zaboli pa me, ko Štel' radi° OČetU *iz Pre' ,a* ali mami »s Hotema- nad Kranjem«. Ni obsež- na "* naša Slovenija, je pa pokrajinsko pestra in bogata slikovitih imen. Verjamem, da ni človeka, ki bi za vsak kraj vedel pravilen naglas, ki bi znal vselej prav i 1-°° uporabljati predloga v in na s krajevnimi imeni. Napovedovalce oprav ičuje tudi na8lica pri njihovem delu, Se prav mnogokrat besedila obi-P -at* ne morejo pred avo in ^ res ne morej0 Eni « ,Menda Jim bo Kra" nioč eksikon v dobro po- ^egledal sem v leksikonu lanski okoliš in naletel PreJS0 Važno knJi«° na kar se z . sPodrsljajev, tako da lKuo'ifda ^e bil° del° °Prav" kar s karto za mizo. naokmaČin se v imenin dalcč ^otS8« skoraj ne more prjs • ae Pa v naša naselja *onc" JUj(r»° ljudje z vseh sv0;e • m naša imena po jo. j ,z8°varjajo in naglaša-da nnKZe srno domačini tu, *no i, va Pačenja prenaša-ln ponavljamo. cerk'janski konec sem dodajrsti? izpisal spačke ter °°liko Pr*stno ime oziroma Kri^t'f^ nad Jezersko in Kri^i^ planino Je pravilno Pravo čeprav Je na kartah *«. štAfme' k* Pa je narečno, zdaj flanJa gora je bila do »e zmeraj štefanja gora in prebivalci Stefanci. — Senturška gora je nad sto let vedno zapisana Senturška gora. (Stari ljudje so govo-l rili Senturša gora. Cerkveni i patron je sv. Urh, gora z j njegovo cerkvijo Šenturh-ja I gora, iz tega morda Senturša gora.) — Dom na Krvavcu je na Kriški planini, ne blizu nje. Zelenici, kjer stoji hotel, so včasih pravili Na Bleku. — Na ozki planoti, ki se vleče od šenturške gore proti zahodu, je zaselek Ravno, ne Ravne. Ce povprašaš Vrhovnika^ od kod je, ti bo odgovoril: z Ravnega. — Mala vas zahoano od Cer-kljan je Vasca, na rdečih tablicah po hišah pa se sveti Vašca, spakedranka, ki si jo je mogel izmisliti samo človek, ki ni nikdar živel na Cerkljanskem. Pa še beseda o potočku skozi Vasco. Ušica piše v leksikonu in celo lisica, je pa Všica, skrčeno iz Vaščica. — Pod Zalogom je malo naselje Glinje, na nizkem svetu, ki ga je poplavljala Pšata in nanašala glinje. Ime je množinsko in ljudje govorijo: v Gltnjah, ne pa v Glinju. — Ob Malem Brezju je raztegnjena Pra-protna Polica in pod Cerklja-mi se je sredi dobrega polja usedla Pšenična Polica. Prebivalce prve vasi imenuje leksikon Poljčane, drugim pa daje ime Poličani. Kar neverjetno se mi je zdelo pa sem se šel prepričat: oboji so Poličani ali Poličanje. — Na vzpetinah med Kramsko ravanjo in kamniškim Kotlom je zaselek Vrhovje, na vrhu je. Ko smo se vzpeli iz grap in zasenčenih zajed, smo se v vrhovju zleknili v travo pa se nam še sanjalo ni o Vrhov j ah. Zadovoljen bom, če bodo pripombe pomagale ■ komu tistih, ki s pisano ali govorjeno besedo ustvarjajo naš jezik. A. Kalan Venec petič Ivanke Hribarjeve Predstavljamo učenko jeseniške gimnazije, ki ima v spričevalu same petice razrede gimnazije končala z odličnim uspehom. Dvanajst let učenja, dvanajst odličnih spričeval, toda samo lotos so bile same petice. Cvek je dobila samo enkrat. Bilo je to v prvem razredu osnovne šole pri pisanju ne- Ivanka Hribar z Javornika je letos končala četrti razred gimnazije z odličnim uspehom. Da povem točno in razločno: v njenem spričevalu so same petice. Ivanka je vseh osem razredov osnovne šole in vse štiri Komu pojejo? Po končani reviji pevskih zborov osnovnih šol v kranjski občini bi bilo treba napraviti neke teht-nejše analize o potih pevske kulture na osnovnih šolah. Lahko ugotovimo, da so bili v zadnjih letih na področju pevske, likovne in telesnovzgojne kulture doseženi občutni premiki v pozitivno smer z nastavitvijo ustrezno šolanih prosvetnih kadrov, na področju telesne vzgoje pa tudi z dograditvijo športnih objektov skoraj pri vseh popolnih osnovnih šolah. Na vseh popolnih osemletnih šolah delujejo danes po eden, dva, tri ali celo štirje pevski zbori, v zadnjem letu pa so zaživeli pevski zbori tudi na nekaterih podružničnih šolah. Tako lahko ugotovimo številčno porast pevskih zborov, ki poraja zaradi medsebojne konkurence tudi kvalitetni vzpon. Pevski zbori se predstavljajo na pevskih revijah v manjših podeželskih centrih (Gorice, Predoslje, Preddvor, Cerklje) in letos tudi v Kranju. Stalni spremljevalci teh revij pa se vprašujejo: Cemu ves enoletni napor pevcev in pevovodij, ko ni poslušalcev? Skoraj v vseh primerih pevci pretežno pojejo sebi. Tudi v Kranju v tem pogledu ni na boljšem. Kje je tu krivda za tako mrzel odnos do mladih pevcev? Ali so to starši, ki nimajo smisla za kulturno vzgojo svojih otrok? Al so to občani, ki so prena sičeni z glasbo, ki jo pre našata radio in televizija — Ali je tega kriva po manjkljiva propaganda šo le v teh centrih? Ali bi bi lo treba celotno organiza cijo pevskih nastopov za snovati drugače? Edino Stražišče se lahko pohvali, da je ob svojem koncertu napolnilo dvorano. Prazne dvorane prav gotovo niso spodbuda za nadaljnji razvoj pevske kulture na šolah. Mogli bi se tudi vprašati: Kje sta ob takih prilika radio in televizija? Pogrešamo torej široko skrb za razvoj mladinskega petja. Sicer lahko uplahne ta spodbudni zagon. D. Bavdek kega nareka. Ivanko sem obiskal na Ja-vorniku. Povedala je, da ja oče upokojenec železarne, mati pa gospodinja. Sestra Vilma obiskuje sedmi razred osnovne šole, v šoli pa jo prav dobra. »Nadarjenost ali marljivost?« sem jo povprašal. »Oboje,« je brez pomisleka odgovorila. »Podedovana nadarjenost?« »Morda. Mati je bila v Šoli odličnjakinja, pa tudi oče ni bil slab.« Ivanka je povedala, da se je dnevno učila samo po eno uro, ker za učenje sploh ni imela časa. Učila je namreč posamezno 12 dijakinj prvega in tretjega razreda gimnazije. Ivanki noben predmet nikdar ni delal težav, zaljubijo na pa je v matematiko, fiziko in angleščino. Vsaka plat ima senčno stran. Ivanka je potožila, da se je zelo težko odločila, kaj naj naprej študira. »Končno sem se odločila za študij ma> tematike in fizike. Mislim, da bom nekega dne pedagog. Upam, da bom dobila štipendijo.« Ivanki Hribar, najboljši učenki jeseniške gimnazije« iskreno Čestitamo. ■ J. Vidic I Pri na novo urejeni okolici spomenika pesnika Simona Jenka na Podreči so v nedeljo popoldne prebivalci krajevne skupnosti Mavčiče pripravili proslavo ob 100. obletnici smrti Simona Jenka in ob krajevnem prazniku. Pri pesnikovem spomeniku so nastopili godba na pihala in štirje pevski zbori: pevski zbor France Prešeren iz Kranja, Lucijana Seljaka iz Stražišča, pev> ski zbor iz Medvod in pionirski zbor šole Mavčiče. Pozdravni govor je Imel književnik Franc« Bevk, o pesnikovem delu pa je govoril književnik dr. France Bemlk. Proslave so se udeležili tudi predstavniki kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij (A. 2.) — Foto: F. Perdan GLAS * 6. STRAN - letnica gasilskega društva Kranj Za pokopališčem v Škof.ji Loki delavci SGP Tehnik končujejo prvo 9-nadstropno stolpnico v naselju Mestni center. Vanjo se bo v začetku novembra vselilo okrog petdeset ljudi. Zraven te bodo do avgusta prihodnjega leta zgradili še eno takšno stolpnico. Vsaka stolpnica bo •tala 381 milijonov S din. — Foto: Jesenovec Pred polno dvorano loškega gledališča je bil v četrtek popoldne nastop varovancev otroških vrtcev, škofja Loka in Trata. Cicibani so se predstavili s 30 točkami. — Foto: S. Jesenovec Pod pokroviteljstvom kranjske občinske skupščine tiodo v soboto in nedeljo občinska gasilska zveza Kranj, gasilsko društvo Kranj — Prim-skovo in Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj praznovali 90. obletnico obstoja gasilskega društva v Kranju in 10. obletnico delovanja poklicne gasilske službe. Tako bo v soboto ob 18. uri na Titovem trgu v Kranju praktični nastop operativnih gasilskih enot, ob 20. uri pa bo slovesna seja društva. V nedeljo, 15. junija, ob 9« uri bodo v domu poklicne enote Kranj odprli gasilsko razstavo, ob 10.30 bo jubilejna seja poklicne gasilske službe, ob 14. uri bo 2°°' gasilcev pri domu poklicne enote Kranj, ob 15. uri Pa pred gasilskim domom °8 Primskovem zborovanje «■ prevzem gasilske brizgalke Popoldne pa bo pred zadru* nim domom na Primskovetf zabava s plesom. A. 1 Prebivalce Puštale zanima, kdaj namerava lastnik do kraja podreti to hišo. Napol podrta hiša in zanemarjena okolica močno kazita naselje pod Hribom. — Foto: S. Jesenovec 75. obletnica gasilstva v BPT 92-letni Ivan Štucin: »Včasih smo v vedrih vodo nosili.« V počastitev 100. obletnice gasilstva na Slovenskem je industrijsko gasilsko društvo Bombažne predilnice Tržič v soboto in nedeljo skupno z gasilsko zvezo Tržič praznovalo 75. obletnico obstoja in delovanja. Tako je bila v soboto zvečer v Domu gasilcev v tovarni slavnostna seja upravnega odbora, na kateri so podelili 18 gasilcem priznanja in odlikovanja za dolgoletno delo v društvu. V nedeljo pa so pripravili gasilsko parado, množično zborovanje, praktično vajo in slovesno prevzeli novo brizgalno. Na sobotni slovesnosti v Domu gasilcev so podelili posebno priznanje — miniaturno gasilsko sekirico — gasilskemu veteranu in najstarejšemu še živemu gasilcu Ivanu Štu-cinu. Ko smo se pred slovesno sejo upravnega odbora pogovarjali z njim o delu gasilcev pred prvo svetovno vojno, nam je 92-letni Ivan štucin povedal, da bi se današnji gasilci lahko samo čudili opremi in gasilskemu orodju nekdanjih gasilcev. »17 let sem bil star, ko sem 1894. leta postal član gasilske čete v tovarni in nič koliko manjših požarov smo pogasili in tudi preprečili v tovarni. Samo takrat nismo gasili z mi-nimaksi, motornimi briz-galnami itd. Ko smo opazili požar, je vsak zagrabil svoje vedro in se postavil v vrsto. In tako so vedra romala od rezervoarja za vodo do požara. Vseeno pa smo bili takrat gasilci zelo spoštovani, će je bil požar, se celo pripadniki strank niso spraševali, čigav je kdo. Naj je bil klerikalec, liberalec ali socialist vsakdo je takoj priskočil na pomoč. In čeprav smo bili slabo opremljeni v primerjavi t današnjimi poklicnimi četami, smo vseeno velikokrat uspeli preprečiti §e večjo škodo.« Ivan štucin nam je tudi povedal, da je bilo včasih veliko več požarov kot danes. Takratna mehanizacija namreč ni bila takšna kot danes in je bilo včasih treba bore malo, da je izbruhnil požar. Ko smo mu zaželeli, da bi bil tudi v prihodnje še častni član industrijskega gasilskega društva v BPT Tržič, nam je prijazno stisnil roko, hkrati pa dejal, da bi se, če bi bil Še enkrat mlad, prav gotovo spet odločil za ta humani in častni poklic. A. Žalar Ivan štucin Češkoslovaška pomlad 69 »Vrnite mi krono, %vezda je mrknila!« m TGM je za Čehe nekaj podobnega kot JFK za Američane — Na svidenje, Karel! — K Fleku na golaž in pivo ^ed kopico dogodkov, pomembnih letnic in važnih prelomnic, nili. in na morje, kamor si ■^sestavljajo zgodovino nekega naroda, je vedno najti tudi Pečico posameznikov, katerih imena ljudje povzdigujejo na PJ*8* nesmrtnosti in jih spreminjajo v nacionalne svetinje. ^ftvadno gre za slavne politike, vojskovodje, revolucionarje vladarje, za može velikih dejanj, ki so znali predrugačiti °yet in usodo milijonov. Pri Rusih je bil to na primer Lenin, P" Francozih Napoleon, pa Gandhi pri Indijcih ter Georg •Vashington in Abraham Lincoln pri Američanih. Tudi Cehi "najo svojega idola — to je TomaŠ G. Masaryk, prvi predsednic češkoslovaške republike. SIMBOL SVOBODE Temnilo se je že, ko smo Prispeli v Lany, Masa-j., rvkov rojstni kraj. Ka-n 500 hiš šteje mestece. Na-r>r*v6 So vzdolž valovito, «e travnatih ravnin speljali! Ceste Ln za hip sem pomi-v da peljemo skozi kako jjj JQl Panonsko vas. A le za P- Stavbe, vse bele in čiste, arjl^r<^č bolj spominjajo "* k'stokratske podeželske vile, Pa na sivkaste, iz lesa in skrpane vojvodinske P^eta koče. gri/^' mesta. vrh travnatega lgra'malce stran od ostalih IJaadb> stoji dvorcu podob- *ej 8Yl6r'^a- 'Srx>m'nski mu" taL *• G. Masarvka', pravi (0 a °b vhodu. Čeprav je bi-jaz m so že zapirali, pri-la 0s,.krbnica ni pomišlja-v°dn us'lu£e trcm rado-Pili Ju8oslovanom- Vst°-8fno i« se znašli v pro- ni^.01 sobani z vitrinami, pol-njih J'8, bobnih vsakda-Predmetov, listin, potezi rokopisov, časopisnih tegai , in fotografij brada-Ici V e'egantnega moža; veli- Jatel?maš na konJu> med Wl~ *a. p v družinskem krogu, nJeg0S ° mizo • • • In potlej žiea ?. Pogreb, zastave, množi t,.'IUcl1' razžaloščeni obra-k'jer ,.krsta. v galeriji Ce^J^dje _ prav kot v ?**nal7- ,le šePetaJ°' sem *a, ^- . zivljensko pot člove-tlapj vržejo 5$ kar k na Pra8°- slorijo Hrat r hočejo — huje kakor 11 M'a So si drznili obla-^ VcJ arykovo ime, ne bo-niku^ Prizadeti!« je dopisna j", ea ameriškega časo-^iiKayU ogorčeni Pražan q "a let. 5* k2jem' incident, še bolj NS§a agresija, sta iz UbUk* Predsednika re-^ naredila simbol svo- bode, neodvisnosti. Celo mlada generacija Čehov in Slovakov, ki je o Masaryku slišala le iz ust svojih staršev, ga danes — poleg Dubčka in Svobode — proglaša za enega največjih mož vseh časov. TGM, tri črke, začetnice njegovega imena, pa so med prebivalstvom bolj znane in češče uporabljene, kot je bila nekoč v Ameriki kratica JFK (John Fitzgerald Ken-nedy). PRAGA — TOKRAT DRUGAČE Zadnjo noč našega bivanja v ČSSR, noč iz sobote na nedeljo, smo prespali kakor ubiti. Po štirih utrujajočih dneh vozarje-nja in debatiranja, obiskovanja gradov in posedanja ob vrčkih slastnega prazdroja, nam je temeljit počitek dobro del. Ulice Rakovnika, še včeraj tako mirne, spokojne in praznične, so tisto jutro zatrpali tovornjaki. Glavni trg je oživel, po trgovinah so se dre-njali kupci, oba velika gostinska lokala, prej ves čas zasedena do zadnjega kotička, pa sta ostala skoraj brez gostov. Iz tovarniških dimnikov se je kadilo. »Mar ni danes nedelja?« smo začudeno pobarali Karla. »Ano. Toda prvomajskih praznikov je konec. Trije dnevi počitka so bili dovolj in proizvodnja ne sme preveč trpeti,« je odvrnil. Malce nenavaden, a konec koncev povsem logičen ukrep. Očitno tako menijo tudi Čehi, kajti nihče se ni pritoževal. Medtem smo spakiraM in pospravili sobo. Hitro je šlo, presenetljivo hitro. »Hvala bogu, da nimamo s seboj nobene ženske! Cele gore cunj vzamejo na pot in navadno mine nekaj ur, preden so pripravljene,« je zlobno modroval od številnih potovanj prekaljeni Tone. A pustimo šale ob strani. Rakovnik smo zapustili okrog sedmih zjutraj. Prisrčno je bilo slovo od Karla. On in njegova žena sta nam morala obljubiti, da prideta v Jugoslavijo. Na Bled bomo šili, smo se dome- nili, in na morje, oba tako želita. Modri fiat 850 je potlej naglo kolikor se je le dalo ubral proti Pragi. Slabo uro kasneje smo že vijugali po njenih ulicah. Ampak to ni bilo več tisto sivkasto, žalostno, zapuščeno mesto, ki sem ga spoznal pred štirimi dnevi. Resnična Praga je drugačna. Raznolika pročelja hiš so kot pisan mozaik, njih barve se prepletajo in prelivajo druga v drugo, da jih oko kar ne more izpustiti. Gomazeča reka vozil ter ljudi ki jo neprekinjene vrste izložb delajo še večjo, spominja na razkopano mravljišče. Skušam si predstavljati, kakšne so bile te ulice med avgustovskimi dogodki, ampak nekako mi ne gre. Tank sredi njih je moral učinkovati bolj absurdno kot riba sredi Sa hare. Karlov most in zelene strehe palač v ozadju nas prisili-lijo, da ustavimo in izstopimo. Hradčani! Medtem, ko skušamo uganiti, katero od mogočnih poslopij je vladna palača, pristopi bradat možak, če nam je lahko za vodnika, sprašuje. Razumljivo, da smo ga sprejeli z odprtimi rokami. Njegovo poznavanje mesta je bilo zares izborno (kasneje sem zvedel, da je po poklicu turistični vodnik, da pa trenutno nima zaposlitve). Brez tega človeka — imena se ne spominjam več — bi le stežka našli pot do Fleka, svetovno znane pivtni-ce, kjer vam za uvod servi-rajo krožnik močno začinjenega madžarskega golaža, ki potlej kar kliče, da ga razredčiš s pivom. Le stežka bi tudi opazili napol zabrisane napise 'Dubček, Svoboda, z vami smo!' in rezultate hokejskih tekem 'CSSR : Sovjetska zveza — 4:3, 2:0,' ki so jih Pražani, vzhičeni nad stockholmskim podvigom češkoslovaške reprezentance, neko marčevsko noč risali po zidovih ter pločnikih in ki edini še pričajo o hudih demonstracijah pred sovjetsko ambasado v Pragi. (Dogodek je Moskvi služil kot povod za ponovno zaostritev odnosov s Prago ter za pritisk na češkoslovaško vlado ln partijo). V spremstvu prijaznega vodnika smo nato obhodili Vaolavske namest, videli stopnišče, kjer se je sežgal Jan Palach, pretaknili nešteto trgovin, bili za tolmača osamljenemu Angležu, ki je kupoval puško, in se sploh imenitno zabavali. Nihče ni mislil na čas. Sele zgodaj dopoldan smo presenečeni ugotovili, da bi pravzaprav morali biti že na meji in da nas bo noč prehitela. TRIJE PROTI SPANCU Slovo od prijaznega praškega vodnika, je bilo prav tako naglo kot snidenje. Dvestotih šilingov, kolikor sta Tone in Janez uspela zbrati skupaj — iz žepov mojega suknjiča pri najboljši volji nisem iztisnil drugega kot nekaj piškavih kron — se je možak po otročje razveselil. Stisnili smo si roke, potem pa je Tone stopil na pedalo za plin da so kolesa zacvilila, in odpeljali smo kot vihar. Noč nas je dohitela šele v Avstriji, v Linzu, potem ko sta avto ter njegova utrujena posadka prevozila že lep kos poti. Prav takrat smo zavili na »avtobahn« Salzburg—Dunaj, moderno prometno žilo, ki teče od zahoda proti vzhodu in povezuje dve največji avstrijski mesti. Po nekaj de- set kilometrih smo zavili vstran in jo ubrali proti Liez-nu. Ozko, vijugasto cestišče, ki je zamenjalo prejšnjo av-tostrado, in naraščajoča utrujenost sta Toneta kmalu spravili na rob spanca. Nekajkrat smo morali ustaviti in si pretegniti ude. Tudi šale so se v borbi z dremavico izkazale kot odlično orožje. Tako je šlo iz ure v uro iz minute v minuto. Ob dveh zjutraj smo drveli skozi izumrli Celovec, slabe pol ure kasneje pa mimo krmcžljave-ga jugoslovanskega carinika, ki ga hrup avtomobila ni mogel zbezati na piano. Danilo se je že, ko sem doma lezel pod odejo. Glavo brez misli je v hipu zagrnila tema. Zjutraj sem prespal nekaj ur službe, ampak v redakciji so dobrohotno zamižali. Urednik me je samo pobaral, če nameravam kaj napisati. »Seveda«, sem odgovoril in se spravil na delo. Konec J. GuzelJ Kdo v Hi ni ti »IMereiva« igra vlogo tovariša Tita Naš najdaljši in obenem najdražji film so snemali tri leta, premiera pa bo menda letošnjo jesen. V filmu nastopajo najznamenitejši igralci na svetu, toda v treh letih še nikdar nisem prebral, kdo v filmu igra tovariša Tita. Snemanje filma je sofinanciralo 42 jugoslovanskih podjetij, izvršni sveti vseh šestih socialističnih republik, izvršni svet SFRJ in JLA. Stroški snemanja so znašali 3,5 milijarde S dinarjev. Film Neretva je že prodan v 73 držav za skupno vsoto 1,750.000 dolarjev in domačemu distributivnemu podjetju KI NEMA za 100 milijonov S din. Vendar bo Neretva tako doma kot v tujini prinesla producentom več denarja, ker je to minimalno dogovorjena prodajna cena, ki so jo kupci že plačali, kasneje pa bodo še doplačali v odstotkih od zaslužka pri predvajanju filma. Film Neretva je Jugoslaviji že prinesel več denarja kot vsi prodani risani, dokumentarni in igrani filmi skupaj v zadnjih dveh letih. Podjetja, izvršni sveti in JLA, ki so sofinancirali film, bodo dobili vloženi denar nazaj. Film Neretva prikazuje četrto sovražnikovo ofenzivo, ki se je začela v drugi polovici januarja 1943. leta. Glavni udarec je bil naperjen proti osvobojenemu ozemlju v Zahodni Bosni in Liki. To je hribovito, z gozdovi na gosto poraščeno planinsko področje s posameznimi kraškimi polji. Vrhovni štab je izdal povelje, naj se prva, druga in tretja proletarska divizija zberejo, da bi prebile obroč na jugu ter prodrle v Hercegovino ln črno goro. Velika težava za manevriranje partizanskih enot je bilo več tisoč ranjencev, ki so ležali v raznih bolnišnicah na osvobojenem ozemlju. Vladimir Dedijer je v knjigi o življenju tovariša Tita zapisal: »Važno vprašanje je bilo ljudstvo z osvobojenega ozemlja. Nihče ni hotel ostati In čakati na sovražnika. Nemci so prihajali v prazne vasi. Ljudstvo je bežalo kakor je vedelo in znalo. Na zasneženih gorskih stezali si lahko najpogosteje videl družino deda in babice z vnuki. Pred njimi krava, pokrita s plahto. To je bilo vse, kar so ljudje utegnili rešiti pred nemškimi tanki . . . Tito se je tiste dni mudil s svojim štabom v nekem majhnem mlinu blizu reke Neretve. Našel sem ga, ko je hodil ob potočku sem in tja. Vprašal me je, kako je z ranjenci. »Počaki bomo na vse ranjence in porušili vse mostove čez Neretvo, tako da bo sovražnik mislil, da smo opustili namen prekoračiti reko . . .« je dejal tovariš Tito. Genialna Titova odločitev je rešila življenja vsem pet-tisočem ranjencem. Zato je razumljivo vprašanje, kuo v filmu igra tovariša Tita. Kot je v neki izjavi dejal režiser Bulajić, je to vprašanje pov-zročilo določene dramaturške težave. V filmu namreč nihče ne igra vlogo tovariša Tita, čeprav je osebnost Tita prisotna v celem filmu skozi razna vojaška povelja. Ker so se avtorji filma pred začetkom snemanja pogovarjali s tovarišem Titom, je bila to verjetno njegova želja, ki jo lahko razumemo samo, če vemo, da je bila skromnost vedno ena od osebnih vrlin tovariša Tita. J. VkHc Zadovoljno je vzdihnil in pritisnil na gumb na pisalni mizi, nakar je vstopila njegova tajnica. »Rae naj pride!« je kratko ukazal. Dekle ga je debelo pogledalo. »Mr. Rae? Saj ga sploh ni v redakciji, v Scotland Yardu je.« Mr. VVebb je globoko zajel sapo, da bi vzrojil, pa se je hitro premislil in dejal: »Tako? Saj res! Na to sploh nisem pomislil, Miss Rose. No, poskusite ga na kak način spraviti k telefonu!« V petih minutah je bila zveza vzpostavljena in Mr. VVebb je zelo pokroviteljsko dvignil slušalko. »Halo, Peter, tu govori Webb.« »Ne, ali je to mogoče?« se je svetohlinsko začudeno oglasilo nazaj. Mr. VVebb je nastavil svoj najboljši praznični smehljaj kot da njegov sogovornik sedi v sobi njemu nasproti. »Da, to sem jaz sam, Peter! Slišite, prosil bi vas, da bi prišli k meni!« »Lej te no, ali res?« VVebbsov glas se je kar cedil od ljubeznivosti. »Saj se ne mudi tako zelo, Peter, mislil sem le, če si tam lahko odtrgate malce časa. VVickes ima namreč sijajno zamisel za serijo člankov v sobotnih številkah pod naslovom Flagg je vzel iz ust cigaro, jo nekaj časa ogledoval ln nato dejal: »Lepo mora biti, če si človek služi denar s tem, da poroča ljudem o trdem delu, ki ga opravljava tu, Nevvall in jaz, dan za dnem.« Peter se je navdušil. »Pomislite vendar, Mr. Flagg, kakšen ugled si boste pridobili na ta način!« »Saj ga tudi zaslužim,« je dejal skromno Mr. Flagg. »To se pravi jaz in — Mr. Marigold.« Dvignil je kazalec in pristavil: »Pa tudi šefu bi se spodobilo posvetiti kako besedo, Mr. Rae, kajti tudi on je vedel o stvari!« Peter je potegnil Iz žepa pipo. »Časa imam točno še deset minut,« je dejal, »potem sem dogovorjen z določeno damo. Začnite torej že s svojo izpovedjo, sicer vam za kazen pošljem povabilo na svatovščino.« Flagg je zvito pomežiknil. »Že, že, toda v zgodbi je marsikaj takega, kar ni za tisk.« Peter je prikimal. »To ni nič novega. Navadno je tako, da se ne da povedati vsega. Torej, kdo je prvi osumil Saleja? In čigava je bila zamisel uporabiti Marigolda kot daritveno jagnje?« »Stvar se je prvotno začela v Franciji, ket vam je že znano. Sale je zašel na poševno ploskev, ne vem, tu je bil poleg tega pa izredno pameten mož.« »In zaradi tega se je Marigold odločil, da bo zadevo temeljito preučil?« Flagg je prikimal. »Tako nekako! Marigold je bil sam v Franciji in je vedel tudi za govorice o tem. Njegov je tudi ves načrt. Prišel je z njim k meni, jaz pa sem ga sporočil šefu.« »Preiskavo proti Marigoldu ste si torej izmislili v ta namen?« Flagg se je zadovoljno zasmejal. »To niti ni bilo potrebno. Naročili smo mu le, naj odstopi. Kominskv je bil ravno umrl, med ljudi pa smo previdno spravili nekaj govoric, ki so se seveda naglo razširile. Najboljši način za širjenje kake novice je, če jo poveste pod pečatom molčečnosti. Ko so se čenče že dovolj razširile, smo jih po vsej sili skušali zatreti. S tem pa smo jih, kot je to že navada, ravno podnetili in tako dosegli svoj namen. Ljudje namreč le preradi verjamejo največje neumnosti, posebno če gre za znano osebo in tako je imel Marigold neomejeno možnost delovati na tihem. Tudi Megleni krog je bila njegova zamisel. Sodil je, da bo kot lastnik nočnega lokala lahko dobival pomembna poročila in imel STRAHOTNA TROJICA. No, kaj pravite na to?« »Prav rad bi vam povedal, kaj mislim o tem, pa ne morem. Tu sem namreč v družbi policijskih uradnikov in ne bilo bi pametno, da bi se spričo njih posluži! pretrdih izrazov.« Mr. VVebb se je odhrkal. »Morda boste pa postali drugačnega mnenja, ko boste napisali o tem enega ali dva članka. VVickes misli namreč ...« Peter je nestrpno zastokal, »če si domišljate, da boste lahko natvezli bralcem katero od VVickesovih zanikrnih zamisli in to pod mojim imenom, potem ...« »Kaj potem?« je vprašal VVebb. »Potem boste morali za to seči globoko v žep. Odslej naprej se bo to namreč nehalo, Mr. VVebb, da bom delal pri vas za obložen kruhek. Pri meni je zdaj tako, da bom v bodoče moral skrbeti za družino, ali bolj razločno povedano, oženil se bom.« Mr. Webb je iz navade takoj segel po beležnici in svinčniku. »O tem bi se dalo kaj napisati!« je priznal. »Stvar bo vlekla! Kdo pa je tista dama? Stara ali mlada? Ali balo že ima?« Peter je trdo položil slušalko na aparat in se rdeč od jeze obrnil. »To je bil Webb,« je dejal. vsekakor na dobrem glasu. Zaiti na kriva pota seveda ni bilo težko. Ko je prišel v Francijo, je videl, kako naglo se da tam obogateli in tako se je dal zapeljati. On in Rovve sta živela kot kneza in ko sta se vrnila v Anglijo, se nista mogla več odreči sijajnim dohodkom. Že v Franciji sta kovala načrte za bodočnost in si poiskala zanesljive privržence in jih spravila sem: pri tem je Šale izkoristil svoj položaj ter jim priskrbel vstopno dovoljenje in potne liste. S tem je bila že odstranjena največja ovira.« Naslonil se je nazaj v svojem naslonjaču in nadaljeval: »Tolpa Sov nam je delala dovolj preglavic in težav, preden smo prišli na to sled, vendar tako nerodni kot je Sale mislil, pa spet nismo. Prav kmalu smo odkrili niti, ki so vodile v Francijo, kajti vsi član] tolpe, ki smo jih prijeli, so bili Francozi ali vsaj večidel. Tu in tam pa smo iz naših običajnih virov tudi slišali šušljati, da išče uradnik na visokem položaju ljudi v temne namene. O tem smo si vsekakor mislili svoje, vendar po tej poti nismo dosegli kdove kaj. Sale je bil v Franciji, poleg njega pa še stotine policijskih uradnikov in precejšnje število njih tudi na visokih položajih. Vedeli smo le, da je voditelj mogočen mož — mogočen, je prav. Celo Morana je poklical iz Amerike v ta namen. Poleg vsega pa se je zdaj izkazalo, da je Megleni krog prava zlata jama, čeprav je bil ustanovljen iz popolnoma drugih namenov. Tu zdaj spet lahko vidite, Mr. Rae, da se tistemu, ki ima toliko denarja, da ne ve, kam z njim, kup še vedno veča. Vse, za kar zagrabi, se spremeni v zlato.« »Tako kot pri rajnkem Mi-dasu,« je vpletel vmes Nevvall in jih poučil: »To je bil fant od fare, imel je zlata kot peska v morju.« »Zdaj govorimo o Marigoldu,« ga je strogo zavrnil Flagg., »Ne vtikajte se vendar venomer vmes, Nevvall. Vaših bajeslovnih kraljev smo že siti!« Peter je zamišljeno vlekel pipo. »Marigold je bil pa tudi sila spreten. Nikoli ga nisem imel na sumu.« »Na, tu se pa vse neha!« se je razhudil Flagg. »Da ga niste imeli nikoli na sumu? Kdo pa je najbolj želel, naj ga takoj obesim na bližnje drevo, vas vprašam? Dargi je tudi poklical Nevvalla, ker je vedel, da se Sove pripravljajo na umor in se je bal, da boste čenčali o Marigo'du in tako uničili ves naš trud in Nevvall je prišel ravno še o pravem času, da vas je rešil iz Rovvejivih krempljev.« Nejevoljno je stresel z glavo. Siromašni predsednik V maju se je ameriška javnost seznanila s premoženje* svojega novega predsednika. Podatke je objavila Bela h1**" V primerjavi s svojimi predhodniki je predsednik Nixon s" raj revež. Johnson in pred njim Kennedy sla bila na pn multimilijonarja, medtem ko ima Nixonova družina »le« s milijon dolarjev premoženja. Vse pa tako kaže, da se finančna situacija nove predsedniške družine »popra Plača predsednika ZDA je bila pred kratkim povečana vila«' dva- krat, to pomeni 200.000 dolarjev plače na leto, razen te8avL predsednik dobi še 90.000 dolarjev nadomestila za stre-s potovanja. Nič več moška domena hi# Na nedavni razstavi orodja in pribora za vse, ki V «* radi sami kaj popravijo, je bila v Parizu. Pričakovali bi, ^ se bodo za razstavo zanimali predvsem moški, toda ne. " orodje so se zanimale predvsem ženske. Obiskovalke so P° dale, da so se prisiljene zanimati za tehniko in mehaniko, 0 so sicer popolnoma brez moči, če odpove ta ali oni gospod'.j, ski aparat, žene pa so se lotile tudi izdelovanj polic in raz" drugih drobnih predmetov v hiši. Sto presajenih src Lani so po vsem svetu presadili več kot 100 srp, ZaW***v operacije so izvedli kirurgi iz petnajstih držav. Skoraj v jj tretji dan je prišla vest o taki zahtevni operaciji z ene iz01 petih celin na svetu. ^ S temi operacijami obenem je medicina bogatejša tlK''tj|i nov serum, ki preprečuje zavračanje tujega srca pri pacaen Demokracija na travi Ce bodo odborniki beograjske mestne skupščine dvj^ roke, bo Beograd dobil svoj Hvde park. Na enem kvadra1 metru bo lahko vsakdo govoril kar ga bo volja, če ga bo^ seveda želel poslušati. Prostor bo na razpolago 24 ur na Preberimo razloge za tako prošnjo iz lista Student: »•••iieifi način se bo materi aliziral pojem absolutne svobode al'[p stavne je rečeno svoboda govora, psovanje in ostalo . . • ^ ^ niki niso dolžni, da svoja stališča podkrepe z dokazi, °b*^ pa ta možnost glorifikacije boga, svobodne volje in n®Lj^ nosti ne bo šla na škodo samoupravljanja, reforme in d skega razreda .. .« Rehabilitirani pesnil* Celih 145 let je moral čakati znani angleški pesnik ^ da je dobil svoje mesto v »pesniškem kotu« westmi'lS opatije. Arhidijakon opatije je pojasnil, zakaj tako d^1^ jf kanje. Pesnik je bil namreč živel »v promiskuiteti, t& A svoj zakon, imel nezakonske otroke in neštete ljubice. tj; liji je zaradi ljubimkanja z neko plemkinjo izbruhnil škandal.« Kaj je zrelost? % Zrelost pomeni vztrajnost: dokopati se je treba do cilja kljub nasprotjem in oviramj ki nam jemljejo voljo. % Zrelost pomeni sposobnost, da obvladamo jezo in odpravljamo nesoglasja, ne da bi bili pri tem nasilni. % Zrel človek more reči: »Zmotil sem se.« Zna tudi reči: »Žal mi je, oprostite!« Toda nikoli ne reče: »To sem vam že prej povedal,« kadar se izkaže, da je imel ,?rav. % Zrelost pomeni sposobnost, da mirno prenašamo tisto, česar ne moremo spremeniti. O Zrelost pomeni spoznanje, da smo drug od drugega odvisni; zrel človek ie pošten in mož beseda. 9 Nezreli imajo za vse. So kronično P' brezbrižni, nezadovolj" ja, ki se vdajajo kriza1"' - Ce bi za trenutek , bom mogoče * igrajo... Tradicija tržiškega čevljarstva (25) Praznovanje »šuštarske« nedelje Angelsko nedeljo, prvo nedeljo v septembru, smo čevljarji imenovali tudi »šuštarska nedelja«. Čevljarski mojstri so bili včasih organizirani v čevljarski zadrugi, pomočniki pa so imeli svojo organizacijo, in sicer »Društvo izučcnih čevljarskih pomočnikov«. Kdor je hote', biti član društva, je moral predložiti spričevalo, da je izučen pomočnik. Društvo je imelo namen združevati čevljarske pomočnike in jih v bolezni podpirati. V Tržiču je sicer bila že od leta 1874. dalje »Bolniška blagajna« kot splošna ustanova za vse delavstvo, kljub temu pa so Imeli čevljarski pomočniki še svoj bolniški sklad, v katerega so plačevali mesečno po 30 krajcarjev (pred prvo svetovno vojno). Društvo si je izbralo primerno gostilno za svoj sedež. Vsako prvo nedeljo v mesecu so se zbrali v gostilniškem »ekstra ci mru« in vplačali določen prispevek ali »auflog«. Iz tega zneska je prejemal Vsak oboleli pomočnik podporo kakih 6 tednov, in sicer poleg bolniške podpore od socialnega zavarovanja. Na vsako četrtletje pa so Vplačevali tud.i tako imenovani »kvartol« (po 20 krajcarjev). Ta znesek so porabili za praznovanje angelske, »šuštarske« nedelje, ki je bila njihov letni praznik. Zjutraj ob 8. uri so imeli mašo z darovanjem; vsak po- močnik se jo je moral obvezno udeležiti. Pri maši sta ministrirala dva pomočnika, ki sta bila že kot šolarja ministranta. Zvečer so priredili na svojem sedežu v gostilmi tombolo, za katero so že med tednom pobirala po trgu dobitke. Vsak pomočnik je ob tej priliki dobil liter vina, kruh in pečenko (to je moralo biti najmanj pol kilograma). Ob harmoniki so se tudi zavrteli s svojimi dekleti in ženami in ob prepevanju dostojno zaključili svoj letni praznik. Društvo je imelo svoj sedež ali pri Luzarju, Pelarju, Ba-stelju in Damulneku. Društvo je delovalo okrog 40 let, z okupacijo leta 1941 pa je prenehalo. Simbol društva je bil majhen škorenj, pokrit s steklenim pokrovom; zdaj je v tržiškem muzeju. Majhno kopito za ta škorenj je menda izdelal mojster Lovrenc Pogačar, prav tako tudi vzorec (»mušter«), škorenj pa je izdelal pomočnik Ignac Dečman. Pri oprostitvah vajencev (»frejšprehungah«), ki so bile pred komisijo čevljarske zadruge, je bil navzoč tudi eden od starejših pomočnikov. Ko je bil vajenec po pregledu izdelka za izpit in po raznih vprašanjih oproščen, je dobil od pomočnika, to je člana komisije »pušeljc« in viržinko, cigaro, kar je pomenilo, da zdaj lahko kadi, zakaj prej, ko je bil še vajenec, tega ni smel. Umrle tovariše so morali pomočniki obvezno spremiti k pogrebu, pogosto tudi s prižganimi svečami. Prav tako je bilo tudi pri procesijah. Vse to je bilo še ostanek navad iz cehovske dobe. Ko sem že omenil procesije, naj povem, da so imeli čevljarski mojstri svojo cerkveno bandero iz leta 1878. Kakšno je bilo prejšnje, še starejše, tega ne vem. Bandero so nosili po trije mojstri. Pod njim so se vsi čevljarski mojstri, pomočniki in vajenci udeleževali skupaj vseh treh slovesnih procesij na leto, in to na veliko soboto, na dan sv. Florijana 4. maja (v spomin na požar leta 1811) in na praznik svetega rešnjega telesa. Leta 1931 pa so veliko bandero opustili in si nabavili zastavo s sliko sv. Kri-spina na eni in s čevljarskim grbom na drugi strani. Ta zastava je zdaj v tržiškem muzeju. PETJE Iz vsega, kar sem doslej napisal, se vidi, da je bilo tudi v Tržiču kot povsod drugje že od nekdaj precej trdo za zaslužek. Tudi kovači so po fužinah delali od ranega jutra do noči, čevljarji pa še dlje. Vendar so bili ljudje vedno dobre volje. Z veselim petjem so si krajšali čas. Iz odprtih oken čevljarskih delavnic na sedanji Koroški in Partizanski cesti, Za Vir-jem in drugje se je že v ranih jutranjih urah med žvr-golenjem ptičev v kletkah slišalo petje čevljarjev, na primer: Sem Tržičan, daleč znan, žvižgam in pojem, rad sem šteman. Kot gnezdo ptič jest ljubim Tržič kjer se /deluje kosa, čevljič. S pesmijo so se oglasili ponoči pod okni deklet — pri vsakih dogodivščinah so bili, skratka, zraven čevljarski pomočniki, saj jih je bilo največ po številu. Čevljarji, ki so se vrnili v Tržič po letih »fremdanja« po Koroškem, so zanesli k nam tudi pesem koroškega kmeta in ljudskega pesnika Drabosnjaka. Ob nedeljah se je iz gostiln razlegala še harmonika, razen v postnem ali adventnem času. Dokler ni bilo radia in še prej raznih družabnih prireditev, so si čevljarji in tudi drugi ljudje krajšali čas s petjem in plesom. Andrej Tišler Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL S težkim srcem in z občutjem greha sem vzel mami prihranjeni denar, jo v pismu prosil, naj mi ta greh odpusti, saj ji bom ukradeni denar nekoč vrnil, ker sem ga vzel samo zato, da bi se lahko otipe Hal z vlakom do Bodenskcga jezera in nato Preko Švice v Italijo, od koder bi našel pot do slovenskih krajev, do mamine in svoje Borjane, našel pot v svojo domovino, brez katere mi ni Več moč živet). Odpeljal sem se v Miinchen, ku-PH karto do Bodenskega jezera, a nisem nikoli Prišel do tja, ker so me prej prijeli na vlaku m ine odpeljali nazaj v Penzberg, kjer sem spo-^md, kako hudo sem s svojim pobegom užalostil mamo, jo razžalil in ji napravil celo goro skrbi, Uh prej nisem niti slutil. Mamo je bolelo, *ar sem storil. Skrbelo jo je, kaj bo iz mene, *er sem ji vzel denar. Mojih nagibov ni mogla ra*umeti. Postala je do mene stroga in mi zagrozila cejG s poboljševalnico. Zaman sem ji zagotavljal, da ne bom nikoli ne tat ne razbojnik ,n da bom skušal biti do nje in vseh drugih ljudi Pošten in dober in da bom od vsega, kar je na *vetu, sovražil samo nepoštenost, krivico in dru-*e Podobne stvari, vredne človeškega sovraštva n gnusa. In ker mi mama na videz ni verjela, *em mislil, da mi v resnici ne verjame, da sem °tei samo domov, to se pravi tja, kjer sem rU|''; da je moj pravi resnični dom, moja prava Jjsnična domovina. Začel sem se je bati. Pred °jirni očmi je nenehno lebdela njena grožnja, a me ho dala v poboljševalnico. Zato sem poča-' začel verjeti svoji zlobni penzberški babici, Se° j ' zato> ker le sovražila mojo mamo in ker ^ je zaklela, da iztrga mami mene in ji tako ° kraja zagreni in uniči življenje. *t)a, življenje ji je hotela uničiti.« "a* Pa zlobe penzberške babice, ko mi je Kla« da me bo mama, čim se bo vrnila iz Starnberga, odpeljala v poboljševalnico nisem spregledal. Verjel sem ji. In verjel sein ji tudi, da me bo ona rešila pred mamino namero, če jo bom le ubogal in šel z njo v neki samostan k nunam, ki me bodo skrile. Iz tega samostana me je babica potem, ko je mama po naklueju zvedela, kje sem, odpeljala daleč v drug samostan na spodnjem Bavarskem. Sele tu sem začel razmišljati in zaslutil, da sem penzberški babici nasedel, in si rekel: »Mama me ima preveč rada, da bi me vtaknila v poboljševalnico. Bogve, kako me zdaj išče in joče,« se mi je mama zasmilila. »K njej moram,« sem sklenil in pobegnil. 2e na postaji sem naletel na nekega časnikarja, ki je že prej pisal o moji ugrabitvi in ki je našel sled za menoj. Odpeljal me je k mami v Starnberg. Mama me je bila zelo vesela. Povedala mi je, da so se za naju zavzeli ljudje, delavci, taki, kakor je bila sama. Ti ljudje niso delali razlike med Nemcem in Slovencem. Ko bi bili po vsem svetu vsi taki ln ko bi vsi taki ljudje vladali v svojih domovinah sami, bi ne bilo na svetu nobenih gosposkih domovin več in vse domovine bi živele v bratstvu, razumevanju in sodelovanju. Potem bi ne bilo nobenih vojn več in vsi ljudje bi bili srečni. Tako mi je rekla mama. A ker se kaj takega še ni zgodilo, sva oba za-hrepenela, kdaj bo napočil trenutek, ko bova lahko zapustila Bavarsko in se vrnila domov. In letos februarja se je najina želja uresničila. Bila sva srečna, ko sva prišla v najino Borjano, v mamin rojstni kraj, v najino domovino, po kateri sem v tujini tako zelo hrepenel in trpel, ker sva morala na vrnitev čakati več kakor tri dolga, predolga leta, čas, v katerem sem globoko v sebi občutil, da domovina ni prazna beseda in da brez domovine človek ne more biti srečen. Ta domovina pa ni samo moja domovina, marveč je naša slovenska domovina, ki so si jo skoro celo tisočletje lastili tujci. Tudi zdaj, ko smo se otresli tisoč let starega jarma, bi nam nov jarem radi naložili drugi. Toda tega jarma ne bomo mi, ki smo v teh dneh občutili vso radost slovenske svobode, hoteli nikoli nositi. Ne bodo nas mogli vpreči vanj, pa naj se še tako prizadevajo. Nimajo pravice do naše domovine, do naše slovenske grude, do naših gora in ravnin, do našega morja. Zato naj ne segajo po tem kar ni njihovo. Rod, ki je slišal vrisk svobode, si svobode ne bo pustil nikoli odvzeti. Svoji grudi in svoji besedi se ne bomo nikoli odpovedali. Cc si bodo hoteli vzeti In pokoriti slovensko deželo, bodo morali preko naših trupel. Svojo svobodo in besedo bomo znali braniti, pa četudi bi morali v tem boju žrtvovati svoje življenje. Zato nobenega strahu! Gospodovalnosti in nasilju lahko izbiješ meč samo tedaj, če mu ga izbiješ z mečem! A upajmo, da nam tega ne bo treba in da bo po tej krvavi preizkušnji, ki jo je prestalo človeštvo, na svetu zmagala pravičnost, in da bomo svojo domovino uredili tako, da bo lahko sleherni človek srečen. Tako piše Slavko, ki v svoji otroški, a že težko preizkušeni duši misli, da bo težki tisočletni preizkušnji in podložništvu nova slovenska domovina taka, kakršno bi rada videla njegova mama, rudar Pahor in vsi, ki so bili včeraj še nič, a bodo jutri vse. Za tako domovino so živeli in delali naši največji možje, kakor so bili France Prešeren, Fran Levstik, pesnik iz naših krajev Simon Gregorčič in drugi vse do današnjih dni, med njimi predvsem še živeči sodobni slovenski pisatelj Ivan Cankar. To bo dovolj. Le še nekaj stavkov za zaključek bo treba. Toda ti stavki, potrebni za konec naloge, mu nočejo in nočejo privreti iz možgan. Slavko zopet grize peresnik, a zaman. »Nič ne bo,« postaja čedalje bolj nestrpen, dokler ga ne pokliče gospodinja. »Nekdo te išče, Slavko,» pravi. »Kdo?« pogleda Slavko iz sobe in zagleda sošolca Karla, sina rudniškega inženirja Kladeve. »Ah, ti si?« se začudi, kaj je gosposkega sošolca prineslo k njemu v revno rudarsko stanovanje. »Saj mi ne zameriš, ker sem prišel,« se gosposki sin opravičuje. »Seveda ne, saj nisva skregana.« »Veš, naloga me skrbi, pa sem si rekel: K Federlu grem! On zna sukati pero, pa bi se za jutrišnjo nalogo skupaj pripravila.« »Hm, morda imaš prav? Ja/. sem že nekaj napisal, le konec mi ne gre in ne gre,« Slavko povabi sošolca za seboj. »Mraz je,« se gosposkemu Karlu zdi soba premrzla. > Lahko bi šla k meni.« »K tebi?« ga pogleda Slavko, kakor da bi ne šel rad h gospodi, ki mu je tuja. »Saj bi lahko tudi tu!« Toda Kari ne odneha. Lofze Zupane: ]%f0j bHveC Visok je dva metra, mogoče za kakšen konjski noht manj. Včasih je bil strasten kvartač, ljubitelj alkoholnih pijač in potraten pušač. Odkar pa se je bil oženil, se je popolnoma spremenil; vina ne pije več, piva ne pokusi, ne kadi in ne kvarta. Kmalu po poroki je za dva meseca izginil. Odšel je v delovno brigado, kjer je preizkušal svoje moči ob lopati in krampu. Vrnil se je okrepljen na duši in telesu. Njegove roke so postale prave medvedje šape, da bi človek temu silaku prej zaupal plen-kačo kakor britev. Pa tudi sam se je hvalil, da je pridobil na teži in močeh. »Le zgaga in naduha me dajeta,« je včasih potožil. Sicer pa je povsem spodoben in vljuden človek. Svoje ktiente deli na boljše in navadne. Vse »boljše« pozdravlja s »Klanjam se, doktore!«, pa mu je prav vseeno, ali so resnični doktorji ali ne. Oni dan mi je položil po končanem britju roko na rame in v zadregi zajecljal: »Prošnjo imam za vas, doktore!« »Kar povejte, dragi čopič,« sem rekel. »Prav rad vam bom ustregel, če bo le mogo-tej« »Saj ste v službi v oglasnem odelku, ali ne?« me je vprašal. >Da, sem.« »Od jutra do večera delam,« mi je potožil. »Nimam je mirne ure, da bi odšel na oglasni oddelek in oddal besedilo za mali oglas. Vajenca bi sprejel, če se bo javil primeren fant.« »O, če ni nič drugega, vam to lahko jaz uredim,« sem dejal. »Kar napišite besedilo in oddal ga bom v tiskarni.« Iz Žepa je potegnil popisan listič. Bral sem: FRIZERSKI SALON SPREJ-ME VAJENCA. PREDSTAVI NAJ SE BRIVSKEMU MOJSTRU ČOPIČU, MESTNI TRG 55. Vtaknil sem listek v žep in odšel. Še isti dan sem ga oddat v tiskarni. Potlej se za usodo brivčevega malega oglasa nisem več zanimal. Po tem dnevu se je moj brivec povsem spremenil. Ko sem se po dveh dneh spet oglasil v njegovem salonu, da bi me obril, je samo nekaj zagodrnjat v pozdrav. Poti-hem sem bil celo vesel, misleč, da je možakar zvedel, da nimam nič skupnega z doktorjem in me bo končno prejenjal nagovarjati z besedo doktor. Ko sem prišel na red, je brez besede pomočil čopič v milnico, potlej pa pričel neusmiljeno šariti rmmo- jem obrazu. Zdelo se mi je, da s čopičem le malo preveč pritiska ob moje lice, ker sem po dolgotrajnem drgnjenju začutil pekočo bolečino. »Mojster, danes pa silno močno pritiskate čopič ob moje lice,« sem potožil. »Pozna se. da ste si v delovni brigadi okrepili roke.« »He, to še ni nič!« je vzkliknil in se porogljivo nasmehnil. »Ste že videli slona?« Začudil sem se temu vprašanju. »Slona? Kaj bi ga ne videl!« »No, torej . . . Kaj se še čudite? Slon je vendar težka žival; ima težko, okorno hojo .. . Skratka, pritisk mojega čopiča ob vaše nežno lice .. .« Nisem ga dalje poslušal. Praščil sem v smeh. »Prosim, nikar se ne smejte!« je povzdignil glas. »Svarim vas, dokler je še čas in dokler je vaše lice celo. Kajti, bogme, če vas bom z nožem oklal, boste sami povzročili nesrečo. Sicer bi to še ne bilo nič v primeri s sunkom, ki ga razdražen slon zadaja sovražnikom s svojimi okli.« Obril me je naglo, kakor da bi zmolil očenaš. Zdelo se mi je, da je opravil svoje delo preveč površno, toda molčal sem in si mislil, da je možakar pač slabe volje in stresa svojo jezo nad menoj, ker je nad ženo ne upa. Potlej mi je z mokro brisačo otrt obraz. Toda kako! Ploskal je z otiračo po mojem obrazu s tolikšno močjo, kakor da bi me slon očofal s slinastim trobcem. Ko pa je stisnil žogico na steklenički in brizgnil vame kolonjsko vodo, je napravil to s takšno divjo sito, kakor bi me bil pravi slon obrizgal z rilcem. »Želite, da vas napudram?« »Kakor običajno, mojster,* sem vzdihnil. In že je potisnil prtiček v škatlo s pudrom ter me opra-šil, da se je kadilo okrog moje glave kakor okrog podivjane črede slonov, kadar zdirja po peščenem svetu. »Počasneje, mojster!« sem ga krotil v presilni vnemi. »Bogme, saj me boste še zadušili s tem riževim prahom . . .« »H j a, to ni še nič! Pomislite samo na slona, kakšen prah dvigne, kadar zdirja po peščeni pustinji . . .« »Hudiča, le kaj ima s tem slonom,« sem pomisfil. »Saj je menda še pri pravi pameti?« — Vse to mi je rojilo po glavi z bliskovito hitrostjo. Ko je bilo britje pri kraju je zakričal z gromkim glasom, kakor da bi zatrobil slon: »Želite, da vas ostriiem?« »Prosim!« Ovil mi je levico okrog vratu ter me vkleščil v objem, da sem imel občutek, kakor bi me slonji trobec vklenil v jarem. Urno je pograbil električne škarje in — zuzuzn zu, resk! — je zarezal cesto po sredini moje glave. Skočil sem s stola in protestiral: »Nisem rekel, da me ostri-zite na balin! Zbogom, frizura! Prekleto, zakaj ste to storiti?« »Nikar se ne razburjajte!« je besedoval in polbrezumen usmev mu je blodil po ustnicah. »Saj niste zahtevali, naj vas ostrižem na frizuro! To ni nič hudega, saj je vročina ko v džungli, kjer prebiva slon . . .« Nisem ga dalje poslušal. Pograbil sem klobuk in jo ucvrl iz njegovega salona k sosednjemu brivcu, ki me je ostrigel do kraja. Povedal sem mu, kaj sem doživel pri mojstru Čopiču, rekoč da ima najbrž nekakšno slono-manijo, ker nenehno govori samo o slonu. »Da, da dobrota je sirota,« sem končal svoje pripovedovanje. »Napravil sem mu uslugo, da sem v tiskarni od dal njegov mali oglas, s katerim išče vajenca, on pa bi me v zahvalo najraje skalpi-ral.« »Torej vi ste tisti grešnik!« se je zasmejal brivec. »Poznam to zgodbo. Sam mi je včeraj vse pripovedoval. Ne čudim se torej, če je besen na vas.« »Besen? Čemu neki? Kaj sem mu storil zalega?« sem neprijazno poškilil nanj, na-mrgodil obraz in umolknil. Mladi mož pa je razgrnil predme časopis in pokazal na mali oglas, rekoč: »Tukaj-le berite, kaj ste zagrešili. Bogme, tudi jaz bi tega ne bil vesel. Zahvalite boga, da vam ni mojster čopič prere-zal vratu.« Zapičil sem pogled v oglas. Bral sem: FRIZERSKI SLON SPREJME VAJENCA ... »Hahaha! Hahahaha!« Smeh me je kar lomil. Zaradi prekletega tiskarskega škrata, ki je požrl v besedi SALON črko a, je iz salona nastal slon. Zato sem torej trpel Tantalove muke v salonu mojstra Čopiča? Zaradi tiskarskega škrata sem ob svojo frizuro? Naslednji dan sem šel spet k njemu. Povedal sem mu, da nama jo je zagodel tiskarski škrat. »Prekleti tiskarski škrat.« se je zasmejal. »Jaz pa sem se hudoval na vas, češ da ste mi zanalašč spremenili besedo salon v slon.« Segla sva si v roke in postala spet prijatelja. Roparski zaklad JULIUS MADER 7. Po Funkovem navodilu je odprla diskontna banka za zlato poseben tekoči sklad, ki je končno znašal 10 do 20 milijonov RM in ki je bil na razpolago gospodarskemu oddelku SS za financiranje izdelave raznih izdelkov v tovarnah, ki jih je SS upravljala z delovno silo iz koncentracijskih taborišč. Izjavljam, da so te moje navedbe, ki sem jih podal po svoji vesti in znanju, resnične.« Dodd je razburjen. »To je dokument 3944-PS, ki ga je Emil Puhl podpisal in ki je uradno overjen. Gospod predsednik! Predlagam to zapriseženo izjavo kot dokazilo US-846 in film kot dokazilo US-845.« Nato Dodd takoj nadaljuje z zasliševanjem in ne privošči Funku nobenega oddiha. »Kaj lahko zdaj, ko ste slišali izjavo svojega sodelavca in kolege, ki ste ga včeraj označili kot zanesljivega človeka, izjavite sodnemu zboru o svoji poučenosti glede dogajanja med SS in vašo banko?« Funk se je tresel od razburjenja. Mož, ki je leta in leta užival njegovo zaupanje, je prelomil s preteklostjo in izpovedal resnico. Zakladnik črne bratovščine se je znašel v škripcih. Vendar še ni opustil boja za svojo glavo. »Izjavljam, da je pričevanje gospoda Puhla neresnično. Jaz sem se z gospodom Puhlom pogovarjal o deponiranem zlatu kvečjemu trikrat, mislim pa da samo dvakrat. O draguljih in nakitu nisem z gospodom Puhlom spregovoril niti besede. Zame je nepojmljivo, zakaj hoče ta človek, ki je gotovo ukrepal v dogovoru z SS, z gospodom Pohlom, zvaliti krivdo name. To odgovornost vsekakor odklanjam in prosim, naj gospod Puhl takoj pred mano, v moji navzočnosti, do podrobnosti izpove, kdaj, kje in kako se je o teh stvareh dogovarjal z mano in kakšna navodila je dobil od mene. Ponovno izjavljam, da se o nakitu in stvareh iz koncentracijskih taborišč nisem z gospodom Puhlom nikoli pogovarjal. Lahko rečem samo to, kar sem že uvodoma povedal, da mi je gospod Puhl nekega dne sporočil, da je prispela pošiljka esesovskega zlata, in da sem pozneje na njegovo pobudo, sedaj se tega spominjam, prej mi je ušlo iz spomina, ker stvari nisem pripisoval tolikega pomena, da sem govoril z SS-reichsfiihrerjem o tem, če lahko z njim razpolaga reichs-banka. Reichsfiihrer se je s tem strinjal. Vendar nisem niti z reichsfuhrerjem govoril o nakitu, draguljih, urah in podobnih rečeh, temveč vedno le o zlatu.« »Kaj pa boste rekli,« je nadaljeval Dodd, »če vam povem, da je sprejela banka v teh letih 77 pošiljk materiala, kakršnega ste danes videli? Ali trdite, da to ni res? Ali mi boste pritrdili?« »To je vsekakor lahko res, vendar o tem nisem bil poučen, o tem ne vem ničesar.« Dodd seže po svojih aktih. »Dobro, potem si bolje oglejte dokument Št. 3948 — PS. To je dopis, očitno naslovljen na državno zastavljalnico v Berlinu, ki nosi datum 15. septembra 1942. Ne bom vsega čital, čeprav je zelo zanimiv dopis. Kakor lahko vidite, sporoča dopis naslednje: .Pošiljamo vam spodaj naštete vrednostne predmete s prošnjo, da jih po najboljši možnosti vnovčite.' In potem je tu našteto: 247 prstanov i* platine in srebra, 154 zlatih ur, 207 uhanov, 1601 poročni prstan, 13 brošk z domnevnimi briljanti — preletel bom samo površno, ne bom čital vsega — 324 srebrnih zapestnih u»', 12 srebrnih svečnikov, žlic, vilic, nožev in potem različni deli ur in nakita, 187 biserov, 4 domnevni briljanti. Podpisano: .Deutsche relchsbank, glavna blagajna.' Podpis ni čitljiv. Bi si, prosim, ogledali original in nam povedali, kdo ga je podpisal?« Funk postane trmast. »Ne, ne vem, kdo je to podpisal.« »Želite prepričati sodišče,« je siknil Dodd, »da so poslali nameščenci vaše banke te spiske državni zastavljalnici bret vaše vednosti?« »Jaz o teh postopkih ne vem ničesar, so pa razumljivi le» če vzamemo, da so bile reichsbanki izročene stvari, ki j"1 ta ni smela obdržati. To vendar izhaja iz tega,« jeclja Funk. Dodd pomaha z novim dokumentom. »Sedaj pa si oglejte še dokument 3949-PS, Id je datiran štiri dni pozneje, 19. septembra 1942 tole dokazilo US-848. Videli boste, da govor« o vnovčenju bankovcev, zlata, srebra in nakita v korist fina»^ nega ministra. Tam piše tudi, da je to samo delni obrača«* o vrednostnih predmetih, sprejetih od oddelka za plemen««* kovine. Mislim, da nI potrebno čitati vsega. Lahko si ogledat« in Citate. Po navedbi vsebine pošiljk, ki so prispele 26. avg«*' sta 1942. piše v zadnjih dveh odstavkih tole: .Preden izročimo dosedanji izkupiček 1,184345,59 RM glavni državni blagajni n račun gospoda finančnega ministra, prosimo za sporočit ' pod kakšno oznako bo na voljo ta vsota in poznejši izkuplck«* DELO BO \ KRATKEM IZsLO PRI ZALOŽBI BOREC Itlladina In gore -letos drugič Letos smo med kranjsko planinsko mladino obnovili tekmovanje v različnih dejavnostih in ga zopet imenovali Mladina in gore. Začeli smo že v začetku šolskega leta. Pregledali smo lansko delo ter si ozinačili nekaj popravkov in dopolnil. K devetim Planinskim sekcijam, ki delajo v osnovnih šolah, je Mladinski odsek pritegnil še de-Seto, to je osemletko Šenčur Pfi Kranju. Nova je tudi skupina v Mlekarski šoli v Kralju. V planinskih sekcijah na šolah, so se vrstila predavala z barvnimi diapozitivi, se-^anki osnovnih planinskih izleti, pohodi, pridobiva- nje novih članov, v naših časopisih smo brali prispevke pionirjcv-planimcov, propagandne omarice so menjavale svojo vsebino, pred večjimi prazniki smo kurili kresove na naših vrhovih, odhajali smo na orientacijska tekmovanja, sprejemali in spremljali smo štafete, pripravljali kulturni program ter odšli na pohod bratstva in enotnosti v Črno goro. Ker pa je letošnje leto posebej označeno s pomembnimi obletnicami, med katerimi je ostala tudi 70-letnica našega planinskega društva, smo sklenili, da se bomo v posebni prireditvi Mladina in gore spomnili tudi teh naših Snidenje pod Kepo £ v nedeljo, 8. junija, se je onstran Karavank, točneje pod *-cPo nad Baškim jezerom zbralo kakih 1300 planincev iz vseh fajev Slovenije. Skupno s koroškimi tovariši so slavili otvo-itev prve koče slovenskih planincev na Koroškem, čeprav je bila uradna otvoritev že teden prej, je bilo nedeljsko srečanje Jubiteljev planin osrednja manifestacija ljubiteljev gora oboli strani meje. Niti dež, ki je prav v dopoldanskem času ^gajal, ni mogel zadržati razpoloženja. Ob koči se je zbirala j nožica in slišati je bilo štajersko, tržaško, dolenjsko, ljubljansko in drugo narečje. Brici, ki so prišli kar s svojo rebu-i so ubrano urezali ono »Gor čez izaro ...«, Ljubljančani sto »Tam, kjer teče bistra Žila ...« kar je navduševal že sam ^°Kled na Ziljsko in Dravsko dolino, na Baško jezero in cl)ak sredi ravnine. Ob tej solidarnosti planincev so bili ne-ateri koroški tovariši ganjeni do solz. 3ftn ^'ovcnsk° planinsko društvo Celovec, ki zajema s svojimi . člani vse slovenske kraje od Zilje do Velikovca in naprej, • a ze zaradi organizacijskih okoliščin mnogo težav. Zato jim "da že sama moralna solidarnost kolegov iz. matične domo-,110 v veliko pomoč pri gradnji tega njihovega prvega planinca doma in bo verjetno tudi v prihodnje v razvijanju in ^zsirjanju planinstva. Koča ima trenutno 20 ležišč in je na s'ni 1060 metrov le dobre tri četrt ure oddaljena od asfal-'ranc ceste. A že od tam je lep razgled na ta del Koroške, agoden vzpon na Kepo v treh urah zmerne hoje (2.143 m) pa « tega severnega dela Karavank omogoča izredno lep pogled a doline in gorovja daleč naokrog po naših, italijanskih in Atrijskih grebenih. K. M. mejnikov. Vzorec smo dobili v radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino. Pripravili smo gradivo iz zgodovine PD Kranj, iz življenja njegovih odsekov ter iz osvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Na desetih osnovnih šolah so se planinci učili pripravljeno snov in potem odgovarjali na vprašanja 17. maja v kinu Center. Tudi letos je mladina napolnila to dvorano. Tekmovalni program so poživljali pevci, harmonikarji, recitatorji, baletka in igralci z dramskim prizorčkom Gorski vrtnarček in dva nepridiprava. Po prireditvi so vsi nastopajoči odšli s svojimi pedagogi v osnovno šolo France Prešeren. Zastopnik Planinske zveze Slovenije prof. Tine Orel, ki nas je ta dan obiskal, je podelil pismena priznanja planinskim sekcijam, ki že vrsto let širijo planinsko misel med mladino. Pohvale je potrdila letošnja skupščina Planinske zveze. V spomin na današnjo prireditev pa so vsi prejeli še planinske značke. Dan je bil slovesen in še nekaj časa nam bo ostal v najlepšem spominu. Ob čaju je stekla planinska beseda. Planinski zvezi se za vsa priznanja iskreno zahvaljujemo. Spodbudila nas je, tla z delom nadaljujemo ob sklepu, da morajo vrste planinske mladine ostati močne. Hkrati se zahvaljujemo tudi vodstvu osnovne šole France Prešeren za gostoljubje, vsem pedagogom — planincem pa posebna topla zahvala za požrtvovalno sodelovanje. M. B. Se s Prištino in z JLA Planinsko društvo Kranj je s svojo aktivnostjo navezalo stike še s planinci v Prištini, ki so zelo navdušeni za sodelovanje. Predvidena je že skupina mladine, ki bo šla iz Kranja na kosovska gorovja, iz Kosova pa pričakujejo so delovanje na letošnjem tradicionalnem orientacijskem pohodu Po poteh kokrškega odreda, na plezalnem tečaju pri češki koči, za dan planincev in ob drugih prireditvah. Na željo planinske enote JLA v Kranju pa je prav tako vzpostavljeno sodelovanje. — Vojaki te enote so že v zad njih letih sodelovali z mladinskim odsekom PD Kranj na raznih pohodih, pomagali so pri urejevanju prenočišč in preskrbe itd. Vnaprej pa je predvideno tesnejše sodelova nje s predavanji, v plezalni in reševalni tehniki in podob no. K. M. Osnovna organizacijska enota lovske organizacije je ne samo na Gorenjskem, temveč tudi v Sloveniji in Jugoslaviji lovska družina, ki je samostojen upravljalec lovišč. V sedemindvajsetih LD, kolikor jih je na Gorenjskem, je vlanjenih 1260 članov. LD so teritorialno razporejene takole: v zgornesavski dolini so LD Kranjska gora, Dovje, Jesenice, v bohinjskem kotu LD Bohinjska Bistrica, Stara Fužina, Ncmenj, v blejsko-ra-dovljiškem predelu LD Bled, Begunjščica, Stol, Jelovica, Kropa, v okolici Kranja LD Sorsko polje, Jošt, Uden boršt, Storžič, Šenčur, v Tržiču LD Tržič in Kovor, v ško-fji Loki LD Škofja Loka in Križna gora, V Selški dolini LD Selca, Železniki in Sorica, v Poljanski dolini LD Poljane, Gorenja vas, Sovodenj in na Jezerskem LD Jezersko. Vseh 27 LD gospodari na 131.767 ha lovišč. Na ostalih gorenjskih loviščih gospodarita dva zavoda za gojitev divjadi — »Kozorog« v Kamniku in »Triglav« z Bleda. Prvo lovišče zajema vzhodni del Karavank od vrha Stola, zahodni in južni del Savinjskih Alp do vrha Grintovca, ravnino od Preddvora do Smlednika in od Most do Šenturške gore s površino 31.631 ha. »Triglav« z Bleda gospodari z lovišči na Pokljuki, to je z delom Julijskih Alp s predgorjem s površino 45.431 ha. Po novem zakonu o lovstvu, ko je LD postala samostojen upravljavec lovišča, je hkrati s tem prenehalo obvezno članstvo v višji organizacijski obliki — v področni lovski zvezi in s tem tudi v lovski zvezi Slovenije. Tako je družinam na izbiro, ali so še nadalje včlanjene v področje LZ — aH ne. Vendar je večina LD ostala še v bodoče v povezavi s področnimi LZ, ki rešujejo vrsto vprašanj, kakor: izdelava lovskih gospodarskih načrtov in analiz, vzgoja lovskega kadra, nabava žive divjadi, organizacija lovskega turizma, organizacija kinoloških in strelskih prireditev itd. Razen LD Stol in Jelovica je vseh ostalih 25 gorenjskih LD prostovoljno včlanjenih v Lovsko zvezo za Gorenjsko s središčem v Kranju. Področne LZ so včlanjene V Lovsko zvezo Slovenije, ki jo sestavljajo 402 LD z 12.893 člani. Priliv članstva v lovske organizacije je iz leta v leto večji, zlasti v večjih mestnih središčih. V svoje članstvo sprejemajo LD le kandidate, ki so s svojim delom v lovišču samem dokazali, da so sposobni in zreli za sprejem v članstvo, zakaj lovstvo je panoga, ki zahteva precej znanja iz lovskih veščin. Zaradi tega ima večina LD določeno 1 do 2 letno pripravniško dobo, to je čas, ko kandidat za sprejem pokaže pripravljenost do dela v LD, sodeluje pri gojitvenih in vzdrževalnih delih v lovišču, pri gradnji lovskih koč itd. Po preteku te »pripravniške dobe«, družina oceni njegovo delo, ga sprejme lahko pa tudi ne. Vendar po sprejemu v LD še ne sme sam s puško v lovišče, marveč le v spremstvu vsaj enega lovca, ki je opravil lovski izpit, šele po uspešno opravljenem lovskem izpitu, ki ga opravi pred izpitno komisijo področne lovske zveze, sme sam s puško v lovišče in postane enakopraven član lovske skupnosti. B. Galjot Zaščitimo koristne ptice Pred dnevi sem obiskal mladega preparatorja. Na vhodnih vratih me preseneti napis »Ptic pevk in žoln ne sprejemam v delo«. Pozneje mi je preparator povedal, da so mu »lovci« samo v nekaj mesecih prinesli v prepariranje prek 100 žoln in detlev, 40 kukavic, našli so se pa celo taki »junaki« _ ki so prinesli kose in sinice. Mar zaslužijo ti mrharji še naziv lovec? Kaj naj upleni tel ju pomeni »trofeja« obešena na steni? Jo morda opravičuje izredno »težak« strel na sedečo žolno ali detla? Naj opozorim zlasti mlajše lovce, zakaj predvsem oni v sli, da bi čim prej uredili svoj lovski kot, največ greše pri tem. Pozabljajo na odredbo o varstvu koristnih ptic in sesalcev in na 4. člen zakona o lovstvu, da so le-te zaščitene vse leto in da se kdor lovi koristne ptice, kaznuje zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 38 194/59). Za koristne ptice se štejejo vse ptice razen poljskega in domačega vrabca, velikega sra-koperja, šoje( srake, vran in nekaterih ujed. Tako torej! Pravno je stvar v redu, a kako je v praksi? Ni mi znan niti en primer, da bi sodnik za prekrške obravnaval tak primer, niti ena lovska družina, ki bi vsaj opomnila takega člana. Zakaj? Mar so te koristne ptice res tako malo pomembne za naše gospodarstvo, zlasti za gozdarstvo pa tudi za kmetijstvo in sadjarstvo? Vemo, da se pretežna večina ptic hrani z insekti, da so važen redukcijski faktor škodljivih insek-tov, varuhi stabilnosti zlasti v gozdovih. Koristno t Mic je težko izraziti v d narju, mnogo laže je izračunali .-kodo, če teh ni. Za lovce in ribiče^., Za gobarje in ljubitelje narave Po clolgi zimi se bliža čas, ko bodo gobarji začeli stikati za gobami. Letošnja sezona nam obeta obilo gob. Ker pa se pod besedo goba večina predstavlja le jurčka ali lisičko, bi bilo koristno, da-se gobarji med seboj spoznajo ter si izmenjajo svoje znanje, najboljši prijatelji pa si bodo zaupali tudi bogata najdišča. Gobarska organizacija ima v Sloveniji že kar lepo tradicijo. Do nedavnega je gobarje združevalo prirodoslovno društvo v gobarski sekciji. 19. aprila tega leta pa se je gobarska sekcija osamosvojila ter se preimenovala v miko-loško društvo Slovenije. Beseda mikološko izvira iz naravoslovne panoge mikologi-je, ki raziskuje višje glive — Trideset miliionov za igrasce Pri osnovni šoli Lucijan Seljak v Kranju so stroji načeli travnato površino, kjer bodo, vsaj tako predvidevajo, že v jeseni učenci merili svoje moči v atletiki. Igrišče naj bi imelo atletsko stezo ter igrišče za rokomet, košarko in odbojko. Kasneje morda tudi bazen. Predvidevajo, da bo igri- šče veljalo kakih trideset milijonov starih din. Vodstvo šole upa, da bodo z denarjem, ki ga šola ima, ter z zagotovili, ki jih je dala temeljna izobraževalna skupnost, igrišče dokončali do septembra. Takrat bo namreč šola proslavljala desetletnico obstoja. L. M. Kamniško kopališče že odprto Pred kratkim so v Kamniku spet odprli letno kopališče. Olimpijski bazen leži pod slikovitim starim gradom. Letos bo V kamniškem kopališču obratoval tudi kompresor, ki bo; sproti odstranjeval umazano vodo. Sploh je kopališče zelo lepo urejeno, ob njem je prostor za tabor- jenje, kopalcem pa sta na voljo še igrišči za odbojko in tenis. Edina pomanjkljivost so morda že precej stare kabine, ki jih bi bilo potrebno preurediti. Na koncu še cene: skupinske kabine so na voljo mladini za 80 par, medtem ko bodo morali odrasli odšteti 15 dinarja. vg Nogomet Ljubeljski cariniki proti avstrijskim V soboto, že proti večeru, je bilo na nogometnem igrišču v Tržiču tradicionalno nogometno srečanje med cariniki z obeh strani ljubeljskega mejnega prehoda. Podobno kot lani so se tokrat pomeri- li za prehodni pokal. Lani so na takšnem srečanju osvojili prehodni pokal ljubeljski cariniki. Na sobotnem srečanju pa so naši cariniki izgubili srečanje s 4:2. Povratno srečanje bo v Borovljah. A. ž. med ljudmi imenovane gobe. Mikološko društvo ima v Ljubljani, Mariboru in Celju svoje postojanke imenovane gobarske družine. Gobarska družina se lahko ustanovi, če se za to odloči najmanj 10 gobarjev, člani gobarskih družin se na rednih sestankih, ki so v času sezone navadno v ponedeljkih zvečer zbirajo ter izmenjavajo svoje izkušnje ter si tako širijo znanje o užitnih in strupenih gobah. Zdravstvene statistike kažejo, da je tam, kjer delujejo gobarske družine, manj zastrupitev z gobami. Na Jesenicah je postalo go-barjenje že pravi narodni šport, ki se po zanimanju da primerjati le s hokejem in hortikulturo. Od gobarjenja pa imamo poleg kulinaričnih koristi še druge. Dober gobar se mora navaditi vztrajne hoje, ki ugodon vpliva na počutje človeka. Po uspešnem lovu za gobami se človek počuti svež in z lahkoto prenaša naporno umsko in fizično delo na delovnih mestih. Ker pa je o razširjenosti gob ter njih poimenovanju še zelo malo znanega, je ena izmed nalog zbirati krajevna gobja imena ter s tem bogatiti jezikovni zaklad. O užitkih, ki jih človek uži je na svojih poteh za gobami, ve le tisti, ki je, ki ugodno vpliva na po-barjenje, ga ta strast ne izpusti več, postal je gobar in občudovalec naravnih lepot. Vse navedene misli so vodile najbolj zveste gobarje na Jesenicah, da se združijo in med seboj spoznajo. Prvo večje srečanje gobarjev bo v soboto, 14. t. m. ob 19. uri v šoteki sobi železniške postaje na Jesenicah, kjer bodo imeli svoj ustanovni občni zbor gobarske družine. Vse ljubitelje narave in gobarjenja v imenu popravljalnega odbora-vab i m na občni zbor ter predavanje o gobah, spremljano z barvnimi diapozitivi. A. Korene V poročni dvorani Mestne hiše v Kranju sta se v soboto dopoldne zlatoporočenca Ivana in Janez Narobe s Podreče enkrat podpisala. — Foto: F. Perdan Še uradna zlata poroka Ivane in Janeza Narobe skupnemu jubileju in ji'1'3 zaželel veliko sreče še v Prl" hodnje. V imenu občirts^ konference socialistične zvez Kranj jima je čestital pfed' sednik Tone Volčič, v ime"1* sveta za zadeve borcev P . ; kranjski občinski skup^'n pa Ivan Repinc, ki jima i6 ! izročil tudi darilo. A.*- V zadnji številki našega časnika smo pisali, da sta minuli teden praznovala zlato poroko zakonca Ivana in Janez Narobe s Podreče. V soboto ob II. uri dopoldne pa ju je predsednik kranjske občinske skupščine v poročni dvorani Mestne hiše v Kranju še enkrat simbolično poročil. V imenu skupščine jima je čestital k tako visokemu V soboto proti večeru so se na nogometnem igrišču v Tržiču srečali cariniki z obeh strani ljubeljskega mejnega prehoda. *- Foto: F. Perdan Pred nekaj meseci sert* bil v Sloveniji na izlet.£ Ker sem strasten ribič, sem izkoristil čas za ri»§5 lov v Bistrici. Ko sem s* vrnil na Koroško, se"*| opazil, da sem izgubil vs dokumente (dovoljenje z^ ribolov, izkaznico za m°| ped). Pred nekaj dnev sem dobil vse dokuin vrnjene v pismu, ki Sa. ^, poslala gospa Marija ćjj? žar iz Tatinca (Preddvor;-Prijetno sem preseneti nad to izredno prijah ^ stjo, ki dokazuje, da sltl med sabo prijateljsko vezani, čeprav živimo različnih deželah. Zato ^ se rad iskreno in iaVn0 zahvalil gospe za prijaz dejanje. Anton Sticker, 9241 Fddcrlacn, Karnten, AvstrU Prodam Prodam ali zamenjam delovno KOBILO, staro 8 let, za KRAVO. Voklo 53, Šenčur 2822 j Ugodno prodam ŠTEDIL- j NlK gorenje s kotličkom. Tu- j Palice 64, Preddvor 2875 Prodam motorno KOSILNI- j CO irus z žetveno napravo, j Nova vas 8, Preddvor 2876 Prodam traktorsko SNOPO-VEZALKO, novejši tip, im večjo SLAMOREZNICO s pu-halnikom. Pšata 32, Dol pri Ljubljani 2877 Prodam dobro ohranjeno ročno motorno KOSILNICO fiCS ter vprežno KOSILNICO krupp. Naslov v oglasnem oddelku Jesenice ta Kranju 2878 Prodam suhe macesnove in smrekove PLOHE 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku 2879 Prodam nov švicarski ŠIVALNI STROJ v kovčku. °fe'lod, Kranj, Šorlijeva 16/15 Pritličje od 14. 6. dalje. 2880 Prodam stoječo TRAVO, na razm>lago kozolec. Zbilje 47, Medvode 2881 Prodam strešno OPEKO spiČAK. Gorice 20, Golnik 2882 P° nizki ceni prodam dobro jgranjeno KUHINJSKO yPRAVO. Kokalj, Zg. Bitnje J6°. Žabnica 2883 Prodam malo rabljeno KOSILNICO gutbrot, primerna za vsak teren. Hudo 1, pri Tržiču 2764 Prodam Vi ha stoječega sena v Velesovem. Šenčur 137 2884 Prodam polavtomatični PRALNI STROJ AEG s centrifugo. Kranj, Pot na Jošta 24 2885 !zdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-loogiasna in naročniška služba 22-152 — Naročni-na= letna 32, polletna 16 N j*ir»i cena za eno številko u.50 N din Mali oglasi: °eseda 1 N din, naročniki unajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne obavljamo. Kupim 2 do 3 m rabljenih DESK. Šenčur 330 2887 Kupim POSESTVO blizu prometnega kraja, lahko z oskrbo ostarelih ljudi. Gnidi-ca Ivanka, konfekcija Lisca, Sevnica 2888 Stanovanja Iščem enosobno stanovanje za dobo dveh let. Ponudbe poslati pod »nujno« 2860 Prodam dvosobno KOMFORTNO STANOVANJE v stolpiču. Krai.ij, M. Pijade 6, (Udir) 2889 Dve DIJAKINJI iščeta SOBO v Kranju za nasLdnje šolsko leto. Žavbi, Zg. Tuhinj pri Šmartnem 2886 Prodam dobro ohranjen MOPED. Sulccr, St. Žagarja 46, Kranj 2890 Prodam FIAT 1300. Ogled v petek in soboto. Hafnerjeva pot 3, Kranj 2891 Prodam MOTOR tomos kolibri T-12 v dobrem stanju in 200 kg dobrega KROMPIRJA. Papirnica 8, Škofja Loka • . 2892 SPOSOBNO FRIZERKO SPEJMEM TAKOJ. Polak, Golnik 2893 Obvestila Sprejemam naročila za vse vrste polaganja TLAKOV in KERAMIČNIH PLOŠČIC. Brešar Filip, Kranj, Smlcd-niška 44, Čirče 2894 Upravni odbor podjetja ZARJA JESENICE Ponovno RAZPISUJE prosto delovno mesto šefa FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji za razpisano delovno mesto so: — višja ekonomska izobrazba in najmanj 3 leta prakse v knjigovodstvu, — Popolna srednja ekonomska šola s 5-letno prakso v knjigovodstvu, -" nepopolna srednja šola in 8 let prakse v finančno knjigovodskem poslovanju. Prijave na razpisano delovno mesto zbira upravni odbor podjetja 15 dni od dneva objave tega razpisa. VELETRGOVINA IVI L-A Obveščamo cenjene potrošnike, da samopostrežna trgovina Veletrgovine Živila Kranj PRI NEBOTIČNIKU posluje tudi v nedeljah od 7. do 10. ure dopoldne. Cenjenim strankam se priporočamo! llllIlllllllllli>*ia»*ailllllItfi51IIIIIItllllllllilllllllllIIIIIIIlIIIMllllIlIIlillllllllllIlllllllIlUlt.ttHIIIIIIIi (JELOVICA I I LESNA INDUSTRIJA, Š K. LOKA | 1 ra£piSU°e v šolskem letu 1969 70; | 1 naslednje štipendije CESTNO PODJETJE V KRANJU V SKLADU Z DOLOČILOM 10. IN 13. ČLENA ZPZS IN PO SKLEPU DS PODJETJA razpisujte ZBIRANJE PONUDB za prodajo družinskih stanovanj v Kranju, Ke-betova ulica 18 in sicer za: 3 trosobna družinska stanovanja v površini po 70,15 kvadr. metr. najnižja ponudba 79.536,95 din 3 trosobna družinska stanovanja v površini po 67,80 kvadr. metr. najnižja ponudba 77.739,85 din Interesenti za nakup navedenih družinskih stanovanj naj vložijo ponudbe pri splošnem sektorju podjetja. Rok za vlaganje ponudb je 17. junij 1969. Navedena družinska stanovanja so zasedena in imajo nosilci stanovanjske pravice v teh stanovanjih zakonito predkupno pravico. 1 štipendijsko mesto 1 štipendijsko mesto 1 štipendijsko mesto 2 štipendijski mesti 15 učnih mest 1 učno mesto 1 — ekonomska fakulteta 2 — gozdarska fakulteta § — lesna smer E — filozofska fakulteta — E oddelek za industrij-= sko psihologije E — tehniška srednja šola E — lesni odd. E Učna mesta za poklic: E — mizar E — ostrilec (brusač E orodij in rezil) = E E Kandidati za izobraževanje v poklic naj vložc proš- E g nje v splošn: oddelek podjetja do 30. junija 1969, 8 EE k prošnji pa prilože: = = zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis. = Kandidati za dodelitev štipendij pa do istega roka E E poleg tega tudi potrdilo o piemoženjskem stanju. ] E O sklepu komisije bodo kandidati pismeno obve- I = ščeni. J ?»fffr**«»*)r'«lffftfliniIIIMI!fllIIMIIIII!IIIIII!HIIMI]llllllllllllfllllfllllllIllltlllEillilIilIllt!HlkllU B M KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA razpisuje za šolsko leto 1969 70 naslednje štipendije eno štipendijo za šolanje na mlekarski šoli v Kranju dve štipendiji za šolanje na srednji kmetijski šoli več štipendij za šolanje na nižjih kmetijskih šolah, oddelek za kmetovalce. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje za podelitev štipendije upravi Kmetijske zadruge Škofja Loka. JJIlillllllllIIIUIIIIIIIillIlllllllllllllHIIIIIUIIIIIllllltllIllillllllIIIllllllllllllllllllllllll»ll!»l VELETRGOVINA IVI I-A KRANJ PEKOLONIALE BLED CENJENE POTROŠNIKE, DA BO V PETEK, DNE 13.6. 1969 ZAČELA OBRATOVATI NA BLEDU, LJUBLJANSKA C. 4 PREUREJENA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA. Vabimo vas da si ogledate novo samopostrežbo in se prepričate o bogati izbiri OGLEJTE SI MODERNO TRGOVINO! POSTANITE NAŠ ODJEMALEC! ZAGOTAVLJAMO VAM SOLIDNO POSTREŽBO! VAŠE ZADOVOLJSTVO — NAŠ USPEH! obvešča Bled # živilskega blaga # mesa in mesnih izdelkov % morskih rib % mlečnih sladoledov in drugih mlečnih izdelkov 9 sadja in zelenjave 0 alkoholnih in brezalkoholnih pijač 9 gospodinjskih potrebščin itd. uiiiiimiiiimiiiiiimiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiim Nesreče zadnjih dni Na cesti prvega reda i med vasmi Gozd in Belca j je v soboto, 7. junija, okoli dvanajste ure začelo zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Milan Bud j a z Jesenic. Avtomo- i bil je zletel z mokre ceste. I V nesreči je bil voznik huje ranjen, škode na avtomobilu je za 15.000 N din. i V nedeljo, 8. junija, ne- 1 kaj po trinajsti uri se je v Begunjah zaletel v hišo mopedist Alojz Meglic iz Leš. Nesreča se je pripetila, ko je voznik mopeda zavil v levo, da ne bi zadel v zadnji del avtomo-bila, ki je pred njim zavijal v desno na dvorišče. Mopedist je bil v nesreči huje ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, i Na nezavarovanem železniškem prelazu v Vir-mašah pri škofji Loki se je v ponedeljek, 9. junija, pripetila nesreča. Voznik tovornega avtomobila Anton Mihalič iz Ljubljane je s tovornim avtomobilom vlekel gradbeno dvigalo. Ko je bil avtomobil že čez tire, se je nenadoma ustavil. Voznik ni mogel zapeljati ne naprej in ne nazaj. Dvigalo pa je ostalo na tirih. Prav tedaj je pripeljal ekspres Akro-polos. Mihalič je stekel proti vlaku in dajal strojevodji znamenja, vendar se vlak ni ustavil. Lokomotiva je zadela dvigalo in ga vrgla s tirov. Vlak je odpeljal dalje, škode 1 na dvigalu in tovornjaku I je za 4000 N din. L. M V Vlom jeseniško gimnazijo V noči na 6. junij je j neznanec vlomil v prosto- j re jeseniške gimnazije. Skozi odprta zadnja vra- I ta se je povzpel v prvo j nadstropje ter vlomil v | pisarno tajništva. Odprl je več predalov ter vlomil tudi v ravnateljevo pisarno. Tudi tu je prebrskal več predalov ter odnesel skupno 500 din. Smrt z električnim tokom ' V vasi Zgoše pri Begunjah se je v ponedeljek zvečer smrtno ponesrečil z električnim tokom 40-letni Alojz Jakomini, doma iz Begunj. Pokojni Takomini je pomagal pri KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna kr mila za: 0 kokoši nesnice ln pi ščance % krave molznice in tele ta # prašiče # koruzo v zrnju, Srot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra gradnji stanovanjske hiše Albina Palovšnika v Zgo-šah. Električni tok ga je ubil, ko je hotel odklopiti stikalo električnega kabla iz vtičnice pri mešalcu za malto. vg Nesreča v železarni V ponedeljek zjutraj se je v obratu lahke pločevine na Javorniku pripetila obratna nezgoda. Pri razkladanju pločevine z žerjava na podstavke se je veriga izmaknila, pločevina pa je zdrknila na noge Milana Perota, starega 19 let, z Jesenic. Huje ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Kino Kranj CENTER 11. jmnija franc.-italij. barv. CS film JOHNNY BANCO ob 16. in 18. uri, italij. barv. CS film DRUGA STRAN ZAKONA ob 20. uri 12. junija italij. barv. CS film DRUGA STRAN ZAKONA ob 16. in 18. uri, franc.-italij. barv. CS film JOHNNY BRACO ob 20. uri 13. junija italij. barv. CS film DRUGA STRAN ZAKONA ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma ZADNJI VLAK IZ KATANGE ob 20. uri Kranj STORŽIČ 11. junija amer. film FRANKENSTEINOV SIN ob 16. in 18. uri, angl. barv. film JOY, UBOGO DEKLE ob 20. uri 12. junija amer. barv. FRANKENSTEINOV SIN ob 16. uri, franc.-italij. barv. CS film JOHNNY BANCO ob 18. uri, angl. CS film VRNITEV IZ PEPELA ob 20. uri 13. junija amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO ob 18. in 20. uri Tržič 11. junija angl. barv. CS film TRAPER ob 18. in 20. uri 12. junija angl. barv. CS film TRAPER ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 12. junija angl. barv. film JOY, UBOGO DEKLE ob 18. in 20. uri 13. junija angl. barv. film SMRT V OČEH ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 11. junija amer. barv. film TUJEC V MESTU ob 19. uri 12. junija amer. barv. film TUJEC V MESTU ob 20. uri Škofja Loka SORA 11. junija angl. barv. CS film DALEČ OD RAZUZDA- | NE MNOŽICE ob 17. in 20. uri 12. junija amer. barv. CS film OBRAČUN NA DAN SV. VALENTINA ob 20. uri 13. junija amer. barv. CS film OBRAČUN NA DAN SV. VALENTINA ob 18. in 20. uri j Jesenice RADIO I 11. junija franc. barv. VV film OSAMLJENA VOLČIČA 12. junija amer. film POLNOČNA ČIPKA 13. junija franc. barv. film USODEN PLEN Jesenice PLAVŽ 11. junija amer. film POLNOČNA ČIPKA 12. —13. junija franc. barv. film OBREKOVANJE Žirovnica 11. junija amer. barv. CS film VERA CRUZ Dovje - Mojstrana 12. junija amer. barv. CS film VERA CRUZ Kranjska gora 12. junija franc. barv. W film OSAMLJENA VOLČIČA Radovljica 11. junija italij. - amer. barv. film STARI GANGSTER ob 18. uri, franc. film POROČENA ŽENA ob 20. uri 13. junija angl. barv. film MISTER 10% ob 20. uri Sporočamo žalostno vest, da je po krajši bolezni umrl dolgoletni član kranjska godbe Gašper Puhar častni predsednik Pihalnega orkestra Kranj Pogreb bo v četrtek, 12. junija ob 17 uri iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Kranj, 10. junija 1969 Pihalni orkester Kranj Zahvala Ob prerani izgubi našega očeta, starega očeta in brata Jožeta Dolharfa mesarja v Tržiču se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Martinčiču, sestri Dragici za skrb in nego v bolezni, č. duhovščini za pogrebni obred in vsem ki so mu kakorkoli pomagali. Tržič, dne 3. 6. 1969 žalujoča družina Dolhar Ob naši hudi izgubi ljubljenega sina, vnuka in nečaka Stanislava Rregarja se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izraženo sožalje in pomoč ter darovanje cvetja. Iskrena zahvala tudi kegljaškemu klubu Triglav Kranj, kegljaškemu klubu Elektro Kranj in kegljaškemu klubu Jesenice, pevskemu zboru s Kokrice pod vodstvom Vinka Strniša ter kolektivu Iskre — Elektromehanike Kranj. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Kranj, 6. 6. 1969 žalujoči: starši, stari starši, z družinami in ostalo sorodstvo strica Obisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah Dom v Kranjski gori bo kmalu odprt Slišala sem, da bo športni dom za Gmajnico v Kranjski gori kmalu odprt in da bi kaj več zvedela o tem, sem šla v Kr. goro in se pogovorila o tem z dolgoletnim predsednikom športnega društva v Kr. gori Tonetom Zidanom. Zc prej so mi povedali, da je Tone Zidan t dušo in telesom /e od vsega začetka sodeloval pri gradnji doma. In kot v potrditev teh besed sem ga še pozno zvečer zmotila sredi dela. Na sebi je imel delovno obleko z zavihanimi rokami in na glavi baretko. na kateri je bilo polno belih kapelj malte. # Zakaj ste pravzaprav prišli na idejo, da zgradite svoj dom? — Naši klubi so bili neprestano v finančnih težavah — v kakršnih so seveda še danes. Zato smo začeli premišljevati, kako naj se izkopljemo iz tega. Tako se je porodila misel, da bi zgradili športni dom, ki bi ko ristil športnikom ln turistom. Od prenočnln in ostale gostinske dejavnosti bomo potem lahko črpali denar za Športno dejavnost. # Mislite, da se bo ta zamisel uresničila? —• Prepričan sem, drugače pri tem sploh ne bi vztrajal. • Kdaj ste začeli graditi? — Približno pred štirimi leti. Gradili smo s pomočjo gospodarskih organizacij iz vse Slovenije, SOb Jesenice, ki je zlasti pod predsedstvom Franca Žvana uvidela, Itako zelo je Kr. gori potreben tak objekt, veliko pa sta Prispevala tudi GG Bled in TD Kr. gora, v zadnjem času Pa tudi Živila — Kranj. • Kolikšna je vrednost doma? — Vreden je prek 100 milijonov S din. % Vsi prostori so že skoraj dokončno urejeni. Kdaj Pa bo otvoritev? — Otvoritev bo konec junija. # Ko boste končali s tem velikim delom, kaj imate Se v načrtu? — Načrtov je veliko. Radi bi zgradili kompletni športni center v Kr. gori. Predvsem si želimo zgraditi umetno drsališče, čeprav tega zavod za gradnjo turističnih objektov Gorenjske tega ni dal v svoj program. Za kranjskogorski turizem je umetno drsališče nuj nost. Turiste bi privlačilo tudi to in ne samo smučarski tereni. Predvidevamo, da bi bilo v sklopu zamišljenega Športnega parka še avtomatsko kegljišče, sankališče in drsališče, za kar so dani izredni naravni pogoji, poleti Pa bi imeli igrišča za košarko, odbojko, rokomet in tenis. • Pa mislite, da boste to lahko umni ili ' — Lahko, če bomo pri tem naleteli na razumevanje Predvsem turističnih delavcev Kr. gore. Doslej smo v Kr. gori naleteli le na pomoč TD Kr. gora in živila — Kranj, nerazumljivo pa je, da druga podjetja, ki imajo korist od kranjskogorskega turizma niso prispevala ničesar. V svoji skromnosti pa Tone Zidan ni hotel ničesar Povedati o svojih zaslugah pri tej gradnji, ki bo toliko Pomagala kranjskogorskim športnikom. Ni povedal, koliko je sam žrtvoval za ta lepi dom, s katerega čudovito notranjo opremljenostjo se sedaj ne more primerjati noben podoben objekt v vsej gornjesavski dolini. Ta dom je za nekaj let postal njegov drugi pravi dom. Nabiral je dinar za dinar, da bi ga dokončno uredil v korist drugih, ne da bi za to dobil karkoli. Pri tem Pa je velikokrat naletel na nerazumevanje ravno pri tistih, ki bi mu bili morali najbolj pomagati. Zvonka Felc Finale APS za člane Štirje skoki, štiri zmage V nedeljo se je v Celju končalo dvodnevno finalno tekmovanje za atletski pokal Slovenije za člane in članice. Oba naslova je letos osvojil domači Kladivar Kranjski Triglav je v konkurenci članov presenetljivo zasedel tretje mesto pred ekipo Maribora, ki je bila po pristopu nekaterih atletov iz razpadlega Branika najresnejši kandidat za osvojitev tretjega mesta. Med članicami so predstavnice Triglava osvojile četrto mesto. Ekipa je bila tokrat močno oslabljena, saj zaradi mature nista nastopili lani Sport v kratkem NOGOMET — V predzadnjem kolu so gorenjski predstavniki zaigrali zelo slabo. Kranjski Triglav je spet izgubil, tokrat z Ilirijo v Ljubljani s 3:5. V zahodni conski ligi je najhujši poraz doživel Kamnik, ki je zgubil s Slovanom v Ljubljani kar 1:9 (0:7). V gorenjskem derbiju pa je LTH iz škofje Loke v Kranju premagal ekipo Kranja z 2:1 (1:1) in jo s tem praktično dokončno izločil iz tekmovanja v tej konkurenci. Kranjčani namreč zavzemajo na lestvici predzadnje mesto in imajo bolj malo upanja, da bi se s tekmo s Tolminom lahko še izmazal! iz nevarne cone. ROKOMET — Tržič je spet izgubil. Tokrat jih je odpravil s 26:15 trboveljski Rudar. V ženski republiški ligi so SeVa z lahkoto premagale Piran 16:11. Kranjčanke pa so presenetljivo doma doživele poraz z zadnjim na lestvici — Koprom z 9:10. KOŠARKA — Kranjski Triglav je zabeležil že peto zaporedno zmago v letošnjem prvenstvu. Premagal je trboveljski Rudar 61:48. Ekipa Vrhnike pa je na Jesenicah premagala domačo ekipo 77:65; poraz pa so doživeli tudi košarkarji Kroja v Celju z istoimenskim moitvom 50:53. V ženski republiški ligi sta oba gorenjska predstavnika zmagala. Rezultata: Kroj : Litija 65:48, Jesenice : Trnovo 57:41. ODBOJKA — Končano je tekmovanje v drugi zvezni ligi. Jeseničani so v zadnjem kolu premagali Branik — Hoče s 3:0 in zasedli odlično tretje mesto. V republiški ligi pa so bili zabeleženi naslednji rezultati: moški Kamnik : Ljubljana 1:3; ženske Jesenice : Maribor 2:3. Gorenjsko Prvo k^est ekip je nastopilo na jj 0s,nJem gorenjskem prvenci u v rokomotu za mladince, u J° bilo minulo nedeljo v „*nin>ku. Najboljšo igro so £ Prvenstvu prikazali mladi o^.'l'čani, ki so zasluženo re ?J'U — prvič — naslov goli J.S ga prvaka. Po kvalitc- mladinsko prvenstvo v rokometu mesto za Kamnik Pa »»a g niso dosti zaostali igral-***nja. Prav ti dve ekipi na letošnjem prvenstvu predstavljali posebni kvalitetni razred. Pohvaliti pa velja še rokometaše Selc in Save, medtem ko sta ekipi Križ in Scširja prikazali slabšo igro. Rezultati finalnih iger: za prvo mesto: Kamnik : Kranj 21:10 (12:4), za tretje mesto: Sek-a : Sava 10:9 (6:7) ln za peto mesto: Križe : Šešir 15:4 (8:3). Končni vrstni red: L Kamnik, 2. Kranj, 3. Selca, 4. Sava, 5. Križe, 6. šešir. Najboljši strelec turnirja pa je bil Kranjčan Lamut s 17 zadetki. Organizatorji tekmovanja v Kamniku so se zelo potrudili, da je prvenstvo odlično poteklo in za vzorno organizacijo zaslužijo vse priznanje. D. Humer najboljši članici Osovnikarje-va in Bizjakova. VRSTNI RED EKIP — ČLANI: 1. Kladivar (Celje) 495,5 točke, 2. Oliinpija (Ljubljana) 464,5, 3. Triglav 167 itd. Skupno je nastopilo 14 ekip. ČLANICE: 1. Kladivar 311, 2. Maribor 244, 3. Olimpija 107, 4. Triglav 68,5 itd. Sodelovalo je 13 ekip. Posamezno so Kranjčani osvojili štiri prva mesta. Zanimivo je, da so zmagali v vseh disciplinah moških skokov ter postavili tudi štiri nove absolutne gorenjske rekorde: Polde Milek pri skoku v daljino z izvrstnimi 721 cm, kar je tudi letošnji najboljši rezultat v Sloveniji, Miro Ko-mac v hoji na 10 km (56 : : 49,8), Lado Konc v skoku s palico (400cm) ter Majda Trček na 100 m z ovirami. (17,7). Letos najboljši rezultat v Sloveniji je dosegel tudi Dušan Prezelj v troskoku (14 46), Nada Klemene pa je v skoku v daljino dokazala, da je še vedno najboljša med mlajšimi mladinkami. Njenih 516 cm pa pomeni tudi gorenjski rekord za mlajše in starejše mladinke. Tokrat v vrstah Triglava ni bilo očitnih spodrsljajev, požrtvovalnost in srčnost pa sta botrovala odličnim uvrstitvam, ki so jih Kranjčani dosegli v Celju. REZULTATI — ČLANI — 100 in: 8. Starman 11,3, tro-skok: 1. Prezelj 14,46, krogla: 4. Saller 14,51, višina: 1. Milek 204, 5. Prezelj 190, kopje: 6. M. Fister 58,16, 9. F. Fistcr 54,48. 4 X 100 m: 3,-4. Triglav 44,4, disk: 7. Konc 3839, 8. Satler 3832, 10. Napast 37,95, hoja 10 km: 7. Komac 56:49,*, 800 Bi: 9. Kleč 2:02,8 , 200 m: 8. F. Fister 233, 9. Lojk 233. kladivo: 6. Satler 45,82, 8. !'ri-stov 43,69, palica: 1. Konc 400. 5. Krumpak 3,60, 7. F. Fister 340, daljina: I. Miiek 721, 9. Prezelj 658 , 4 X 400 m: 9. Triglav I. 3:373, 12. Triglav II. 4:00,0. ČLANICE — 100 m ovire: 8. Trček 17,7, 10. Vidovič 20,4, 200 m: 6. Klemene 27,6, 8. Hribar 28,4, le. Kavčič 29,6, 11. Stupnikar 29,9, daljina: 4. Klemene 516, 9. Hribar 4*4. 4 X 100 m: 5. Triglav 54,0, 100 m: 8. Klemene 13,0, kopje: 9. Žagar 3138, višina: 7. Trček 140, 4X60 m: 5. Triglav 33,0. M. Kuralt Prvenstvo Gorenjske v balinanju Trata - letošnji prvak Balinarski klub Trata jc bil organizator zaključnega deta letošnjega prvenstva Gorenjske v balinanju. Med petimi ekipami je zasluzeno zmagala domača Trata. Rezultati: Trata Borec 13:0, Borec : Radovljica 13:12, Borec : Lesce 13:7, Trata : Radovljica 13:2, Borec : Ir ■cml ce 13:10, Trata : Lesce 13:1, Jesenice : Trata 13:2, Radovljica : Lesce 13:4, Radovljica : Jesenice 13:11, Lesce : Jesenice 13:11. Končni vrstni red: 1. Trata 2. Radovljica, 3. Borec Kranj, 4. Jesenice, 5. Lesce. Trata in Radovljica bosta nastopila na republiškem prvenstvu. Za ekipo novega prvaka so nastopili naslednji igralei: Mrgole, Breznik, Ter-kaj in Kukec. P. Pokorn Pred občnim zborom ObZTK Jesenice Občinska zveza za telesno kulturo Jesenice je na zadnji seji upravnega odbora sklenila, da bo redni letni občni zbor zveze v četrtek, 12. 6. 1969, s Diičetkom ob 17. uri v sej-ii sobi SOb Jesenice. Konferenca bo morala sprejeti nekaj bistvenih sprememb o delu zveze in osnovnih organizacij. Zbor naj bi tudi natančneje nakazal smer razvoja tekmovalnega in vrhunskega športa na Jesenicah, kjer je šport zelo razvejan. Nevzdržno bi bilo v več panogah tekmovati v kvali- tetnih ligah, ker za tako usmeritev ni dovolj sredstev. Organizacije naj bi bile tudi bolj iznajdljive pri pridobivanju denarja, poskušajo naj si najti patronate, uvesti bi bilo morda treba delno samofi-nanciranje telesne kulture, predvsem pa bi bilo treba bolj širiti podporno članstvo. Razpravljali pa bodo še o vprašanju liga sistemov, ki so preveč obsežni in zelo dragi. Zato bi bilo bolje ustanoviti medobčinske lige in dati večji poudarek množičnosti. Z. Felc Počasi, kos za kosom, bo nova opečnata hiša požrla staro kajžo. Tudi podeželje ni več varno pred prodirajočim napredkom. (Posnetek je bil narejen v Sovodnju v Poljanski dolini). — Foto: F. Perdan in J. Zaplotnik Romantika izginja Zadnja pot Josipa Ribičiča Minuli ponedeljek so v Ljubljani pokopali znanega slovenskega mladinskega pisatelja In pedagoga Josipa Ribičiča. Pogreba na Žalah se je udeležilo veliko število pionirjev. Hodili so na čelu povorke. O osebnosti pokojnega literata je spregovoril njegov stanovski kolega in prijatelj France Bevk. Razen Ribičičevih svojcev — soproge Roze, hčerke Marinke ter sinov Jureta in Mitje — so pogrebu prisostvovali tudi predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher, predsednik predsedstva ZK Slovenije Franc Popit ter številne druge ugledne osebnosti javnega in kulturnega življenja. Zlatniki v prodaji konec tedna čeprav bi morale republiške centrale Narodneb banke prodajati nove zlatnike in srebrnike že v ponedeljek, bo prodaja najbrž stekla šele konec tedna. Do zakasnitve je prišlo zaradi težav pri embaliranju in zavarovanju prevoza iz Italije, kjer jih kujejo, v Jugoslavijo. Prvi jugoslovanski zlatniki in srebrniki bodo najbrž naprodaj konec tedna, ljubljanska centrala Narodne banke pa bo odločila, ali bo zlatnike mogoče kupiti samo v Ljubljani ali tudi v drugih slovenskih krajih. I\fič več poseben izpit za traktor Od 16. maja naprej lahko vsi tisti, ki so opravili vozniško dovoljenje za motorna vozila kategorije »B«, vozijo tudi traktorje oziroma motorna vozila kategorije »F«. Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah (izšel je v uradnem listu — št. 20) je namreč k prejšnjemu 73. členu dodal nov odstavek, kjer med Vojaščina za pokojnino Komisija zvezne skupščine za pritožbe je sporočila, da je možnost, da bi se v prihodnje služenje vojaškega roka štelo v pokojninski staž. Omenjeni predlog ima precej možnosti za sprejem, saj ga je med drugim podprl tudi državni sekretariat za narodno obrambo. drugim pravi, da vozniki, ki dobe vozniško dovoljenje za motorna vozila kategorij« »B«, smejo voziti tudi motorna vozila kategorije »F* (traktorje). Do sedaj je bilo potrebno opravljati poseben Izpit za kategorijo »F«. V smislu teh določil lahko interesenti pri referentu z* motorna vozila pri kranjski občinski skupščini vlože vlogo, medtem ko vsi tisti, ki sedaj delajo izpit, ob uspeš" no opravljenem izpitu kategorije »B« pridobe tudi P»'a" vico vožnje motornih vozu kategorije »F« V. Guček V 1^ trgovina«1 IVIL-A KRAN*1