CeUE, 24. JULIJA 1980 - ŠTEVILKA 29 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, mozirje,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Zaradi praznika in dela prostega ponedeljka v tiskarni smo bili primorani
pričujočo številko nekoliko skrčiti. Izšla je na 16. straneh. V uredništvu smo
prepričani, da nam je tudi v okrnjen obseg uspelo zajeti vse dogodke minulega
tedna. Naši zvesti bralci se nam oglašajo z morja in nam sporočajo, da so tu in
tam našli v kioskih naš časopis in da so bili nad tem prijetno presenečeni. O tem
so pripovedovali tudi kolegi, ki so se vrnili z dopustov na morju. Za tiste, ki
odhajate na morje in ki ste spregledali, kje vse je »NOVI TEDNIK^ dosegljiv,
ponovno objavljamo seznam krajev na zadnji strani.
JURE KRAŠOVEC
KRAJEVNA SKUPNOST CENTER - PO VSEH MORJIH SVETA I
iOU "FRANA ROŠAo-ZMAGA SOUDARSOSTI
^ V prazničnih dneh je bila otvoritev nove osnovne šole »Frana Roša« na Golovcu, v
krajevni skupnosti Nova vas. To je v resnici nova zmaga celjske solidarnosti, saj je od
skupne vsote 73 milijonov dinarjev, drugi občinski samoprispevek prispeval 48 milijonov,
ostalo pa občinska izobraževalna skupnost. Nova osnovna šola, ki nosi ime po pred leti
; amrlem pedagogu, pisatelju, prijatelju mladih in častnem občanu Celja Franu Rošu, bo že
jeseni sprejela 520 otrok. Je šola, ki bo lahko uresničila celodnevni program, poleg tega pa
še sprejela cicibane v mali šoli. Na slavrtosti sta govorila podpredsednik izvršnega sveta
celjske občinske skupščine Marijan Turičnik in izvršni sekretar CK ZKS Emil Roje. Lep
program so dopolnili člani folklorne skupirl^ France Prešeren, Komorni moški zbor,
mladinski pevski zbor, recitatorji in cicibani.	MB
CELJE ZA PRAZNIK IN H 80
PRAZNIČNO IN DELOVNO
Nove pridobitve in uspela Hortikultura 80
Celje je več kot dostojno
počastilo svoj praznik dvaj-
seti julij, prav tako dan vsta-
je slovenskega naroda,
dvamdvajseti julij ter Horti-
kulturo 80.
Bil je to čas, zlasti v sredini
julija, ki je prinesel izredno
razgibano življenje. Zvrstilo
se je okoli dvajset prireditev,
med njimi tudi več takšnih,
ki so opozorile na sposobno-
sti in hotenja delovnih ljudi.
V praznične prireditve so bi-
le vključene otvoritve štirih
pomembnih objektov: nove-
ga otroškega vrtca v KS
Medlog, oziroma pri osnovni
šoli Slavko Slander, nove
osnovne šole Fran Roš na
Golovcu, v krajevni skupno-
sti Nova vas, nove skladišč-
ne hale v okviru blagovno di-
stribucijskega centra v Cretu
ter novega družbeno-poslov-
nega objekta na Svetini. In
če k vsem tem pridobitvam
dodamo še tiste, ki jih bodo
namenu izročili še letos, po-
tem je slika dela in prizade-
vanj ljudi v celjski občini na
dlani.
Med pomembne dogodke
munulih dni je treba uvrstiti
tudi slavnostno sejo celjske
občinske skupščine, sreča-
nje z delegati pobratenih ob-
čin in ne nazadnje podelitev
petih Slandrovih nagrad.
In ne nazadnje, vse to raz-
gibano življenje je povezala
letošnja hortikulturna akci-
ja, prav tako republiška cvet-
lično-vrtnarska razstava, ki
so jo zaprli v torek, 22. t. m.
in ki je uspela ne le po svoji
ureditvi, marveč tudi obi-
sku.
Celje je zlasti po zaslugi
Hortikulture 80 veliko prido-
bilo. In če je med temi prido-
bitvami tudi človekovo spo-
znanje, da bo moral za ureje-
vanje svojega delovnega in
življenjskega okolja napravi-
ti več, kot je doslej, potem je
tu še ena velika zmaga zave-
sti. Tudi dragoceno spo-
znanje, ki je prav tako obve-
zujoče za nadaljnje delo na
tem področju.
Skratka, veliki so bili do-
godki okoli celjskih praznič-
nih dni!
M. BOZIC
V soboto popoldne je povsem nenapovedano prišel v
Celje na ogled republiške cvetlične razstave v okviru
akcije HORTIKULTURA 80 član predsedstva SFRJ
SERGEJ KRAIGHER s soprogo LIDIJO SENTJURC.
Sprejela ju je članica Hortikulturnega društva Celje
PAVLINA ŽOHAR, po razstavnem prostoru pa ju je
popeljal tudi član društva IVAN FERGES.
Vidno navdušgna nad usp)elo razstavo cvetja in tudi
ostalega sta se vpisala v knjigo vtisov:
»Čestitam organizatorjem za lepo, pregledno in z
mnogo okusa urejeno razstavo, ki kaže na vse večje
bogastvo v tem delu.«(sledita oba podpisa)
Isti dan si je razstavo ogledala tudi OLGA VRABIC
in zapisala: »Razstava je zelo uspela: pravo tekmova-
nje rož in okusa!«
Svoje je pridal tudi svetovni popotnik, veliki ljubi-
telj narave, STANE TAVCAR iz Kranja:
»Bomo zdaj dočakali, da bomo umazana in zane-
marjena območja mest spremenili v tako urejene
parke in nasade, kot so nam to pokazali marljivi
Celjani? Vzorni ureditvi iskrene čestitke in želeti je
samo - obilo posnemalcevi«
T. VRABL
S SLAVNOSTNE SEJE CELJSKE SKUPŠČINE
»Odločeni snto nadaljevati Titovo pot«
V okviru prireditev in pro-
slav v čast 20. julija, praznika
občine Celje, je bila v petek
popoldne v veliki dvorani
Narodnega doma slavnostna
seja delegatov celjske občin-
ske skupščine, ki so se je
udeležili tudi člani vodstev
občinskih družbenopolitič-
nih organizacij, prvoborci,
pripadniki Jugoslovanske
ljudske armade, častni obča-
ni Celja, Šlandrovi nagrajen-
ci in številni drugi gostje.
Med njimi tudi predstavniki
pobratenih občin Čuprije,
Doboja, Šiška in Titovega
Velesa.
Na slovesni seji je govoril
Jože Marolt, predsednik
celjske občinske skupščine:
V uvodu je dejal, da letos
praznuje celjska občina v
znamenju novih delovnih
usp>ehov in povečanih napo-
rov za izvrševanje nalog, ki
vodijo k stabilizaciji, pospe-
šujejo nadaljni vsestranski
razvoj in zagotavljajo konti-
nuiteto revolucije, ki jo je
izrejJno jasno začrtal, odloč-
no vodil in izvrševal naš to-
variš Tito. »Tita fizično ni
ved med nami«, je dejal Jože
Marolt. »Ni ga več, da bi mu
kakor vselej tudi z današnje
slovesnosti poslali naše
pozdrave. Toda Tito je vsee-
no z nami, vsak dan, vedno
in povsod. Z nami je njego-
va veličina, njegovo delo,
njegov zgled in vizija nove-
ga sveta.«
V nadaljevanju svojega go-
vora je predsednik celjske
občinske skupščine naštel
vrsto uspehov, ki so jih dose-
gli delovni ljudje in občani
Celja v preteklem obdobju.
Opozoril pa je tudi na slabo-
sti, ki so nemalokrat zavirale
hitrejše uveljavljanje dogo-
vorjene politike, sprejetih
programov, planov, sklepov
in stališč. Predvsem smo
premalo naredili za krepitev
samoupravnega položaja de-
lavcev v združenem delu, je
dejal Jože Marolt, da bi de-
lavci v skladu z ustavo zares
lahko neovirano odločali o
pogojih svojega dela, celoviti
delitvi in porabi dohodka ter
močneje vplivali na bolj us-
klajen proces družbene re-
produkcije.
Na slavnostni seji skupšči-
ne so podelili tudi letošnje
Šlandrove nagrade. Ta viso-
ka občinska priznanja so
prejeli: delovna organizaci-
ja Steklar, Ekonomski šol-
ski center. Krajevna skup-
nost Center, Društvo za
športno rekreacijo in tele-
sno vzgojo Partizan Gaber-
je ter akademski slikar Av-
gust Lavrenčič.
DS
AERO V LOKI
PRIŽUSMU
Nedeljska proslava letoš-
njega kr^evnega praznika v
Loki pri Zusmu je bila še po-
sebej svečana, saj so ob tej
priložnosti odprli tudi nov
proizvodni obrat delovne or-
ganizacije Aero iz Celja, tozd
Kemija. Obrat je velik
1000 m^, v njem pa bo v prvi
fazi zaposlenih 40 delavcev.
Investicija je bila dve stari
milijardi din, to pa je prvi
tovrstni objekt v nerazvitem
kraju na potresnem področ-
ju. Do konca leta bodo v Lo-
ki pri Zusmu proizvedli 170
ton različnih proizvodov od
akvarel barvic, vložkov za
nalivna peresa, računalni-
ških in kopirnih trakov do
tekstilnih barv in plastinjek-
torjev za embalažo, kar vse
bodo delali v novem boratu.
TV
»Ta ključ naj odpre še veliko prireditev, odpre pa naj tudi
srca vsem tistim, ki jim cvetje in lepo okolje pomenita vse«,
je spregovoril predsednik Hortikulturnega društva Celje,
tovariš Jože Benčina, ko je predal ključ - simbol hortikul-
turnih prireditev od lanskoletnih prirediteljev iz Mozirja
Celjanom.
foto: VILI EINSPIELER
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 24. julij 1980
Razstavljene eksponate na drsališču v mestnem parku, si je z velikim zanimanjem
ogledala množica obiskovalcev.
ZNANOST IN RAZISKOVANJE
BOU UVEUAVITI ZNANJE
Še krepiti delo občinskih raziskovainiit skupnosti
v stabilizacijskih naporih
ima posebno mesto znanost,
to je raziskovalna dejavnost.
Za celotno celjsko območje
velja, da problematiki razi-
skovalnega dela, organizira-
nju občinskih raziskovalnih
skupnosti in načrtovanju
vlaganj v razvoj znanosti ce-
lo v pripravah na srednjeroč-
ne plane niso namenili do-
volj tehtnih razmišljanj. Sa-
mo organizacije združenega
dela so tiste, ki lahko spre-
menijo neugodne razmere
na raziskovcdnem področju.
Mnogi kolektivi, celo tisti, ki
so opredeljeni kot nosilci ra-
zvoja, ne gradijo svojih ra-
zvojnih načrtov in poslovne
politike na dosežkih in rezul-
tatih raziskovalnega dela.
Zanemarjajo kvalitativne de-
javnike razvoja, med njimi
pa je znanost nedvomno na
prvem mestu. Sedanja orga-
nizacija poslovnih procesov,
ekstenzivnost proizvodnje,
nerazvitost analitskih plan-
skih in razvojnih oddelkov
ter v precejšnji meri nepri-
meren odnos do vlaganja v
raziskovalno - delo, vplivajo
med drugim na slabe gospo-
darske rezultate. Stablizacije
gospodarjenja pa ne bo, v
kolikor proizvodnja in ra-
zvojni načrti ne bodo bolj te-
meljili na znanju. Tisti ko-
lektivi, ki bodo hote ali ne-
hote izrinjali raziskovalno
delo iz srednjeročnih in dol-
goročnih razvojnih načrtov,
se bodo pač morali sprijazni-
ti z nazadovanjem, z zastara-
njem proizvodnje, z nekon-
kurenčnostjo na tržišču, s
slabo prodajo in seveda, z
nakupom tuje tehnologije.
Vprašanje se ponuja kar sa-
mo od sebe - kaj lahko ob-
činske raziskovalne skupno-
sti storijo za uveljavitev zna-
nja in znanosti v proizvodnji
ter za povezovanje interesov
glede skupnih, potrebnih ra-
ziskovalnih programov.
Se bolj konkretno - kako
so se občinske raziskovalne
skupnosti na celjskem ob-
močju vključile v pripravo
srednjeročnih planov. Sedaj
■ je še čas, da bi se v sleherni
občini spomnili na sklepe
lanskega posveta republiške
socialistične zveze, ko so raz-
pravljali o nalogah fronte pri
oblikovanju raziskovalne
politike v občini. V razpravi
o občinskih raziskovalnih
skupnostih so takrat oprede-
lili nekaj njihovih temeljnih
nalog. Občinske skupnosti
naj bi dogovorile raziskoval-
ne programe za potrebe ob-
čine in regije. Omenili so
problematiko urejanja in va-
rovanja okolja, prometa, za-
poslovanja, izkoriščanja do-
mačih naravnih bogastev,
gospodarsko načrtovanje v
občini in na drugje.
Poleg skupnih raziskoval-
nih programov na ožjem ob-
močju bi morale občinske
raziskovalne skupnosti več
sodelovati pri snovanju razi-
skovalnega programa v po-
sebnih raziskovalnih skup-
nostih in v republiški razi-
skovalni skupnosti. Vendar
so delegati za posebne raz-
iskovalne skupnosti prepu-
ščeni bolj lastni iznajdljivo-
sti. Zato ne dajejo dovolj po-
bud in predlogov k skupne-
mu raziskovalnemu progra-
mu. Večje in pomembnejše
gospodarsko uspešnejše or-
ganizacije združenega dela s
celjskega območja bi se
sploh morale bolj pojavljati
v republiških raziskovalnih
programih. Občinske raz-
iskovalne skupnosti navzlic
pozitivnim primerom še pre-
malo krepijo inovacijsko de-
javnost. Prav tako še prered-
ko spodbudijo povezave
med uporabniki in razisko-
valnimi organizacijami zunaj
občine. Znanje, znanstveni
in raziskovalni izsledki se
vrednostno potrdijo šele v
proizvodni praksi. V tem bi
se tudi najnazorneje kazala
misel znanosti, ki je last
združenega dela. Samo-
upravno družbeno načrtova-
nje in stabilizacija gospodar-
jenja postavljata gospodar-
ske organizacije pred veliko
preizkušnjo - ali bo končno
zmagala misel, da brez raz-
iskovalnega dela in brez uve-
ljavljanja znanja ni napredka
ni razvoja in ni prodora na
tuje tržišče.
J. V.
HO 80 - HUMANOST IN LEPOTA
ČESTITKE MESTU CEUE
Ne le veselica - dober kulturni program
Otvoritev cvetlično-vrtnar-
ske razstave - Hortikultura
80, ki je bila v petek 12. julija
v mestnem parku, pomeni
vrh dvoletnih mno^čnih pri-
zadev£mj v celjski občini. Za-
vedati se moramo, da je
osrednja republiška cvetlič-
na razstava, ki so jo pripravi-
li Hortikultumo društvo Ce-
lje, Društvo vrtnarjev Slove-
nije in druge organizacije
združenega dela s področja
vrtnarstva, le ena izmed po-
membnih akcij Celja za či-
stejši zrak, za zdrave vode in
za harmonično ubranost na-
ših sosesk.
Pozdravni govor predse-
dnika koordinacijskega od-
bora za pripravo in izvedbo
Hortikulture 80, Jožeta Vol-
fanda, slavnostni govor
predsednice Zveze hortikul-
tumih organizacij Slovenije,
Jelke Kraigherjeve, podeli-
tev priznanj razstavljalcem
in predajo ključa Hortikul-
tumemu društvu Celje, so
povezovali številni nastopa-
joči. Sodelovali so: Godba na
pihala France Prešeren,
združeni moški pevski zbori,
recitatorji TSS Celje, dram-
ski igralec SLG Celje, Janez
Starina, Folklorna skupina
France Prešeren, učenci
osnovne šole Ivan Kovačič-
Efenko in učenci osnovne
šole Prve Celjske čete.
V imenu komisije vrtnar-
jev Slovenije, ki je ocenila
razstavljene eksponate, je
predsednik Hortikultumega
društva Celje, Jože Benčina,
podelil nagrade - kristalne
vaze z vrisanim znakom hor-
tikulture.
Za zunanje eksponate:
prvo mesto: Vrtnarstvo
Celje - 15,6 točk; drugo me-
sto: Zdraviliška vrtnarija
Rogaška Slatina - 13,6 točk;
tretje mesto: Mirko Kraše-
vec, Arclin - 12,3 točke.
Za razstavljene ekspona-
te v hali:
prvo mesto: Cvetje Seli-
škar - 18,6 točk; drugo me-
sto: Vrtnarstvo Celje - 18,3
točke; tretje mesto:Agraria
Brežice - 18 točk.
Vsi ostali sodelavci, ki so
kakorkoli udeleženi na raz-
stavi, bodo v naslednjih
dneh dobili posebna prizna-
nja. Društvo vrtnarjev Slove-
nije je podelilo še poseben
pokal delovni organizaciji
Vrtnarstvo Celje za zasluge
pri širjenju vrtnarske kultu-
re in za delo pri pripravljanju
razstave.
Tradicionalna prireditev
Hortikultura se odvija vsako
leto v drugem kraju. Lansko-
letni prireditelj je bilo horti-
kultumo društvo iz Mozirja.
Iz Savinjskega gaja so v
spremstvu iskrih konj pripe-
ljali Hortikultumemu druš-
, tvu Celje ključ, da z njim od-
pre letošnjo razstavo cvetja.
Po sprejetju ključa je tajnik
Hortikultumega dmštva Ce-
lje, Janko Prislan, prerezal
trak in s tem odprl republi-
ško vrtnarsko-cvetlično raz-
stavo.
Razstava, pripravljena ob
dnevu vstaje slovenskega
naroda in celjskem občin-
skem prazniku, opozarja na
varstvo naravne in kulturne
dediščine, na vse tisto, kar je
ustvaril naš delovni človek.
V odnosu do okolja se kaže
tudi naša pripravljenost za
uresničevanje stabilizacij-
skih ukrepov. Ne gre zgolj za
romantično ljubezen do zele-
nic, ampak za globoka člove-
ška in gospodarska vpraša-
nja naše družbe.
VILI EINSPIELER
MARTIN
PUKL
Sredi zadnjih priprav
na uradno otvoritev 10.
poletnih kulturnih prire-
ditev v Lečah smo ga sre-
čali. Martina Pukla, pred-
sednika izvršnega odbora
prosvetnega ' društva
»Marjan Rap*. Da ima le
deset minut časa, je dejal.
Pa so se te minute kaj hi-
tro prevesile v celo uro.
Po zaslugi njegove zgo-
vornosti, še bolj pa zato,
ker je pogovor tekel o, se-
veda, delu društva in lo-
ških kulturnih prireditev.
Mlad je še Maurtin Pukl,
mlad za delo, ki ga je že
opravil. Največ dela,
skrbi in veselja je našel v
društvu, tam pa spet pri
poletnih prir^itvah. Iz
kulturnih dni, iz tedna so
zrasle. Ločani - kmetje,
delavci in drugi, so doka-
zali, da se da vehko nare-
diti tudi v kar nemogočih
razmerah. Kaj zato, če je
bilo treba z vaje narav-
nost na delo, kaj, če so
vadili pod kozolcem, ker
kulturnega doma še ni bi-
lo. »Brez pridnih Loča-
nov ne bi šlo. Nič ne bi
bilo, če bi nas bilo le ne-
kaj. In ne bi bilo priredi-
tev, brez pomoči gospo-
darstva v občini, kulturne
skupnosti in zveze kul-
turnih organizacij.^ Tako
pravi Martin Pukl. Brez
njega in skupine, ki ves
čas ostaja zvesta priredi-
tvam, loški kulturni utrip
ne bi bil tako močan.
Iz začetkov, ko so želeli
zagotoviti le čim več lju-
dem zabavo, so se razvile
prave kulturne priredi-
tve. Krajanom in števil-
nim poslušalcem in gle-
dalcem od drugod nudijo
veliko, radi pa bi še več,
še boljše. Pa da bi se pri-
reditve razširile po vsej
občini in da bi pritegnili k
sodelovanju tudi druge,
ne le Ločahe.
Ves ta razmah kulture v
Ločah, dosežki in želje,
vse to je del Martina Pu-
kla. Poleg tega še poklic-
no delo - je vodja obrata
Kovaške industrije iz
Zreč v Ločah, kjer izdelu-
jejo, pa še politično in
športno - seveda, tega je
malo manj - delovanje.
Njemu se to zdi samo po
sebi umevno.
MBP
Na Svetini v nedeljo dopoldne med govorom članice izvršnega sveta celjske občinske
skupščine Sonje Ocvirkove
SVETINA
VEUKA PRIDOBITEV
Odprli so nov družbeno^poslovni objekt
Ni naključje, če je nekaj
sto domačinov zaploskalo ne
le ob otvoritvi novega druž-
beno-poslovnega objekta na
Svetini, marveč tudi ob spo-
ročilu v govoru direktorja
Mencove temeljne organiza-
cije Prodaje, Milana Golav-
ška, da bo nova samopo-
strežna trgovina začela s po-
slovanjem takoj. V tem spo-
ročilu je bila namreč tudi iz-
polnitev dolgoletne želje in
potrebe krajanov Svetine in
bližnjih vasi, da dobijo v sre-
dišču svojega območja tudi
prepotrebno trgovino, ki bo
nudila ne samo prehrambe-
ne artikle, marveč tudi dru-
go potrebno blago.
Čeprav dela še niso f>o-
vsem končana, je novi druž-
beno-poslovni objekt na
Svetini velika pridobitev za
krajane te skupnosti. Z njim
so namreč rešili več proble-
mov naenkrat. Dobili so tr-
govino z gostinskim lokalom
in kuhinjo, dobili prostore za
delo krajevne skupnosti in
krajevnih družbenopolitič-
nih organizacij in ne nazad-
nje so tu dobili ustrezen koti-
ček tudi domači gasilci.
Na slavnosti, v nedeljo, do-
poldne, je naprej spregovori-
la članica izvršnega sveta
celjske občinske skupščine
Sonja Ocvirkova, ki je opo-
zorila tudi na delo in uspehe
krajevne samouprave. Ne le
v vseh {petindvajsetih krajev-
nih skupnostih v celjski ob-
čini, temveč še posebej v
krajevni skupnosti Svetina,
kjer so pred letom dni dobili
na novo asfaltirano cesto,
kjer so posvečali veliko
skrbi tudi urejevanju drugih
krajevnih cest, gradnji vodo-
vodov, električnih napeljav
in dmgemu. In tako ni nak-
ljučje, če je samo ta krajevna
skupnost lani razpolagala z
več kot 3,8 milijona dinarjev,
vse krajevne skupnosti v ob-
čini pa s 40 milijoni.
Slavnostno otvoritev no-
vega objekta so na Svetini
lepo dopolnili otroci iz do-
mače podružnične šole, sicer
pa se je ob koncu predse-
dnik krajevne konference
SZDL, Ludvik Pesjak, zah;
valil vsem, ki so kakor koli
prisF>evali pri uresničitvi ve-
likega načrta.
M. BOZIC ^
št. 29 - 24. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
^DA y PANEČAH PRI JURKLOŠTRU
S SKUPNIMI NAPORI K USPEHU
/^a/ smo tukaj, porabite nas pametno
Center za mladinske de-
lavne akcije občinske konfe-
rence ZSMS Laško izvede
^,sako leto nekaj lokalnih de-
lovnih akcij, s katerimi po-
laga nerazvitim predelom
jvoje občine. Med štirimi ak-
cijami, ki so se jih udeležili
^adinci, je bila tudi gradnja
ceste v vasi Paneče pri Jur-
jjoštru. Zaključek delovne
akcije, ki je trajala deset dni,
je bil v nedeljo 20. julija. Kul-
turnega večera, ki so ga pri-
pravili in izvedli brigadirji,
so se udeležili tudi vaščani,
da skupaj proslavijo doseže-
ne uspehe.
Plaz je uničil staro cesto in
odrezal vaščane od Rimskih
Toplic. Za nemoteno življe-
nje in preskrbo vaščanov je
bila potrebna gradnja nove
makadamske ceste. Finanč-
no breme je prevzela krajev-
na skupnost Jurklošter, kra-
jani pa so dali svoj delež s
prostovoljnim delom. Orga-
nizacijo dela na cesti so prev-
zeli krajani, sodelovala pa je
tudi skupina za zemeljska
dela iz gozdnega gospodar-
stva Celje. Brigadirji so imeli
težave z dovozi in odvozi ma-
teriala, ker ni bilo na razpola-
go dovolj traktorjev in z ne
ravno najboljšo organizacijo.
Prihajalo je do zastojev in s
tem v zvezi do slabšega učin-
ka, ker so morali brigadirji
večkrat stati brez dela ali pa
opravljati neustrezna dela.
Delo na cesti, ki se ga je
udeležilo devetnajst briga-
dirjev in še ni popolnoma
končano bodo nadaljevali
krajani. Zastavljeni plan so
brigadirji presegli, saj se je v
povprečju gjibal med 150 in
160 odstotki. Opravljenih je
bilo okoli 1700 delovnih ur,
efektivnih ur pa je bilo okoli
1200.
DELNO PROSTOVOLJNO
DELO IN INTERESNA DE-
JAVNOST
Zanimanje za delovne ak-
cije upada, tako da so bili v
brigadi v glavnem prakti-
kanti iz delovnih organizacij,
ki so za svoje delo denarno
nagrajeni edi pa jim delovna
organizacija prizna počitni-
ško prakso. Mladinske de-
lovne akcije so torej postale
posebna vrsta delno prosto-
voljnega dela. Vzroke za
takšno stanje je potrebno
iskati tudi v dejstvu, da se
pri lokalnih delovnih akcijah
v glavnem poudarja' delo na
delovišču. Konkretno delo,
torej v tem primeru gradnja
ceste, je tisto kar vidijo do-
mačini in to jim je edino me- •
rilo za vrednotenje posamez-
ne brigade. Brigada mora iz-
polniti vsa planirana dela na
delovišču in jih po možnosti
preseči, kajti drugače je za-
nič.
S takšnmi vrednotenjem
dela, se brigadirji ne morejo
strinjati, pa čeprav gre za lo-
kalne akcije, ker je zanje de-
lo na delovišču samo tretjina
uspeha posamezne brigade.
Želijo si, da bi bile tudi lokal-
• ne delovne akcije pestre po
vsebini in obliki, želijo si raz-
novrstnih interesnih dejav-
nosti, čeprav se morajo z or-
ganizacijo le teh spopasti sa-
mi. Brigadirjem je z dobrim
delom tokrat uspelo, da so
vaščani sprevideli, da človek
poleg trdega dela potrebuje
tudi oddih. Verjetno pa bo
nujno tudi na lokalnih akci-
jah bolj organizirano pristo-
piti k interesnim dejavno-*
stim, da bo zanimanje zanje
večje.
SE BOŠ TUDI TI VOZIL PO
NOVI CESTI?
Kmetje so v glavnem vese-
li nove ceste in zadovoljni z
delom brigadirjev, hudujejo
pa se zaradi odvzetih zem-
ljišč. Tega ne moremo trditi
za vse, kajti nekateri so pri-
spevali svojo zemljo prosto-
voljno, toda večina jih le pri-
čakuje odškodnino. Odvzem
vinograda, gozda, travnika,
sadovnjaka ali obdelovalne
zemlje je nedvomno velika
žrtev za nekoga, ki je vse živ-
ljenje trdo delal na svoji
zemlji in se boril za vsakda-
nji kruh. Ampak žal nam
boljše življenje lahko omo-
goči nemalokrat le lastna
žrtev.
VILI EINSPIELER
Brigadirji pri zaključnih delih zelo zahtevnega odseka
nove ceste v vasi Paneče pri Julkloštru
f. leskošek-luka
v topolšici
V Topolšici je bil na re-
habilitacijskem zdravlje-
nju član sveta federacije
SFRJ Franc Leskošek-
Luka. Ob tej priložnosti
so ga med drugim obiska-
li tudi velenjski mladinci
ter poprosili za dovolje-
nje, da bi se njihova dru-
ga stalna mladinska de-
lovna brigada lahko ime-
novala po njem. Franc
Leskošek-Luka je v to
privolil.
Sprejel je tudi delegaci-
jo KS Topolšica ter poslu-
šal pripovedovanja do-
mačinov o željah po na-
daljnem razvoju kraja.
Člani Jamarskega kluba
So mu med drugim poka-
zali več diapozitivov po-
snetih v številnih jamah v
okolici Topolšice. Med
okrevanjem je Franc Le-
skošek-Luka z zanima-
njem pregledoval tudi na-
črte bodočega razvoja
zdraviliškega kraja To-
Polšice ter pridal nekaj
Pripomb.
TV,
STABILIZACIJA IN UPOKOJENCI
NE BO JIM PRIZANESLA
Nižji osebni dohodki bodo vplivali na pokojnine
Ustalitvena prizadevanja
bodo gotovo občutili tudi
upokojenci. V prvih štirih
mesecih letošnjega leta so se
pokojnine, v primerjavi z
enakim obdobjem v lan-
skem letu povečale za 25,2
odstotka, osebni dohodki za-
poslenih pa za 19,9 odstot-
kov.
Glede na omejeno predvi-
deno rast osebnega dohodka
v letošnjem letu bo sora-
zmerno manjše tudi poveča-
nje pokojnin na začetku leta
1981. Zato se bo treba odloči-
ti, kako bomo reševali social-
ni položaj ljudi z najnižjim
pokojninami, vprašanje var-
stvenega dodatka in starost-
nega zavarovanja kmetov.
Letošnji junijski podatki
skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja ka-
žejo, da je poprečna starost-
na pokojnina zdaj 6304 di-
narjev, invalidska pokojnina
4942 dinarjev, družinska po-
kojnina 4079, poprečje vseh
pokojnin pa je znašalo v
prvih šestih mesecih letoš-
njega leta 5.365 dinarjev.
Ker se pokojnine v Slove-
niji povečujejo v skladu s po-
rastom čistega osebnega do-
hodka zaposlenih, delijo zdaj
upokojenci usodo delavcev
v združenem delu in so tudi
v prvih mesecih letošnjega
leta enako občutili nadpo-
prečno rast življenjskih stro-
škov. Ce pa pri tem upošte-
vamo enoletno zamudo pri
valorizaciji osebnih dohod-
kov za izračun pokojninske
osnove, vpliv pokojninske
dobe in sistem valorizacije
odmerjenih pokojnin, so se-
veda učinki hitrejše rasti naj-
bolj prizadeli upokojence z
najnižjimi osebnimi do-
hodki.
V pokojninski žep bo segla
tudi omejitev zaposlovanja,
saj bo omejeno njihovo do-
polnilno delo. Se posebej pa
ogroža zvezni stabilizacijski
ukrep, ki določa, da se sme
porabiti za plačila dela, skle-
njenega po pogodbah o delu
le 80 odstotkov sredstev ki
so bila v ta nemen porablje-
na po zaključnem računu
1979 leta.
Socialna varnost upoko-
jencev je ogrožena še na en
način. Cene v domovih za
upokojence so danes namreč
v domovih že tako visoke, da
jih lahko plača le polovica
oskrbovancev.
Z. S.
MOČNEJŠI TOK V VITANJU
ZAPLETLO SE JE
Za boljšo elektriko je treba plačati
Ko so pred leti elektrifici-
rali Pako in Hudinjo nad Vi-
tanjem je to nedvomno po-
menilo velik napredek za
tamkajšnje prebivalce. Elek-
trika je zasvetila skorajda v
vsaki hiši. Toda, elektrika je
takrat le svetila, nih<^e pa ni
računal, da bodo potrebe po
električni energiji vse večje.
V vsaki hišo so zdaj gospo-
dinjski in gospodarski stroji,
ki so večji potrošniki energi-
je. Sedaj je električno omrež-
je preobremenjeno in nema-
lokrat se zgodi,, da strojev za-
.radi slabe elektrike ne more-
jo koristiti.
Krajani so dali pobudo, da
bi za električno omrežje Pa-
ka in Hudinja zgradili novo
transformatorsko postajo in
daljnovod, ki bi ojačala na-
petost. Sprva je izgledalo, da
bo vse potekalo brez zapet-
Ijajev, pa ni. Vse se je zata-
knilo pri denarju, pri sofi-
nanciranju.
Svet krajevne skupnosti je
pripravljen pomagati. Skli-
cali so sestanke, na katerih
naj bi se dogovorili o najbolj-
ši možni rešitvi. Ko pa so bili
krajani seznanjeni s tem, da
bodo morali odšteti nekaj
denarja, je interes za gradi-
tev takoj splahnel. DES
TOZD Elektro - SI. Bistrica
je zahteval, da bi' porabniki
plačah 50%.
Svet KS se je kljub teža-
vam dogovoril z DES, da bo-
do začeli graditi transforma-
torsko postajo na- Paki, za
117 milijonov dinarjev.
Transformatorska postaja je
zgrajena in čaka na priključi-
tev. Nekoliko drugačne ra-
zmere so na Hudinji. Tam
dalj od dogovarjanja niso šli.
Svet KS Vitanje si na vse
načine prizadeva, da bi rešil
pereč položaj. Delovnim or-
ganizacijam v Vitanju je dal
predlog, da bi iz svojih skla-
dov prispevale za delavce, ki
so zaposleni pri njih, z ob-
močja Pake in Hudinje. De-
lovne organizacije pa zavla-
čujejo z odgovori.
PraV tako je v neugodnem
položaju DES. Transforma-
torsko postajo in daljnovod
je zgradil preden je dostavil
pogodbo Svetu KS in pre-
den je Svet uspel zbrati izja-
ve porabnikov o sofinancira-
nju. Ko pa bo podpisana po-
godba z Svetom KS, bo DES
postajo priključil in izvajal
sankcije tako, da bo porabni-
kom, ki niso pripravljeni pri-
spevati zneska, omejil prik-
ljučno moč.
MARJANA MATIJ EC
sreda 16. julija
Izvršni svet SR Slovenije v novi sestavi je podal
svečano izjavo pred predsednikom skupščine Mila-
nom Kučanom. Svečano izjavo je v imenu novega
izvršnega sveta dal nov predsednik Janez Zemljarič. V
Irak je odpotoval predsednik ZIS Veselin Djuranovič
kot šef delegacije na proslavi 12. obletnice ir^ke revo-
lucije. Iranci so zaprli meje, da bi tako preprečili
pobeg zarotnikov, v državi sami pa so jih zaprli od 300
do 500. Predsednico evropskega parlamenta Simono
Veil je v Beogradu sprejel predsednik predsedstva
SFRJ Cvijetin Mijatovič. Glavni temi pogovora sta bili
konferenca o evropski varnosti v Madridu in sodelova-
nju v evropski gospodarski skupnosti. V Moskvi so na
zasedanju mednarodnega olimpijskega komiteja izvo-
lili Španca Juana Antonia Samarancha za novega
predsednika.
četrtek 17. julija
Oba zbora skupščine SFRJ sta razpravljala o perečih
vprašanjih, zlasti o preskrbi tržišča. Delegati obeh
zborov so bili mnenja, da je zvezni izvršni svet to
problematiko predolgo podcenjeval. Spremenjena je
tudi resolucija o gospodarskem razvoju, ki predvideva
manjšo rast, povečanje pa edino pri izvozu. Zunanji
minister ZRN Genscher je prispel na obisk v Jugosla-
vijo. Z jugoslovanskimi državniki se je prišel pogovar-
jati o mednarodnih vprašanjih in odnosih med obema
državama, ki jih gost ocenjuje za najbolj uspešne dose-
daj. Veselin Djuranovič, predsednik ZIS je v Bagdadu
imel vrsto razgovorov z iraškimi voditelji, zlasti o polo-
žaju na Bližnjem vzhodu. Predsednik slovenskega
izvršnega sveta Janez Zemljarič je na prvi seji i^nu-
dil odgovornost za zaup>anje, zmanjšanje administra-
tivnih teles in hkrati poudaril, da čudežev ni mogoče
pričakovati. Višje cene pšenici bodo dvignile ceno
moke poprečno za 2,57 din.
petek 18. julija
V	nadaljevanju svojega obiska je podkancler in zu-
nanji minister ZRN Hans Dietrich Genscher položil
na grobnico predsednika Tita šopek gladiol in se pc^
klonil spominu velikega državnika. Visoki gost je bil
sprejet tudi pri predsedniku Cvijetinu Mijatoviču, kjer
je skupaj s svojim gostiteljem visoko ocenil sodelova-
nje med ZRN in SFRJ. V Boliviji spet vojaški udar,
stošestinosemdeseti v zgodovini te države. Začetek
demokratizacije je s tem surovo prekinjen. Začasno
predsednico lidio Gueiler so celo pretepli. Skupščina
kulturne skupnosti Slovenije je po sprejemu osmih
zakonskih in planskih besedil bila prekinjena, ker zbor
izvajalcev ni bil več sklepčen.
sobota 19. julija
V	Moskvi so se začele 22. olimpijske igre, ki se jih
udeležujejo športniki iz 81. držav, ki jih je okoli 6.000.
Titov most s celine na otok Krk, največji svojega
razreda na svetu, je bil svečano izročen prometu. Sve-
čanosti se je udeležilo na tisoče ljudi z območja reške
regije. Trak je prerezal in pred večtisočglavo množico
govoril predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijato-
vič. Iz ZDA poročajo o dolgotrajnem vročinskem
valu, ki uničuje posevke in zaradi katerega je umrlo že
prek 1000 ljudi.
nedeua 20. julija
Podkancler in zunanji minister ZRN Genscher je
končal obisk v SFRJ. V Beo^adu je bilo objavljeno
skupno poročilo. V Vojvodini so poželi že polovico
pšenice, ki je skoraj vsa odkupljena kar na njivah. V
Iranu se vrstijo smrtne obsodbe nad zarotniki, sabo-
terji in prekupčevalci mamil. Zvrstile so se razne
obletnice: v Nikaragvi prvo leto po strmoglavljenju
Samoze, na Cipru šestletnico razkola med Grki in
Turki.
ponedeuek 21. julija
Letovišča ob Jadranu se polnijo. Južna Dalmacija je
dosegla rekord z okoli 85.000 tujih in domačih turistov,
na vsej obali pa je po nepopolnih podatkih 700.000
gostov. Jugoslovani pridno »švercajo« kavo,~pa tudi
tujci so zavohali možnost tihotapskega zaslužka. V
Mariboru so cariniki na primer v avtobusih našli kar
18 ton kave.
torek 22. julija
Dan vstaje slovenskega naroda so proslavili po vsej
republiki. Največja slovesnost je bila v Čatežu pri
Trebnjem, kjer so odprli novo halo ELME in kjer je
govoril Bogdan Osolnik. V Borštu pri Kopru je bila
proslava, kjer so se spominjali delovanja tukajšne ko-
mande mesta za Koper in okolico. V New Vorku se je
sestala generalna skupščina OZN, ki je razpravljala na
izredni seji o palestinskem vprašanju, predvsem o pri-
tožbah o izraelskem naseljevanju zasiedenih področij.
V Boliviji narašča odpor proti hunti, zlasti na rudar-
skem jugu.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 24. julij 1980
STC JA VNA SKLADIŠČA: ZMAGA OB
PRAZNIKU
Ni naključje, da so otvori-
tev novega objekta v okviru
skladiščno transportnega
centra Javna skladišča Celje
vključili v okvir proslav celj-
skega občinskega praznika.
Ta objekt, ki so ga predali
namenu v petek, ima namreč
izjemen gospodarski pomen
za celotno občino in tudi ob-
močje. Je namreč prvi sad
prizadevanj po izboljšanem
pretoku blaga. Ce vemo, da
je prav pretok blaga izjemno
visoka postavka v strukturi
cene izdelka, potem je vsaka
racionalizacija, vsako izbolj-
šanje v tem pogledu dobro-
došlo ne le kolektivu, ki mu
je to osnovna dejavnost, am-
pak tudi za vse uporabnike.
In prav to spoznanje počasi
postaja resničnost s prvimi
sadovi v novo odprti skla-
diščni hali Javnih skladišč.
Zanjo so denar združile tudi
delovne organizacije Gore-
nje, EMO, Toper in Aero in
sicer na osnovah dohodkov-
nih odnosov, torej skupne
delitve dohodka in skupne-
ga rizika.
Nova proizvodna hala me-
ri 14.600 kvadratnih metrov
in je stala skupno z industrij-
skim tirom ter zametkom
bodočega kontejnerskega
terminala 142 milijonov di-
narjev. 2e letos bo po bese-
dah direktorja Javnih skla-
dišč Zvonka Perliča omogo-
čila povečanje pretoka blaga
od 33 tisoč na 128 tisoč ton,
ob približno polovici več za-
poslenih pa bo omogočila tu-
di šestkratno poveča'nje do-
hodka tega 50 članskega ko-
lektiva.
V navzočnosti številnih
gostov, med katerimi so bili
predstavniki pobratenih ob-
čin, občine Celje ter celjske-
ga in območnega gospodar-
stva je objekt predal namenu
predsednik delavskega sveta
Karel Ožir.
S.B.
ŽALSKIH IZGUB JE MANJ
V četrtletju je sklenilo po-
slovanje z izgubo 11 OZD v
žalski občini. Skupna izguba
znaša več kot šest in pol mili-
jonov dinarjev, v teh delov-
nih organizacijah pa je zap)0-
sleno 471 delavcev. V pri-
merjavi z enakim obdobjem
lanskega leta se je izguba
zmanjšala približno na eno
tretjino. Izgubo beležijo v
Kmetijski zadrugi Savinjska
dolina oziroma v temeljnih
zadružnih enotah na Vran-
skem (483.000 dinarjev), Ta-
boru (121.000), Trna vi
(258.000), Preboldu (150.000),
Šempetru (282.000) in Gotov-
Ijah (73.000), ter v Avtopre-
vozu Šempeter (76.000). No-
tranji trgovini TOZD Malo-
prodaja (1,322.000), TOZD
Veleprodaja (1,832.000), ho-
telu Prebold (922.000) ter v
Strojni TOZD Storitve
(1,014.000). Blizu dve tretjini
izgub tako beležijo v delov-
nih organizacijah Notranja
trgovina in Strojna v Žalcu.
Večiria delovnih organizacij,
ki so v prvih treh mesecih
letos poslovale z izgubo, so
jo izkazovale tudi v enakem
lanskem obdobju in po
sklepnih računih za leto
1979.
Notranja trgovina TOZD
Maloprodaja je izgubo izka-
zovala že več let zapored. To
velja za prva tromesečja, v
naslednjih obdobjih in ob
koncu leta pa je dosegla po-
zitivne finančne rezultate.
Letošnja izguba se je v pri-
merjavi z lanskim četrtlet-
jem znižala z indeksom 64,
vzroke za njen nastanek pa
je treba iškati v sezonskem
vplivu prodaje, neplačani
realizaciji ter težavah s pro-
dajo blaga, saj so zaloge bla-
ga v prvih treh mesecih veza-
le kar 50-odstotno realizaci-
jo. TOZD veleprodaja je v
lanskem prvem četrtletju
prav tako poslovala z izgubo,
vendar tudi zanjo velja, da je
v naslednjih obdobjih poslo-
vala pozitivno. V letošnjem
prvem četrtletju se je izguba
v primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem znižala za se-
demdeset odstotkov. Ob po-
rastu zaposlenosti za dvajset
odstotkov so se osebni do-
hodki iz delitve povečali za
25 odstotkov, čisti osebni do-
hodki na delavca pa so se
zvišali za šestnajst odstotkov
in sedaj znašajo 6504 dinarje.
Sicer pa kot vse izgleda, je ta
temeljna organizacija že ob
polletju poslovala s pozitiv-
nim finančnim rezultatom.
JANEZ VEDENIK
KAR V ŠKALE
ZAPELJI...
Prva uganka za občane in
nekatere delovne organizaci-
je je vprašanje, kam z odpad-
ki. Stara deponija komunal-
nih in industrijskih odpad-
kov, ki je bila v Skalah, je
opuščena, oziroma zaprta,
»K(X^« pa kotisti novo v bli-
žini restavracije Jezero. Delo
je organizirano po predpisa-
ni tehnologiji z odlokom
skupščine občine Velenje
(gre za stiskanje, sortiranje
in zasipanje odpadnih mate-
rialov). Poleg delavcev »Ko-
munalnega centra« dovažajo
odpadke tudi občani in de-
lovne organizacije, zato je ra-
zumljivo, da je potrebno ce-
lodnevno dežurstvo in odre-
janje deponije. V pripravi je
investicijska dokumentacija
za izgradnjo deponije indu-
strijskih odpadkov, ki jo želi-
jo pridobiti delovne organi-
zacije Veplas, Gorenje, To-
varna usnja Šoštanj ob skup-
ni zagotovitvi sredstev.
Cas je, da bo organizirana
strokovna deponija indu-
strijskih odpadkov, ki so do-
slej več ali manj ogrožali na-
ravo in bivalno okolje.
Pogosto se pojavljajo po
mestnih predelih, še poseb-
no pa na obrobnih gozdovih
odlagališča odpadkov, s ka-
terimi nima »KOC« nobene
zveze. Trije smetariji v Vele-
nju ter eden v Šoštanju so
gotovo premalo, da bi sproti
počedili vse zelenice, dvori-
šča in cestišča, ki jih oneče-
dijo občani. Vsaj enkrat me-
sečno naročijo iz Celja avto
tjometač - kot mehanizirana
pomoč. Toda, tudi to ne za-
došča. Nekdaj najbolj čisto
mesto počasi, a vztrajno iz-
gublja tak sloves. Vendar za-
gotovo ne le kot posledica
slabe komunalne - javne
snage.
JOŽE MIKLAVC
ZVIŠANA CENA IMA DVE
PLATI
Ob pričetku žetve je Zvezni izvršni svet zvišal od-
kupno ceno pšenice - seveda v dogovoru z republi-
kami - za 1 din po kilogramu. Podobno je storil ob
pričetku lanske žetve. Ali bomo zdaj imeli dovolj do-
mače pšenice? Ce ne že letos - saj je ni moč požeti več,
kot so je posejali - vsaj prihodnje leto?
Lansko in letošnje zvišanje odkupne cene pšenice
ob samem pričetku žetve imata dobro in slabo stran.
Katera bo bolj vplivala na kmetovalce?
Nihče ne dvomi, da zvišana cena ne bi spodbujala
kmetovalcev k prodaji večjega dela pridelka. Ah jih bo
tudi spodbujala, da je bodo v jeseni več posejali? Lan-
ske izkušnje ne kažejo na to. Odkupovalci in predelo-
valci pšenice pa ob žetvi menda ne marajo razmišljati o
tem. Zuli jih le kratkoročna oskrba z žitom. Enako
menda tiste organe, ki urejajo cene.
Ob lanski žetvi so zvišali odkupno ceno pšenice zato,
ker je letina bila slaba. Letos so hektarski pridelki na
žitorodnih območjih Jugoslavije precej višji, pa so
ceno spet zvišali, da bi odkupili več zrnja in omejili
uvoz. Lansko jesen so je kmetovalci namreč posejali
premalo. Kljub zvišani odkupni ceni ob žetvi ali - kot
razlagajo nekateri - menda prav zato. Kmetovalci na-
mreč hitro prisluhnejo prišepetavanjem, da bo za
manjši pridelek spet moč doseči višjo ceno. In glej ga
zlomka, če se ni spet zgodilo tako!
Odkupna cena letošnjega pridelka pšenice je bila
določena v začetku lanskega oktobra, in sicer 5 din za
kilogram prvovrstne. Že takrat je bilo slišati resne
pripombe, da je prenizka. Neizpolnjeni setveni načrt je
potrdil, da kmetovalci niso bili zadovoljni z njo. Ob
zmanjšani setvi so jim šele ob žetvi zvišali odkupno
ceno. Kaj bodo kmetovalci po vsem tem storili ob
letošnji jesenski setvi? Bodo posejali veliko pšenice ali
čakali na zvišanje odkupne cene ob novi žetvi?
To je slaba stran lanskega in letošnjega zvišanja
odkupne cene pšenice ob pričetku žetve poleg, seveda,
dobre, da bi zbrali več domačega žita za kruh. Slabost
je v tem, da niso take oziroma ustrezne odkupne cene
pšenice določili že jeseni. Po predpisih bi jo morali
določiti do pričetka setve, do 1. oktobra za pridelek v
naslednjem letu. Takrat bi lahko spodbudili kme-
tovalce k večji setvi.
Kmetovalci ne zaupajo takemu gospodarstvu, ki do-
loča cene na tako kratek rok. Ne zanesejo se na nena-
dna, nepričakovana zvišanja. Ta pa hkrati speljujejo
vodo na mlin tistim, ki prišepetavajo, da je že ob
malem pomanjkanju pridelkov moč iztržiti za njih pre-
cej več. Ljudi ni moč spodbujati za večjo proizvodnjo
le z besedami, če posamezni gospodarski ukrepi ka-
žejo v nasprotno smer.
JOŽE PETEK
KONUS NADALJUJE PREUSMERITEV
VSE VEČ UMETNE »KOŽE«!
TOZD Umetno usnje se predstavi
Za začetek samo nekaj
otipljivih Konusovih rezul-
tatov, ki sicer veljajo za po-
slovanje v prvih petih me-
secih letošnjega leta: in-
deks za celotni prihodek v
primerjavi z enakim obdob-
jem 1979 je 122; v denarju
pa to pomeni preko 916 mi-
lijonov dinarjev. Ostanek
čistega dohodka za sklade
pa se letos lahko skoraj zao-
kroži z indeksom 170, v de-
narnem znesku pomeni to
blizu 81 milijonov.
Konus torej uspešno po-
sluje in nadaljuje z nezmanj-
šanim tempom s svojo preu-
smeritvijo proizvodnje: gre
pa v sedanjem trenutku
predvsem za postopno osva-
janje proizvodnje netkanih
materialov, plastike in umet-
nega usnja.
Kar se tiče umetnega usnja
so v Konusu med prvimi v
Jugoslaviji, saj se je zaradi
velikih odpadnih količin us-
nja za proizvodnjo umetnega
usnja začel ogrevati že bivši
lastnik Lavrič. Vsekakor pa
je 1955. leto pomenilo real-
nejšo opnovo za novo tehno-
logijo umetnega usnja, saj je
le-ta v svetu že dobila na pre-
cejšnji razsežnosti. V Konu-
su so tedaj tudi kupili nove
stroje, popravili kakovost
svojih izdelkov, količino pa
povečali na okrog tisoč kilo-
gramov letno, čevljarji sprva
niso bili naklonjeni umetne-
mu usnju, zato ni bilo malo
težav s plasmanom umetne-
ga uSnja, v Konusu so se po-
skusili rešiti iz težav z novim
obratom za izdelavo opetnic
iz umetnega usnja. Čevljarji
so postopoma usvojili nove
umetne opetnice in leta 1960
se je obrat že lahko pohvalil
s petimi hidravličnimi sti-
skalnicami, naslednje leto so
rešili prostorske težave, koli-
čino proizvodnje dvignili na
šest ton dnevno, nova linija
za proizvodnjo konita je raz-
širila obseg proizvodnje in
predvsem asortiman umet-
nega usnja, tedaj predvsem
konit za notranjke, galanteri-
jo in knjigoveštvo. Razvoj v
svetu je zahteval ponovno
preusmerjanje, ki so ga s
fleksilom »premostili« in
zaokrožili z rekonstrukcijo
delovne enote Konit.
Današnji tozd Umetno us-
nje sestavljajo tri delovne
enote: Konit, Celtex in Opet-
nice, vseh zaposlenih je 297
delavcev, od tega največ pri
Opetnicah. Tozd Umetno us-
nje del dohodka združuje tu-
di v skupni naložbi s tozdom
Koterm za novo razširjeno
proizvodnjo, v tesni poveza-
vi pa so tudi s tozdom Lahka
obutev Majšperk zaradi ena-
kih razlogov. Inovacijska de-
javnost v tozdu Umetno us-
nje je dobro razvita, od nje-
nih rezultatov kaže omeniti
predvsem »zasluge« za pove-
čanje kapacitet v Celtexu za
1000 kilogramov dnevno in
za dva nova proizvoda: NT-
01-21 za izdelavo opetnic in
celtex T - kaširan celtex z
raznovrstnim tekstilom. Po
mnenju direktorice tozda
Milene Zidanšek, so si za le-
tos zastavili zahteven gospo-
darski načrt, vendar jih do-
sedanji rezultati kljub teža-
vam navdajajo z optimi-
zmom, da bodo načrt uresni-
čili v celoti. Poti sta samo
dve: kakovost proizvodov in
dosledno izkoriščanje stroj-
nih zmogljivosti; seveda ob
sočasnem uresničevanju
vseh stabilizacijskih progra-
mov v tozdu in v okviru de-
lovne organizacije Konus.
MITJA UMNIK
V Slovenskih Konjicah je tale posnetek samo še spomin ^^
nekdanje čase. Umetna »koža« je dodobra spodrinil^
pravo!
št. 29 - 24. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
motiv ceuske poletne razigranosti
ali kako si v Celju, zlasti gostinci, predstavljajo glasbo na gostilniškem vrtu?!
HORTIKULTURA 80
PRIZNANJA IN PLAKETE
V okviru prazničnih prireditev je
predsednik izvršnega sveta celjske ob-
činske skupščine Venčeslav Zalezina
podelil na posebnem sprejemu občin-
ska priznanja in plakete H 80 tistim, ki
so se najbolj izkazali v veliki celjski
akciji.
PLAKETE so dobili: »Ljubečna«,
Javna skladišča, Pedagoški šolski cen-
ter, osn. šola Vojnik - podružnica
Strmec, os. šola Franja Vrunča, KS La-
va in Vojnik, Turistično društvo Celje
ter Jože BenČina, Janko Prislan, Vinko
Steiner in Jože Volfand.
' PRIZNANJA pa so sprejeli. Petrol,
poslovna enota Celje, EMO, Vrtnarska
šola, Etol, os. šola Slavko Slander, Te-
hniška šola, hotel Merx, Hmezad - Vrt-
narstvo, KS Savinja in Slavko Slander,
hišni sveti Pucova 18-24 ter Pucova 2
in 4, mladinska delovna brigada »Cvet-
ke Jerinove« ter Silva Puntar, Grega
Švab in Zdravko Vidmar.
MB
NA POT NE
POJDITE BREZ
FOTOGRAFIJ
Kadarkoli listam po popot-
nem dnevniku, se zaustavim na
straneh, ki so najbolj popisane,
podčrtane, opremljene s klicaji
in z vprašaji. Saj bi za nekatere
popise kdo res lahko zavzdihnil,
češ da se to pripeti samo... Ne.
Ni res. Karkoli sem doživel in
preživel nenavadnega, nevsak-
danjega, nepričakovanega, sem
sprejel pač povsem naravno -
ali se mi ni nekaj podobnega
dogodilo v Mehiki? VNew Vor-
ku? V Atenah? V Beogradu?
Sonce greje tam v Afriki z og-
njem, to je že res. Tudi narava in
ljudje se na zunaj malce razliku-
jejo od evropskih slik in podob.
Pa manj asfaltiranih cest imajo.
Sloni se navsezgodaj pasejo na
savanskem otočku v džungli na-
mesto nam bolj znane žalost-
nooke srne. Še in še različic, tu-
ristu zanimivih, bi mogel popi-
sovati.
Ampak med ljudmi ni razlik.
Na to mislim, kaj jim polje v
krvi, kar jih teži v srcu, kaj se
jim mota po glavi, in kaj se jim
znajde na jeziku. V vsem tem
smo si podobni. Najsi smo beli
ali črni, rumeni ah pordečeni,
čokoladno rjavi ali rahlo črnika-
sti, majhni ali veliki, drobni ali
obilni - ljudje smo pač.
Tako je tudi z Afričani.
V Akri, v glavnem mestu Ga-
ne, sem se začel pripravljati za
polet v Bayango, v Centralnoa-
friško republiko. Na turistični
agenciji so mi iskali najboljšo
zvezo za Bangui, za glavno me-
sto. Prvo zračno varianto so mi
že prijazno zarisali v celjskem
Kompasu. Akra - Douala (Ka-
merun) - Bangui. Toda zračni
vozni redi ne hodijo vštric z ra-
čuni letalskih družb. Kamerun-
ska kompanija je preprosto od-
povedala linijo. Kaj zdaj? Iskal
sem takšno zvezo, da mi na poti
ne bi bilo treba iskati prenoči-
šča. Ob najboljši volji mi mlad
fant v agenciji ni našel nobene-
ga nezapletenega preleta čez
Ekvator. Pa ne samo to. Z vsa-
kim letom bi se nekajkrat spu-
stili na zemljo. Torej dolga vož-
nja. Afriške, to je francoske le-
talske družbe, pošiljajo med
oblake boeinge. Letalski stan-
dard se ne razlikuje od evrop-
skega. Z eno razliko, drobno, a
pomembno. Če potnik med po-
letom čaka zvezo, prenočuje, se
družba za to nič ne zmeni - sam
si mora urediti prenočišče, pre-
hrano, vožnje med letališčem in
centrom mesta...
Pot od Akre do Banguija ni
ravno kratka. Torej?
Končno smo izbrskali eno
redkih, a nič kaj enostavnih
zvez. A ne iz Gane. Iz Toga. Iz
Lomeja, glavnega mesta Toga,
je letalo vzletelo popoldne, in
sicer za Lagos (Nigerija), Libre-
vi^le (Gabon), Brazzaville (Kon-
go) in naslednje jutro za Bangui.
Odločil sem se na hitro. Velja.
Prosim, rezervirajte, sem se obr-
nil k fantu. Takrat meje potuši-
ral z odgovorom: Bojim se, da
.ne boste dobili sedeža. Prigo-
varjal sem mu, češ da me v Cen-
tralnoariški republiki že čakajo,
da sem dogovorjen, da naj vse
poskuša, da bom cenil njegov'
trud in sem, kot pravijo sedaj
naši osemletkarji, toliko časa
stresal bučnice, da je mesto le
rezerviral.
To sem zvedel šele naslednji
dan.
Na ambasadi SFRJ v Akri
sem veleposlaniku Laciju Bali
pripovedoval o vseh zadregah.
Do Lomeja traja vožnja z avtom
dve do tri ure. Togoško glavno
mesto leži prav na meji z Gano.
Včasih so se zaradi tega sosed-
stva zaiskrila nasprotja na obeh
straneh. Zdaj, ni dolgo tega, kar
je dr. Limann, ganski predse-
dnik, obiskal sosedo, so se umi-
rili odnosi. A senca nerazume-
vanja zaradi obmejnega glavne-
ga mesta, ki si ga po tihem lasti-
jo tudi Ganci, ni povsem zble-
dela.
Naši delavci v Akri radi potu-
jejo v Lome. Tam si nakupijo
sladkorja, moke, masla in druge
prehrane, ki jo v Gani primanj-
kuje. A ne glede na to. Ambasa-
dor ni okleval. Milorad Džuro-
vič-Bata, kot ga kličejo prijate-
lji, sekretar za ekonomska vpra-
šanja, je itak planiral obisk ne-
katerih ministrstev v Lome ju.
Naša ambasada v Gani namreč
pokriva še Liberijo, Togo in Be-
nin. Dogovorili smo se, da se
odpeljeva v sredo navsezgodaj
zjutraj. Po voznem redu bi se
naj letalo še isti večer, tam
okrog pol enajstih ponoči, pope-
ljalo po pisti kongoškega letali-
šča v Brazzavillu. Nisem razmiš-
ljal ne prej in ne pozneje, ali bi
bilo lahko kaj nevarno prenočiti
ali počakati na zvezo kar na leta-
lišču. A saj se je itak vse druga-
če zasukalo...
Naši na ambasadi so se zares
izkazali. V Gani so mi pomagali
tako v firmi Tomos Ghana LTD.
kot diplomati. Ni bilo težko z
organizacijo nekaterih srečanj, z
obiskom in pogovorom pri
izvršnem sekretarju ganskega
umetniškega centra, pri gospo-
du Charlesu E. Philipsu, z rek-
torjem univerze za znanost in
tehnologijo v Kumasiju, pri
dr. ing. E. Bamfu Kwakyeju, pa
s predstavniki naših podjetij.
Dogovarjali smo se tudi, da bi se
srečal z gospo Nkrumohovo,
vdovo po umrlem nekdanjem
ganskem predsedniku, očetu
panafrikanizma. Žal ni bilo ne
možnosti in ne časa.
PIŠE:
JOŽE VOLFAND
12
DRUŽABNOST V RAZGLEDNI ULICI
ZAŠRANGAN PRIŠLEK
Letos že tretje družabno srečanje krajanov
Prebivalci Razgledne ulice
so prejšnjo soboto uspešno
opravili zrelostni izpit. Odlo-
čili so se za kmečko ohcet, za
konkurenčno prireditev
Ljubljani. Razlika je bila le v
tem, da ni bilo treba vabiti
poročne pare, ampak so ga
imeli kar doma.
2e po novem letu smo po-
ročali, kako so v tej ulici pri-
pravili družabno srečanje.
Podobno so nameravali izve-
sti za prvi maj, pa so poglobi-
tev in razširitev tovarištva s
prebivalci sosednje ulice He-
roja Rojška izvedli v juniju.
Tokrat je poživitev tovariš-
tva ob navzočnosti 96 uličnih
prebivalcev zares uspela. Za
glasbo so poskrbeli bratje
Knezi iz domače KS Ostrož-
no, ki so nas zabavali sredi
gozda za ulico ob pečenih
odojkih, domači kapljici,
ražnjičih in čevapčičih, ob
posebnem pecivu, ki ga je
morala speči in prinesti vsa-
ka gospodinja in še in še. Tu-
di kulturnega programa ni
manjkalo.
Na tem srečanju in v raz-
govoru s predstavniki KS
Ostrožno smo se tudi dogo-
vorili, da ne bomo dovolili
likvidirati gozda za ulico,
ampak naj služi naprej kot
park.
Prvo soboto v juliju pa
smo se odločili za kmečko
ohcet. Nevesto smo pospre-
mili po starih kmečkih obi-
čajih s šranganjem. Tudi sta-
rešine na konju ni manjkalo,
ne starega denarja, pa stare
puške za stražo, pastirskega
zvonca, slavoloka »dobrodo-
šel« in še česa.
Ulica bo v naprej bogatej-
ša za novega člana, ker se je
ženin priselil na to območje.
Najprej je dobil na ponud-
bo več ponarejenih nevest,
nazadnje pa je le prišla pra-
va. Seveda, ni je dobil za-
stonj, saj sta morala ženin
Albin in starešina krepko se-
či v žep, da mu je ulica zau-
pala nevesto, ženina pa spre-
jela v svojo skupnost. Neve-
sta Boža pa je sprejela lepo
darilo od ulične skupnosti.
Upajmo, da nam Ljubljan-
čani ne bodo zamerili, če
smo jim v konkurenci s
kmečko ohcetjo.
SLAVKO KRAJNC
o zli ženski
naravi .
Otok Brač je znan tudi
po Vladimirju Nazorju,
pesniku, partizanu. Brač
je tudi poprej imel svoje
pesnike, med katerimi je
bil znan zlasti Ivan Ivani-
ševič iz Postira. Ta je že
leta 1642 tiskal v Benet-
kah zbirko pesmi pod na-
slovom »O goljufivi in zli
ženski naravi«. Preberi-
mo si (v svobodnem slo-
venskem prevodu) nekaj
stihov:
Kdor se ženski preda
oblasti,
Molji ga vedno grizejo,
Vedno je v skušnjavah,
Vedno mu preti zlo.
Kaj mu je storiti.
Nikoli ne more vsem ugo-
diti.
Torej pred žensko nas
varuj
In nas obvaruj Gospod;
S svojim orožjem nas
obrani
Tudi ti Devica, ki si žena
Med ženami, ker si bla-
žena.
Ni znano, ali do vsi Bra-
čani misliliJ3 ženskah ta-
ko kot Ivan Ivaniševič.
Znano je le to, da imajo
vseeno raje tujke kot tuj-
ce. Sicer pa: Kdor greši,
mu je pod spregledanega
(za drugo polovico pa tu-
di ne bo težko).
ZRAČNE VRAGOLIJE V CELJU
Aeroklub Celje pripravlja
meseca avgusta ob 50 letnici
svojega obstoja, 90 letnici
celjske telesne kulture in
zaključku jugoslovanskega
aerorallyja za pokal Maršala
Tita na letališču v Levcu ve-
lik letalski miting na kate-
rem bodo sodelovali pripa-
dniki vojnega letalstva, mo-
torna in akrobatska letala, ja-
dralna^ letala, padalci bodo
prikazali zračni desant in re-
lativ skoke, mladi modelarji
bodo pripravili ekshibicijski
nastop z radijsko vodenimi
letalskimi modeli, prava
atrakcija pa bo balon.
Člani celjskega Aerokluba
bodo tako zaključili obdobje
izredno plodnega dela, ki so
ga kronali lansko leto, ko so
dobili naziv najboljše letal-
ske šole v Sloveniji in s tem
tudi v vsej državi.
Zanimiva je tudi ideja, da
bodo namesto vstopnic ve-
ljale za ogled mitinga znač-
ke, ki stanejo 50 din in so že
v prodaji.
F. P.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 24. julij 1980
PRAZNIK JUGOSLOVANSKE MORNARICE V PORTOROŽU
PO VSEH MORJIH SVETA...
Obiskali smo Luko Koper in ladjedelnico »2. oktober« v Izoli
Letošnja jugoslovanska
proslava Dneva mornarice
in pomorstva bo 10. septem-
bra v Sloveniji, konkretno
v Portorožu. Slavnostni go-
vornik, bo član predsedstva
CK ZKJ Stane Dolanc. Praz-
nik bo pregled vsega doslej
opravljenega na tem po-
membnem področju, ki
predstavlja izjemno drago-
ceno vejo naše celotne de-
javnosti. Vse skupaj je še to-
liko bolj pomembno, ker
gre ob letošnji proslavi tudi
za dragocen pregled vsega
opravljenega in doseženega
na tem področju na sloven-
skem morju in ob njem.
Dragocen pregled zato, ker
so bili doseženi pomembni
dosežki, katerih korenine so
pognale komaj nekje po
koncu II. svetovne vojne.
Vsi, ki se ob slovenski oba-
li ukvarjajo s »pomorskim«
gospodarstvom, se bodo v
teh dneh tudi predstavili v
širši javnosti. Mi »celinci«
pač bolj slabo poznamo teža-
ve in tegobe ljudi, ki si kruh
»služijo« z morjem. Sami nji-
hovo delo radi gledamo sko-
zi očala morske romantike -
plovbe po morjih, lovljenja
rib, mornariške pesmi, pitja
dobrega vina, lovljenja živ-
ljenjskih radosti pod vročim
soncem ali pišem neizprosne
burje, ko se morje nakodra
kot ovca! Od te romantike je
ostalo bore malo, kajti morje
je garanje kot je garanje žele-
zarna in rudnik pa še kaj...
luka koper gleda v
svet...
V Luki Koper v sedanjem
času dnevno pretovorijo
dvakrat več kontejnerjev,
kot na Reki ter samo 30 od-
stotkov manj kot v Trstu! To
je podatek, ki govori o da-
našnji precejšnji moči luke,
ki obstoja že 23 let ter je šla
skozi vse vrste najrazličnej-
ših faz: prijetnih in neprijet-
nih. To je luka, ki ima 1273 m
obale od 6 do 11 m globine in
273 m obale za sipke tovore z
globino do 14 metrov. Luka
ima 127 tisoč m^ zaprtih skla-
dišč, 18 tisoč kubičnih me-
trov hladilnic, 121 tisoč m^
urejenih in asfaltiranih povr-
šin, 856 m nakladalnih ti-
rov ... V Luki Koper je tre-
nutko zaposlenih 1640 delav-
cev, od tega kar 1400 v opera-
tivi. Trenutno imajo samo
eno temeljno organizacijo
združenega dela, čeprav že
delajo tako, kot bodo po no-
vem, ko bodo imeli v novi
organizaciji pet tozdov.
Kljub vsem zunanjim teža-
vam so v prvih šestih mese-
cih letošnjega leta dobro go-
spodarili, saj so brez nafte
pretovorili kar 960 tisoč ton
tovora in tako presegli plan-
sko tonažo na 18 odstotkov.
Ustvarili so 38 starih milijard
dohodka ali 5 odstotkov več
od celotnega načrtovanega
prihodka. Pri tem so uspeli
zadržati rast stroškov in so
tudi tu »presegli« plan, saj so
porabili manj kot 82 odstot-
kov. Tudi struktura prometa
je ugodna, saj so lani imeli 40
odstotkov tranzita in 60 od-
stotkov domačega prometa,
letos pa so prešli na 51,2 od-
stotka tranzitnega prometa,
kar se odraža na deviznem
prilivu.
Pretovorili so tudi 280 ti-
soč ton nafte. To bo v pri-
hodnje zaradi novega nafto-
voda iz Krka na celino upad-
lo, izpad pa bodo nadomesti-
li s povečanjem prometa sip-
kih tovorov, za kar se že
usposabljajo z gradnjo 273 m
dolge nove obale, kjer bo
možen pristanek največjih
ladij.
V Luki Koper trenutno
zaključujejo zadnje srednje-
ročno obdobje (76-80) in
tretje leto sanacijskega pro-
grama. Pri slednjem so sko-
raj vse zastavljene naloge iz-
peljali. Pomembno pa je to,
da se klasični luški delavec z
močnimi mišicami in ožgani-
mi hrbti »umika« ter da ga
uspešno nadomestujejo stro-
ji. V tem in pa boljši notranji
organiziranosti ter rešitvi ne-
katerih zunanjih vplivov pa
je moč Luke Koper za bodo-
če večje dosežke, kot so bili
dosedanji.
prireditve pred
dnevom mornarice
Poseben odbor je že izde-
lal okvirni program prire-
ditev za letošnjo »fešto« na-
še mornarice, ki bo v nede-
ljo, 10. septembra v Porto-
rožu. Tako bo od 18. do 23.
avgusta v Kopru Balkansko
prvenstvo v jadranju, za-
tem bo Ribiški praznik v
Izoli pa Pomorski krst,
Evropsko prvenstvo v po-
dvodni orientaciji na Ble-
du, 9. septembra pa bodo v
Portorož priplule številne
ladje in olepšale nedeljsko
proslavo. Ob tem bo še cela
vrsta spremljajočih priredi-
tev, kot športnih in kultur-
nih pa razstave, razgovori
itd.
Ker je to proslava vse Slo-
venije organizator pričaku-
je, da se bodo slavja udele-
žila tudi tista mesta, kate-
rih imena nosijo naše ladje
po širnih morjih. Z našega
območja sta to CELJE in
VELENJE. Upamo, da se bo-
do v obeh mestih kmalu te-
ga spomnili in pripravili po
en avtobus za prisostvova-
nje tej veličastni proslavi.
majhni, vendar
dragoceni
Ladjedelnica »2. oktober«
v Izoli je na sedanjem mestu
šest let, prej pa je stala tam,
kjer se zdaj bohoti betonski
kompleks hotelskega naselja
Bernardin. Trenutno je v de-
lovni organizaciji zaposlenih
340 delavcev, katerim lahko
pridružimo še 60 do 100 koo-
perantov. Osnovni dejavno-
sti sta ladjedelništvo (ladij-
ski remont) in rekonstrukci-
ja vseh vrst ladij, dopolnilna
pa izdelava jeklenih, želez-
nih konstrukcij (tudi koope-
ranti s celjsko Libelo). Raz-
polagajo s prvim avtomatizi-
ranim dokom v Jugoslaviji,
zdaj pa so že trije takšni.
Dvig poškodovane ladje tra-
ja okoli dve do štiri ure, pač
glede na poškodbo. Vsa dela
pri dvigovanju poškodovane
ladje so avtomatična. V doku
je ladja najmanj dva in naj-
več okoli 25 dni. V Izoli letno
pregledajo okoli 50 ladij. Od
kar so na lokaciji v Izoli so
pregledali okoli 200 različnih
domačih in tujih ladij. Letos
so planirali 22 starih milijard
din prihodka, od tega 9,5 mi-
lijard starih din dohodka,
kar je za okoli 22 odstotkov
več kot lani. Plan prihodka
so v polletju celo presegli, fi-
zični obseg letošnje proiz-
vodnje pa je za 17 odstotkov
večji kot lani v istem ob-
dobju.
V letih do 1985 ne bodo
imeli večjih investicij, pač pa
bodo pripravljali teren za kaj
večjega po letu 1985. Priza-
devali si bodo povečati dose-
danje rezultate! O tem in še
mnogem drugem je pripove-
doval direktor »2. oktobra«
Jože Lenček.
prihodnjič o
splošni plovbi
piran in drogi
Jutri bomo v Portorožu
obiskali še Splošno plovbo
Piran in Drogo Portorož,
oboje pa bomo predstavili v
prihodnji številki Novega te-
dnika. Iz prvega obiska v
Kopru pa je ostal v beležnici
še nadvse zanimiv zapis o
153 metrov dolgi ladji HRE-
LJIN, ki vozi kontejnersko
opremljen tovor po vseh
morjih sveta. Gre za nadvse
zanimiv objekt vreden samo-
stojnega zapisa na čelu s po-
veljnikom ladje ARSENOM
MEICEM. Po vseh obiskih
delovnih organizacij ob slo-
venski obali, ki se ukvarjajo
z različicami pomorstva, pa
bo brez dvoma tudi dovolj
gradiva za sežet komentar,
kjer je naše pomorstvo da-
nes in kaj od njega v nasled-
njih letih lahko pričakuje-
mo. Po vseh morjih sveta
navsezadnje ni tako enostav-
no pluti...
Tekst in foto: TONE VRABL
Pogovor na Hreljinu med vodjo operative v Luki Koper Borisom Pašem (v sredini z roko
ob čelu) ter poveljnikom ladje Arsenom Merčem (desno) in kapetanom L razreda Miljen-
kom Knezom (levo) o nadaljnih možnostih razvoja kontejnerskega transporta v Luki
Koper.
Skupina novinarskega tiska se je po razgovorih v uprav-
nih prostorih Luke Koper napotila na ogled ladijskega
giganta Hreljin o katerem bomo podrobneje še pisali.
PERGAMENTNA ČIPKASTA
PODOBA
Na muzejski razstavi, ki je v teh dneh prirejena v
Likovnem salonu je med eksponati tudi mala čipkasta
slika z upodobitvijo Katarine Aleksandrijske v meda-
Ijonu. Slika je vreden primer dosežkov posebnih roč-
nih spretnosti. Predstavlja pravi filigranski unikat in je
kot taka dragocenost svoje vrste. Narejena je iz naj-
boljšega pergamenta iz ovčje kože in spominja na pre-
finjeno izdelanem okrasju na čipke iz tankega tekstila.
Te vrste slik so v baroku imenovali »imagines incisae«,
kasneje pa kar čipkaste slike. Izdelane so bile s po-
močjo posebnega orodja, kot so peresni nož," medicin-
ski skalpel, škarje, žig, igla in šivanka. S tem orodjem
je bil prerezan in preboden pergament, ki je bil napet
in pripet na štirih koncih na trdno usnjeno podlago.
Izhodišče za delo je bila skica, ki se je s pomočjo
šablone in prozornega papirja s posebnim srebrnim
svinčnikom prenesla na pergamentno površino.
Okrasje je bilo v določenem kompozicijskem redu raz-
deljeno po vsej ploskvi. To so bile volute, cvetlice,
kartuše, rogovi obilja in še drugo. Običajno je bil v
sredi rezerviran prostor v obliki medaljona ali kva-
drata za poslikavo poudarjene izpovedne zamisli, pa
tudi za napis. Zaradi miniaturnih površin so bila ta
ročna dela izvršena izključno le s povečevalnim ste-
klom.
Čipkaste slike, kot unikatni izdelki so bile značilne
za miniaturna likovna dela v času baroka in rokokoja.
V 19. stoletju pa se je žal ta vrsta ustvarjalnega dela
preusmerila v številnejšo in hitrejšo izdelavo v večjih
delavnicah, zlasti v Egru in Parizu.
Vsaka čipkasta slika je imela svoj spominski pomen
in so jih uporabljali tudi kot voščilnice z napisanimi
željami za vse dobro, srečno, zadovoljno in podobno.
Na čipkasti sliki iz muzeja, ki je zdaj razstavljena, je
ovalna površina okrašena s cvetočimi asparagusovimi
vejicami (deloma pobarvanimi), drugimi cvetki in li-
stiči, z volutami, kartušama in rogom obilja. V meda-
Ijonu je naslikana Katarina kot lepotica kraljevskega
rodu s svojimi atributi: s krono na glavi, s knjigo kot
znakom učenosti, palmovo vejico - simbolom zmage, z
mečem in kolesom - kot orodjem mučenja pa še z
detetom na zemeljski krogli, ki ponuja Katarini zlat
zaročni prstan.	MILENA MOSKON
ŠENTJUR: AKCIJA ZA
PRAZNIK
V Šentjurju so se že začele
priprave na praznovanje ob-
činskega praznika. Letos bo-
do delovni ljudje in občani
praznovali v krajevni skup-
nosti Dramlje. Prireditev bo
letos razdeljena v dva dela,
torej bo praznično 16. in 17.
avgusta. Seveda pa bodo v
sklop občinskega praznika
sodila še druga kulturna in
športna srečanja, ki se bodo
odvijala v občini, že teden
dni pred praznovanjem praz-
nika.
Na predvečer praznika bo
skupna seja delegatov skup-
ščine občine Šentjur, kjer
bodo spregovorili o rezulta-
tih in uspehih v minulem le-
tu in nalogah, ki jih bo po-
trebno uresničiti v prihod-
nje. Na seji bodo razglasili
tudi prejemnike nagrad >18.
avgust". V nedeljo pa bo v
Dramljah nekoliko širše" sre-
čanje delovnih ljudi in obča-
nov šentjurske občine. Na
slovesnosti bodo otvorili šo-
lo Miloš Zidanšek v Dram-
ljah, kjer pouk sicer že teče
in spominsko obeležje Milo-
šu Zidanšku. Upajo tudi, da
bo do tedaj nared še telova-
dnica ob šoli.
Ne gre prezreti, da prav v
teh dneh tečejo v Šentjurju
dogovori za skupno delovno
akcijo pri napeljavi vodovo-
da v Šentjurju. Na delovišču
pri Ponikvi se naj bi zbrali
brigadirji delovne akcije
Kozjansko 80, vojaki iz vo-
jašnice Miloš Zidanšek Mari-
bor in Boris Kidrič iz Ljub-
ljane, predstavniki podjetja
za avtomatizacijo prometa iz
Ljubljane, PTT organizacij«
in brigade delovnih ljudi in
občanov šentjurske občine, i
M. POD J EP
št. 29 - 24. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
iOŠKE POLETNE PRIREDITVE
PRIČELO SE JE
Veliko dela in sredstev je potrebno
Bogat program letošnjih
Loških poletnih prireditev
se je pričel. S slavnostno
skupščino prosvetnega druš-
tva »Marjan Rap«, društva,
ki v okviru svoje dejavnosti
posveča največ dela in skrbi
poletnim prireditvam. Tako
jim še vedno rečejo, čeprav
se bodo na primer letošnje,
desete po vrsti, nadaljevale
še delač v jesen.
Veliko dela in sredstev so
vložili v letošnje jubilejne
prireditve, čeprav se zaveda-
jo, da je sedaj, ko se borimo
za ustalitev gospodarstva,
denarja manj. Za take prire-
ditve ga pa tako nikoli ni bilo
na pretek. Da so lahko zago-
tovili predstavitev domačih
in tujih kulturnih dosežkov,
je morala konjiška kulturna
skupnost nameniti kar velik
del rednega programa lo-
škim prireditvam. Del sred-
stev za nastope na osnovi do-
govora o meddržavnih izme-
njavah je zagotovila kultur-
na skupnost Slovenije. Osta-
lo pa v glavnem pokrovitelj,
ki je letos delovna organiza-
cija Unior iz Zreč. Tretjič v
desetih letih. Vsako leto je
pač treba poiskati delovno
organizacijo iz občine, ki je
pripravljena zagotoviti del
sredstev.
Ne le denarja, tudi dela je v
prireditve veliko vloženega.
Lažje bi bilo za društvo, če bi
se vključilo še več mladih.
Pa se jih je že veliko. Tudi po
zaslugi čisto samoupravne
urejenosti društva s skupšči-
no, ki jo sestavljajo vsi člani,
izvršnim odborom, predsed-
nikom skupščine in predse-
dnikom izvršnega odbora.
Za letošnjo skupščino so po-
slali vabila številnim mla-
dim. Nekateri bodo morda
postali pravi člani.
MBP
Z nastopa članov folklorne skupine ŽPD »France Prešeren« pri otvoritvi nove osnovne
šole »Frana Roša« na Golovcu
POKAŽI KAJ ZNAŠ VDOBJU
Ostali so zvesti tradiciji in
tako je tudi za osmo priredi-
tev pod naslovom »Pokaži,
kaj znaš« v Dobju pri Planini
vse nared. Prijave za nastop
so zbrane. Organizator, ki je
sicer vajen večjega števila
nastopajočih, je do danes
sprejel 19 prijav za več kot 80
nastopajočih. Letošnja po-
sebnost je v tem, da bo med
udeleženci veliko ansam-
blov. Prijavili so se iz Celja,
Šoštanja, Vojnika, Žalca,
Prevorja, Smarij pri Jelšah,
Laškega, Šentilja, Šentjurja
itd. Zanimanje amaterjev za
to prireditev je torej veliko!
Prireditev bo v nedeljo, 27.
julija z začetkom ob 15. uri.
V primeru slabega vremena
bo nastop v kulturnem do-
mu. Za veselo razpoloženje
bo poskrbel ansambel Vikija
Ašiča, pa tudi humorist Pol-
dek.
JOŽICA SALOBIR
ZNAČKE ZA
OBNOVO
AŠKERČEVINE
Odbor za obnovo domačije
pesnika Antona Aškerca je
te dni dobil značke na kate-
rih je up>odobljena domačija
na Senožetih. Značke je iz-
delala celjska AUREA. Od-
bor bo omenjene značke raz-
poslal po šolah, kulturnih
društvih, institucijah po Slo^
veniji, da bi na ta način pri-
spela prva sredstva za zače-
tek dokončne ureditve tega
literarno-zgodovinskega
spomenika. Pri tem ne gre
samo za zbiranje prispevkov
s prodajo značk, marveč za
širšo propagandno akcijo, ki
naj bi v prizadevanja za ob-
novo pritegnila vso sloven-
sko, zlasti pa kulturno jav-
nost.
CELJE V ZNAMENJU KULTURE
Program prireditev v po-
častitev praznika celjske ob-
čine in Hortikulture 80 je za-
jel tudi več pomembnih kul-
turnih nastopov. Pri po-
membni akciji ni šlo torej sa-
mo za hortikulturo, marveč
prav tako za kulturo. Sožitje
dveh dejavnosti, ki se tudi
sicer lepo dopolnjujeta.
Cas, v sredini julija, so iz-
popolnili mnogi promenadni
koncerti zlasti dveh pihalnih
orkestrov, štorskega Žele-
zarja in ŽPD »France Preše-
ren.«
V	Mestnem parku smo do-
bili novo skulpturo, tokrat
delo akademskega slikarja
Vaška Cetkoviča.
V	Likovnem salonu bo še
do 3. avgusta odprta razstava
»Cvetlice na podobah celj-
skega Pokrajinskega muze-
ja.« Gre za tihožitja, za posa-
mezne cvetove v povezavi z
ljudmi, za cvetlice kot okra-
sne predmete itd. Pravi za-
kladi.
In potem nastopi Komor-
nega moškega zbora in dru-
gih, zlasti otroških zborov, in
še in še.
Posebno mesto v tem vr-
tincu številnih prireditev so
imele tudi folklorne skupi-
ne. Videli in srečali smo jih
skoraj na vsakem koraku, na
vsaki prireditvi. Ne samo v
parku, tudi drugje in prav ta-
ko na samostojnih nastopih.
Tu so levji delež bremena
nosili člani foklorne skupine
železničarskega prosvetnega
društva »France Prešeren«
iz Celja, ki so tudi zdaj potr-
dili svojo kakovost, priljub-
ljenost in bogastvo narodnih
plesov in pesmi.
Skupaj z njimi so se nekaj-
krat predstavili tudi gostje iz
pobratenega Titovega Ve-
lesa.
V ta spored narodopisnega
bogastva se je bolj po na-
ključju uvrstil tudi tretji ve-
čer jugoslovanske folklore,
ki so ga v nedeljo zvečer pri-
pravili v Strmcu pri Vojniku.
Tudi tu so poleg drugih, zla-
sti plesalcev iz Socke in Do-
brne, nastopili ne samo Pre-
šernovi, marveč tudi gostje
iz Titovega Velesa. Poželi so
zasluženo priznanje.
Celoten kulturni program
pa so dopolnili še drugi:
mnogi recitatorji, člani celj-
ske baletne skupine in ne na-
zadnje tamburaški orkester
ŽPD »France Prešeren«.
M. BOŽIC
DELA VSKO
SOODLOČANJE, KI MU
MANJKA »MALENKOST«
j Ravno v času našega obi-
ska so imeli v industrijski
družbi »IG Schafer-Werke«
v Neukirchnu zanimiv škan-
dalček, ki ga je nemški sindi-
kat DGB (Deutscher Ge-
werschaftsbund) precej gla-
j sno razbobnal. Član sveta
; podjetja in sindikalni pover-
jenik, nek turški zdomec, je
svojo vlogo sindikalista vzel
zelo resno. Neprestano se je
boril za enake dohodke ti-
1 stih, ki opravljajo enako de-
lo. Pri delodajalcih je hitro
postal nepriljubljen, še več,
tudi med ostrimi člani sveta
podjetja, ki so začeli posto-
pek za prenehanje delovne-
ga razmerja temu »neprijet-
nemu« Turku. Začele so se
razne šikane, prestavljali so
ga na težja delovna mesta in
ko je odbil, da bi sprejel ne-
varno delo, je bil na licu me-
sta odpuščen, odpovedali so
niu tudi stanovanje, ki je bilo
tovarniško. Toda, ko se je za-
tekel IX) pomoč k pravni
službi sindikata, so Turku v
Podjetju ponudili 17.000
nemških mark, da je odsto-
pil od svoje tožbe in pristal
Ha prenehanje delovnega ra-
^erja. »Zares lep« svet po-
djetja, so pisali sindikalni ča-
sniki, malce prizadeti, da se
Je »revolucionarni« Turek
f^aposled dal podkupiti.
Soodločanje v ZRN, ki se
Je začelo pri jeklarskih in ru-
^rskih podjetjih nekje okoli
'^ta 1920 z mnogimi spre-
membami in prekinitvijo
med nacistično vladavino,
na noben način ne gre zame-
njati s samoupravljanjem,
kakršnega poznamo pri nas.
Gre zgolj za pravico soodlo-
čanja in še to je v določenih
mejah pristojnosti. Poleg
vsega velja zakon o soodlo-
čanju le v podjetjih, ki zapo-
slujejo več kot 2000 zaposle-
nih. Takoimenovani sveti
podjetij so sestavljeni na
osnovi paritete, to se pravi,
da imajo enako število gla-
sov lastniki kapitala, kot
predstavniki delojemalcev.
Model za podjetje, ki ima
okoh 20.000 zaposlenih, naj
bi imel dvajsetčlanski svet
podjetja. Deset sedežev ima-
jo predstavniki kapitala, ozi-
roma lastniki, deset mest pa
predstavniki delojemalcev —
delavcev in nameščencev.
Med slednjimi naj bi po pra-
vilu bil vsaj en čisti proiz-
vodrii delavec, vsaj eden na-
meščenec in vsaj en vodilni
nameščenec, tri sedeže v
svetu podjetja pa naj bi pri-
padala sindikatu.
V svetu podjetja poteka
soodločanje o vprašanjih de-
lovne zaščite, o izobraževa-
nju za delo, o socialnih vpra-
šanjih, kot so stanovanja,
zdravstvena zaščita, o odpu-
stih delavcev, namestitve,
premestitve, delovni čas in
podobno. Predstavniki de-
lavcev in nameščencev so ob
pariteti glasov z lastniki ka-
pitala lahko pri vsakem za-
htevku blokirani, kajti pred-
stojnik, (beri direktor) ima
tudi pravico veta, tudi če bi
pri glasovanju glasovi pred-
stavnikov kapitala prevagali
v korist delojemeilcev.
Sicer pa je soodločanje že
po besedi le soodločanje. O
kakšnem soodločanju glede
delitve dohodka ne more biti
niti govora, a tudi vprašanje
osebnih dohodkov, se pravi
plač, ni v rokah organov
soodločanja, marveč je to do-
mena sindikatov na osnovi
kolektivnih pogodb z delo-
dajalci.
Zakon o soodločahju, ka-
kor je že bil kapital ob njego-
vem sprejemanju nasproten,
je vendarle v prvi vrsti v ko-
rist kapitala. Zaposlene
-Vključuje v odločanje na ti-
stih področjih, ki povečujejo
storilnost, zmanjšujejo kon-
flikte na socialnem področ-
ju, v ničemer pa ne ogrožajo
koristi kapitala, kajti njegov
edini interes - profit - je ne-
dotakljiv. Medtem ko so
predstavniki kapitala enotni
v osnovnem interesu, na do-
hodku, so predstavniki delo-
jemcdcev pogosto neenotni
glede na strukturo; kvalifi-
kacijskih, izobrazbenih in
drugih razlik.
V sindikatih so nam zago-
tavljali, da z doseženimi pra-
vicami v okviru veljavnega
zakona o soodločanju niso
zadovoljni. Toda ob najboljši
volji, da bi jih glede tega ra-
zumeli, niso ponudili nič
oprijemljivega. Kako tudi bi,
če tudi v sindikatih prevla-
duje socialno-demol^atska
miselnost o sožitju dveh
družbenih razredov kapitali-
stičnega in delavskega, če
pristajajo na predpostavke,
da je zasebna lastnina proiz-
vajalnih sredstev garancija
za razvoj.
Ker smo bili na informa-
tivnem obisku, se seveda ni-
smo mogli spuščati v razpra-
ve o samoupravljanju pri
nas, kot razredni kategoriji
oblasti in odločanja delav-
skega razreda, čeprav nas je
mikalo, da bi. Toda hkrati
smo bili tudi močno prizade-
ti, ko so nam predstavniki
sindikatov na sedežu v Dus-
seldorfu postregli z osuplji-
vim podatkom, ki nam in na-
šim delavcem na začasnem
delu v tej državi niso v čast.
Naši ljudje, ki prihajajo iz
domovine z razvitim samou-
pravljanjem, se v ZRN kaj
klavrno nosijo do pridobitev
njihovih nemških kolegov -
delavcev. Na zadnjih voli-
tvah v pomožne svete podje-
tij, so Jugoslovani, kot »ga-
starbeiterji« imeli volilno
udeležbo komaj 4,9 odstotka
vseh zaposlenih iz naše drža-
ve, medtem ko so se Italijani
udeležili volitev s 35, Grki pa
celo 50 odstotki. Tudi v sin-
dikalnem gibanju so Jugo-
slovani manj aktivni, kot bi
od njih prič^ovah.
PIŠE:	8
JURE
KRAŠOVEC
Kljub navideznemu »socialnemu miru« v ZRN taki prizori javne demonstracije delav-
cev, niso redki. Na posnetku prizor iz Ulma, ko so šli na ulice delavci tovarne za vrtalne
stroje »Metabo«.
KRAJEVNA SKUPNOST CENTER V OBČINI C|
Prenova starih stanovanj je več kot utemeljei
Preurejen Tomšičev trg ponuja vselej dovolj motivov za fotografiranje in občudovanje
' Nekoč Celje, danes krajevna skupnost v celjski občini.
Ena izmed petindvajsetih.
To je Celje v malem, to je jedro mesta ob Savinji, to je
tisti predel, ki v bistvu odseva delo in življenje v mestu.
Če je kaj narobe in obratno, če kaj pohvalimo, kar sicer
velja za to krajevno skupnost, potem po navadi rečemo: v
Celju je lepo, v krajevni skupnosti je narobe.
To je krajevna skupnost, ki navzlic vsemu živi svoje
posebno življenje. Je precej drugačno od tistega, ki se
razvija v obrobnih predelih občine. Je sicer pod streho
občinske skupščine in vseh občinskih družbenopolitičnih
organizacij, celo medobčinskih, pa ji to ne prinaša nobe-
nih »koristi«, nobenih, prednosti. Kvečjemu obratno, od-
govornost za delo premnogih problemov je večja, tudi
zaradi tega, ker je to Celje, ker je ta krajevna skupnost
mesto v malem, sicer pa jedro Celja.
iz njene osebne
legitimacije
2e ime pove, da sodi v sre-
dišče mesta. Sicer pa meji na
krajevne skupnosti Pod gra-
dom, Aljažev hrib, Gaberje,
Dolgo polje in Karel Destov-
nik-Kajuh.
Po površini meri 4.200 kv.
metrov, ima 26 ulic in 9
trgov. Tu živi 4013 prebival-
cev (po stanju aprila letos).
Med njimi je okoh 3100 vo-
livcev. Od skupnega števila
krajanov jih je okoli 2000 ak-
tivnih, ostali so upokojenci
(okoli 1400) in pa otroci.
160 lokalov
Glede na lego in vlogo, ki
jo je že nekoč imelo Celje,
pravo mestno jedro, se je tu
močno skoncentrirala trgov-
ska, gostinska in obrtna de-
javnost. Tako je v krajevni
skupnosti Center okoli 160
raznih prodajaln, gostinskih
lokalov in obrtnih delavnic.
V trgovski dejavnosti so za-
stopane vse stroke, kljub pe-
strosti v obrtni dejavnosti
močno primanjkuje obrtni-
kov za storitvene dejavnosti
(le kje ne!).
tudi kulturno
središče
V krajevni skupnosti dela
gledališče. Likovni salon,
dva muzeja, tu so nadalje tri
knjižnice, prav toliko kino-
dvoran... In potem dejav-
nost mnogih prosvetnih in
kulturnih društev. Toda, no-
bena od teh ustanov, dru-
štev ... ni čisto krajevna. Za-
radi svoje aktivnosti so vse
te ustanove in organizacije
podrle plot krajevne skup-
nosti. To so celjske organiza-
cije in celo več. Ne glede na
to, pomenijo tudi za delo in
življenje te krajevne skupno-
sti veliko, saj ji dajejo vsebi-
no življenja, dajejo močan
kulturni utrip.
In če k vsemu temu doda-
mo še šole. Delavsko univer-
zo in druge, potem je merilo
za kulturno središče Celja iz-
koriščeno v celoti.
več zgodovinskih
spomenikov
Krajevna skupnost Center
in ne samo ta krajevna skup-
nost, z njo vred Celje, se po-
naša z večjim številom po-,
membnih zgodovinskih spo-
menikov. Eden največjih je
prav gotovo Celjska grofija z
znamenitim Celjskim stro-
pom. In potem župna cerkev
z na novo odkritimi freskami
in s svojo Pieta. Tudi vodni
stolp, tudi Tomšičev in
Slomškov trg, prav tako Trg
V. kongresa z Marijino cerk-
vijo (minoritska) in bivšim
magistratom (plemiška hi-
ša)... so objekti, ki sodijo
med pomembne spomenike.
Zgodovina Celja se je v
glavnem pisala v tem jedru.
In prav zaradi bogate prete-
klosti, ki je znana tudi za več
kot dva tisoč let nazaj, zaradi
spomenikov je staro mestno
jedro kulturni spomenik Ce-
lja kot celota.
Veliko pa se je spremenilo
tudi v letih po vojni.
vse manj
prebivalcev
Številke imajo svojo govo-
rico in svojo utemeljitev. Tu-
di v dejstvu, da število kraja-
nov v tej krajevni skupnosti
pada iz leta v leto. Vtem ko je
bilo 1975. leta tu 5263 prebi-
valcev, jih je zdaj za več kot
tisoč manj. Mladi odhajajo,
ker si iščejo v novih stano-
vanjskih soseskah boljše bi-
valne pogoje. Ostajajo v
glavnem starejši ljudje.
stara stanovanja
Staro mestno jedro pa
skriva v sebi poleg vseh zgo-
dovinskih prednosti ii
membnosti tudi slabo <
To so stara stanovanja, i
70% je takšnih, ki ne usl
jo današnjim zahteval
potrebam. Zato so pri
vanja za njihovo prenov
kot velika. Krajevna j
nost je v tej akciji nalet*
polno podporo pri s
vanjski skupnosti. To<
prihodnje mora še na
in na večje vračanje s
vanjskih sredstev za ot
in modernizacijo staril
novanj, kolikor je ta
izvedljiva.
Sicer pa, če smo že pi
novanjih, gre še za en
blem. Razmerje med s
vanji in poslovnimi pr<
v krajevni skupnosti je
v korist poslovnih prost
Ce se bo to gibanje v š
stanovanj nadaljevalo,
tem bo mestno jedro zj
v običajnem življenj
ritmu. Živelo bo le kot \
sko središče. To pa sev(
namen.
Tako se v tej skrbi za
novo in okrepitev stanol
skega fonda kaže še d
zahteva; po močnejšem'
jevanju otroških igrišč,
nih površin, po boljši u
tvi komunalnih naprai
komunalnih razmer
sploh.
niso samo rožic
Čeprav so v krajevni
nosti tudi po zaslubi
nov, sveta za komum
Tale posnetek Aškerčeve ulice bo kmalu zgodovinski,
kajti zaradi ureditve južne cestne magistrate, bodo morali
porušiti vse hiše na južni strani, od restavracije Pošte
naprej
Veliko cvetlic na trgu, toda ne samo tu, dosti tudi na urejenih zelenicah, prav takšnih
oknih, balkonih...
Z obnovo pročelij dot^
Irugih dejavnikov veliko na-
bili za njeno zunanjo ure-
itev, zlasti v času priprav na
lortikulturo 80, ostajajo še
ekateri problemi nerešeni,
fe gre za ceste, vodovode,
lektriko in podobno, mar-
k za nadaljno obnovo pro-
^lij stanovanjskih in po-
bvnm stavb, za ureditev
ločnikov, za večjo čistočo
d. Zanimiva je akcija, ki so
s je lotili z organizacijo kon-
»jnerskih odvozov večjih
dpadkov. Samo lani so hiš-
i sveti naročili več kot
semdeset takšnih prevo-
dv.
est stalnih
Ibmočij
.V uveljavljanju krajevne
imouprave in delegatskega
Btema se lahko pohvalijo,
a so odločanje o vseh po-
lembnih vprašanjih prene-
i na vse krajane. Ne le s
omočjo delegacij in drugih
rganov, ne le s pomočjo še-
ih stalnih območij, marveč
tidi z delom skupščine in
ifeta skupščine krajevne
cupnosti, z delom področ-
ih svetov in ne nazadnje z
elom krajevnih družbeno-
olitičnih organizacij. To so
ota, ki se prepletajo in po-
szujejo. To so pota, ki govo-
jo, da lahko delegati, na se-
h ' skupščin interesnih
lupnosti ali zbora krajev-
ih skupnosti, vselej zasto-
ajo le stališča delegacije,
eveda pa to ne pomeni, da v
ilu delegacij ni težav. So.
»žejo se predvsem tu in
m v slabi sklepčnosti, v
dejstvu, da krajani odhajajo
s tega območja, da ostajajo
mnoga mesta za njimi praz-
na. To je problem, ki mu ne
vidijo konca, saj so na vidiku
nova rušenja stanovanjskih
hiš (Aškerčeva ulica - del) in
tako ponovno zmanjšanje
števila prebivalcev v krajev-
ni skupnosti. To pa se pozna
v delu delegacij in v delu
krajevnih družbenopolitič-
nih organizacij. Gradnja no-
vih stanovanj pa teče dosti
prepočasi, pa tudi sicer so
nove stolpnice v večji meri
namenjene tudi poslovnim
prostorom.
problemske
konference
Postale so delovna praksa.
Dobro uveljavljena in tisti
kraj, na katerem dobro oce-
nijo posamezna aktualna
vprašanja. To so razgovori,
ki močneje kot drugi sestan-
ki vključujejo krajane v od-
ločanje pa naj gre za promet-
ne razmere, stanovanja, pre-
skrbo, socialno in zdravstve-
no varstvo in podobno. V
pripravljanju problemskih
konferenc je krajevna orga-
nizacija SZDL več kot uspe-
la. To je oblika dela, ki je
pritegnila zares veliko števi-
lo krajanov.	»
vse probleme
rešujejo skupaj
Ne vsak po svoje. V krajev-
ni skupnosti so uveljavili
močno povezovanje vseh
družbenih dejavnikov, tako
krajevne skupnosti kot druž-
benopolitičnih organizacij.
Tako poznajo več oblik koor-
diniranega dela, najmočnej-
še telo na tej skupni poti
obravnavanja vprašanj in
zavzemanja skupnih stališč
za njihovo rešitev pa je prav
gotovo predsedstvo krajev-
ne skupnosti. So pa še dru-
ge, prav tako dobre in uve-
ljavljene oblike.
uspeh zaradi
skupnega dela
V Krajevni skupnosti Cen-
ter v Celju so med tistimi, ki
se lahko pohvalijo, da imajo
urejeno najbolj zahtevno po-
dročje, to je področje SLO in
DS. Pravzaprav se z dosežki
na tem področju ne hvahjo
sami, ker delajo, ampak jih
hvalijo in dajejo za zgled
drugi. Številna priznanja so
samo dokaz, da so v KS Cen-
ter tudi na tem področju na
povsem pravilni poti.
Lazo Kolundžija o tem pri-
poveduje:
»Mi smo v naši krajevni
skupnosti	organizirali
obrambo in zaščito tako, kot
to predvideva zakon. Imamo
odbor za LO in DS oz. Komi-
te za SLO in DS. Zdaj imamo
pet različnih komisij, ki dela-
jo na področju SLO in DS.
Lahko rečem, da so vse ko-
misije aktivne in da popol-
noma uresničujejo zastavlje-
ne programe. Obrambni in
varnostni načrt imamo do-
bro urejen, vendar še ne ta-
ko, da ne bi to bilo lahko še
bolje. Naše programe in na-
črte so pregledale tudi stro-
kovne službe, ki niso našle
večjih pomanjkljivosti.
Realizacijo delovnega pro-
grama opravimo dvakrat in
to ob polletju ter ob koncu
leta. Uporni smo, da tisto,
kar zapišemo v program, tu-
di izvedemo.
Sodelovali in izkazali smo
se v mnogih akcijah, kot pri
eksploziji plina, trčenju
dveh tovornih vlakov, zdaj
smo imeli narodno zaščito
na republiški cvetlični raz-
stavi ...
Prizadevamo si, da bi vsak
naš delovni človek dojel in
reizumel, kakšnega življenj-
skega pomena je priprava na
obrambo domovine. Doslej
smo uspevali in upamo, da
bo tako tudi v prihodnje.«
tudi dva pobratima
Krajevna skupnost Center
je med tistimi, ki se ni zaprla
v svoje meje, marveč se od-
pira tudi navzven. Zato tudi
pobratimski odnosi z dvema
krajevnima skupnostma in
to s KS Piran ter Donji grad
v občini Doboj, ki je pobrate-
na s celjsko.
S pobratenima krajevnima
skupnostma jih veže več
skupnih problemov, tudi ti-
sti, ki se nanašajo na stara
mestna jedra, na njihovo
prenovo, na zboljšanje živ-
ljenjskih pogojev ljudi v teh
jedrih in še kaj.
kaj bi, če bi...
Majhna anketa, kaj bi sto-
rili in rešili v krajevni skup-
nosti, če bi imeh za takšne
korake tudi vse materialne
pogoje, je odgovorila, da nuj-
no potrebujejo otroški vrtec,
da bo treba urediti pločnike
in ulice in skoraj vsi, da je
prenova starih stanovanj
nujna!
tudi načrti
Takšni, ki so vezani na
sprotno reševanje in oni, ki
so jih zapisali v srednjeroč-
nem programu za prihodnje
petletno obdobje. Zanimiva
je pobuda, da bi naj trgovin-
sko dejavnost na veliko pre-
selili na druga območja, nje-
ne prostore pa uporabili
predvsem za uslužnostno
obrt in trgovino na drobno.
Opozarjajo na nujnost samo-
postrežne restavracije, na
ureditev peš poti, na okolje
Prothazijevega dvorca, prav
tako tržnice in seveda na po-
spešeno gradnjo novih in
modernih stanovanj, da bo-
do tudi mladi in drugi ostaja-
li v tej krajevni skupnosti.
Tudi površin za rekreacijo je
premalo.
Napisala in fotografirala
MILAN BOŽIC
TONE VRABL
^^anskova ulica vsak dan lepši zunanji videz
In vendar ni vse urejeno in lepo. Predet mea Levstikovo in
Stanetovo ulico, kjer bi morala stati veleblagovnica, sodi
med najbolj neurejene predele mesta in krajevne skupno-
sti
ANKA AŠKERC, predse-
dnica skupščine krajevne
skupnosti: Moram reči, da z
veseljem delam v krajevni
samoupravi. Tu se srečuje-
mo samo s konkretnimi
vprašanji in ljudmi, ki želijo
napraviti nekaj in rešiti pro-
bleme, ki nas tarejo. Delamo
dobro, lahko bi še boljše.
ZDRAVKO VIDMAR,
predsednik sveta skupščine
krajevne skupnosti: Ce bi
hotel odgovoriti na vpraša-
nje, zakaj pri svojem delu
uspevamo, bi moral med
drugim reči, da tudi zatega-
delj, ker pri obravnavanju
vprašanj ničesar ne obljub-
ljamo, marveč skušamo pro-
bleme reševati!
JtRNEJ OZIS, predse-
dnik krajevne konference
SZDL: Povsod smo zraven
ne kot spremljevalci, marveč
kot nosilci akcij, kot koordi-
natorji. Zato je tudi poveza-
va med vsemi krajevnimi
družbenopolitičnimi organi-
zacijami vsakodnevna prak-
sa, prav tako s krajevno
skupnostjo.
STANE POLAJNAR, se-
kretar izvršilnega odbora
KK SZDL: Menim, da smo v
Socialistični zvezi uspeli in
tudi razširili razpravo in od-
ločanje o vseh pomembnih
vprašanjih še zlasti po zaslu-
gi tako imenovanih pro-
blemskih konferenc. To je
naša velika kvaliteta v delu.
RADO JONAK, sekretar
sveta Zveze komunistov v
krajevni skupnosti: Razpolo-
ženje ljudi v naši krajevni
skupnosti se prav gotovo zr-
cali tudi v delu krajevruh
družbenopolitičnih organi-
zacij. To delo je v vseh pri-
merih dobro, razen v mladin-
ski organizaciji, kjer šepa.
RUDI MACAROL, predse-
dnik krajevne organizacije
Zveze borcev: Naša organi-
zacija povezuje 200 članov,
katerih povrečna starost je
64 let. Četudi smo torej sta-
rejši, smo aktivni povsod. V
krajevni samoupravi in druž-
benopolitičnih organizacijah
torej nismo le prisotni.
LAZO KOLUNŽDIJA,
predsednik odbora za LO in
DS, oziroma komiteja za
SLO in DS: Ni težko delati,
če imaš okoli sebe za delo
dovolj pripravljenih ljudi.
Na tem področju smo v zad-
njih letih sicer veliko naredi-
li, vendar so še odprta po-
dročja, ki jih moramo in bo-
mo rešili.
TONE MASTNAK, tajnik
krajevne skupnosti: Tudi tu,
v pisarni krajevne skupno-
sti, se vsak dan in ob vsaki
uri razvija silno živahno de-
lo. Krajani prihajajo zaradi
reševanja svojih vprašanj, ki
se v glavnem nanašajo na
stanovanjska, na urejevanje
okolja in podobno.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 24. julij 1980
MLADI TERITORIALCI
VOJAŠKE VEŠČINE MLADIH
Tudi obujanie tradicij NOB
v počastitev praznika ob-
čine Žalec so pripravili tudi
pohod pripadnikov terito-
rialne obrambe od pomnika
do pomnika NOB. Ko so se
mladi teritorialci ustavili
pri lovski koči Rinka nad
Gotov Ijami smo nekatere
udeležence povprašali po
njihovih vtisih. Takole so
nam pripovedovali:
VID POZNIC: »Med mla-
dimi pripadniki teritorialne
obrambe sem verjetno naj-
starejši, saj so me v TO spre-
jeli že pred petimi leti. V tem
času sem se seznanil z mno-
gimi vojaškimi veščinami in
spoznal veliko prijateljev iz
vse Savinjske doline.«
SILVO ME2NARIC: »Ko
bodo prijatelji in znanci tole
brali v Novem tedniku, bom
že v JLA. Vesel sem, da sem
pripadnik TO, saj odhajam k
vojakom mnogo bolje pod-
kovan v nekaterih veščinah,
ki bi jih sicer spoznaval šele
v JLA. Pripadnik TO pa sem
že dve leti.«
MATJA2 STORMAN: »Ne
le spoznavanje vojaških ve-
ščin in novih prijateljev - tu-
di spoznavanje zgodovine
NOB je pomembno. Na takš-
nih pohodih kot je sedanji
zares spoznamo, kaj vse se j^
dogajalo v najtežjih letih. Se
več mladih bi moralo biti z
nami.«
NADA BOŠNJAK: »Pri-
padnik teritorialne obrambe
sem že dve leti. Veseli me, da
je v TO vse več tudi žensk.
Navsezadnje je čisto prav, da
vsaka zna zgrabiti za puško
in ravnati z njo. Seveda je to
še najmanj, kar se lahko de-
kleta naučijo, če so v TO. Se
več bi jih moralo biti.«
JANEZ VEDENIK
EDI MASNEC
POGOVOR Z JOŽETOM TOMAŽINČIČEM
ZDRAVJE BREZ TABLET
ali pomen zdravilnih zelišč in rož
Ko je Društvo zeliščsirjev
Slovenije organiziralo ogled
zdravilnih rastlin, pri Inšti-
tutu za hmeljarstvo in pivo-
varstvo v Žalcu, smo izkori-
stili priložnost, da nam je
predsednik Jože Tomažinčič
povedal nekaj o zeliščarstvu,
društvu in sebi.
Jože Tomažinčič je zeli-
ščar postal slučajno. Pred 30
leti je resno zbolel in nobeno
zdravilo ni pomagalo. Z na-
svetom starejšega moškega
se je pozdravil z zdravilnimi
zelišči. Ko je videl uspeh
zdravljenja z zelišči, se je za-
čel resneje zanimati za zeli-
šča. Najprej mu je bil to ho-
bi, sedaj je to njegov poklic.
»Začetek je bil kljub vese-
lju težak,« pravi, »ni bilo
ustrezne literature, ne stro-
kovne pomoči«.
Po nasvete, katere je dajal
najprej samo ožjim znan-
cem, je prihajalo čedalje več
ljudi. Zaradi velikega zani-
manja za to zvrst zdravljenja
je pred 13 leti začel z obrtno
dejavnostjo. Svojim pacien-
tom nudi, v »svoji ordinaci-
ji« v Izoli, vrsto različnih ča-
jev, mazil ipd. »Vsak človek,
ki pride k meni je zanimiv«,
je povedal, »prizadevam si,
da bi vsakemu pomagal.
Zmotno pa je mišljenje, da
zdravljenje z zelišči prinaša
čudeže. Veliko lažje je bole-
zen preprečiti kot zdraviti.
Zato vsakemu svetujem, naj
živi čim bolj naravno, vsak
naj bo svoj lastni zdravnik.«
Delovni dan zeliščarja je
težak, a pester. Vsakemu, ki
bi želel poklic zeliščaija
opravljati zgolj iz denarnih
interesov to odsvetuje. Glav-
ni cilj zeliščarja je pomagati
ljudem ne pa denar.
Jože je bil pobudnik usta-
novitve Društva zeUščarjev
Slovenije. Delo v društvu
mu vzame veliko časa. Člani
neprestano iščejo pomoč,
prosijo ga za strokovne na-
svete. Kljub temu, da je
društvo mlado ima že 120
članov. Pravno so ga registri-
rali šele pred nekaj meseci.
Interes za članstvo pa iz dne-
va v dan raste.
»Članom omogočamo, da
se spoznajo z zelišči, ki raste-
jo v naših krajih, da znajo ta
zelišča zbirati in uporabljati.
Med drugim lahko član druš-
tva opravi strokovni izpit, po
katerem lahko začne oprav-
ljati obrtno dejavnost.
Zeliščarstvo se vedno bolj
uveljavlja. Včasih so zelišča
zbirke samo naše babice, se-
daj pa je to mnogim poklic.
MARJANA MATIJEC
V tistem času je z nelcaj
uspešno izvedenimi akcija-
mi vzbujala simpatije med
nekdanjimi pristaši in enako
sodelavci v naprednem de-
lavskem gibanju, enako je
pri zavednih Slovencih
ustvarjala razpoloženje za
upor proti nemškemu oku-
patorju, četudi je bil ta takrat
tisočkrat močnejši od malo-
številnih in slabo oboroženih
partizanov. Četa je bila do-
mala povsem uničena. Opra-
vila pa je veliko poslanstvo,
ki bo ostalo za vselej zapisa-
no v kroniki Celja na najvi-
dnejšem mestu.
partijski
kadrovski
problemi
Domala po štiridesetih le-
tih se poraja doslej še od ni-
kogar pojasnjeno vprašanje
zakaj se je vodstvo naro-
dnoosvobodilnega boja od-
ločilo, da naj Grčar prevza-
me sekretarske posle OK Ce-
lje. Ce razčlenimo tedanji te-
žak položaj in odgovornost
vodstva KPS za severovzho-
dno Slovenijo (Štajerska in
po Madžarih okupirano
Prekmu^e) za sodelovanje
organiziranih, toda že tekom
prvih tednov okupacije šte-
vilčno močno zmanjšanih
komunističnih sil na celj-
skem območju, kar je veljalo
za vsč Štajersko, lahko spoz-
namo pravičnost že navede-
nih organizacijskih spre-
memb. Sekretarju obsežne-
ga predvojnega celjskega
okrožja Franju Vrunču so bi-
le vsekakor najbolje pozna-
ne prilike v raznih krajih
okrožja in tisti organizacijski
problemi, ki jih je moral
obravnavati in reševati oseb-
no sekretar ali skupno s čla-
ni komiteja. Podrobnejši
vpogled v delo organizacije
na predvojnem območju
Mestnega komiteja KPS za
Celje (današnje občine Celje,
Šentjur, Slovenske Konjice,
Šmarje skupaj z Rogaško
Slatino) je imel Tone Grčar.
Do časa že preje omenjenih
organizacijskih sprememb je
bil nekaj manj kot leto dni
sekretar MK.
Že nekaj let pred vojno je
uspešno delovala dokaj šte-
vilna pa^jska organizacija v
Rogaški Slatini in enako, si-
cer po obsegu manjša, tudi v
Šentjurju in na Ponikvi pri
Grobelnem. V drugih krajih
(Store, Laško, Skofja vas in
še kje) so delovali posamezni
organizirani komunisti, ki so
imeli povezavo s somišljeni-
ki. V vseh teh navedenih
krajih pa so bili doma sred-
nješolci višjih razredov celj-
ske gimnazije, učiteljišča v
Mariboru in dokajšnje števi-
lo visokošolcev, ki so študi-
rali v Ljubljani, Zagrebu ali
Beogradu. Tudi, v kolikor ni-
so bili organizirani v SKOJ,
so vnašali napredne ideje v
svojo okolico, saj so bili zve-
čine člani naprednih sred-
nješolskih ali visokošolskih
organizacij.
V samem Celju je delovalo
v zadnjem letu pred vojno
nekaj partijskih celic. Obsto-
jala je skupina organiziranih
Skojevcev iz vrst srednješol-
cev, delavcev v industriji,
obrti in trgovini, vsi pa so
imeli stike in vpliv na somiš-
ljenike. Sekretar MK Tone
Grčar je imel osebno v neka-
terih primerih njegovi najož-
ji sodelavci - člani komiteja,
zveze s posamezniki iz vrst
krščanskih socialistov, tj. z
najpomembnejšimi organi-
zatorji sindikata Jugoslovan-
ske strokovne zveze za celj-
sko-savinjsko regijo, z neka-
terimi naprednimi »Sokoli«
in liberalnimi meščani raz-
nih poklicev, predvsem z
izobraženci, zbranimi okoli
»Odbora za obrambo sever-
ne meje«, »Slovenskega
društva,« » Ciril-Metodijske-
ga društva«, »Branibora«, z
levimi silami v »Vzajemno-
sti« in nekaterimi socialde-
mokrati. Na tem področju je
bil vrsto let najuspešnejši
Slavko Slander. Spadal je po
partijskem stažu med najsta-
rejše člane KP v okrožju.
Slavko Slander je bil brez
dvoma tudi kasneje - ko od
leta 1938 ni bil več član
okrožnega komiteja, predvi-
deva se lahko, a partijskega
dokumenta o tem ni in tudi
ne živega pričevanja, da je
bil tedaj partijski inštruktor
CK KPS - tisti ugledni ko-
munist, ki je vplival na posa-
meznike in jih pridobival, da
so postali partijski somišlje-
niki in tudi sodelavci. Slan-
der je imel obsežno poznan-
stvo in zveze ne le med de-
lavci, temveč enako s svojo
generacijo iz vrst obrtnikov
in inteligenčnih poklicev,
pripadajočih hberalnemu ali
klerikalnemu taboru. S svo-
jim revolucionarnim nasto-
pom na procesu pred celj-
skim sodiščem 1934 leta, ko
je prejel za svoje delovanje
triletno zaporno kazen, pre-
staj^ jo je v Sremski Mitro-
vici, si je pridobil simpatije
ne-le pri partijskih somišlje-
nikih, temveč enako pri dru-
gih, pravice željnih ljudi in
četudi niso povsem pristajali
na nazore komunistov. K
vsemu temu so vsekakor pri-
pomogle Šlandrove revolu-
cionarne izkušnje. Že 1932.
leta je bil v skupini komuni-
stov, ki je osnovala okrožni
partijski komite za Celje, Sa-
vinsko in Šaleško dolino.
Postal je sekretar okrožja, a
člani Branko Diehl, Kazimir
Koželj, Franc Hirbar in dr. V
tistem času se je vršila
okrožna partijska konferen-
ca v mlinu v bližini Hudiče-
vega grabna, katere se je
udeležil tudi Miha Marinko.
Ta skupina komunistov je
bila naslednica tistih članov
KP, ki so v 1926letu osnovah
v Celju prvo partijsko orga-
nizacijo in bili 1929. leta ob-
sojeni na večletne zaporne
kazni (sekretar Josip Koc-
man, Jakob Butala in še dru-
gi). V 1938-39 letu je na po-
dročju povezovanja progre-
sivnih ljudi s KP v Celju bil
zadolžen in se uspešno uve-
ljavljal Dušan Kraigher, te-
daj zaposlen kot advokatski
pripravnik pri advokatu dr.
Pintarju. Toda Dušan Kraig-
her, član mestnega komiteja
KP, je odšel v ilegalo že v
februarju 1940 leta. Pretila
mu je£uretacija in deportacija
v Bilečo, kot se je to zgodilo
Milanu Apihu.
PIŠE:
FRANJO
FIJAVŽ
Tone Grčar kot vojak v
Splitu
Tone s svojo mamo in njeno gospodinjsko pomočnico.
Slikano v Ljubljani pribl. 1932. leta
št. 29 - 24. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
ŠE VEDNO NIČ!
Se vedno čakanno na dva
odgovora. Gre^ za vprašanje,
zakaj so se v stolpnici na
Trubarjevi ulici v Celju odlo-
čili v letu hortikulture za se-
kanje dreves in nadalje - ka-
ko je s problemom zemlje,
vikendašev itd. na Smohor-
ju. Slednja zadeva ni zaspala.
Občinska zemljiška skup-
nost v Laškem tudi sama ter-
ja odgovor na vprašanje od
pristojnih krogov. V kolikor
ga v kratkem ne bo dobila,
bomo problem sprožili pri
Temeljnem sodišču v Celju.
UREDNIŠTVO
POZDRAV S
POMEMBNE
POTI
Sprejeh smo razglednico iz
Donjega Lapca. Napisal nam
jo je naš sodelavec Darko
Naraglav iz Prebolda:
»Dragi tovariši v uredniš-
tvu, pošiljam vam prisrčne
pozdrave iz Donjega Lapca,
kjer se je ustavila naša poho-
dna brigada AVNOJ 80, ki je
na poti od 3. julija in se bo
vrnila v Ljubljano 18. julija.«
UREDNIŠTVO: No, med-
tem, ste pohodniki že doma,
prav gotovo polni lepih vti-
sov. Hvala za pozdrav!
PRALNI PRAŠEK
NA KARTE?
Predlagam, da bi bil pralni
prašek na kartfe, saj bi ga ta-
ko tudi vsak dobil ustrezno
količino. Tako pa ima zdaj
skoraj vsaka prodajalka svo-
je stranke. Te seveda prašek
dobijo, tudi kavo, drugi pa
ne.
Bilo je pred dnevi v neki
celjski trgovini. Imeli so pra-
šek. V trgovini je bila dolga
vrsta ljudi, toda prašek je do-
bilo le nekaj strank. Ko ga je
že zmanjkalo, je stopil v trgo-
vino _moški in zahteval vreč-
ko praška. Ni ga dobil, pa je
ob tem dejstvu povedal, da
je stopil v trgovino samo za-
to, ker je pravkar videl, kako
je neka ženska iz veže nosila
dve vreči praška.
Vidite, tako je! Zato pred-
lagam, da naj bi bil prašek na
karte. Bo vsaj za vse!
CELJANKA
UREDNIŠTVO: Čeprav je
pismo anonimno, smo ga
bjavili, ker vendarle kaže
na določene razpoloženje
ljudi. Ker se »Celjanka« ni
podpisala, smo tudi iz nje-
nega pisanja izločili naslov
trgovine, kjer se je dogodek
zgodil. Pa naj bo vse anoni-
mno, samo problem ni in ne
more biti!
POZDRAV Z
MORJA
»Našli smo vas v Vodicah,
od koder vam pošiljamo le-
pe pozdrave! Družina Ber-
glez iz Žalca.«
Pozdrav, ki smo ga bili ze-
lo veseli, saj dokazuje, da
smo z vami tudi tedaj, ko uži-
vate dopustniške dni ob
morju. Da, letos prvič nas
lahko najdete tudi v mnogih
obmorskih krajih. Torej, No-
vi tednik z vami povsod, tudi
na dopustu!
ŠE ENKRAT:
KADITI NI
DOVOLJENO
v zadnji številki novega te-
dnika je bilo v rubriki »Pi-
sma« postavljeno vprašanje,
kako je s kajenjem v avtobu-
sih? S tem v zvezi dajemo
naslednje pojasnilo:
Na osnovi splošno veljav-
nega pravilnika, je kajenje
prepovedano v vseh avtobu-
sih javnega avtobusnega li-
nijskega prometa v SR Slo-
veniji. To velja tudi za vozni-
ke avtobusov in sprevo-
dnike.
V opisanem primeru torej
voznik avtobusa ni ravnal
pravilno in je s tem kršil do-
ločila samoupravnih aktov.
Naš pravilnik določa, da je
kajenje v prostorih, kjer to ni
dovoljeno, hujša kršitev de-
lovne obveznosti, za kar se
lahko delavcu izrečejo ukre-
pi, ki jih pravilnik predvide-
va. O tem določa disciplin-
ska komisija.
Zaradi velikega števila
voznega osebja, ki opravlja
svoje delo na različnih pro-
gah, vseh primerov ne more-
mo evidentirati in ustrezno
rešiti, kljub temu se trudimo
zagotoviti red na tem po-
dročju.
Direktor
TOZD Potniški promet
Izletnik Celje
inž. JANKO CESAR
UREDNIŠTVO: Hvala za
odgovor in pojasnilo. Torej,
prepoved kajenja v avtobu-
sih velja za vse, ne le za pot-
nike, marveč tudi za vozni-
ke in sprevodnike!
17
Ob treh popoldne sem pristala pred vrhovnim sodnikom.
Obtoženec je jokal. Še nikoli ni bil kaznovan. To je bil
njegov prvi prestopek in izgovarjal se je, da se ni mogel
upirati skušnjavi, da obišče belo gospo, ki je stanovala
poleg njega. Nikoli poprej ga nisem bila videla, še manj pa
ga k čemu vzpodbujala. Sodnik ga je oprostil. Pozneje sem
izvedela, da je dal sodnik veliko denarja neki zvodnici, ta
pa mu je pripeljala šestnajstletno dekle, da jo je zlorabil.
Zaradi vseh teh razburjenj nisem jokala, kot vedno sem
opravljala svoje dolžnosti, toda v enem tednu sem shujšala
za pet kilogramov in poslej sem se vse življenje bala spati v
temni sobi.
hoduua
Kadar me nista spremljala Francoz in njegov prijatelj,
sem hodila na sprehode kot pes na vrvici. Največkrat sem
šla v Tingo, ker je tja peljal tramvaj in sem zato upala, da bo
v primeru nevarnosti lahko skočila nanj. V Tingu, ki je
močno spominjal na naše trge, so bile vroče kopeli. Kdor je
hotel - bodisi moški, bodisi ženska ~ se je lahko za leseno
pregrajo slekel in šel v kopel nag. Za ta užitek si plačal
deset centavov. Centave bi še imela, manjkalo pa mi je
poguma.
Med Tingom in Areguipo, tam. kjer sta se križali tramvaj-
ska in železniška proga, je stala čuvajnica. Bila je lesena
^opa brez pohištva, imela je samo pol vrat in odprtino za
okno. Pred lopo je stala klop in pred klopjo je bil moški, ki
bi mu bil Tutankamon lahko sodobnik. Bilje star, prastar.
Star in brez nog. Krevsal je, opiraje se na bergle, in bil
videti tri četrtine mrtev. Nekega dne me je ogovoril.
Pogovarjala sva se o vročini, o prahu na deželni cesti in o
draginji. Povabil me je, naj stopim v hišo in se odpočijem.
Hiša je bila le pol hiše, možakarja pa ni bilo niti za pol
človeka, zato sem vstopila. Komaj pa sem se dobro usedla,
mi je to bitje že začelo govoriti o ljubezni! Funt šterling v
zlatu! Bilo mi je, da bi se jokala in smejala hkrati. Sodob-
niku Tutankamona sem želela dober dan in počasi odšla:
Se sreča, da je bil brez nog. Se tako je poskušal na berglah
teči za mano. Za sabo sem slišala besede »zlato« in »pivo«,
nazadnje pa grožnje. Obiskal me bo, v vsej Areguipi me bo
iskal. Kaj morebiti mislim, da njegova invalidnost in nje-
gova leta...
Več dni sem se prestrašeno ozirala, če morebiti kje ne
preži name moški, ki nima nog, zato pa ima srce.
Do sem lahko vedno brskam po spominih, tu pa se po
letih, ki so od tedaj pretekla, vselej pojavi bridkost, in
potem pustim, da zdrkne šest tednov, ne da bi se jih
dotaknila, v studenec časa, tednov, ki se je v njih meja duša
veliko naučila, zlasti tega, da se vse v človekovem življenju
suče samo okoli nagonov in da so le redki ljudje, pa naj so
duhovno še taki velikani, ki so se rešili oblasti strasti; daje
vselej samo ženska tista, ki jo moški - katerikoli moški -
išče, ne pa razvita osebnost; da v življenju nič ne velja
sposobnost posameznika, marveč da ima ceno le ugodje sdi
neugodje, ki ga posameznik vzbudi v drugem človeku.
Takrat sem se uprla temu, po vsem svetu tako razširje-
nemu naziranju, pripravljena, da se skozi življenje prebi-
jam sama, in sama sem res potem tudi ostala. Moja umet-
nost mi je postala vse; moški, ki sem se z njimi srečala, so
trdili, da sem zmožna samo prijateljstva in da o ljubezni ne
vem ničesar.
Ce je ljubezen to, kar je Peruancem poželjenje, potem z
veseljem rečem: »Ne, hvala lepa!
pred mistijem
Moj čas je potekel; vedela sem, da bi se izpostavljala
smrtni nevarnosti, če bi sama potovala skozi La Paz in
Peruju podobno Bolivijo v Cile. Edino, pp čemer sem
hrepenela, če sem bila po vseh razburjenjih sploh še
zmožna hrepenenja, je bila, da bi pobegnila k angleško
govorečim ljudem. Najbližja je bila glede tega Panama.
Vstopno dovoljenje, čeprav staro, sem za to republiko že
imela.
Kako vročično sem poskušala zaslužiti. V zadnji sobi neke
trgovine sem neko revno prodajalko učila angleščine. Ni
mi mogla plačati več kot dvajset centavov, toda bila sem
obupana, po vsej sih sem hotela proč in z dvajset centavi
sem si že lahko kupila hrano, ki sem jo potrebovala na dan.
Edini učenec, ki se je dostojno obnašal do mene. mi je
poklonil star injivski zaklad - hudiča, kot je rekel - ki sega
je njegova žena bala. Nekoč sem bila pri njem doma na
kosilu, gledala proti vasi Vanaguara in ogledovala drevo-
red topolov, kjer so bih valih kot glava velike kamne name,
da bi me z njimi ubili, reko ki sem čeznjo zbežala po
dogodivščini v koruzi, in daljni in nesrečni Misti, ki se mi je
smehljal, ovit v modrikasto tenčico. Ni se zmenil za neznat-
nost človekovega bivanja.
Ko sem dobila inkovski zaklad, me je doletelo še več
nesreč kot prej, za kar pa seveda nisem krivila malika.
Spominjam se, da sem vse dolgo nedeljsko popoldne pre-
bila pred njim, ne da bi se zganila, in žvečila koko, da bi
ugotovila, če res prežene lakoto in žejo. Polotila se me je
globoka ravnodušnost, nič drugega si nisem želela, kot
sedeti, nepremično sedeti. Kokini listi so imeli trpek okus,
ne bi jih smela žvečiti, marveč samo z jezikom pritiskati ob
nebo in počasi sesati. Želja res nisem imela, toda naslednji
dan sem bila tako izčrpana, da sem morala napeti vso voljo,
da sem odšla do tržnice in tam kupila svoj vsakodnevni
obrok kruha.
Iz koke, ki raste samo na Montani v tropskem predelu
onstran Andov, izdelujejo znameniti kokain. Koko nabi-
rajo zelo skrbno; liste previdno odtrgajo, jih nekoliko, a ne
preveč, posušijo in nato zložijo v zračne košare, ki jih
potem na ramah tovorijo čez veliko gorovje do najbližje
železniške postaje. Indijanci žvečijo koko tako, kot pri nas
kadijo tobak. Okoh pasu nosijo podolgovato vrečko, polno
zelenkastih listov, ki jih od časa do časa vtaknejo v usta. Ce
to redno počenjajo, lahko prenašajo velike tovore, niso ne
zaspani ne lačni in ne žejni, ostanejo pa zelo suhi. Iz koki-
nih listov prerokujejo, glede na to, kak padejo, v znak
največjega spoštovanja pa pljuvajo zeleno prežvečeno
gmoto na huako, mešanci in belci kuhajo iz njih čaj, ki
spodbudno vpliva na človeka in preganja spanec. Gotovo
sem bila preveč nedohranjena, da bi lahko živela samo od
koke.
Zvečer pred odhodom sem hotela nekomu poslati paket.
Na poti proti domu sem srečala osem do deset let starega
dečka in mu rekla, da mu dam dvajset centavov - za otroka
pravo premoženje - če me pospremi in potem zavitek odda.
Deček je s prestrašenim obrazom negibno obstal na pragu
moje sobe. Nikoli nisem bila mojstrica v zavezovanju in
tudi tokrat je vrv odpovedala, zato sem rekla otroku, naj mi
pride pomagat.
»Oprostite, ne upam si!« je odgovoril in v očeh se mu je
prikazal odklonilen izraz.
»Saj ti tujci ne bodo storili nič hudega.« sem se spozabila
in potem zagrenjeno nadaljevala: Peruanci ste tisti, ki
tujca na vsakem koraku ogrožate in tujec je tisti, ki se vas
mora bati.«
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 24. julij 1980
CELJSKI ŠPORTNIKI OB OBČINSKEM PRAZNIKU
ZANIMIVO IN ŽIVAHNO
Nastopili tudi športniki pobratenih mest
Praznovanja občinskega
praznika so se v lepem števi-
lu udeležili tudi celjski
športniki.	Predstavnik
ZTKO Celje Viki Dorn nam
je zato zadovoljen povedal:
»Vse prireditve, ki smo
jih v tem mesecu pripravili
v okviru proslave občinske-
ga praznika, so popolnoma
uspele. Žal je le slabo vre-
me onemogočilo letalcem,
da bi izvedli svoj program.
Toda tega bodo zato v pri-
hodnjih dneh. Tako so tudi
naši športniki na lep in
športen način pridali svoj
delež v bogato letošnjo pro-
slavo našega praznika. Na
vseh tekmovanjih smo ime-
li tudi uspehe, zlasti pa je
pomembno to, da je nasto-
pilo mnogo naših mladih
športnikov.«
Sedaj pa še kratek pregled
po nekaterih športnih igri-
ščih, kjer so se borili za pre-
hodne pokale ob občinskem
prazniku.
V ŠAHU CEUANI
Šahovski klub Celje je pri-
pravil hitropotezno moštve-
no tekmovanje na katerem je
sodelovalo šest najboljših
ekip celjskega območja.
Prvo mesto so osvojili šahi-
sti Celja (Pešec, Bervar, Oj-
strež, Pertinač), ki so zbrali
29 in pol točke. Sledijo Žalec
(Brinovec st., Studnička, Re-
zinger. Brinovec ml.) 21 in
pol, Celje - mladinci (Stud,
Mikac, Prislan, Zalokar) 20
in pol. Velenje 19,5, Griže 17
in pol ter (jrize 11 in pol
točke.
V PLAVANJU 11
REKORDOV
Odprto prvenstvo Celja v
plavanju je vedno odlično
zasedeno. Tu se zberejo zla-
sti maljši plavalci. Letos jih
je bilo blizu 200. Dosegli so
kar 11 pionirskih rekordov
Slovenije in Jugoslavije. Od
Celjanov so najboljši uspeh
dosegli: Tadeja Vidmar, ki je
zmagala na 100 m delfin z
1:20,9 ter je bila tretja na 100
kravi z rezultatom 1:09,4.
Druga mesta so osvojili Sa-
bina Logar na 100 m kravi
1:08,8, Jože Tanko na 100 m
delfin z rezultatom 1:10,8 in
Goran Bervar na 100 m
hrbtno z rezultatom 1:15,0.
Tretje mesto je dodal Andrej
Studen, ki je bil tretji na
100 m prsno z rezultatom
1:20,0.
V KEGUANJU
ODLOČIL ZADNJI SET
Po daljšem času smo po-
novno videli razburljivo in
kakovostno kegljaško tekmo
v borbenih igrah. Na četve-
roboju pobratenih mest so
celjski kegljači prvič po dalj-
šem času ponovno slavili na
domačem turnirju. Toda do
zmage je bila pot težka. Sele
v zadnjem setu so celjski
kegljači prehiteli odlično
ekipo Siska in zmagali. Po-
drli so 917 kegljev. Sisak je
bil drugi 896, Doboj tretji 783
in Banja Luka četrta 746
kegljev.
Za celjsko selekcijo so na-
stopili: Viki in Dušan Va-
novšek, Marjan in Branko
Orešnik, Grilanc, Urh, Na-
reks, Tomažič, Lipovšek in
Ahtik.
J. KUZMA
KONJENIŠKI TURNIR
V ŠKOFJI VASI
Člani KK Celje so na poli-
gonu v Skofji vasi pripravili
turnir v preskakovanju^^ za-
prek, ki se ga je udeležilo 12
tekmovalcev le iz dveh slo-
venskih klubov. Z mladimi
konji so iz vrst mladincev-
ink, dosegli najboljša mesta
- Polona Sare (Komenda) na
konju Dara, Iztok Ivačič (Ce-
lje) na Kondorju in Bojan
Herman (Celje) na konju Ja-
bočilo. Pri članski konku-
renci na zaprekah 120 cm je
bila najboljša Saša Domanj-
ko (Celje) na Boranu pred
Andrejem Cerčkom (Ko-
menda) na Tristanu. Izven
konkurence je nastopil dr-
žavni reprezentant Vlado
Rančigaj (bivši član KK Ce-
lje), ki je pokazal visoko
stopnjo znanja. V lepem
sončnem vremenu je bilo
skromno število gledalcev.
Organizacija prireditve je bi-
la vzorna. Ekipno je zmagalo
Celje pred Komendo.
Celjski konjeniški delavci
pa so že sredi priprav za or-
ganizacijo medrepubliškega
dvoboja Hrvatska: Slovenija
in medmestnega turnirja v
preskakovanju zaprek, ki bo
prve dni oktobra v Skofji
vasi.
K. JUG
ZMAGA OSTALA V
CEUU
V počastitev praznika ob-
čine Celje in Dneva vstaje
slovenskega ljudstva je Ob-
činska strelska zveza Celje
organizirala strelsko tekmo-
vanje z malokalibersko pu-
ško v trostavu od 600 možnih
krogov. Nastopile so ekipe
mest Zabok, Kranj, Kamnik,
Postojna, Maribor, Celje ter
nepopolna ekipa Slovenskih
Konjic. Zal se na strelišču ni-
sta pojavili ekipi iz Cuprije
in Doboja, čeravno sta potr-
dili svoj nastop. Barve Celja
so zastopali: Branko Malec
475, Jože Jeram 493, Ervin
ing. Seršen 504 in Tone Jager
510 krogov. Celjani niso do-
volili presenečenja in so
zmagali s 17 krogi naskoka
-pred strelci iz Zaboka. Sledi
Kamnik, Postojna itd. Med
posamezniki je po zelo izena-
čeni borbi zmagal strelski
»veteran« Tone Jager s 510
krogi, slede: Marjan Repič
Kamnik s 507, Ervin ing. Ser-
šen 504, Ivo Jelenčič - Za-
bok s 502, Stanko Podlesnik
- Maribor s 493 krogi in osta-
li. ZTKO - Celje je najbolj-
šim trem ekipam in zmago-
valcu med posamezniki, po-
delila izredno lepe pokale.
Najboljši posamezniki pa so
prejeli skromna praktična
darila, ki so jih darovala raz-
na podjetja, trgovine ali za-
sebni obrtniki. Tekmovanje
je lepo uspelo, škoda je le. da
ni bila udeležba še številnej-
ša, kar pa je spričo dopustov
tudi razumljivo.
T. J.
MEP 80 - ZGODOVINA CELJSKE KOŠARKE .1
CEUE MED ZAČETNIKI
Celjska gimnazija začetni nosilec košarke
Celje, Ljubljana in
Murska Sobota so mesta,
ki jih štejemo za zibelko
slovenske košarke. Trije
zaslužni slovenski peda-
gogi za telesno vzgojo z
začetnico »K« Slavko
Kokot (Celje), Adi Klojč-
nik (Murska Sobota) in
Miloš Kosec (Ljubljana)
so že leta 1945 pričeli na
srednjih šolah s sistema-
tičnim seznanjanjem
mladine s košarko.
V Celju veljia poleg
Slavka Kokota omeniti še
takratne ostale pedagoge,
ki so zaključili predvojno,
pa nato prvo generacijo
diplomantov na DIF v
Beogradu - Zoro Oset,
Majdo Peperko (Zorko),
Karla Juga, Metko Cafuta
(Tumšek), Mirana Horva-
ta, Albino Zabukovec
(Horvat) in Vlada Vebra,
ki so bili v prvih povojnih
letih zaslužni za množi-
čen razmah te dinamične
igre v celjski regiji.
Celjska gimnazija, kjer
je že leta 1945 bil ustanov-
ljen srednješolski fizkul-
turni aktiv »Srednješo-
lec«, je bila nosilka te no-
ve igre, ki jo je mladi rod
ponesel po zaključenem
srednješolskem študiju v
širšo celjsko regijo. V ta-
kratni organiziranosti te-
lesne kulture v Celju je že
leta 1945 košarka zavzela
svoj življenjski prostor v
takratnih obeh telova-
dnih društvih v Celju, ka-
sneje leta 1946 v central-
nem športnem društvu
Kladivar. Pri TD Celje je
vodil košarkaško sekcijo
Slavko Kokot, pri Olim-
pu v Gaberjih pa Ivan
Stavbe, ki je bil tudi prvi
konstruktor prenosnih
košev.
Prvo urejeno igrišče iz
ugaskov je bilo na nekda-
njem stadionu »Boris Ki-
drič« v Cretu, kasneje je
zraslo še eno v bližini to-
varne EMO (za samskim
domom), nato pa v Mest-
nem parku. Leta 1947 so
celjski srednješolci z
udarniškim delom zgra-
dili igrišče na Glaziji. Gla-
zija je bila prizorišče ko-
šarkaške aktivnosti za
daljše obdobje. Kaj kma-
lu sta bili oblikovani kar 2
moški ekipi, ki sta se med
seboj pomerjah v prija-
teljskih tekmah. Osred-
nje republiške košarka-
ške zveze še ni bilo, saj je
bila ustaHovljena šele leta
1950.
Prvi igralci v Celju so
bili: Slavko Kokot, ki je
bil tudi organizator in tre-
ner, Edi Gole, Karel Po-
lutnik, Ivan Stavbe, Karel
Jug, Baldo Jenko, Miran
Horvat, Vlado Veber,
Franc Ramskugler, Vid
Korber, Bruno Stiglic,
Bojan Glavač. Tej prvi
skupini so se kaj hitro
priključili novi igralci in
nove skupine. Za košarko
so se zavzele tudi dekleta
in že leta 1947 sta poleg
članov in mladincev bili
že tudi skupini članic in
mladink. V teh prvih letih
po osvoboditvi še ni bilo
republiškega tekmovanja
in prvenstev. Na progra-
mu so bila prijateljska
srečanja z ljubljansko
Enotnostjo in srednješol-
ci iz Murske Sobote. Leta
1947 so celjski igralci na
fizkulturnem izletu v Tr-
bovljah nastopili v propa-
gandni tekmi z ljubljan-
sko Enotnostjo. Ta prikaz
košarke v sedežu rudar-
skih revirjev v Zasavju je
ob množici mladih gle-
dalcev navdušil širok
krog mladih športnikov
za to igro. Takšni propa-
gandni nastopi so bili po-
gosti tudi v drugih krajih
Slovenije. V samem Celju
pa so bile pogoste propa-
gandne tekme na asfaltu
pred železniško postajo
na Titovem trgu, kjer so
postavili prenosne koše,
ogledalo pa se jih je vselej
na stotine Celjanov.
Takšni so bili prvi po-
vojni organizacijski, pro-
pagandni in tehnični pri-
jemi ob uvajanju povsem
pri nas nove športne igre
pod koši, ki je tako kot
drugje v svetu navdušila
mladi rod. Kasnejše delo
je bilo nato mnogo lažje,
ker so bili za razvoj košar-
ke že postavljeni solidni
temelji.
KAREL JUG
ZAČELA SE JE
OLIMPIADA
MODERNE
DOBE
Sobotnega popoldneva
prejšnji teden verjetno dol-
go nihče izmed tistih, ki so
sedeli pred televizijskimi
aparati, ne bo pozabil. Mož-
nost smo imeli videti otvo-
ritev 22. poletnih olimpij-
skih iger moderne dobe, ki
so jo skrbni domačini nad-
vse prizadevno pripravili.
Pred povsem poln avdito-
rij Leninovega stadiona, ki
prejme 100 tisoč gledalcev,
je prikorakalo 81 reprezen-
tanc z okoli 6000 športniki.
Olimpijski ogenj je prižgal
košarkar BjeloV, zaprisego
pa izrekel telovadec Andri-
janov. Igre je odprl sam
Leoni d B režnje v.
Po odhodu reprezentanc
so domačini pripravili ču-
dovit, več kot uro trajajoč
program, ki je razkril vso
paleto njihovega bogastva
tako na področju folklore
kot ritmičnih vaj. Organiza-
tor je v vaje vnesel ogro-
mno domiselnosti, ki so pre-
senečale iz točke v točko.
Bil je to spored, kije navdu-
šil in lahko smo spoznali
vsaj del tistega, kjer se skri-
vajo globoke korenine ne-
verjetnih kasnejših uspe-
hov njihovih tekmovalcev
v najrazličnejših discipli-
nah.
Igre so se začele. Naj bodo
fair in tovariške! Vsi sicer
prisotni nesporazumi se naj
umaknejo. Mladina sveta se
naj bori do skrajnosti šport-
no za medalje, rekorde, do-
bre uvrstitve. Startali so že
tudi jugoslovanski športni-
ki in to dokaj uspešno. In
danes bo startal tudi edini
celjski olimpijec Rok Kopi-
tar v teku na 400 m ovire.
Želimo mu, da bi ponovil
vse letošnje svoje odlične
teke, s katerimi nas je toli-
kokrat navduševal.
Čeprav na letošnjih olim-
pijskih igrah ne nastopajo
nekatere športno sicer vr-
hunske reprezentance pa to
še zdaleč ne pomeni, da bo
olimpiada skromna. Že prvi
dosežki so pokazali, da bo
to prava olimpiada moder-
ne, atomske dobe!
TONE VRABL
MANJ KRVI NA CESTAH
Poročilo inšpektorja Miroslava Zaberla o prometni si-
tuaciji na celjskem območju v prvem polletju letošnjega
leta je bilo razveseljivo, saj so številke manjše, kot lani v
istem obdobju. Poglejmo nekaj podatkov:
letos je bilo 397 prometnih r.esreč ali 45 manj kot lani. 37
nesreč se je končalo s smrtnim izidom (tri manj kot lani),
kjer je izgubilo življenje 40 oseb. Težje poškodovanih je
bilo 360 ali 62 manj. Najbolj kritičen cestni odsek je Sem-
peter-Zajesovnik, kjer se je zgodilo 44 nesreč ali 1,76 na
kilometer. Med vzroki prednjačijo nepravilna hitrost (124
nesreč ali 31 odstotka), izsiljevanje prednosti (80 ali 20
odstotkov), alkohol (45 ali 11 odstotkov), nepravilno pre-
hitevanje (36 ali 9 odstotkov) itd. Povzročitelji nesreč:
vozniki osebnih avtomobilov (218 ali 54,9 odstotka), voz-
niki koles z motorji (52 ali 13 odstotkov), pešci (39 ali 9,8
odstotka), vozniki tovornjakov (28 ali 7 odstotka) itd.
Podali so 5599 predlogov za uvedbo postopka sodniku
za prekrške ali 158 manj kot lani. Mandatnih kazni so
izrekli 16.344 ali kar 5168 več kot lani! Odvzeli so 1172
vozniških (242 več) in 731 (2 manj) prometnih dovoljenj.
Ostalih opozoril je bilo izrečenih 11.408 (1272 več).
PREPOČASNA VOŽNJA JE STRUP!
Napotki za sezono, ko so ceste polne, prepolne ploče-
vine! Dosledno se je treba držati spoštovanja cestno pro-
metnih predpisov, vendar ne voziti tako počasi, da druge
voznike s tem spravljate v obup, ki »rodi« nesrečo! Upo-
števati je treba trenutne vremenske spremembe (nenadni
nalivi, mokre in mastne ceste itd., slaba vidljivost), avto
pa mora biti tehničo brezhiben! Pa srečno!
TONE VRABL
Z IZSlUEVANJEM V BOLNICO
Iz Polzele proti Šempetru se je peljal po regionalni cesti
voznik osebnega avtomobila JERNEJ ZAGORIČNIK, 37,
iz Dobrteše vasi. Pri odcepu za tovarno nogavic mu je s
stranske ceste izsiljeval prednost voznik kolesa z motor-
jem RUDI CIGLER, 38, iz Polzele. Ker je slednji zaprl pot
avtomobilistu ga je le-ta zbil in so težko poškodovanega
prepeljali v celjsko bolnico. Materialne škode je za pri-
bližno 20 tisoč din.
S PRAVILNO VOŽNJO V NESREČO
Po Mariborski cesti proti Celju se je pravilno po kolesar-
ski stezi peljal z motorjem voznik ANTON MIŠIC, 51, iz
Celja. Pri stanovanjski hiši številka 119 je dohitel kolesarja
STJEPANA ŠAGIJA, 43, iz Tmovelj pri Celju, ki je brez
predhodno nakazane spremembe smeri zavil levo. Mišič je
pri tem zavrl, padel in so ga težko poškodovanjega prepelji
v celjsko bolnico.
UMIK PROTI SAVINJI
Ko je na cesti Laško-Celje v naselju Košnica začel voz-
nik tovornjaka JOPIP ROŠKARI, 49, iz Celja pretesno
prehitevati voznico osebnega avtomobila MIHAELO AF-
NER, 38, iz Celja, je ta zavila na bankino, peljala po njej
približno 22 metrov in se prevrnila navzdol ter obstala ob
bregu Savinje. Težko poškodovano so prepeljali v celjsko
bolnico, škode pa je za 20 tisoč din.
Z MOTORJEM V AVTOBUS IN SMRT
Pozno zvečer je peljal z kolesom z motorjem iz Rogatca
proti Krapini BORIS PUTANEC iz Klinovcev. Vozil je po
levi strani ceste in brez prižganih luči. Z nasprotne smeri je
pripeljal voznik avtobusa DRAGUTIN VIDOVlC, 33, iz Do-
lič, skupščina občine Krapina. Ko je opazil voznika kolesa z
motorjem se mu je hotel izogniti tako, da je s svoje desne
strani zavil na levo. Žal pa je to v zadnjem trenutku storil
tudi Putanec ter tako prišel pod kolesa avtobusa. Med pre-
vozom v zdravstveni dom v Straži je podlegel dobljenim
težkim poškodbam.
VELIKA MATERIALNA ŠKODA
Na Sloveniki je prišlo do prometne nesreče z večjo mate-
rialno škodo. Iz smeri Maribora proti Celju je peljal tovor-
njak z vlačilcem IGNAC ŽERDIN, 29, iz Lendave. Iz doslej
neznanih vzrokov je v bližini Tmovelj zapeljal najprej na
bankino, po njej peljal okoli 75 metrov in se prevrnil. Na
avtomobilu je škode za 50 tisoč din in na tovoru kar 200
tisoč!
ZALET V VOLOVSKO VPREGO
Po magistralni cesti Rimske Toplice-Laško je v večernih
urah peljala z volovsko vprego JUSTINA VORINA, 66, iz
Sevc. Z glavne ceste je začela brez predhodnega nakazila
spremembe smeri zavijati na stransko cesto proti domu in to
v trenuku, ko je za njo pripeljal in jo začel prehitevati voznik
osebnega avtomobila MARTIN ERAZEM, 41, iz Jelova pri
Radečah. Začel je zavijati, vendar nesreče ni uspel prepre-
čiti. Najprej je zadel vola, nato pa še Vorino, ki jo je zbil po
cesti in so težko poškodovano pripeljali na zdravljenje.
Škode je za 150 tisoč din.
PREHITRA VOŽNJA V OGRAJO
V Grobelnem je s stranske ceste prehitro pripeljal na
glavno voznik osebnega avtomobila MAKS KOLAR, 24, iz
Grobelna. Zato ga je zaneslo v železno ograjo čez tamkajš-
nji potok. Pri tem je bila sopotnica IVANKA KOLAR, 55, iz
Grobelna, težje poškodovana ter odpeljana v celjsko bol-
nico, škode pa je bilo za 10 tisoč din.
ZNOVA IZSIUEVANJE IN NESREČA
Po »stari« cesti je pripeljal z motornim kolesom LEO-
POLD LUBEJ, 18, iz Zg. Grušovelj. Ko je hotel pri Tepanju
zaviti na Sloveniko mu je s stranske ceste iz Zeč izsiljeval
prednost z desne strani voznik osebnega avtomobila JOŽE
JEVSENAK, 34, iz Dobmeš, ki je zavijal levo proti Sloven-
skim Konjicam. Z avtomobilom je zadel Lubeja, ga zbil po
travniku, od koder so težje poškodovanega prepeljali v celj-
sko bolnico.
št. 29 - 24. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 13
LAŠKO: 17. »PIVO IN CVETJE«
v Laškem se bodo že jutri pričele prve prireditve v okviru
tradicionalnega praznika »pivo in cvetje«. Tokrat gre že za
sedemnajsti praznik.
Tako bodo jutri, v petek, najprej odprli razstavo slik Jo-
žeta Horvata-Jakija, vrh tega tudi razstavo ptic (dom Dušana
Poženela) ter v posebni šoli še čebelarsko ter razstavo roč-
nih del invalidov in razstavo eksponatov različnih intere-
snih področij. Zvečer bo zabavno glasbena prireditev
»moda, pivo, cvetje, glasba.«
Več kot razgibano bo v soboto, 26. julija. 2e ob 14. uri bo
konjeniški nastop v Jagošah, ob petnajstih v zdraviliškem
parku ekshibicijski nastop modelnih letal, ob 16. pa bo
znana laščaniada. Dve uri zatem tudi »flos« na Savinji ter
osrednja zabavnoglasbena prireditev »Od mraka do svita«.
Pričela se bo ob 20. uri. Tudi na ognjemet niso pozabili.
V nedeljo bodo ob 10. uri pripravili tradicionalno povorko
po laških ulicah, ob štirih popoldne pa je napovedan nastop
pihalne godbe, folklorne skupine »Anton Tanc« iz Marija
Gradca ter folklorne skupine iz Celja. Zaplesali, zapeli in,
zaigrali bodo na Aškerčevem trgu.
Vse je torej nared, in v Laškem so po zaslugi turističnega
društva in pokrovitelja prireditve, domače pivovarne, na
pragu razgibanega tridnevnega dogajanja.
MB
18. DAN HMELJARJEV
ZLATO ZELENO ZLATO
Letošnji praznile hmeljarjev bo teden dni prej
Kot vse kaže bodo sloven-
ski hmeljarji ob letošnjem
stanovskem praznovanju
kar dobre volje. Na 1650 hek-
tarjih hmeljskih površin bo-
do pridelali 3080 ton hmelja
ali kar 800 ton več kot lani.
Res, da je hmeljskih površin
tudi več kot lansko leto, res
pa je tudi, da bo letina zares
dobra, če le ne bo preveč
dežja v naslednjih dneh. Na
račun devalvacije bodo tudi
nekaj pridobili, res pa je, da
15 dostotkov manj, ker so se
za toliko zmanjšale izvozne
stimulacije. Sicer pa je tudi
cena hmelja na svetovnem
trgu dobra, saj se vrti od 12
do 13 nemških mark.
Veselo praznovanje se bo
letos pričelo prej kot po na-
vadi. Prva prireditev bo že v
petek, 1. avgusta, ko se bo ob
deveti uri v restavraciji pri
jezeru pričela konferenca
slovenskih strokovnjakov za
kmetijstvo in hmeljarstvo. V
soboto dopoldne bo tradicio-
nalni odbojkarski turnir,
zvečer na prireditvenem pro-
storu pa zabavna prireditev s
plesom. V soboto zvečer se
bodo v Hmezadovi dvorani
zbrali tudi savinjski hmeljar-
ji na tradicionalnem sreča-
nju, kjer bodo izvolili letoš-
njega starešino in spremlje-
valko. V soboto popoldne
bodo odprli tudi razstavo
kmetijskih strojev Sip Šem-
peter. V nedeljo dopoldne bo
v Braslovčah nastop dresira-
nih psov Kinološkega druš-
tva iz Žalca, tradicionalna
povorka s prikazom strojev
in izdelkov hmeljarske indu-
strije pa bo ob 14. uri krenila
od jezera proti prireditvene-
mu prostoru.
Na nedavni novinarski
konferenci v Braslovčah so
prizadevni člani domačega
turističnega društva poveda-
li tudi to, da bo letošnje tek-
movanje parov za zlato ko-
bulo krajše kot po navadi in
da bo potekalo na takšnem
mestu, da bodo lahko tek-
movanje spremljali vsi obi-
skovalci in ne le tisti v prvih
vrstah, kot je bil običaj do-
slej. Po tem tekmovanju bo
seveda spet na vrsti zabavna
prireditev, na kateri bo igral
Šaleški instrumentalni kvin-
tet.
Organizatorji tudi letos
pričakujejo vsaj 5000 ljudi.
Pričakovanja so utemeljena,
saj jih doslej še na nobeni
prireditvi ni bilo manj. Izve-
deli pa smo tudi to, da brez
pomoči nekaterih delovnih
organizacij ne bi šlo. V prvi
vrsti so pohvalili sodelova-
nje s Sipom, Agrotehniko,
Motvoz-platnom iz Jarš in
seveda Hmezadom.
_JANEZ VEDENIK
velenje
V razstavnem prostoru
Kulturnega centra »Ivan Na-
potnik« je odprta razstava
plakatov nekaterih kultur-
nih prireditev v Velenju v
zadnjih štirih letih.
Na velenjskem gradu so
ponovno odprte vse muzej-
ske in galerijske zbirke: mur
zej slovenskih premogovni-
kov, afriška zbirka prof.
Františka Foita, muzej de-
lavskega gibanja in NOB,
najdba mastodonta in galeri-
ja Lojzeta Perka s stalno raz-
stavo od impresionizma do
danes in stalno razstavo Per-
kovih slik.
Na Graški gori je odprta
spominska soba XIV. divizi-
je. Tam si lahko ogledate
spomenik »Nošenje ranjen-
ca«, ki ga je izdelal kipar An-
tun Augustinčič.
LUČKI DAN
Tudi v Lučah ob Savi-
nji je vse pripravljeno za
tradicionalno turistično
prireditev, ki bo tokrat 9.
in 10. avgusta. Tokrat se
bodo številne prireditve s
poudarkom na domače
narodopisje odvijale pod
imenom »lučki dan«. Do-
slej smo namreč to prire-
ditev, ki bo letos že enaj-
stič po vrsti, bolj poznali
pod imenom turistično
rajanje.	MB
ZANIMIVOSTI IZ LOKE
Sama Loka pri Zidanem
mostu je staro naselje s sli-
kovitim gradom, kjer je zdaj
dom počitka za starejše ob-
čane sosednjih občin. Okoli-
ca Loke, kjer je več naselij,
kakor Račica, Šentjur in
Breg pa so novejšega izvora.
Pred več kot sto leti so gra-
dili železnico od Dunaja do
Celja, zaradi katere je bilo
potrebno zgraditi več mo-
stov, zlasti pri Zidanem mo-
stu. Za to gradnjo so rabili
več strokovnjakov, ki so pri-
hajali po avstroogrskem na-
ročilu iz Italije. Tedanji itali-
janski kralj Emanuel II. je
poslal Beneške Slovence, ki
so obvladali naš jezik. Po
končani gradnji železnice in
mostov so ti delavci s prislu-
ženim denarjem pokupili
zemljo okoli Loke, tako v
Račici, Radežu, Šentjurju in
Bregu. Sem so se priselili tu-
di primorski Slovenci iz oko-
lice Kobarida in Tolmina.
Nekateri so se naselili prav v
Zidanem mostu, kjer so na-
stali zaselki Majland in Vila,
ki so se ohranila še do danes.
Več novih naseljencev pa
se je naselilo v Loki in bližji
okolici. O tem pričajo priim-
ki, ki so ohranjeni še do da-
nes. Naprimer Bobbera, Pec,
Pinoza, Lendaro, Fon, Moč-
nik. Zdaj so se nekatera ime-
na podomačila kot Berginc,
Klinkon, Perdih in Knez. Ti
so prinesli s seboj svoje šege
in običaje, ki so jih tudi po-
sredovali domačinom. Nau-
čili so jih kuhati polento, iz-
delovati sir ter saditi radič.
Gradili so tudi primorske hi-
še v njihovem značilnem slo-
gu. Priseljenci so bili dobri
zidarji, zato so pozidali veli-
ko hiš v teh krajih,.
Tudi stare vezi z matično
domovino so ohranili. Se ve-
dno se med seboj obiskujejo,
zlasti s tarčenskimi Slovenci
iz vasi Barda, ki jo je zelo
prizadel potres pred štirimi
leti. Slovenci so pri tem po-
kazali veliko solidarnost in
so tam zgradili več marleso-
vih hiš.
STANKO SKOCIR
VSE ZA DOM IN DRUŽINO V ŽALSKI NAMI
Nama vam v svojih blagovnicah nudi vse blago za dru-
žino in dom, za gospodinjstvo, za šport in rekreacijo in
izredne nakupovalne ugodnosti, kot so krediti, hitra do-
stava na dom ter vljudnost prodajalcev. Posebej pohvalno
je to, da je pred Namo v Žalcu velik parkirni prostor. V
pritličju desno je samopostrežna trgovina, levo pa kre-
ditni oddelek, oddelki kristala, kozmetike in športa. Poleg
kreditnega oddelka ima tu svoj prostor tudi Beograjska
banka. V prvem nadstropju desno je oddelek pletenin in
metraže ter oddelek pohištva, levo pa lahko kupite kon-
fekcijo, galanterijo in belo tehniko. V drugem nadstropju
se lahko odpočijeti in osvežite ter najeste v restavraciji.
V UPANJU, DA BODO POLEG KUPCEV IZ ŽALSKE
OBČINE Z IZBOROM ZADOVOLJNI TUDI V NAPREJ
KUPCI IZ CEUSKE IN DRUGIH OBCIN, SE TUDI
KOLEKTIV NAME IŽ ŽALCA PRIDRUŽUJE (::ESTIT-
KAM OB CELJSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU!
Pred dnevi pa smo se sprehodili po nekaterih oddelkih
in napravili nekaj posnetkov, ki že sami dovolj zgovorno
izpričujejo bogato založenost.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29 - 24. julij 1980
»čevui« iz polen
Iz čisto navadnega kosa
lesa zna Jaka Valentine iz
Konjiške vasi narediti lič-
ne in za vsako vreme pri-
merne cokle. Potrebuje le
ostro orodje, pa nekaj ča-
sa, spretnosti in dobre vo-
lje. Zlasti te mu zlepa ne
zmanjka. Kako pa gre vsa
stvar od neizoblikovane-
ga lesa do cokel, ki jih
ima na nogah, nam je pa
mojster tudi pokazal.
Vzameš primerno velik
kos lesa, potem pa ga re-
žeš, dolbeš, gladiš... Po-
samezne faze obdelanega
lesa drži Jaka Valentine v
rokah. Pa ni tako prepro-
sto, kot je videti. MBP
tudi letos šoštanjska noč
V poletnih mesecih delo v mladinskih organizacijah
ponavadi zamre zaradi dopustov in počitnic. V osnovni
organizaciji ZSM Šoštanj pa ni tako. Tudi letos priprav-
ljajo 3. tradicionalno »Soštanjsko noč«. Prireditev bo v
soboto zvečer.
Program se bo pričel z nogometno tekmo SUHI : DE-
BELI iz Topolšice, ki bo na travnati površini pred železni-
ško postajo. Po končani tekmi pa se bodo lahko udele-
ženci zabavali na bazenu ob glasbi Celjskega instrumen-
talnega kvinteta in humorista Celjskega Poldeka.
ALENKA BRGLEZ
predelski vodnjak - redkost
Kozjansko in kraji v njegovi bližini še vedno skrivajo
presenečenja. Tu so se v večji meri ohranile starožitnosti,
ki so marsikje že izginile. Mednje sodi tudi tale starinski
vodnjak v Predelu pri Šmarju, iz katerega so po žlebu še
do nedavna dovajali vodo prav v gospodarjeve hleve.
Vodnjak je tako v konstrukciji kot v načinu funkcionalne
ureditve ohranil prvine, kakršne zasledimo na naših tleh
že v obdobju pozne antike in so se nato skozi ves srednji
in novi vek v posamičnih primerkih ohranile do današnjih
dni. Danes štejemo takšne vodnjake med redke etnološke
spomenike.
Z. S.
nov gasilski avto v rečici ob savinji
Tokrat so se nove pridobitve - gasilskega avta razvese-
lili predvsem gasilci in domačini Grušovelj ter zaselkov v
gornji Savinjski dolini. Zanj so krajani zbrali preko štiri-
deset starih milijonov.
Pri svečani predaji v Grušovljah minulo nedeljo, so se
zbrali v paradnih uniformah predstavniki desetih gasil-
skih društev iz mozirske občine, o pomenu prireditve pa
sta spregovorila predsednik občinske gasilske zveze Mo-
zirje Franc Hriberšek in predsednik izvršnega sveta ob-
činske skupščine Mozirje Hinko Cop. Slednji je tudi krstil
gasilski avto s steklenico penečega vina. Dodobra pa so
zalili delovni uspeh vsi, ki so se udeležili svečanosti in
veselice.
Tekst in fotografija: J02E MIKLAVC
št. 29 - 24. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
FRANC PEŠEC NA OLIMPIADI
Znani celjski šahist Franc Pešec je že od sobote naprej
udeleženec X. železničarske šahovske olimpiade, ki je letos
v malem švedskem mestecu Borasu. Poleg njega je v repre-
zentanci tudi Zorman iz celjskega železniškega vozlišča.
Franc Pešec je sodeloval že na dveh zadnjih olimpiadah,
ko so imeli Jugoslovani izredne priložnosti za osvojitev
najboljših mest. Žal pa jim to ni uspelo, kajti v zadnjem kolu
so vedno ddsegli slabše rezultate in tako ostali na četrtem ali
še slabšem mestu. Tokrat sodeluje na železničarski olim-
piadi kar 22 ekip. Omeniti velja, da je Pešec pred štirimi leti
v angleškem mestecu Yorku v prvih šestih kolih zmagal, v
odločilni sedmi partiji pa je proti norveškemu mojstru Por-
selvu po dvajsetih F>otezah ponudil remi. Ta ga je sprejel in
ravno ta remi je bil potem vzrok, da je jugoslovanska repre-
zentanca popustila in namesto prvega mesta osvojila šele
četrto do jieto mesto z Madžari. Zato se tega remija danes
Franc Pešec še kako spominja. Pred odhodom je p>ovedal:
»Tokrat smo sicer oslabljeni, toda kljub temu se bomo borili
za tretje mesto.«
J. KUZMA
OD KORINTA DO
ATEN
Sodobni Korint je danes
eno največjih industrijskih
in trgovskih ter prometnih
središč Grčije. Prav takšno
vlogo je je igral tudi v zgodo-
vini. Kajti to stičišče Pelopo-
neza s celino je imelo v pro-
metu izreden pomen. 2e sta-
ri Grki so si tod krajšali pot
iz Egejskega v Jonsko morje.
O prekopu so razmišljali že
stari Rimljani. Slednjič so
prekop tu zgradili Francozi.
Dolg je 6345 metrov, širok,
podobno kot sueški, popreč-
no 22 metrov, voda v njem
pa je globoka okoli 8 metrov.
Ta strmo vklesana prometni-
ca, ki so jo odprh 1893. leta,
skrajša manjšim ladjam pot
za okoli 300 kilometrov.
Strateški in geografski po-
men Korinta je temu mestu
vselej krojil usodo in mu do-
ločal vlogo trgovskega in
prometnega središča.
Antični Korint je eno največ-
jih, a razmeroma slabo ohra-
njenih arheoloških nahaja-
lišč. Mešajo se zgodovinski
časi, slogi gradnje in na-
membnost ohranjenih spo-
menikov. Najbolj znan in tu-
di najbolj impresiven je veli-
ki Apolonov tempelj iz leta
585 pr. n. š. Od njega je ostal
le temelj, iz katerega se kvi-
šku pne sedem mogočnih
stebrov in spominja na cve-
toča leta tukajšnje bogate ci-
vilizacije mesta, ki je slovelo
kot počivališče, prostor za
razkošje in zabavo.
V okolici arheološkega
najdišča spet vidimo znano
podobo, ki s svojo domač-
nostjo počasi postaja že dol-
gočasna. Številne trgovinice
z vsakršnimi spominki, obla-
čili in ponaredki s široko od-
prtimi vrati in stojnicami
pred vhodi, vabijo turiste, da
zapravljajo. Kar zadeva spo-
minke, so to pretežno kopije
oziroma ponaredki znameni-
te starogrške poslikane kera-
mike. Teh spominkov je ne-
broj in zelo različne kakovo-
sti so. Da bi vsaj delno zava-
rovali pristnost in izvirnost
starogrške keramike in po-
slikanih prizorov iz Antike,
najboljše izdelke nenehno
ocenjujejo. Na dnu vsakega
koščka keramike je tudi za-
pis, ki pove, po katerem
izvirniku je posnet pričujoči
izdelek. Najboljši izdelki
imajo okoli ročajev tudi pe-
čate, ki predstavljajo nekako
vrsto poroštva, da gre za do-
ber ponaredek.
Zelo veliko je oblačil, še
zlasti za nežnejši spol. Zani-
mive in lepe so poletne oble-
ke in tunike z vezenimi an-
tičnimi in narodopisnimi
motivi. Ženske pritegnejo
tudi številni izdelki iz krzna,
ki je izjemno poceni. Seveda
pa je tudi skromne kakovo-
sti. Morda najlepši del spo-
minkov predstavljajo prele-
pe ročno tkane preproge
vseh barv, velikosti in oblik.
Veliko je tudi kovanih izdel-
kov, od krožnikov do drob-
nih figuric, med katerimi so
že kar spotakljive in opolzko
gnusne podobe satirjev. Tu-
di mimo pletenin je kar tež-
ko ubežati, ne da bi jih otipal
in ne da bi te zamikalo, da bi
si jih nadel. Prelepi so pre-
težno grobi in debeli pulo-
verji in jopice iz surove, do-
mače volne. Pa cene? Zelo
različne so in tudi cene so
»gibljive«. Prav lep pulover
stane med tisoč in tisoč pet-
sto drahem (od 700 do 1000
din po novem), keramične
vaze stanejo od sedem starih
tisočakov pa tja do 500 dinar-
jev. Kot rečeno pa so cene
zelo različne in odvisne od
kakovosti izdelkov in seveda
od spretnosti kupca in dobre
volje prodajalca.
Korint je ostal za nami, čaka-
la sta nas dva dneva v Ate-
nah. »Prehod od tobačnih
polj do nočnih klubov v Ate-
nah ni prehod stotih kilome-
trov, ampak preskok iz sto-
letja v novo stoletje« - bere-
mo v turističnem priročniku.
Toda ta prehod je še mnogo
več. Je prehod od izvirnosti
v izumetničenost velemesta,
od preprostosti do zaplete-
nosti, gneče in razbeljenega
asfalta. Prehod od prikupne
malomarnosti v umazanijo
in zanemarjenost. Atene so
velemesto z vsemi značil-
nostmi ki jih to dejstvo pri-
naša s seboj.
PIŠE:	11
BRANKO
STAMEJČIČ
Od slovitega Apolonovega templja v Korintu je ostalo le sedem močno načetih, a
impozantnih stebrov.
Čeprav se v notranjosti
Slovenije kljub zadnjim
dnem julija še vedno jezimo
na nič kaj pravim poletjem,
pa tega ne moremo trditi za
tiste, ki so ob naši obali. Tam
je sonca sorazmerno dovolj
in včasih se celo tako razgre-
je, da je treba poiskati senco
pod starikavimi, veličastni-
mi borovci. Senca pa pride
še toliko bolj prav, saj doma
vsi tisti, ki se zdajle namaka-
jo v morju, niso uspeli nalo-
viti dovolj varovalne barve.
Posnetek smo napravili na
plaži v Portorožu, ki je v teh
dneh podobna vsem plažam
ob Jadranskem morju. Turi-
stov je izredno veliko, tako
da ni gneča samo pa plažah,
temveč tudi v trgovinah, go-
stilnah ... Trgovine so sora-
zmerno slabo založene in po
jutranjih urah kmalu večine
stvari zmanjka. Tudi celjska
tržnica je recimo mnogo bo-
lje založena, kot koprska in
še cene so pri nas nižje. Sicer
pa se tudi letos pojavljajo
tradicionalne slabosti naše-
ga turizma: na plažah ni pri-
ložnostnih kioskov z osvežil-
nimi pijačami in poceni ma-
licami, na plažah ne prodaja-
jo časnikov, v trgovinah je
treba dolgo čakati, skromen
je izbor prireditev, možnost
rekreacije je samo v večjih
turističnih naseljih, izleti so
tradicionalni z ne posebej
privlačnimi programi in
predvsem dragi! Sicer pa,
važno je, da nalovimo nekaj
sončne toplote za bližajoče
jesensko zimske dni!
TONE VRABL
Letošnji začetek lovne sezone, je
vsled slabega vremena presneto kla-
vern. V marcu je bil dež, v aprilu tudi, v
maju pa nevihte z vdori hladnega zraka.
Pred, ali pa med ploho, pa najraje prije-
majo ribe tako, kot bi vedele, da se ribiči
v takem času umaknejo v najbližje za-
vetje.
Nekaj podobnega, samo brez vedre-
nja, se je v teh dneh dogodilo na Smar-
tinskem jezeru, marljivemu ribiškemu
delavcu in ribiču Cretnik Ivanu iz Celja.
Po dopoldanskem »šihtu« se je z mope-
dom odpeljal na Štajersko morje, ter po-
skušal ribiško srečo z lovom zajetnih
krapov.
Dokler se pa voda v obširni akumula-
ciji ne segreje dovolj, so prijemi teh rib
redkejši, zato se marsikateri ribič vrača
domov s precej zateglim obrazom. Tudi
ribič Ivan je napeto gledal vrvico, kdaj
bo zatrepetala, da bo naglo zategnil in
spravil na obalo čimvečjega luskinarja.
Toda vrvica je mirovala, dokler ribič ni
opazil velike ribe, ki je ropala povsem za
obalo.
Aha, si je dejal presenečeni ribič Ivan,
zdaj pa že vem zakaj gre. Drstijo se rde-
čeoke, pri tem pa pozabljajo na lastno
varnost, katero roparice takoj izkoristi-
jo. Naglo je ujel manjšo rdečeoko, jo
umiril, nataknil na večji trnek in vrgel
nedaleč od brega v smer, koder je malo
prej ropala velikanka.
Po slabe pol ure nestrpnega čakanja je
ribičevo' vabo prijelo nekaj velikega.
Previdno je zategnil in takoj vedel, da je
na trnku močna riba. Po dvajset minut-
nem utrujanju, je Ivanu le uspelo poteg-
niti ribo na travnik, koder je ugotovil, da
mu je prijel 98 cm dolgi in 8 kg težki
som.
Ko ga je iztrebil je opazil v želodcu
ribe; šest rdečeokic in še dve posebej
zavite v polivinilasto vrečko, katero je
nek neuspešen ribič vrgel v jezero.
Neverjetna ribja požrešnost, se je taki
velikanki hitro maščevala.
SANDI UDERMAN
NOVI TEDNIK NA PRODAJ TUDI V
OBMORSKIH KRAJIH
Morje, sonce, vi in Novi tednik!
Novi tednik vam od 1. julija krajša
čas in vam prinaša zanimive in ak-
tualne dogodke iz domačih krajev k
morju. Našli ga boste v Piranu, Por-
torožu, Fiesi, Poreču, Rovinju, Rab-
cu, Umagu, Medulinu, Malem in Veli-
kem Lošinju, Baški, Novalji, Biogra-
du na moru in v Vodicah.
Tako smo z vami na morju do kon-.
ca avgusta, ko se bomo spet srečali v
domačih krajih. Ker v vsakega od na-
štetih krajev prispe omejeno število
Novega tednika, vam predlagamo, da
nas čimprej poiščete. Veseli pa bo-
mo tudi kakšne razglednice.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.