leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za '/* leta 80 din, za '/• leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani.
LIST
C a sopi s	za trgovino.	Industrlio
v ' ..49
Številka
83.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tei. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.953.
fvfijafa vsak ponedeljek, 11010 sredo in petek
Uubliana, sreda 24. iulila 1940
Cena— VSO
Prepoved interveniii
Izšla je naredba, s katero se na Hrvatskem prepovedujejo vse intervencije. Nobenega dvoma -ni, da j® bila naredba izdana v najboljšem namenu, da se zlo intervencij vendar že enkrat zatre. Pri vsej upravičenosti in potrebnosti naredbe pa je vendarle dvomljivo, če bo namen naredbe tudi v resnici dosežen, ker so se pri nas intervencije že tako vdomačile in razpasle, da je treba silno mnogo in sistematičnega dela, da se to zlo odpravi. Kajti ni si treba prikrivati resnice, da so intervencije začetek korupcije in zato največje javno zlo.
Da so -se pri nas intervencije tako silno razpasle, za to je mnogo razlogov. Eden prvih vzrokov je v napakah naše zakonodaje. Mnogi naši zakoni in zakonski predpisi so se izdali tako zelo na hitro roko in tako malo preudarjeni, da so bili dejansko neuporabni. Če je te predpise izvajal še kak pregoreč drž. nameščenec, so pomenili ti predpisi za mnogo ljudi očitno krivico. Intervencije proti tem krivicam so bile neizogibne in tudi Upravičene. Slaba stran tudi teh upravičenih intervencij pa je bila, da niso pop ra vi le napak v besedilu zakonskega predpisa, temveč samo nekaterim posameznikom preprečile krivico. Pri tem pa so te intervencije legalizirale obstoj tudi mnogo manj upravičenim in često tudi popolnoma neupravičenim intervencijam. Kadar se kakšno zlo začne, potem se njegovo nadalje-vanje le težko zaustavi.
Prvi odpomoček proti zlu intervencij je zato, da se naša zakonodaja zboljša, da se izdajo prečiščena besedila zakonov in da se tudi omeji njih število. Danes je že kar zakonskih predpisov preveč in tudi v tem je razlog, da se morejo intervencije širiti.
Drugi glavni vzrok, ki je povzročal intervencije, je bilo'strankarstvo. V mnogih strankah so se cenili poslanci ne le po njih govorniški sposobnosti in p-o njih znanju ter sposobnosti za tiho, a odgovorno delo v odsekih, temveč predvsem po uspešnosti njih intervencij. Mnogi poslanci sploh' niso delali nič drugega, ko neprestano intervenirali za svoje volivce v prepričanju, da si s tem ohranijo njih naklonjenost. Priznati tudi moramo, da so mnogi intervenirali brezplačno, plačevali dostikrat še iz lastnega kolke, toda pot intervencij je opolzka in takšnih, dejali bi idealnih intervencij, je bilo vedno -manj, zato pa so rasle one druge, bolj iz praktičnih denarnih ozirov nastale intervencije.
Tretji razlog, da so se mogle intervencije tako zelo razpasti, je bil v tem, ker so bili drž. nameščenci tudi na visokih položajih slabo plačani. Materialne skrbi ubijajo odpornost ljudi in nič se ni čuditi, če od gmotnih -skrbi zlomljen nameščenec pozabi na na-
noln°7W0lTTje svoiih dolžnosti Zlasti še ker se mu je to
pozabljanje dolžnosti tako silno olajšalo. Ni bilo redko, da je drž. nameščenec tvegal svoj položaj, če se je uprl kakšni intervenciji, ker Močnejši od zakona so hili dostikrat strankarski, pa tudi -drugi interesi. Državni nameščenec, ki se Je uprl tudi očitno napačni intervenciji, ni nikjer mogel računati na oporo in pomoč, pač pa je moral računati s sovražnostmi onih, *i jih je odbil. Ta resnica je bila
tem usodnejša, ker se v tem oziru ni mogel zanesti drž. nameščenec niti na pomoč svoje stanovske organizacije. Ni bilo dobro za celoto, da so te izgubile v povojnih letih tako mnogo na svoji veljavi.
K tem trem temeljnim vzrokom intebvenciionizma pa je treba prišteti kot četrti razlog še naše politično ozračje, ki je bilo za intervencije silno ugodno. Počasi se je razvila miselnost, ki je videla v intervencijah nekaj čisto naravne-
ga, nekaj, kar se razume samo po sebi. V takšnem ozračju seveda ni bilo težko, da so postale intervencije silno dobičkanosen posel, ki se ga ljudje kaj neradi odvadijo.
Če se hočejo intervencije v resnici preprečiti, potem je treba najprej odpraviti glavne razloge, ki so ustvarili tla za intervencije. Če se to ne zgodi, potem bodo vsi ukrepi proti onim, ki so krivi intervencij, le polovičarski. Hkrati pa se morajo tudi protizakonite in-
tervencije kaznovati. Toda te kazni morajo zadeti vse krivce enako, one z dobrimi strankarskimi ali drugimi zvezami prav tako, ko tiste, ki so brez takšnih zvez. Če se to ne zgodi, potem bodo imeli vsi ukrepi proti intervencijam samo ta učinek, da se bo zožil krog tistih, ki bodo intervenirali, intervencije same pa se bodo podražile, a ostale. Mnogo sistematičnega dela je treba za odpravo intervencij in to ponavljamo še enkrat.
Nekritični slavospevi zadružništvu
S prlvilegili	se	ne	ustvaria
Stara navada, že skoraj veljaven zakon za našo politično javnost je, da mora vsak politik, ki si hoče pridobiti kmečke glasove, na vse pretege hvaliti zadružništvo. Kmetovalci sicer tega sami nikakor ne zahtevajo, pač pa se je udomačilo naziranje, da je zadružništvo neločljivo zvezano s kmetijsko mislijo. Kdor je za kmetsko misel, mora biti tudi za zadružništvo. Iz tega naziranja se je tudi pojavilo navdušenje mnogih politikov za zadružništvo in to tudi politikov, ki z zadružništvom praktično nimajo nobenega posla.
Nikakor ne tajimo, da more za-dtužništvo prinesti kmetskemu prebivalstvu velikanske koristi. Zboljšanje kmetijske proizvodnje, rešitev vprašanja kmetskega kredita, asanacija vasi, vsa ta in še več drugih vprašanj se morejo ugodno rešiti le z zadružništvom. Teda le z zadružništvom, ki je ustanovljeno na zdravi podlagi, ki sloni na požrtvovalnosti zadružnikov in na njih medsebojni pomoči Predvsem pa je potrebno, da vlada v zadružništvu resnični altruizem, da se sposobni posamezniki popolnoma posvete delu za napredek svoje zadruge. Če takih ljudi v zadrugi ni, če nimajo odločilne besede v zadrugi idealisti, potem začenja vsaka zadruga hirati in ne pomaga niti svetla tradicija zadruge, še manj pa privilegiji, s katerimi se zadruge brez izjeme tako razsipno obdarjajo.
Ni torej res, da bi bila zadružna oblika že sama po sebi absolutno pozitivna pridobitev, ker je ta lahko samo formalnost, ki s požrtvovalnim zadružnim delom nima nobenega opravka. Prav pogosto se dogodi celo to, da je zadružna oblika samo ugodno sredstvo, da si v jedru čisto nezadružna skupina pribori privilegije, ki so dejansko namenjeni le za resnične, čisto v zadružnem duhu ustanovljene zadruge. Posebno v zadnjih letih, ko so se zadružni privilegiji povečali, in ko ti v gospodarski konkuren-c: pomenijo posebno veliko prednost, so takšna izkoriščanja zadružnih privilegijev silno pogostna. Doživeli smo celo to, da so izrazito kapitalistične skupine v ta namen ustanovile svoje zadruge.
Vsa ta dejstva opominjajo, da vendar ne gre, da bi se vse zadruge presojale čisto nekritično in di' se ne bi razlikovalo med delom enih in drugih zadrug. To napako pa je zagrešila zadnja »Samouprava« s svojim člankom: »Jugoslovanska bodočnost je v za-di uzništvu«. Kakor že sam naslov kaže, se giblje članek »Samouprave« po starih izvoženih tračnicah absolutnega slavospeva zadružništvu, čeprav se v članku na krat-
ko omenjajo težke napake in tudi tatvine, ki so se dogodile v nekaterih zadrugah. Toda ves članek je napisan tako, da izzveni v eni sami zahtevi, da se mora zadružništvo še bolj podpirati, ker je samo v zadružništvu rešitev Jugoslavije.
Posebno v današnjih časih pa so takšni nekritični slavospevi silno neumestni. Doživljamo hudo krizo, ko trpi gospodarstvo zaradi pomanjkanja blaga, ko so baš najbolj revni sloji zaradi vedno večje dra-ginej v najtežji stiski. Poleg tega je v krizi naš uvoz, primanjkuje pa tudi kredita za razvoj večje gospodarske delavnosti. Pa še cela vrsta drugih težkih vprašanj tlači naše gospodarstvo.
Ce bi bilo vsaj nekaj resnice na tem, da je zadružništvo tako odrešilne važnosti za našo državo, bi se moralo ravno v sedanjih časih pokazati, da so sedanjo krizo bistveno omilile zadruge, saj imamo teh na tisoče in mnoge od njih imajo milijonska premoženja. Namesto tega pa vidimo, da kljub vsem tisočem zadrug ni pomanjkanje blaga niti za pičico manjše in cene kmetijskim pridelkom gre-d> navzgor, kakor da ne bi imeli v Jugoslaviji niti ene zadruge. Ne pri nabavi blaga, niti pri razdeljevanju blaga, še manj pa pri cenah, se nikjer ne vidi blagodejnega vpliva dela zadrug. Vse gospodarsko življenje se razvija čisto neodvisno od zadružništva in niti razdeljevanje koruze za pasivne
kraje po zadrugah ni prineslo pozitivnih uspehov.
Neprimerno več za omiljenje sedanje stiske so storili trgovci, ki morajo poleg tega skrbeti tudi za to, da omogočijo državi večje denarne dohodke, da bo mogla kriti svoje izredne izdatke. Navzlic temu pa se poklanjajo zadrugam nove podpore, dajejo nove ugodnosti, dočim se trgovcem njih delo vedno bolj otežkočuje.
Moglo bi biti zadružništvo blagoslov za Jugoslavijo, če bi v njem vladal nekdanji zadružni duh in če bi bili zadružniki tako požrtvovalni in nesebični, kakor so bili nekdaj. S privilegiji pa se takšnega duha ne more vzgojiti, ker predpravice nasprotno ubijajo moralo in s tem tudi zadružnega duha. V tem pa je tudi najusodnejša posledica privilegijev, česar pa žal današnji zadružni voditelji nočejo uvideti. Zato pa se naše zadružništvo tudi ne razvija tako ko nekdaj, zato tudi ni v njem nekdanje požrtvovalnosti. Vsak praktičen zadrugar to ve, žal pa nihče tega tudi javno ne prizna. Skoraj pa da tega tudi ne sme, ker naše zadružništvo privilegijev že ne more več pogrešati. Dejansko mora tako javnost pomagati zadružništvu, dočim je pomoč zadružništva javnosti vsak dan manjša.
Tudi za naše zadružništvo je pi išel čas, ko mu more koristiti le kritična beseda, ne pa nekritični slavospevi.
Disciplina v delu
in proizvod
ie pogoi stabilnosti v naši gospodarski
delavnosti
Povečanje proizvodnje je danes osnovni pogoj zboljšanja gospodarskega stanja države in njenega prebivalstva. Eden razlogov, da se proizvodnja ne more povečati tako, kakor bi bilo želeti, je tudi v naših neurejenih razmerah ter v pomanjkanju discipline v delu. O tem je objavil »Jadranski Lloyd« prav poučen članek, ki zasluži upoštevanje jugoslovanske javnosti. članek se glasi:
Opozorili smo že, da so neprestana delavska gibanja povzročila v naši gospodarski proizvodnji nestabilnost. Malokateri dan mine, da ne bi čitali o tem ali onem »delavskem pokretu« v tej ali oni industrijski panogi, o pogajanjih med podjetniki in delavci ter o sestankih v teh ali onih delavskih zbornicah ali sreskih načelstvih. To paralizira proizvodnjo. Pri tem pa vse govori na vsa usta, da je
delo vse, da je delo temelj države in napredka, da se mora posvetiti delu največja pažnja vseh stanov in vseh činiteljev.
Govori se mnogo o delu in njegovi vrednosti, dejansko pa se malo dela. Namesto da se le govori o delu, bi bilo mnogo bolje, da bi se res delalo, če hočemo namreč, da se naše gospodarske razmere popravijo in da se bo mogel že enkrat popraviti tudi socialni položaj našega delavca.
Itusija je pred kratkim uvedla delovni teden sedmih dni in osemurni delavnik. Pri nas znaša delovni teden samo šest dni, delovni čas pa je samo nominalno osemurni, ker se nezadostno efektivno dela v teh osmih urah. V Rusiji se torej manj govori, a več dela. Ali ne bi mogli tudi mi slediti temu dobremu primeru Rusije?
V Nemčiji se realno dela osem
ur, že davno pa delajo delavci deset ur, teh dveh nadur pa ne delajo delavci za sebe, temveč za državo. Ali ne bi mogli tudi mi slediti temu dobremu primeru Nemčije?
V Nemčiji, Italiji in Rusiji nimajo stavk. Ali ne bi mogli tudi mi v tem oziru slediti primeru teh velikih držav in organizirati proces proizvodnje tako, da bi se preprečile vse ustavitve obratov, vsi spori pa reševali na zakonit način?
Vsega tega mi ne delamo, temveč samo govorimo o delu, v resnici pa delamo zelo malo in dostikrat še slabo. Naše neprestano stavkanje so opazili tudi že tujci, ki prihajajo k nam in ti označujejo to stavkanje kot rak-rano našega gospodarstva.
V dunajskem listu »Sudost-Echoc z dne 28. junija 1940. pravi dr. L. Oberascher, potem ko je analiziral naše gospodarske razmere, izrečeno, da je pri nas preveč stavk.
To stanje je torej tako nezdravo, da ga opažajo že tujci. Jasno je zato, da moramo nekaj storiti, da se to stanje neha. A kaj naj se stori?
V prvi vrsti je treba urediti reševanje sporov med delodajalci in delojemalci, in sicer na način, da to ne bo povzročalo stalno ustavljanje dela. To ne pomeni, da bi se delavcu odvzela pravica, da si skuša zboljšati svoj gmotni položaj. Vse to se more doseči tudi brez drastičnega ustavljanja dela, ker se more določiti, da se delo nadaljuje, med tem pa da oblasti preiščejo vsak posamezni primer ter da ga urede po možnosti in po pravičnosti. Mogla bi se ustanoviti tudi stalna razsodišča, ki bi bila sestavljena od nepristranskih ljudi. Moglo bi se določiti, da bi tvorili ta sodišča štirje sodniki, predsedoval pa bi sreski načelnik. S tem se ne bi nihče oškodoval, temveč bi se samo koristilo delu, gospodarstvu in tudi delavcem.
Ne sme biti, da bi delodajalci izkoriščali delavce, toda tudi ne delavci podjetnikovi
Danes je polno oseb, ki nič ne delajo, katerih naloga je samo ta, da mečejo prazne fraze v zrak, od katerih nima nihče koristi, najmanj pa delovni človek. Te trote treba izkoreniniti, ker so nesreča za delavce in delodajalce ter za normalno proizvodnjo v gospodarstvu.
Potrebna sta nam torej mir in delo, in sicer vztrajno in nepretrgano delo, ker narod pravilno pravi, da je rešitev samo v delu.
Turčija nam bo dobavljala bombaž
Po sestanku Gospodarskega sveta Balkanske zveze se sestaneta koncem julija v Carigradu jugoslovanska in turška gospodarska delegacije, da razpravljata o raznih gospodarskih vprašanjih. Pogajanja se bodo začela šele sedaj, ker je bila tako turška ko naša delegacija dosedaj zavzeta z drugimi pogajanji. Glavni predmet razgovora bo vprašanje bombaža, ki ga naj bi našim tvorni-cam dobavljala Turčija na kompenzacijski podlagi. Ce bi se ta pogajanja ugodno zaključila, bi bila v znatni meri odpravljena nevarnost, da bi morale naše tekstilne tovarne zaradi pomanjkanja surovin ustaviti obratovanje.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
P**. Rudolf Andrejka — GOletnik
y ponedejjpk je praznoval svojo .Šestdesetletnico načelnik ob^ne državne statistike dr. Rudolf Andrej-ka. Jubilant ni znan le kot odličen .pravnik ip upravni uradnik, temveč tudi kot zaslužen publicist, ki si je pridobil posebnih zaslug kot raziskovalec domače zgodovine. $Ied drugim je pbjavil v »Trgovskem tovarišu« serijo člankov iz zgodovine ljubljanskega trgovstva ter vzbudil s temi članki med gospodarskimi krogi veliko pozornost. Dr. Andrejka je tip vedno delavnega moža, ki strogo izpolnjuje vse svoje dolžnosti, a poleg tega stori še nekaj več.
Jubilantu tudi naše iskrene čestitke!
Pripravlja se načrt za javna dela
Iz Beograda se poroča, da se v vladnih krogih proučuje vprašanje velikih javnih del. Predvsem bi se izvedla javna dela, ki bi bila koristna za vse narodno gospodarstvo, ne pa samo za nekatere gospodarske panoge. Zlasti se misli pri tem na velika melioracijska .dela. V naši državi je namreč danes še okoli 600 tisoč hektarjev zemlje, ki ne donaša nič oz. skoraj nič. .'Če bi se izvedla na tej površini melioracijska dela, bi se dobilo silno mnogo plodne zemlje. Večinoma je ta neobdelana zemlja v agrarno pasivnih krajih, da so melioracijska dela še bolj utemeljena.
V zvezi s terni namerami se zbira gradivo za izdelavo velikega načrta o javnih delih v naši državi. Baje bodo že v kratkem sprejeti potrebni sklepi za določitev teh javnih del in tudi za njih finansiranje.
Vsa javnost bi pozdravila, če bi se te vesti tudi uresničile ter res dobro izvedle. Kajti takšna javna dela bi bila res potrebna in koristna za vso državo. Znova pa je treba poudariti, da samo v primeru, če se izvedejo pravilno in ekonomično ter objektivno, da bodo vse pokrajine enako upoštevane.
Načrtno gospodarstvo
na Bolgarskem
Vesti o reorganizaciji kon trole izvoza in uvoza
Direkcija za zunanjo trgovino je izdelala prvi načrt uredbe o kontroli izvoza in uvoza. Ta načrt je bil sedaj poslan članom posvetovalnega odbora za zunanjo trgovino ter drugim pristojnim činite-Ijem. Načrt direkcije bo služil le kot podlaga za debato o reorganizaciji ter bo zato verjetno znatno Spremenjen.
Statistika konkurzov in prisilnih poravnav
Društvo veletrgovcev in indu-strijcev v Ljubljani je izdalo naslednjo statistiko o konkurzih in prisilnih poravnavah v juniju (v oklepaju številke za junij 1939.):
Konkurzov je bilo otvorjenih v dravski banovini 0 (6), savski S (8), zetski 1 (0), donavski 1.(0).
Prisilnih poravnav izven kon-kurza: v dravski 2 (1), savski 1 (6), zetski 1 (0), donavski 6 (6), vardarski 1 (2).
Konkurznih postopanj je bilo ' končanih v dravski 1 (3), savski 3 (8), dr inski 2 (3), moravski 1 (0), Beogradu 1 (2).
Potrjenih prisilnih poravnav je bilo: v dravski 1 (3), savski 8 (7), vrbaski 3 (5), zetski 2 (1), donav ski 5 (0), vardarski banovini 1 (1) in Beogradu 1 (2).
Nemčija namerava prevzeti borske rudnike
Iz Berlina se poroča, da vodi neka nemška finančna skupina pogajanja s francosko skupino Mira beau o prevzemu delnic borske rudniške družbe. Ni še znano, če namerava prevzeti nemška skupina večino delnic ali saino del delnic, da bi bila nemška skupiua samo soudeležena v družbi.
Načelnik obrtniškega in industrijskega odseka v trg. ministrstvu dr. Mišič se je pred kratkim vrnil s potovanja po Bolgarski ter dopisniku »Jugoslov. Kurirja« v razgovoru opisal, kako so Bolgari izvedli načrtno gospodarstvo. Med drugim je dejal:
Niti v eni balkanski in verjetno tudi ne v kateri evropski državi (seveda z izjemo obeh avtarkičnih držav Italije in Nemčije) ni načrtno gospodarstvo izvedeno v tej meri ko na Bolgarskem. Prve ukrepe so izdale oblasti že v septembru 1939, t. j. v trenutku, ko so nastale težkoče pri uvozu surovin iz tujine, kar je bila posledica vojnih dogodkov. Ker je imela Bolgarska le malo časa na razpolago, ni mogla svojih ukrepov izdati v tej meri, da bi tvorili zaokrožen sistem, kakor se je to zgodilo v Rusiji, Nemčiji, Italiji in Japonski, vendar pa se ji je posrečilo, da je v primeroma kratkem času izdelala cel sistem državne intervencije za največji del bolgarskega gospodarskega življenja.
Pet vrst ukrepov
Vsi ukrepi, ki jih je izdala Bolgarska, se morejo razdeliti v pet skupin. V prvo skupino spadajo vsi oni ukrepi, s katerimi se je uredil uvoz, zlasti uvoz surovin. Druga skupina vsebuje ukrepe za ureditev proizvodnje, tretja za razdeljevanje surovin in polfabrika-tov, četrta na ukrepe glede določevanja, kontroliranja in urejanja cen, in sicer tako za surovine kot tudi za polfabrikate in gotove izdelke. V peti skupini so združeni ukrepi glede zbiranja odpadkov, njih razdelitve ter njih cen. Iz tega se vidi, da je slika bolgarskega dirigiranega gospodarstva v glavnem zaokrožena.
Rezerve surovin so obvezne
Posebne važnosti je določba o obvezni dolžnosti nalaganja rezerv v surovinah. Za nekatere surovine j? določeno, da morajo rezerve vsebovati 30 do 40% letne potrošnje. V zvezi s tem je najvažnejše vprašanje kreditiranja teh rezerv. To vprašanje je bilo rešeno na ta način, da je prevzela kreditiranje teh rezerv banka »Bolgarski kredit«, in sicer za 80 do 100% obveznih rezerv. Zlasti se dajejo krediti za nabavo kavčuka, kositra, surovega železa itd.
Bombaž
Glede bombaža določa ministrstvo za trgovino in industrijo, katere vrste naj se izdelujejo, a tudi odreja količino za posamezne predmete, ki se naj izdelujejo. Posebna uredba daje ministru pravico, da izdaja vse v ta namen potrebne določbe in tolmačenja.
Volna
Volno smejo kupovati samo tr-1 govci in industrialci, ki imajo posebno izkaznico trgovinskega mi-j nistrstva, če so predhodno dokazali po pristojnih zbornicah, da so se že v preteklem letu bavili s tem poslom. Kakor za bombaž, so tudi tu določene kvote posameznim tkalnicam, enako so določene tudi cene ter kakovost proizvodnje. Za volno je določeno, da se mora čista volna mešati z obnovljeno volno iz starih odpadkov in cunj. Za nekatera podjetja, ki potrebujejo posebno volno, zlasti volno finejše kakovosti, so določeni posebni kontingenti, tako za izdelovanje preprog.
Kože
Uvedena je kontrola soljenja in priprave kož. Kontrolo izvaja veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva. Predpisi veljajo za goveje in bivolske kože. Cene se določajo po kakovosti in teži. Ravno tako so določene cene tudi živini. Izvoz surovih kož, potrebnih za domače potrebe, je prepovedan,
predelane kože pa se smejo izvažati samo z dovoljenjem trgovinskega ministrstva. Ovčje kože prodajajo pooblaščeni trgovci obrtnikom po določenih cenah. Obrtniki svobodno razpolagajo s temi kožami, morajo pa obvestiti ministrstvo o ustrojeni koži.
Kovine
Tudi za kovine je uveden podoben režiin. Popolnoma se kontrolira tako uvoz ko razdelitev kovin. Izkazalo se je, da so bili ti ukrepi zelo koristni in da so se dobro obnesli. Zanimivo je, da je seznam predmetov, katerih izdelovanje je sedaj prepovedano, precej obširen ter obsega med drugim: železne rešetke, ograje, vrata, zvonove itd.
Zbiranje odpadkov
Zbiranje odpadkov je zelo dobro organizirano ter se opravlja po trgovcih, posebej v to pooblaščenih občinah, šolah in po drugih organizacijah. Predpisano je, da nihče ne sme imeti večjih količin, kakor je določeno. Gre v glavnem za kovinske, papirne in tekstilne odpadke. Cene so določene. Državni uradi smejo svoje stare in neuporabljive arhive prodati kot odpadke. (Podobna odredba bi bila tudi pri nas koristna.)
Razno
Vsa trgovinska in industrijska
podjetja so zavezana, da mesečno poročajo o zalogah surovin, s katerimi razpolagajo. Ravno tako morajo poročati o stanju proizvodnje posameznih predmetov, ki so našteti v posebnem seznamu. Za tekstilno blago, kože in kovine so posebni posvetovalni odbori pri trgovinskem ministrstvu. Poseben režim je uveden za kavčuk, kavču-kaste izdelke, bombaž in volno,-kožo, kovine in izdelke iz njih ter za milo.
*
Izkušnje, ki jih je dosegla Bolgarska s svojim načrtnim gospodarstvom, bi mogle tudi nam dobro služiti, posebno še, ker je gospodarska struktura Bolgarske precej ista kakor naša. Potrebno pa je, da se doseže tudi pri nas učinkovito sodelovanje gospodarskih krogov z državnimi oblastmi, ker brez tega sodelovanja je vsako načrtno gospodarstvo obsojeno na neuspeh. Samo tam, kjer zasebna iniciativa more podpirati javno, se more načrtno gospodarstvo razvijati ugodno. Drugače pa se načrtno gospodarstvo spremeni v potenciran birokratizem, ki ne dviga, temveč ovira razvoj gospodarstva.
««
Bilanca IG Farbenindustrie
»i
V nemškem gospodarstvu velja kot ena vodilnih industrijskih sil podjetje IG Farbenindustrie, ki je izdala za lansko tole splošno poročilo:
Kemična proizvodnja pogonskih sredstev na debelo, mazivnega materiala, kavčuka, umetne svile, lahkih kovin in živalske krme je lani izredno napredovala in pomagala zlasti pri oboroževanju države v vojnem stanju neodvisno od tujine.
Višina obče delavnosti v državi je ugodno vplivala na poslovanje družbe, zaradi enake intenzivnosti v ostalih državah in zaradi vojne so bile tudi velike spremembe v izvoznem delovanju podjetja. Notranji promet pa je znatno narasel zaradi povečanja državnega ozemlja in tako je bilo mogoče, da se je izvoz tvrdke povečal na koncu leta zlasti v nevtralne države in se je posrečilo kljub blokadi vzdržati tudi izvoz v čezmorske države. Ostale zgube na tujem trgu treba nadomestiti z izrabo evropskega trga, pozneje pa bo napredoval izvoz v jugovzhodne evropske dežele še' bolj, ker je trgovinski sporazum s Sovjetsko Rusijo omogočil velikanski promet.
Področje tekstilnih barv je bilo
zelo živahno in izkazuje tudi velik izvoz pomožnih sredstev ter novih proizvodov. Odslej se bo tvrdka še bolj posvetila obdelavi pralnih tkanin. Skupni promet kemikalij pa je povečal sodelovanje z vsemi vejami industrije in tudi tu so značilni mnogi novi izdelki in fabrika-cije. Farmacevtski izdelki »Bayer« (medicinski serobakteriološki in veterinarski) so znova napredovali in imeli večji promet, čeprav se je v inozemstvu razvila huda konkurenca, dokler se ni posrečilo omejiti anglo-francoske dobave. Vrgla je na trg mnogo novih izdelkov in zalagala vojsko do viška. Povečala se je tudi proizvodnja fotografskega materiala, prav tako promet umetne svile in volne. V promet so dali nov sukanec Pelo. Tudi promet dišav je narasel celo z inozemstvom.
Razumljivo je, da so bile naprave za izdelavo pogonskih sredstev zaposlene do viška. Izredno se je povečala tudi poraba dušika in raznih gnojil iz azota, skupni promet pa ni dosti narasel, ker so pogodbe z inozemstvom iztekle v juliju 1939. Zelo je napredovala eksploatacija vseh rudnikov rjavega in črnega premoga, največji delež so imeli pa vendar rudniki rjavega premoga.
Politične vesti
Po poročilih iz Ankare so se odnošaji med Turčijo in Sovjetsko Rusijo znova zboljšali ter je dosežen med obema državama sporazum glede vseh vprašanj Bližnjega vzhoda ter balkanskega polotoka.
V Bukarešti so se po angleških poročilih razširile vesti, da je komaj imenovana vlada predsednika Gigurte odstopila, ker da je Sovjetska Rusija to zahtevala. Skrajno desničarsko vlado da je smatrala Sovjetska Rusija za izzivanje in zahtevala, da se sestavi ljudska vlada, ki bi bila v prijateljskih od-nošajih s SSSR. Kralj Karol da se je nato obrnil v Rim in Berlin in zaprosil za jamstvo za romunske meje. Ker je dobil negativen odgovor, se je pritisku Moskve vdal. Romunski politični krogi vse te vesti odločno zanikajo.	.	.
Sovjetski in romunski dopisni urad demantirata angleško vest, da bi sovjetske čete v Bukovini zasedle nove vasi.
Predsednik romunske vlade Gi-gurtu je odpotoval v družbi itali-
janskega in nemškega poslanika v Mamio ob črnem morju.
Za romunskega poslanika v Moskvi je bil imenovan bivši romunski zunanji minister Gafencu. V Bukarešti upajo, da se bo novemu poslaniku posrečilo zboljšati odno-šaje med Romunijo in Sovjetsl»o Rusijo,
Predsednik romunske vlade Gi-gurtu in zun. minister ManoUescu
sta bila povabljena v Salzburg, kjer bosta 26. t. m. gosta nemške vlade.
V Salzburg sta bila povabljena
tudi bolgarski min. predsedmk Fi-lov in zun. minister Popov. Ocivid-no je namen povabila nemške vlade, da se na miren način reši med Bolgarsko in Romunijo vprašanje Dobrudže.
Madžarska vlada je predložila parlamentu zakonski osnutek o avtonomiji Podkarpatske Rusije Zaradi avtonomije pa državna celota Madžarske ne bo trpela. Madžarska vlada se je odločila za ta predlog, ker se že čuti sovjetska propaganda za priključitev Podkarpatske Rusije SSSR.
Angleški zun. minister Halifax je po angleškem radiu odgovoril v ponedeljek na Hitlerjev govor
Dejal je, da ne bo podrobno analiziral Hitlerjevega govora, da pa ni v njegovem .govora povedano, če, želi Hitler mir na podlagi pravičnosti in če bodo imeli vsi evropski narodi pravico samoodločitve. Tudi ni Hitler nič povedal glede bodočnosti držav, ki Jih je Nemčija zasedla. Nemčija ši zamišlja Evropo, v kateri bi ona vladala nad vsemi narodi, ki jih je premagala. Mi pa si predstavljamo drugačno Evropo, ki bo združevala svobodne in neodvisne države brez vsakih groženj. Hitler je jasno povedal, da bo sedaj uporabil vso moč Nemčije proti Angliji. Zato vlada v vsej Angliji duh nezlomljive odpornosti. Borba bo huda, toda gre za. stvari, ki so vredne vsake žrtve. Nikdar nismo hoteli vojne, toda boriti se ne bomo nehali, dokler ne bo zagotovljena svoboda za nas in za druge narode. Hočemo takšno svobodno življenje, da se nikomur ne bo treba bati tajne policije, da bo imel vsak svobodo besede in vesti. Hitler je nekoč dejal, da mu gre za blagor nemškega naroda. Njegove zahteve pa sedaj stalno naraščajo in sedaj hoče vladati nad narodi. Angleški narod hoče videti temelje boljšega reda, ki bo slonel na pravici, svobodi in resnici. Tragedija bi bila, če bi podlegli. Smo polni zaupanja. Dokler Hitler ne osvoji Anglije, je ves njegov sistem zidan na pesku, želimo, da pride kmlau čas, ko bomo mogli vrniti sovražniku udarec za udarec. Na drugi strani Atlantskega oceana žive narodi, ki vidijo da gre v sedanji vojni tudi za njih ideale. Smo krščanski narod in verujemo v Boga, ki naj nam utrdi duha, da nam nohcna nevarnost ne bo pretežka. Vojaki in civilisti, žene in otroci vsi tvorimo mnogo bolj mogočno armado, kakor pa se more misliti. Vsak od nas mora storiti svojo dolžnost in skupno moramo iti v boj proti silam zla. Jasno vidimo nevarnosti, ki nas čakajo, toda okrepljeni z zavestjo, da izvršujemo božjo voljo, bomo zmagali.
Nemška diplomatska politična korespondenca je objavila članek o odmevu, ki ga je imel Hitlerjev govor v Angliji. Pravi, da odmev, ki ga je našel velikodušen govor Hitlerja in ki priča o njegovem globokem in vzvišenem pojmovanju dolžnosti do človeštva, dokazuje znova lahkomiselnost in pomanjkanje vsakega čuta odgovornosti pri britanskih državnikih. Namesto da bi z obema rokama sprejeli lepo priložnost, se britanska vlada stalno prizadeva, kako bi uničila nemški narod. Ta trmoglavost dokazuje, da so britanski državniki resno verovali v to, da morejo vladati nad svojim velikim imperijem, poleg tega pa še igrati vodilno vlogo na evropski celini. Britanskih mogotcev očevidno mnogo ne vznemirja, da so vsi pomagači Anglije propadli, še vedno se jim niso odprle oči. Angleški državniki, ki so upropastili toliko evropskih narodov, se menda ne bodo obotavljali, da upropastijo še lastni narod, ker se zanašajo, da bi se mogli pravočasno umakniti v varno zavetje. Nemčija pa ne bo dopustila, da bi klika razdiralnih hazarderjev še nadalje jemala evropskim narodom pravico do miru in obnove. To tem manj, ker so se britanski drž. upravitelji že davno diskvalificirali za evropske posle.
»Regime fascista« v Cremoni piše, da bo spremenilo nemško letalstvo London in druga angleška mesta v prah in pepel, če se Vel. Britanija ne vda. Italijanski listi nadalje pišejo, da se Nemčija z vso paro pripravlja za veliki napad na Anglijo. Pri tem napadu Italija ne bo sodelovala, ker bo svoje čete koncentrirala v Sredozemlju in severni Afriki.
»Popolo d’Italia« z dne 22. julija je naglasil v komentarju Hitlerjevega govora, da je Anglija postavljena pred alternativo, da prizna zmago držav osi ali pa tvega uničenje svojega imperija. Ima samo še par ur za razmišljanje.
Glavni urednik »Frankfurter Zei-tunge« razpravlja o mirovnih pogojih, ki bi mogli biti podlaga za mirovna pogajanja z Anglijo. Postavlja naslednje štiri pogoje: vrnitev nemških kolonij, izpolnitev italijanskih zahtev, odpravo angleškega vpliva v Evropi ter omejitev angleške svetovne trgovine.
Maršal Petain je imel po poročilu »Daily Maila« večurni sestanek z zastopniki francoskih monarhistov.
Latiški parlament je sklenil, da se proglasi zemlja kot lastnina vse~ ga naroda. Vsak kmetovalec sme imeti največ 30 ha zemlje. Gez to mero postane zemlja last zemljiškega zaklada, ki bo razdelil zemljo med revne kmetovalce.
Nemški poročevalski urad objavlja, da pristojni nemški krogi poudarjajo, da se tiče vprašanje ureditve odnošajev med*' baltiškimi državami in Sovjetsko Rusijo samo teh držav in da niso zaradi tega nemški interesi niti najmanj prizadeti. Enako se zatrjuje tudi iz Rima.
Debata o Narodni banki
Direktor Direkcije za zunanjo trgovino dr. Bičanič je v svojem predavanju o seljački državi in korporativnem sistemu postavil tudi zahtevo, da se mora Narodna banka podržaviti. Ker smo ta del njegovega predavanja objavili, objavljamo sedaj tudi še glavne misli odgovora, ki ga je objavil Član upravnega sveta Narodne banke Tihomir Panič. V glavnem Pravi:
1- Narodna banka ima koncesi-J°> ki je podaljšana do 1.1961.
2. Po zakonu o Narodni banki ugasne ta koncesija samo s sporazumom obeh pogodbenih strank.
3. Država ima v eksekutivi banke od petih mest tri (guvernerja in oba podguvemerja). Ima torej zagotovljeno večino. Poleg tega je bil sprejet v izvršni odbor pred tremi meseci zastopnik Hrvatov kot stalni namestnik ter se udeler žuje vseh sej eksekutive. To je sicer v nasprotju z zakonom o Narodni banki, vendar se je to prezrlo, samo da se omogoči Hrvatom vočje zastopstvo v upravi Narodne banke.
4. Upravni svet banke, ki se sestane vsak mesec, je vedno upošteval državne interese. Dr. Biča-nič naj preudari, kam bi prišli, če bi vlada bila prisiljena, da bi st za kritje svojih potreb vedno obračala na Narodno banko. Vidim že upravnega svetnika banke Marina Jerica, ki je zahteval, da Narodna banka finansira banovine in začne inflacijo. Vsa ogorčenost dr Bičaniča izvira iz tega, da nimajo Hrvati večino delnic. Če bi imeli to večino, pa sploh ne bi dovolili, da se o tem vprašanju raz-piavlja. Pri ustanovitvi Narodne banke so jim bile ponudene delnice, kar pa so — razen dveh, treh denarnih zavodov — odklonili. Niti cenzorji Narodne banke na Uivatskem niso hoteli takoj podpisati delnic ter so to storili šele potem, ko so videli, da bi sicer bilo ogroženo njih mesto.
5- Gospodar denarja banke je Po svoji udeležbi in delu država, a z njo tudi delničarji. Narodna banka je bila vedno na višini svoje naloge in bo tudi ostala, dokler ji bodo načelovali neodvisni in objektivni ljudje. Enostransko pa se zakon ne more spremeniti.
6. 24 upravnih svetnikov predstavljajo večino delničarjev in tu di države, ki ima 20.000 delnic. Pri vseh volitvah odločuje tudi finančni minister. Nočemo čez noč spremeniti finančne in gospodarske politike, najmanj pa zaradi socialnega reda, ki ga propagira dr. Bičanič. Vloženi kapital so gospodarski ljudje pridobili s svojim trudom in k sreči smo še zelo daleč od eksperimentov neodgovornih oseb.
7. Kar se tiče organizacije dr zave, ni dr. Bičanič poklican, da izreka svoje mnenje. Naša država ni v nobeni krizi in mnenje neke sl;upine ljudi še dolgo ni mnenje vse države. Tudi kmetje so pri nas 211 zasebno lastnino. Naš kmet ljubi svojo zemljo in državo in se od raznih demagogij ne bo dal zapečati.
Na ta izvajanja je dr. Bičanič na kratko odgovoril, da vztraja na svojem stališču, da mora država razpolagati z denarjem Narodne banke brez vsakih deležnikov in da mora zato preiti Narodna banka v last države. Zaveda se, da s
svojim predlogom zagovarja interese 16 milijonov ljudi, dočim za-.stopa g. Panič samo stališče 24 delničarjev. V tem je vsa razlika. *
Vprašanje je, če bi podržavlje-nje Narodne banke v resnici bilo koristno, ker opravljajo delničarji kontrolno funkcijo, ki bi se brez njih le težko nadomestila. Poleg tega pa je vpliv vlade itak zadostno mpčan, kar se zlasti vidi ob vse ki spremembi režima. Drugo vprašanje pa je, če ne bi bilo dobro, da bi se krog delničarjev raz-
širil in se že enkrat izvedle dostikrat zahtevane in upravičene reforme Narodne banke, da bi dobile glavne podružnice večjo samostojnost. Na vsak način pa je potrebno, da se vodi debata o reformi Narodne banke z vso objektivnostjo, ker bi sicer mogla reforma le škodovati.
*
Med obračunskim institutom v Krakovu in Narodno banko v Pragi
je bil sklenjen sporazum o plačilnem prometu, po katerem je določen obračunski tečaj za 1 Slot na 5 Kč, kar je v soglasju s tečajem ena marka je enaka 2 »lotom.
Državni komisar za Nizozemsko je določil obračunski tečaj za dr žavne kreditne bankovce (Reichs kreditkassensoheine), t. j. za bankovce, ki se glase na marke in katere izdaja Nemčija v zasedenih državah, na 1.33 marke za 1 holandski goldinar.
Depoziti angleških klirinških bank so se v juniju zvišali za 56 na skupno 2469 milijonov funtov.
Angleški finančni minister je izjavil v spodnji zbornici, da so bili na zahtevo angleške vlade poslani vsi vrednostni papirji, katerih lastniki so v Vel. Britaniji in ki so registrirani pri Angleški banki, v Kanado.
Ali mora trgovec vsakomur prodati blagof
Ze v 24 urah
tu I tt Ul UH obleke klobl|ke
hd Sbrobi in svetlnlika grafre. orrat ®tke in manšete. Pere. guši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbargora ul 3 Telefon št. 22-78.
To vprašanje je postalo posebno v zadnjem času aktualno in na to vprašanje odgovarja zagrebški »Trgovski vjesnik« takole:
Te dni je neki zagrebški list objavil naslednjo beležko, kot dopis neke svoje naročnice:
»Poslala sem v bližnjo trgovino svojo služkinjo, da mi kupi 5 kg sltdkorja. Služkinja čaka, da pride na vrsto, ker je ravno trgovski pomočnik tehtal za neko stranko 5 kg sladkorja. Ko je to stranko odpravil, se je obrnil k moji služkinji:
»Kaj želite, prosim?«
— Pet kil sladkorja!
»Peeet?!« je ponovil začudeno
pomočnik ter nato odšel k šefu in mu nekaj povedal. Gospod šef je, pogledal skozi očala ter odgovoril nekaj ]x>močniku. Ta se je nato takoj vrnil in dejal: »Gospodična, dobiti morete samo eno kilo!«
— Pa ravno sedaj ste odtehtali neki stranki pet kilogramov sladkorja, je odgovorila moja služkinja.
»Da, ali ta je moja stalna odjemalka,« se je vmešal v pogovor šef.
Še nikjer nisem čilala, da je ra-cionirano dajanje sladkorja, poudariti pa moram, da me je ta postopek zelo začudil.
b: moral trgovec prodajati vsakomur vsako zahtevano količino, dočim bi bile široke potrošniške množice silno udarjene.
V našem konkretnem primeru pa je treba še pripomniti, da trgovec dotične služkinje sploh ni odbil, temveč ji je dal sladkor, samo manj kakor je zahtevala, ker je moral pri svojih omejenih zalogah misliti na svoje stalne odjemalce. Gospa pravi v svojem dopisu, da se ji zdi to postopanje čudno. Kaj pa bi rekla ta gospa, če v trgovini, kjer je ona stalna odjemalka, ne bi mogla dobiti zahtevane količine sladkorja, ker so ga že pred njo odnesle druge stranke? V tem primeru ne bi bila samo začudena, temveč silno ogorčena in v to trgovino ne bi nikdar več stopila.
Vsak trgovec proda rad svoje blago, kajti od prodaje blaga živi. Zato prav gotovo ni v interesu in ne v nameri trgovca, da bi iz praz-
nih razlogov odklanjal komu prodajo blaga. Druga pa je seveda stvar, če je zaradi izrednih razmer nastalo pomanjkanje kakega blaga. V takšnih primerih pa mora trgovec misliti na one, do katerih ima posebne obveznosti, ker od njih živi, to je na svoje stalne odjemalce. Trgovec, ki ne bi tako postopal, bi bil silno slab trgovec.
Zato bi bili trgovci zelo hvaležni dnevnemu tisku, če bi ta pojasnil ljudem, kakšno je pravo stanje stvari. Kdo bi bil bolj vesel kakor trgovec, če ne bi bilo nobenega pomanjkanja blaga in če bi mogel prodajati vsako blago v neomejeni količini. Toda dokler se razmere ne urede, dokler se ne poskrbi, da bo blaga zadosti na razpolago, tako dolgo trgovci ne morejo prodajati vsakomur blaga, ki ga primanjkuje, temveč morajo misliti predvsem na svoje stalne odjemalce. Zvestoba stalnih odjemalcev zavezuje trgovca!
O tem vprašanju, če mora trgovec prodati vsaki stranki blago, se je že mnogo govorilo in čas bi bil, da bi o tem pisal tudi dnevni tisk, ki je bolj dostopen širokim slojem, da bi jim pravilno razložil vso stvar. Kajti, če dnevni listi takšne očitke samo ponatiskujejo, ne da bi jim dodali tudi potrebne komentarje, se s tem samo povečuje prepad, ki je nastal med trgovci in potrošniško publiko v današnjih dneh zaradi izrednih razmer.
Jasno je, da trgovec danes ni dolžan vsakomur prodati blago in v neomejeni količini. To stališče je tudi že potrdilo zagrebško mestno poglavarstvo v neki tožbi. Poudarilo je, da ni zakonskega predpisa, po katerem bi bila obvezna prodaja blaga vsakomur.
Samo po sebi pa se tudi razume, da drugače niti biti ne more. I ’ edvsem mora vsak trgovec mi sliti v prvi vrsti na svoje stalne odjemalce. Posebno pa mora skrbeti zanje, kadar se pojavi na trgu pomanjkanje blaga. Jasno, je, da mora trgovec v prvi vrsti hraniti svoje blago v takšnih primerih za svoje stalne odjemalce. To velja danes tudi za sladkor, ki ga je na zagrebškem trgu zmanjkalo. Tega pomanjkanja pa ni kriv trgovec, temveč more biti kriva samo sladkorna prodajna centrala^ k: ni pravočasno poskrbela, da bi bili vsi kraji enako založeni s sladkorjem.
A niti v interesu javnosti ni, da bi moral trgovec prodajati vsakomur vsako zahtevano količino. K« j ti v tem primeru bi se zgodilo, da bi premožni ljudje mogli pokupiti sploh vse dosegljivo blago, vsi drugi pa bi ostali brez blaga. o skrbi trgovec za svoje stalne odjemalce, s tem tudi skrbi za pravilno razdelitev blaga med potrošnike. Vsi tisti, ki kopičijo zaloge, bi imeli glavni dobiček, če
Plenarna	seia
louring
se je začela v soboto v Ljubljani in zaključila na Bledu. Skupščina je bila sklicana na zahtevo ljubljanske podružnice, da se izvede lanski sklep o reorganizaciji kluba, kakor je to zahtevala v zvezi z notranjo preureditvijo države za grebška podružnica. Na skupščini so bile zastopane podružnice iz Beograda, Novega Sada, Leskovca, Maribora in Ljubljane.
Skupščino je otvoril podpredsednik Končan, nakar je poročal gl. tajnik Tatalovid-Tomič. Največ posla je imela uprava kluba z vprašanjem reorganizacije kluba, ki je bilo na lanski glavni skupščini rešeno le v glavnih potezah. Predsedstvo je bilo mnenja, da bi se morali najprej izdelati podrobni načrti ter doseči sporazum glede spornih vprašanj in šele nato bi se razpravljalo na glavni skupščini o reorganizaciji. Ljubljanska podružnica pa je na svojem predlogu vztrajala.
Delo uprave je bilo silno otež-kočeno, ker je ostal klub brez svojih normalnih dohodkov. Številni triiptiki so se vrnili, ker se zaradi mednarodnega položaja niso mogli uporabljati. Vse prošnje za podpore so bile brezuspešne. V vseh podružnicah je nastal popoln zastoj. Vedno bolj se vidi, kako je pri nas turistika še slabo organizirana. Do konca maja je vzdrževal klub zvezo z mednarodnim Touring klubom v Belgiji. Po zasedbi Belgije pa so bile vse zveze pretrgane in
šele sedaj se je izvedelo, da se je centrala preselila iz Bruslja nekam v Anglijo. Malo verjetno je zato, da bi mogel Touring klub ohraniti svoj mednarodni značaj, ker zastopata Nemčija in Italija, dve eminentno turistični deželi, tudi glede turizma avtarkično na čelo. Jugoslavija se je tako znašla v čisto novem položaju in bo morala temeljito spremeniti svojo turistično politiko.
Kljub neugodnim razmeram je ostalo število članstva neizpreme-njeno ter znaša okoli 1500. Klub je razširil svoje delo in ustanovil več novih poverjeništev. Z madžarskim Touring klubom je bil sklenjen dogovor o medsebojnih obiskih v septembru, ni pa gotovo, če se bo mogel ta dogovor izpolniti. Tujih turistov ni v Jugoslavijo več.
Notranji avtomobilski promet se je zmanjšal zaradi maksimiranja bencinske potrošnje. Prizadevanja ljubljanskega kluba, da bi se dodelile večje količine bencina, niso imela pravega uspeha.
Na skupščini je bil po odobritvi poročil sprejet predlog, da se klub v bodoče imenuje Touring klub kr. Jugoslavije. Sprejeti so bili predlogi zagrebške podružnice o reorganizaciji kluba ter bodo vse podružnice popolnoma avtonomne. Sklepi skupščine bodo sporočeni vsem podružnicam, nakar se bo znova sestal plenum, da sprejme nova pravila kluba.
Navodila glede prehoda
na klirinški sistem v trgovini z Grliio
Devizna direkcija Narodne ban-1	1. Izvoz jugoslovanskega blaga v
ke je že izdelala navodila glede I Gičijo se plačuje 35% v svobodnih novega plačilnega sistema z Grči- devizah po Narodni banki, 65% pa jo. Ta navodila se glase:	v kompenzacijskih bonih na drah-
Med našo kraljevino in Grčijo je me. Izjema od tega je določena za bila sklenjena trgovinska in kom- izvoz žitaric (pšenice, koruze, gra-penzacijska pogodba, ki je stopila horice, ovsa in ječmena), ki se mo-20. julija v veljavo. Ob tej priliki rajo v celoti plačati v svobodnih se izdajo naslednja navodilar devizah.
2. Zaradi plačila svojih terjatev morajo jugoslovanski izvozniki dostaviti Grški banki v Solunu fakturo na dinarje ali drahme, tovorni list oziroma konosman ter potrdilo o izvoru blaga.
3. Blago od vsake pogodbenih strank, ki je namenjeno za izvoz v drugo državo, mora biti poslano franko grško-jugoslovanska meja, če se izvozi blago po suhem, ali fob nakladalno pristanišče, če se izvozi po morju. Grška banka bo določila vrednost tako izdanih faktur brez vsakega odbitka deviz za pomorske izdatke, ki gredo v breme zainteresiranih uvoznikov.
4. Kompenzacijski boni na drahme se morejo uporabiti: a) za plačilo uvoza blaga v smislu toč. 1. teh navodil, b) za plačilo nabav jugoslovanskih ladij v grških pristaniščih, c) za kritje stroškov jugoslovanskih potnikov in turistov, ki potujejo po Grčiji, in sicer po 500 drahem dnevno za osebo ter sc more v ta namen pobiti v Solunu 2500 drahem, v Atenah pa 6000 drahem. Ti zneski se smejo v izjemnih primerih povečati do 1000 drahem na dan za osebo do skupnega zneska 30.000 drahem. O tem odloča Grška banka, č) za stroške jugoslovanskih dijakov v Grčiji, in sicer do 6000 drahem mesečno.
5. Kompenzacijski boni na drahme, izdani pred uveljavljenjem te pogodbe, se smejo uporabljati v iste namene in na isti način kakor boni, ki so bili izdani po tem datumu (20. julij 1940).
6. Glede plačila iz Jugoslavije do 20. julija 1940. izvoženega blaga se bodo uporabljali predpisi, ki so veljali za izvoz v trenutku, ko je bilo blago izvozno ocarinjeno, kar morajo pooblaščeni denarni zavodi pri opravičbi najstrože upoštevati.
7. Pri obeh emisij, bankah se otvori račun za finansijske transakcije, po katerih se bo vršilo neblagovno plačevanje za one, za katere je s temi navodili predviden drug način plačevanja. Po tem računu se izvršujejo tudi plačila, ki so se izvrševala dosedaj po računih »A« in »B«, ki ne obstojita več. Za vsa ta plačila je potrebno predhodno dovoljenje Devizne direkcije.
Dobave - licitacije
Komanda podvodnega orožja v Kurnboru sprejema ponudbe dne 27. julija za dobavo raznega orodja (škarje, probijači, svedri) ter na-reznih matic; 29. julija cilindričnih razvrtačev, raznih glodal, brusilnih kamnov ter raznega orodja; 31. julija portalnega dvigala na električni pogon z vsem priborom in konstrukcijskim materialom skica je na vpogled v pisarni Zbor-mce TOI, Ljubljana; Z, avgusta je-klenih steklenic za zrak ter preciznih manometrov; 6. avgusta zaščitnih stekel, rokavic Iz jelenje kože in azbesta, zaščitnih mask ter dokolenic; 9. avgusta orodja in strojev za torpedni oddelek; 12. avgusta ebonita ter sljude v ploščah;
14. avgusta gumenega materiala.
LICITACIJE:
Dne 29. julija bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu ofertalna licitacija za oddajo mizarskih del na novi zgradbi sanatorija »Knez Pavle« v Nišu.
Dne 29. julija bo pri štabu osi-eške divizijske oblasti v Osijeku licitacija za dobavo večje količine ovsa, ječmena,_ koruze, sena in slame; dne 30. julija v Zagrebu in dne 31. julija v Ljubljani.
Dne 29. julija bo pri Upravi 1. oddelka Vojnotehnlčnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo raznih vijakov, okovja, žice, smirkovega platna, azbesta idr.;
7.	avgusta raznega obdelanega lesa in dne 9. avgusta za dobavo bencinske mešanice, vazelina, grafita, smole, petroleja, parafina, parafinskega olja, raznih olj, mila za pranje, karbida idr.
Dne 29. julija bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 6000 kg gumiarabike v zrnu; dne 10. avgusta večje množine raznega papirja za markar-nlco.
PRODAJA:
Dne 29. julija bo pri ravnateljstvu banovinskih šum v Zagrebu li_ citacija za prodajo raznega lesnega izdelanega materiala.
Vprašanje uvoznega blaga, blokiranega v italijanskih pristaniščih
Z ozirom na sklep italijanske vlade, da bo omogočila Jugoslaviji oz. njenim uvoznikom, da pridejo do blaga, ki je blokirano v italijanskih pristaniščih in svobodnih carinskih skladiščih, so naša pristojna mesta izdala naslednja navodila:
1. Vse blago, katerega lastniki so Jugoslovani in ki se nahaja v Italiji ter izvira iz nevojskujočih se držav, se bo moglo takoj avtomatično prevzeti oz. odposlati v Jugoslavijo.
2. Blago namenjeno Jugoslaviji, toda naslovljeno na italijanskega trgovca ter izvora iz vojskujoče se države, se more takoj osvoboditi, če dotični italijanski trgovec dokaže, da je blago v resnici namenjeno v Jugoslavijo.
3. Na jugoslovanskega trgovca frankirano blago, ki je v Italiji in ki izvira iz nevojskujoče se države, se more osvoboditi, če jugoslovanski trgovec dokaže, da je blago v resnici namenjeno za Jugoslavijo.
V zvezi s točko 3. morajo naši uvozniki in ostali trgovci, ki imajo v Italiji blokirano in na sebe naslovljeno blago, takoj poslati prošnjo na naslednji naslov: Mini-stero per gli Scambi e per Valute Direzione Generale per gli Servi-zii e per L’Esportazione, Roma.
To prošnjo naj vlože v lastnem interesu v čim krajšem času.
se vzeli v kavcijo, upoštevati po približni tečajni vrednosti.
3.	Da bi devizna direkcija imela natančen pregled o dovoljenih kreditih, izdanih jamstvih in položenih kavcijah, morajo denarni zavodi dostaviti devizni direkciji podatke o tem na način, ki je določen v okrožnici d. d. št. 47. z dne 25. aprila 1940. V vsaki posamezni prošnji pa se mora tudi navesti stanje dovoljenih kreditov, iz-
danih jamstev ter položenih kavcij do tega dne.
4.	Denarni zavodi, pri katerih stanje dovoljenih kreditov, izdanih garancij in položenih kavcij ne ustreza navedenemu načelu, morajo postopoma izvesti vse, kar je potrebno, da bi angažiranje ino zemca pri njihovem zavodu spravili v sklad z lastno delniško glavnico in lastnimi fondi, kakor je navedeno v okrožnici.
Naša zunania trgovina
je bila v I. polletju aktivna za 757,4 milijone din
žetev v Primorju
Iz Splita poročajo, da so bile vremenske razmere v Primorju v zadnjem mesecu za razvoj kmetijskih pridelkov ugodne. Padala je sicer tudi toča, ki pa je le v nekaterih krajih napravila večjo škodo.
Razen za ozimni ječmen se je začela žetev v drugi polovici prejšnjega meseca. Pridelek je srednji, ponekod pa tudi zelo dober. Stanje koruze, krompirja in tobaka je dosedaj dobro.
Trgatev bolhača je končana ter j<. pridelek nekoliko večji ko lani. Računa se, da bo znašal letošnji pridelek 45 vagonov. Starega bolhača je še ostalo 15 vagonov. Stari bolhač se prodaja po 20 do 21, novi pa po približno 25 din.
Stanje sadjarstva je dobro. Češnje, breskve in marelice so obrodile zelo dobro, višnje, jabolka in hrrške srednje, češplje in orehi pa slabo. V Zagori so trpele smokve in oljke zaradi močne lanske zime. Oljke so večinoma obrodile slabo in samo v nekaterih krajih dale srednji pridelek.
Zaradi dobre paše je stanje živine dobro.
Dajanje kreditov, jamstev in kavcij za račun ino-zemcev
Devizni odbor je sprejel nov odlok glede načina reševanja prošenj, ki jih pošiljajo devizni direkciji denarni zavodi za otvarjanje v državi kreditov, jamstev in za polaganje kavcij za račun tujcev. V smislu tega odloka so bila iz-dana naslednja navodila in pojasnila:
1. Domači denarni zavodi morejo v bodoče dovoljevati kredite v državi proti jamstvu inozemca kot jim tudi dajati jamstva oz. pola gati za račun inozemcev kavcije samo na podlagi predhodnega, pismenega dovoljenja devizne di rekcije.
2. Skupni znesek dovoljenih kreditov, izdanih jamstev in položenih kavcij za račun inozemcev ne sme znašati več kakor znašajo skupna lastna sredstva denarnega zavoda, ki dovoljuje kredite oz. jamčevine in ki polaga kavcije, ki smejo zna šati največ znesek delniške glavnice in fondov. Pri tem se morejo položeni vrednostni papirji, ki so
Po ravnokar objavljenih uradnih podatkih smo izvozili v juniju 1940 299.967 ton, v juniju 1939 323.808 ton blaga.
Po vrednosti pa je znašal naš izvoz v juniju 1940 564-7 milijona din, junija 1939 pa 432-5 milijona din.
Po količini se je torej naš izvoz v juniju zmanjšal za 23.841 ton, ali za 7-36%, po vrednosti pa narasel za 132-1 milijona din ali za 30'55%. Tako zelo so se dvignile cene.
Naš uvoz je znašal v juniju 1940	140.749	ton,
juniju 1939	115.895	ton.
Po vrednosti pa je znašal naš uvoz v
juniju 1940	473-7 mil. din,
juniju 1939	428-3 mil. din.
Uvoz se je	povečal torej za
24.854 ton ali za 21*45%, po vrednosti pa za 45*5 milijona din ali za 10-62%.
Naša trgovinska bilanca za junij
je bila vseskozi ugodna ter je bila aktivna za 90-9 milijona din, do-čim lani le za 4-2 milijona din.
Skupno smo	izvozili v prvem
polletju
ton	za mil. din
1940	1,871.560	3.848-5
1939	1,663.876	2.413*8
V primeri z lani se je torej naš izvoz povečal v prvem polletju po količini za 207.684 ton ali za 12*48 odstotkov, po vrednosti pa za 1.434*6 milijona din ali za 59-43 odstotkov.
Uvozili pa smo v prvem polletju ton	za mil. din
1940	693.465	3.089-1
1939	612.409	2.527-9.
Naš uvoz se je torej v letošnjem
prvem polletju povečal po količini za 81.056 ton ali za 13-24%, po vrednosti pa za 561‘2 milijona din ali za 22'20 odstotka.
Trgovinska bilanca je bila v letošnjih prvih šestih mesecih aktivna za 757-4 milijona din, lani pa jo bila pasivna za 114-1 milijona din.
Kaj smo izvozili med drugim:
V milijonih din smo izvozili v prvem letošnjem polletju: pšenice za 247, pšenične moke za 15'5, otrobov za 4-8,
svežega sadja za 1-8, suhih češpelj za 6-6, vina za 4'9,
zdravilnih rastlin za 3'2, tobaka za 41*8, konoplje za 31-2, konj za 7-3,
goveje živine za 5'3, telet 0-8, svinj 22-8, drobnice 0-4, perutnine °‘6,
svežega mesa 8-8, mesnih izdelkov 13-6, svinjske masti 10-0, kač-kavalja 1*5, sira 0'1, jajc 16’5 puha
ri»
kož: govejih za 7-1, telečjih 1-6, ovčjih 97, kozjih 5'4, jagnječjih 0'9, jarčjih 3*8,
drv 2-9, stavbenega lesa 102-9, oglja 1-2, bukovih železniških pragov 0*6, lesnih izdelkov 2-2, ekstraktov za strojenje: kostanjevih 1-5, hrastovih 3’0, amonija-kove sode 1'4, kavštične 2*1, kalijevega karbida 0-9, nefasoniranega železa 2*9, surovega svinca 16-3, v ploščah 1-2, bakra 51 0, rud in izkopnin 61-5.
Uvozili pa smo:
(za milijonov din): surovega bombaža 30-2, bombažnega prediva 9*2, bombažnih tkanin 17-2, drugega bombažnega blaga 1*2,
drugih rastlinskih vlaken: surovih 0*2, prediva 1-2, tkanin 0-6, drugega blaga 0-8,
ovčje volne 12*6, prediva 2*9, tkanin 9-2, drugega blaga 2-1, svile: prediva 15-5, tkanin 0*7, drugega blaga 3-8,
predelanega in nepredelanega železa 8-2, pločevine 8*2, žic 2-08, cevi 6-4, tračnic in železniškega in drugega materiala 6*7, plugov 0-4, vijakov in matic 0-5, žebljev 0*3, železnih predmetov 25 09, bencina 0*3, olja za mažo 1-3, surove nafte 41-1, parafina 4*2, kož 5-5, usnja za obutev in sedlarje 2-06, stekla 1*7.
neoluščenega riža 1-3,
limon in pomaranč 1-0, drugega južnega sadja 3-6, surove kave 0-5, kakava 0‘2, soli 2*07, premoga 33*0,
oljnatih rastlin 0-8, oljnatih plodov in semen 5-0, surovega kositra in odpadkov 1,1,
bakrenih izdelkov 2-0, strojev in aparatov 36*3, elektrotehničnih predmetov 20-6, prevoznih sredstev 14-06, zdravil 5*14,
umetne organske barve 8*4, porcelanastih izdelkov 3-2, tiskarskega papirja 31, lesenih izdelkov 0-5, cevi in pnevmatike 1*4, kavčukastih mehkih cevi 1-3, loja 6-0.
Kriza rom petroleiske industriie
Madžarski poluradni list »Pester Lloyd« daje naslednji pregledi o stanju romunske petrolejske industrije.
Romunska petrolejska industrija, ki je delala v prvih vojnih mesecih sijajne kupčije, je sedaj zašla v težave. Ta industrija je dajala Romuniji potrebne devize. Kakor znano, je Romunija izvozila petrolej v glavnem v Nemčijo in v zapadne države, dočim je izvažala v sosedne države le neznatne količine. Ker je zapad plačeval po kliringu, so mnoga plačila zastala, zlasti pa so ostale neplačane dobave v Francijo. Ker pa je vzdrževanje petrolejskih naprav zelo drago, so bila petrolejska podjetja prisiljena obrniti se za kredite na banke, ki pa dajejo takšne kredite zelo nerade. Zato se mora romunska petrolejska industrija boriti zlasti s kreditnimi težavami. Te težkoče so vsak dan večje, ker more danes Romunija praktično izvažati petrolej samo v Nemčijo in v Italijo.	_____
Druga težava je v pomanjkanju materiala za proizvodnjo. Občuti se pomanjkanje cevi in drugega materiala, ki je doslej redno prihajal iz Amerike. Sedaj je ta dovoz onemogočen.
Kriza se je zlasti poostrila, ker je ustavljen izvoz v Anglijo, Francijo in francoske kolonije, možnosti izvoza po Donavi pa so zelo omejene. Poleg tega pa tudi manjka cistern za prevoz petroleja po železnici. Po Donavi se more mesečno izvoziti samo 110.000 do 130.000 ton. V Italijo se izvozi petrolej po železnici ter je Italija poslala 2000 vagonov, kar pa je malo v primeri s količinami, ki jih je dosedaj izvažala Italija po morju. Nemčija je dobila večje količine nafte v Franciji in Nizozemski, da sedaj ne občuti tako velike potrebe po nafti.
Na notranjem trgu pa so cene nižje in zato je prodaja na domačem trgu romunski petrolejski industriji malo zaželena.
Zunanja trgovina
Glavni ravnatelj Prizada dr. Tot
je odpotoval v Sofijo zaradi nakupa 500 vagonov koruze.
Nemčija nam je priznala za 3. četrtletje uvozni kontingent za gobe v višini 30.000 RM. Uvozna dovoljenja je dobilo 7 nemških tvrdk.
Nova trgovinska pogodba bo v
kratkem podpisana med Sovjetsko Rusijo in Turčijo. Vrednost zunanje trgovine med obema državama je določena na 9 milijonov dolarjev. Ta vrednost pa se more tudi zvišati.
Romunska proizvodnja petroleja
je znašala v juniju 505.000 t proti 499.575 t v lanskem juniju. V prvih šestih mesecih je znašala vsa proizvodnja 3,051.000 t proti 3,099.789 tonam lani.
Direktni voion Iz Ljubllene, Becgrnda In Zagreba do samega kopaliSCa!
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Sloveniji ZDRAVI Z USPEHOM bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje.
Moderni komfort, tekoča voda. godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. — Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI
Doma in po svetu
Sovjetski poslanik Viktor Andre-jevič Plotnikov je v spremstvu pr vega poslaniškega tajnica Patriki jeva počastil spomin Neznanega junaka na Avali. Položil je na grob lovorjev venec z rdečimi in modrimi cvetlicami ter z napisom: »Jugoslovanskemu Neznanemu junaku minister SSSR.« Nato se je odpeljal na Oplenac ter položil na grob kralja Aleksandra Zedinitelja venec z napisom: »Kralju Alek sandru I — minister SSSR.« Na grobu je ostal v daljšem molku, nato pa si je ogledal cerkev. Popoldne je obiskal znano vinogradniško Venčačko zadrugo ter se dolgo razgovarjal z zadružniki, zlasti pa s predsednikom zadruge kmetom Stojičem. Vinogradniki in poslanik so se tako dobro razumeli, da niso potrebovali nobenega tol-
^ Društvo prijateljev Sovjetske Ru sije se je ustanovilo v Zagrebu. Predsednik društva je znani kipar Augustinčič, med ustanovitelji pa so tudi predsednik novinarske organizacije dr. Sokolič, predsednik inženirske zbornice inž. Potočnjak in drugi ugledni hrvatski kulturni delavci. Ustanovitev društva J® odobril tudi sam dr. Maček.
Podobno društvo se namerava ustanoviti tudi v Ljubljani. Med predlagatelji pravil so: bivši senator Ivan Hribar, univ. prof. dr. Kidrič
in dr, Sturm, docent dr. Zwitter, skladatelja Škerjanc in Osterc, književnika Vladimir Levstik in Fran Albreht, dramaturg Jože Vidmar in drugi.
Polkovnik Naumovič, ki je prišel v Budapešto k otvoritvi nove zračne zveze Budapešta—Beograd, je položil na grob madžarskega Neznanega junaka venec.
O novem banu drinske banovine Mihaldžiču piše »Muslimanska svi-jest«, da je njegovo imenovanje vzbudilo v muslimanskih krogih veliko zanimanje. Njegovo imenovanje da je čisto političnega značaja, ker se je zgodilo v času, ko se začenja resneje delati za preureditev države, pri čemer ima Sarajevo posebno delikaten položaj. S tem v zvezi je bilo posebno opaženo, da je ban Mihaldžič takoj po svojem prihodu obiskal ministra dr. Kulenoviča. Pričakuje se, da bo eden prvih ukrepov bana imenovanje sarajevskega občinskega sveta, v katerem ni niti enega Hrvata-katolika.
Sedanje proračunske dvanajstine potečejo 31. julija. Pričakuje se, da bo v prihodnjih dneh izdana nova uredba o proračunskih dvanajstinah za prihodnjih 8 mesecev, t. j. do konca proračunskega leta 1940,-1941.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah priredi 10., 11., 17. in 18. avgusta kulturni festival na Jesenicah, da pokaže javnosti glasbeno, prosvetno, telesno vzgojno in športno delovanje svojih nameščencev.
Tvomice jute v Novem Sadu so
že začele izdelovati vreče iz konoplje, ker se je juta preveč podražila, poleg tega pa je m niti mogoče
dobiti.
Mussolini je v oklopnem vlaku, ki mu ga je poklonil Hitler, pregledal Tiransko obalo. Vlak ima 16 močnih topov, ki morejo vlak zaščititi pred zračnimi napadi.
Ameriški veleposlanik Bullit, ki se je vrnil iz Francije v Ameriko, e po razgovoru s predsednikom Rooseveltom izjavil, da Združene države priznavajo Petainovo vlado.
Halifaxov govor je bil sprejet tako v Nemčiji ko v Italiji z veliko nejevoljo. Listi poudarjajo, da sedaj ni drugega izhoda, kakor da odloči orožje.
V Siriji je zavladala ostra napetost med Angleži in Francozi. Angleži so zahtevali izročitev vseh vojnih letal, v nasprotnem primeru da bi napadli letališča. To svojo-grožnjo so Angleži sedaj izvršili.
Francoska policija se je morala umakniti iz Alzacije in Lorene, kar se smatra za dokaz, da bosta obe deželi zopet priključene Nemčiji.
Francoski umetniški spomeniki in predmeti niso bili prav nič poškodovani pri zasedbi Francije, kakor ugotavlja francoski list »Jour« v Vichiju. Tudi znameniti zgodovinski gradovi kakor Versailles, Comp iegne in Fon ta i neb le u niso bili zasedeni od nemške vojske.
Sovjetska vlada je pozvala vse konzulate v Besarabiji in Bukovini, da ukinejo svoje poslovanje.
V Havano je prišel mehiški predsedniški kandidat Amazan, ki je izjavil, da je na volitvah propadel samo zaradi sleparij. Zato je priporočal panameriškemu kongresu, da predsednika Camaje ne prizna. Dodal je, da bo v Mehiki izbruhnila revolucija.
Novo japonsko vlado je sestavil knez Konoje. Nova vlada je izrazito desničarska ter se opira predvsem na vojaške kroge.
Silna vročina je zavladala v Ameriki. V nekaterih krajih je dosegla temperatura 90 stopinj Fahrenheita. V USA je dosedaj umrlo za sončarico 23 oseb, pri kopanju pa je utonilo 120 ljudi.
Ker ni Zveza narodov plačala svojih dolgov, so dali švicarski upniki zapečatiti palačo in prostore Zveze narodov v Ženevi. Gre za dolg 720.000 švicarskih frankov. Palača Zveze narodov je veljala 35 milijonov šv. fr., čeprav so bili vsi gradbeni stroški proracunani samo na 13,5 milijona šv. fr.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.