Posamezna številka 80 vin.
Pavšalni franko v državi SHS.
Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo šiljajo uredništvu lista tč Velikovec, Koroško.
Rokopisi naj se samo po er strani lista napišejo, druga si: naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Velja
Glasilo koroških Slouenceo,
K 20'— » 11-» 6 — » 2-
za	celo leto	.	.	.
»	pol leta	.	.	.
»	četrt »	...
»	1 mesec	.	.	.
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Za oglasila se plačuje po 50 v. med besedilom po 1 K za t cm* vsakokrat, minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 80 v. za parte, zahvale in Izjave po 1 K za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 30 v za besedo; debelo tiskano 60 v vsakokrat; minimum 5 K.
Za izvestllo pri upravni&vu 3 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.
Prevalje, 3. julija 1920.
Št. 32
kakršne še Dunaj ni videl (?) in sicer so se odločili za 18. julij. (Seveda hočejo cel Dunaj zbobnati vkup, Schulverein, „Sudraarko“ dijake, telovadna društva, tudi otroke hočejo imeti, da bo bolj impozantno. Računajo na 6—8000 ljudi, morebiti še več. Tako hočejo potem po svetu in komisiji pokazati, v resnici jih pa še 100 ni s Koroškega.) Na vsakem večjem taboru v coni A je nad 6000 ljudi! Op. ur.
Pri tem shodu hočejo zahtevati: 1. Streichung der Sesshaftigkeit. 2. Abziehen aller Truppen. 3. Das Prevali-Gebiet mufi abstimmen. Zugleich mufi auf die Mission ein Druck ausgeiibt werden.
Luschnig se pritožuje zaradi Šumija, ž njim se ne more delati in niso zadovoljni tukajšnji Korošci. On daja članke v časopise, ki ravno nasprotno pišejo, kakor tukajšnji; tako, da je vse zmešano. On zahteva, da se Šumi odstrani. Nadalje energično protestira proti jugoslovanskim četam. One se morajo pred glasovanjem odstraniti, da se bo lahko ljudstvo poučilo (???); ako pa ne, se mora takoj losschlagen. To morajo koroški Nemci napraviti; na vlado se ne morejo zanesti, saj vsak ve, ako ne bi od začetka tako nastopili, bi še danes bili v Celovcu Jugoslovani. Korošci se ne smejo več na obljube zanesti, to se mora takoj zgoditi, ako hočejo mir imeti.
Knapič govori, ako Vočemo, da glasovanje za nas dobro izide, se morajo takoj vsi župniki, učitelji in drugi, ki ropajo in mučijo z macedon-skimi vojaki ubogo ljudstvo, iz Koroškega nagnati.
Kajšnik (ali Keuschnig) poroča, da se morajo sedaj vsi zjediniti in vso strankarsko stvar opustiti, čas zahteva, da složno delajo.
Ladinek govori, naj se pridno deluje in nabira, ter naj bi se veselica napravila, da bi nekaj denarja vkup prišlo; kar se pa odkloni.
Tenes (ali Denes) poroča, da dobi vsak 14 dni prosto ter prosto vožnjo tja in nazaj, a razen tega še nekaj denarja za vožnjo. Tudi naznani, da od začetka ni hotela vlada kaj dati; a sedaj je dovolila 3 milijone kron, kajti to vendar ni vse eno, ako tako ozemlje „zgubi<'. Pismeno tega ni dala, a ustmeno je dovolila. Seveda mora to jako tajno ostati.
Knapič naznani, da se bodo sedaj večkrat
zbirali, da napravijo mogočno demonstracijo. Dne 18. julija bodo pa vsi na shodu sklenili ter pred državno kancelarijo korakali, kjer bodo vse energično zahtevali in ne več prosili in jim povedali, da se no dajo več tako odpraviti, njihova potrpežljivost je na koncu.
Mi smo prepričani, pravi Knapič, ako misija in šefi o tej demonstraciji izvejo, nas antanta ne bo v „štih“ pustila, to si bo dobro premislila, kajti to mora tudi njej „rešpekt“ prinesti.
Velikovška pisma v Nemško Avstrijo.
„Mir“ nima navade, da bi objavljal nemška pisma. Ker si je pa pridobil v zadnjem času med velikovškimi Nemci in Nemkami sotrudnikov, ki seveda ne pišejo v list iz lastnega nagiba in navdušenja in ker mislimo, da tudi Nemcem ne smemo prikriti te cvetke bujne politične fantazije, ker jih je nekaj postalo naših državljanov in so torej z nami enakopravni, smo se odločili, da jih objavimo v izvirniku, ker so ob enem važni dokumenti, ki so jih Rusi ali bog si zna kdo odnesli iz pisarne ,,Nationalpolitischer Ausschufi“ v Šent Vidu ob Glini, ko so Nemci žgali kres. Ta pisma so sedaj varno skrita v coni A.
Nadaljevali bomo v prihodnjih številkah. Že drugokrat se je nam posrečilo, da smo odkrili celo nemško propagando v velikovškem okraju.
Dobro 'je, da spoznamo, kdo je naš nasprotnik in kaj dela ter kako misli o nas. Siroteji vsi skupaj od velikovških vsenemcev do Mefinerja na Mostiču in do nacional-politisch ausšusa v Šent Vidu! Mefiner ima kosmato vest, katero bomo fotografirali z rOntgenovim aparatom v prihodnjih številkah. Ne radi tega, ker je naš političen nasprotnik in se napenja za Avstrijo kakor žaba — ampak radi njegove „osebne časti“. Ein netterKerl!
I.
Klagenfurt, am 18. Juni 1920. Sanatorium Maria Hilf.
Lieber Herr Mefiner!
Ich atme deutsch-Osterreichische Luft — aller-dings wird sie mich sehr tener zu stehen kommen.
Morgen lasse ich mir mein Kropf weg-scbneiden'— er mOchte mich sonst mit der Zeit am „Heil“ schreien hindern and das darf nicht sein.
Današnji številki prilagamo položnice onim cenj. naročnikom, ki so plačali naročnino samo za prvo polovico ter prosimo, da obnovijo naročnino za drugo polovico leta.
Upravništvo „Mira“.
Koroški Nemci na Dunaju in plebiscit.
Dunaj, 23. junija 1920.
Koroški Nemci, ki živijo na Dunaju, so zborovali 21. junija 1920. Vseh skupaj je bilo 62 oseb, a še ti niso vsi Korošci bili. Mislim, da se jih na Dunaju ne nahaja 60, ki bi imeli glasovalno pravico, ker jih je mnogo iz takih krajev, ki ne glasujejo. Kakor se vidi, so jako slabo poučeni o tamošnjem stanju. Najbolj sta se seveda repenčila Knapič in Luschnig. Tudi neki Ladinig je nekaj jecljal, pa ni mogel kaj ven spraviti. Njemn je le bilo, da se mnogo denarja vkup spravi. Res smešno je, ko so govorili, da bodo antanti „rešpekt" pokazali.
Predsedoval jo Knapič, ki je rekel, da se Št. germainski mir ne bo dolgo vzdržal. Sedaj se bodo Avstrija in Nemčija združile in prej ali poznej se bode potem tudi ta mir razveljavil in ako mi ne učakamo, bodo to naši otroci napravili. Zatrjeval je, da so vse (?) občine nezadovoljne z Jugoslovani; posebno v Kotljah se je cela občina vzdignila proti jugoslovanski vladi. V kratkem se bo napravil velik shod tukaj, kjer bo cel Dunaj protestiral proti jugoslovanskem zasedanju in da morajo Jugoslovani celo (?) Koroško zapustiti.
Neki svètnik Tenes (ali Denes) je poročal: Od zanesljivih mož (Vertrauensmànnern) imamo poročila, da je povsod v A coni 60 — 8O0/o za to, da se Koroška pridruži Nemški Avstriji; samo v Selah je 30°/„. On je tudi govoril pri komisiji v Celovcu, naj bi 'jugoslovanske čete odšle; a ta jim je rekla, da ne more nič ukreniti, dokler ne Pridejo šefi (Chefkomandanti). Med tem so pa Jugoslovani razgnali vest, da hočejo Korošci zo-pet Jugoslovane napasti, ter so veliko čet tja f?or poslali, tako, da se sedaj mnogo več vojakov tam gor nahaja ko poprej.
Knapič je nato poročal, da se mora takoj, šefi pridejo, velika demonstracija napraviti,
Podlistek.
Matko K.:
Štajerski pozdrav.
Pravijo, da je solnce naj lepšo, kadar zahaja.
Že neštetokrat sem se divil tej krasoti, pa vselej tedaj, kadar je zahajalo solnce za koroške gore. Kdo bi to razumel!
Morda je vzrok v tem, ker je moj dom tako blizu Koroške?
Morda me je njena naravna lepota tako očarala ?
Oboje, in še tretji je vzrok, najvažnejši: tista bojazen, da ne bi Nemec požrl Koroške in njenih prebivalcev. Kdor je doma na meji, se temu ne bo čudil; razumel me bo in verjel, da se me je vsekdar polotila tiha žalost ob pogledu na koroške gore, posebno, kadar so gorele v žarkih zahajajočega solnca.
In sedaj se bije boj za te lepe gore in doline prelepe Koroške. Korošci, kaj ljubite bolj? Mrzli nemški sever — ali toplo južno solnce? Jugoslavija ima dovolj toplega solnca za vse, posebno za Vas, ki ste izpostavljeni ledenemu Pišu z nemško strani. Korošci, naj se ogreje Vaše srce na toplih grudih majke Jugoslavije!
In še nekaj je, o čemur bi se rad pogovoril 2 Vami. Je nekaj zelo važnega.
Ali ste že videli človeka, ki ne sme domov?
Vi mi boste po kratkem pomisleka odgovorili. da ste ga že videli.
Koga pa?
I no, nekega dečka, ki je očetu ukradel desetico prvikrat. Očeta je ta otrokova tatvina tako razžalostila in razburila, da je s šibo iz-podil dečka iz rodne hiše češ, naj se mu nikdar več ne prikaže pred njegovo obličje.
In se je deček vrnil?
Vrnil, mati je posredovala, deček pa je obljubil poboljšanje.
*
* *
Ste še koga drugega videli, ki ni smel domov?
Smo. Neko kmečko dekle bogatih starišev.
Čudno !
Zakaj čudno? Dekle je namreč ljubilo nekega brhkega fanta, ki pa je bil zelo reven. Hotela sta se poročiti, a dekletovi stariši so to zabranili s tem, da so svojemu lastnemu otroku odrekli doto. Ker se je dekle vkljub temu poročilo, je moralo s svojim ženinom po svetu.
In se je vrnilo na svoj dom?
Čez dve leti, ko je bolezen vrgla očeta na bolniško posteljo, tedaj so se spravili.
Torej se je vrnilo dekle?
Da! Zakaj se ne bi?
»K
* *
In ste še koga videli, ki ni smel prestopiti praga rojstne hiše?
Spominjamo se nekega v vojski oslepelega vojaka. O kako rad bi se bil ta revež vrnil na svoj dom, da bi ga videl vsaj enkrat. Prikrivali so mu resnico.
Ta seveda ni mogel videti svojega doma.
Seveda ne, toda doma pa je le bil, to je bilo takrat, ko je prišel domov — umret.
*
* *
Sedaj pa poslušajte mene. Tudi jaz^ poznam človeka, ki no sme domov. Bolj je nesrečen nego so oni trije, o katerih ste mi vi pripovedovali. On je kmetski mož, oče nedoraslih otrok, vaš rojak, doma na Gosposvetskem polju. Nemški sodrgi se je moral umakniti lanskega leta zaradi svojega narodnega prepričanja. Sedaj tava po svetu kot begunec. Nikjer nima obstanka, in ga ne najde, kajti njega vleče srce domov, k svoji družini na Gosposvetskem polju. Kaj bi dal, da bi smel pogledati vsaj enkrat svoji ženi v oči ter objeti otročiče ! Ali on ne sme domov. Morda nikoli več?
Korošci, vrnite temu nesrečnemu beguncu, svojemu rojaku, njegov dom! Gospa Sveta Vas kliče in prosi:
„Iztrgaj te me iz nemških rok — rešite me iz sužnosti — svojo lastno Mater, ki Vara ie dala zibelko".	J
Korošci, ali slišite ta obupni klic? Zgrabite orožje in hajd v boj z bojnim klicem: Gospa Sveta mora biti naša — jugoslovanska!
Leider bin ich verurteilt mindestens 10 Tage hier zu bloiben, ich bàtta lieber geschwind abge-xnacht. — Hatten Sie nicht Lust mich zu besu-chen? In ein paar Tageu dtìrfte ich wohl die Redefreiheit wieder erreicht haben. Bei Herrn Steinacher babe ich vorgesprochen.
Ob ichs wohl so lange aushaltel Was kann inzwischen allea paaaieren in Velico več?
Es begruBt Sie Ihre
Thereae Strauss.
IL
Glaubs geme, dafi Sie ungeduldig sind, hilft Ihnen aber nichts. Wir arbeiten wie die Maul-wurfe, sicher aber langsam. Beute war ich den ganzen Tag eine Stunde zuhause, lauter politisch-dienliche Wege.
Unsero Frauenorganisation klappt, haben Sie keine Sorge, das meiste wissen Sie ohnehin, aber mit Verzeichnis, Namen etc. werden wir nich dienen — wir sind da! —
Sollen am Fr. abgeholt werden ! — Anders als sonst in KOpfen malt sich in diesem Kopf die Welt — resp. Jugoslavien. Wir nehmen sie gern am Freitag in Empfang — aber holen lassen iibersteigt unsero Krafte. Will sehen, was sich tun làfit.
Gewiinschtes uber Punkt 4 ist in Arbeit bei den Mannern, soli aber muhselig sein. Fiir Lehrer wunschen wir als Ersten Steinacher, Sie, Schmied, der jetzt in Wolfsberg ist oder war, wenn er will, aufierdem Lente, die Steinacher fùr uns geeignet findet. Wir wollen heimatliebende und die Karntner Slovenen verstehende Lente, Pàdagogen, die mit grofier Vorsicht die Scha-den wieder gutzumacken verstehen, welche diese zwei entsetzlichen Schuljahre verursacht haben. Hornbogner darf nicht mehr so radikal sein. Nicht als Lehrer wollen wir Eberle, Strugger, Schiestl. Die Grande mOgen Sie spater erfahren. Biirgerschullehrerin Zych mufi sofort pensioniert werden.
Aufierdem wiinschen wir einen tiichtigen Turnlehrer. Allmer wollen wir insgesammt nicht wieder zuriick — er wurde unsero Mànner zu sehr in den Schatten stellen. Im vergangenen Monat Mai war der Mann hier, der fiir uns ganz geeignet wàre — nachm. gelegentlich einer Be-sprechnng wurde der Name genannt, er ist mir entfallen. Furstbaner, Poetsch sind erwunscht, doch darf sich Poetsch weder im Hanse N noch P durch Gelegenheitsdienste seine Jause verdienen.
Sie sehen, wir gehen strenge zu Gericht, — wenn wir auch unsero Heimat zuruck-erstimmen, so wissen wir doch, dafi wir auf heifiem Boden stehen und wir brauchen Manner — nicht Wasch-lappen, wie wir sie bisher hatten.
Nun kommt der wundeste Punkt N. — Nie-mals werden wir Franen in dieser Sache ein Wort verlieren oder eine Zeile an N. schreiben.
MOgen 99 0/0 Manner von V. Memmen ge-wesen sein, die sich vor dem Fiisiliertwerden fdrchteten und lieber Schnhbànder handelten, schlecht wie N. war keiner. In gemeinster Selbst-sncht erstarrt, hat er die ganze Kriegszeit hin-durch SOhne und SchwiegersOhne in Sicherheit geborgen, sich bereichert auf Kosten seiner Mit-menschen, hat beim Zusaminenbruch geholfen uns in Wien zu verkaufen, hat durčh seinen Verrat, durch schnOden Eigennutz den ersten Versuch zur Befreiung vereitelt, bestàndig die Klagenfurter irregefiihrt. Alle Schmach, alle Schande, alle Frei-heitsberaubung bàtte dieser Mensch auf seinem Gewissen, — wenn er ein Gewissen bàtte. Die Pest liber ihn und sein Haus! Und alle jene, die dieser Ehrlose um ihre Existenz gebracht hat, màgen dereinst an ihm Rache ausiiben ! Wo nur deprimierte Stimmung aufkommt, sind N., K. und L. die Ursache.
Wie glauben Sie wohl, das es beute in der Zone A stunde, wenn unser Tun und Lassen so gewesen wàre, wie das von N. und SprOfllinge! Traurig, sehr traurig, genau so wie N. es sich wunscht. Welche Zukunft fiir Fabrikation, fùr Grundstiicke, welches Ansehen fùr SOhne und TOchter, wenn sich N. Wunsch realisieren wùrda
Schuft! Aber Damokles Schwert schwebt ùber ihm. — Da un bitte zu merken — gelegentlich einer Versammlung haben wir Sonderbestre-bungen einer Clique beobachtet — dafi H. Ringi Oberbuchhalter bleiben mufi — solange er will Setzt hier etwas andres ein, so geht auch Fri. Jellen. Es gibt einige.Màdchen in V., die auf Subalternposten in den Àmtern reflektieren. Die Jugoslaven haben den Màdchen sehr schOnen Gehalt-'versprochen, doch wurde das Ansinnen abgewiesen.
Lange Berichte mOchten Sie ? Ich bin nicht fùr Klatschwiederkauen. Eine Maiandacht wollten wir inszenieren. Freundl. Èntgegenkommen des H. Dech. Sammlung fùr Auslage K 900. Ein-studieren von gemischten ChOren, reges allseiti-ges Interesse. Siehe, da erscheint beute ein
Plakat an der Kirchentùr: die Maiandacht d. Deutschen mufi um 1j38 stattfinden 1. von wegen der Kinder, 2. von wegen beabsichtigter Ruhe-stOrung, 3. von wegen zu befùrchtender Demon-stration.
Nachdem eine Maiandacht um 1/28 neue Zeit, eigentlich die Zeit des Nachtmahls, nicht mOglich ist, wird davon Abstand genommen werden.
Bùrgermeister Napetschnig wurde beute in die Stadt eskortiert, zu 6 Wochen angeblich wegen FlugschriftenbefOrderung, — schade drum — sie sollen gefunden und konfìsziert worden sein — verurteilt worden sein — hat 3 Tage Zeit zur Berufung. Ja! Ja!
Ùbrigens, wenn Sie mir eine Schreibmaschine schicken, werde ich Ihnen tàglich berichten, so dauert mir das Schmieren zu lange, wenn ich erst drein komme, geht es ins Unendliche.
Wenn es mOglich ist, bitte ich von draufien Einflufi zu nehmen, dafi Pi ganz zusammenpackt, jetzt und spàter. Er soli sein Lebenswerk, dem er sich mit alien seinen Kràften gewidmet hat, nàmlich die Pflego seines heiligen Leichnams gut zu Ende fùhren, uns VOlk. aber in der Ruhe lassen. Seine tausend Standpunkte sind abgetane Stand-punkte, Standpunkte einer làugstvergangenen Zeit, der kommende Mann mufi die Welt u. ihre Dinge mit unseren Augen sehen, mit unseren Ohren horen, mit unseren Herzen fùhlen; wir wollen kein fertiges unverrùckbares Urteil vom Standpunkte eines Einzelnen. Unsero Fùhrer in Kàmten sollen sein — fùr unser diesseits besetztes Gebiet zu-nàchst — Glantschnig, Steinacher u. Frau Giendl. Wir bitten Ihrerseits auch dahin zu arbeiten u. glaube — nein, ich weifi, wir gehen nicht fehl.
Stimmung! Ich glaube wir brauchen das Wort bald nicht mehr.
Solite die Kommission wirklich bald antreten u. der Friede ratifiziert sein, — so wird der Be-ginn der Abstimmung bei 4/5 der BevOlkerung belle Begeisterung ausleisen. Da kOnnen die Un-ken der Griffner Vorstadt unken, soviel sie wollen. Lieber kàrntnerisch sterben, als jugoslavisch ver-derben. — Was soli die neue Devise „ein unge-teiltes Kàrnten"? Unter welcher Oberhoheit, welche Sprache, welche BehOrde? — Bitte hier keine Verwirrung anrichten zu lassen. Auch die Pfaffen reden von einem ungeteilten Kàmten und wenn man die Lente fragt, was sie sich darunter vorstellen, wissen sie keinen Bescheid. Was aber der Pfaff in die Hand' nimmt, dreht und wendet, springt als giftige Natter von ihm weg. Also auch hierin Vorsicht.
Nun noch besten Grufi. Lieber mòchte ich Huber heifien als Relgeiz.
S
Nemška organizacija v velikovškem okraju.
Bezirksorganisation.
I.	Sitz. VOlkermarkt, verbunden mit dem National-politischen Ausschusse d.
II.	Berichtesammlung und Verarbeitung der-selben aus den Gebieten der Bezirke VOlkermarkt, Bleiburg, Eberndorf, Eisenkappel.
IH. Entgegennahme von Beschwerden und Weiterleiten solcher durch juristische Personen an die Abstiramungskommission.
IV.	Aufoahme von Klagen gegen Personen jugoslav. Anhanges, die sich durch Plùnderung, Diebstahl, Verleumdung und Beleidigung gegen Dentschgesinnte schuldig machten.
V.	Einsetzung von PersOnlichkeiten, die die Fàhigkeiten besitzen, fortwàhrend mit den Mit-gliedern der Abstimmungskommission durch alle mOglichen Gelegenheiten in Verkehr zu treten hàtten und Gesellschaft zu bieten, wie z. B. durch Jagden, Musik und Liederabende, sowie Ausiiùge etc. oder als Diener u. Lakaie.
VI.	Die Fùhrung der Agitationsarbeiten : Einteilung grOfierer Versammlungen unddiiezu die Redner. Einteilung der Kleinarbeit und der hiezu passenden Vertrauensmànner in solche Gebiete, wo es an passenden, fàhigen Personen fehlt.
VII.	Organisierung der Gemeindevertrauungs-organe, die fortwàhrend mit der Bezirksleitung durch einen Verbindungsmann im laiifenden sich befinden miissen.
Vili. Ùberwachung der Flugschriftenverbrei-tung und Arbeitstàtigkeit der Vertrauensorgane.
Punkt I. Glantschnig in VOlkermarkt, Messner mit den nOtigen Verbindungsmànnern in BrùckJ.
II—III. Glantschnig, Paulitsch, Poetsch, Buch-leitner, Manner.
IV.	Pravditsch, Rabitsch, Czech in VOlkermarkt, Schwarzl in Bleiburg, ? in Eberndorf, ? in Eisenkappel.
V.	Herr Nagele, H. Giendl, Frau Giendl, Fr. Dr. Schlauf, Dr. HOfferer, Hans Wiegele.
Gorite kresovi!
Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, dne 4. julija, bodo na vseh naših gorah žareli kakor vsa leta pred vojsko mogočni kresovi, ki bodo svetu oznanjali, da živimo v svobodni domovini.
Možje, fantje, na delo! Na vsakem hribu naj zaplapola dne 4. julija zvečer mogočen kres!
VI.	Die im Punkt II—III Genannten.
VII.	Durch die im Punkt II—III Genannten und zwar fùr die Gemeinden : im Bezirke VOlkermarkt POtsch.
1. VOlkermarkt: E. GrOfil; 2. St. Peter: M. Feinig; 3. Ruden: F. Roschar; 4. Griffen: Viktor Manner; 5. Diex: Durchschlag; 6. Waisenberg: Pirker; 7. Tainach : Kullnig; 8. Haimburg: Morak; 9. Pustritz: Plimitscher.
1. Eberndorf: Bezirksvertreter: Koberer;
2.	St. Kanzian : ? 3. Sittersdorf : ? 4. Gallizien : ?
5.	Globasnitz : Paar (Besitzer und Gemischtwaren-hàndler); 6. Rùckersdorf: ?
1. Eisenkappel u. 2. Vellach: Niederdorfer, Eisenkappel.
1. Bleiburg: Dr. Herbst (Bezirksvertrauens-mann), Bleiburg ; 2. Feistritz : Hafner, Gonobetz ;
3.	Leifling: ? 4. Loibach: ? 5. Moos: Paulitsch;
6.	Schwabegg: vlg. Klemen; 7. Lavamùnd: ? 8. Legerbuch : Dworschak ; 9. Ettendorf ? — kàmen aus dem Bezirk VOlkermarkt in Betracht.
Als Redner: Manner, Pirker, Kullnig, Nagele, Glantschnig, Feinig, Teppan, Buchleitner, GrOfil, Plimitscher, POtsch, Hornbogner, ROsch, Paulitsch, Koberer.
Vertrauensmànner fùr Kleinarbeit: Wgrnig, Schlapper, Pacher, Trost, Klein, Planteu, Fr. Re-bernig, Kriegl, Lienhardt.
Orte, wo Versammlungen am Platz: VOlkermarkt mit 3 Versammlungen: 1 Bauernbùndler Lutschounig, Glantschnig u. noch 1 Herr; 1 So-zialdemokraten : Buchleitner und noch 3 Herren 1 Gewerbebund : Knapitsch, d. Manner, GrOfil ; Griffen:	2 Versammlung. m. 3 Redn. aller Part.
Pustritz :	1 Versammlung
Diex :	1	„
Ruden :	1	„
Eis:	1	„
Franziski:	1	„
KI. St. Veit: 1 W. Michel:	1
Waisenberg: 1 Margareten: 1 Tainach :	1
Haimburg :	1
St. Peter :	1
3
3
3
3
3
3
2
3
2
3
3
3
Was braucht alles der Bauer aus dem strit-tigen Gebiet Kàrntens in der Zone A und wohin mufi er stiramen am Abstimmugstage ?
1.	Absatz fùr sein Getreide. In Jugoslavien haben sie selbst ùbergenug in normalen Zeiten, dagegen Oesterreich hat zn w'enig, deshalb im letzteren imraer hohere Preise. Also stirarne fùr Oesterreich.
2.	Braucht Angebot von landwirtschaftlichen Maschinen, Eisen, Salz und gewerbliche Artikel. Jugoslavien hat weder Eisen noch Fabriken noch Salz oder sonstige gewerbliche Artikel, mufi alles vom Ausland bestellen und verlangt selbst noch dazu riesigen Zoll.
In Oesterreich ist Salz, Eisen und Fabriken sowie ein blùhendes Gewerbe. Auch kein Zoll darauf auf den zu brauchenden Sachen, alles billig zu haben, was der Bauer braucht. Also stirarne fùr Oesterreich.
3.	Braucht er zu seiner Entwicklung ein freies republikanisches Staatswesen (siehe Schweiz!).
Oesterreich ist eine freie Republik. Jugo-slavien ist ein KOnigreich unter serbischer KOnigs-herrschaft, in Oesterreich kein Militàrzwang und keine Kriege mehr in Zukunft.
In Jugoslavien der Militàrzwang und der unvermeidliche Krieg mit Italien bevorstehend. Vàter und Mùtter, denket an cure SOhne und Kindeskinder, Burschen, die ihr den Krieg durch-gemacht habt, gedenket der Grauen des Krieges und an die Allmacht der Offiziere, die sie im alten Oesterreich hatten und in Jugoslavien heute noch àrger haben. Frauen und Bràute, gedenket eurer Mànner und der Stunden, die ihr in Sorge und Kummer um cure Lieben in schlaflosen Nàchten verbracht habt.
Die Bildnng des Heimatsrates ist durch-zufùhren und zwar:	'
Fùr Ihre Gemeinde sind Sie hiezu bestimmt :
Zweck : 1. Organisation der deutschfrenndlich Gesinnten jeder Gemeinde zu einer offlziellen KOrperschaft.
2. Zur Durchfùhrnng verschiedener Arbeiten vor und wàhrend der Volksabstimmungs-Periode.
Vor der Volksabstimmungs-Periode ist die Arbeit des Gemeindeheimatsrates :
1.	Beobachtung und behilflich sein in der Flugschriftenverteilnng.
2.	Aufklarungsdienst an die abzustimmende BevOlkerung.
3.	Berichterstattung an die bis beute ubliche Stelle.
4.	Verteilung von verschiedenen zugewiesenen Artikeln fiir geleistete Arbeit und Unterstutzung flxr bedurftige Mitarbeiter in der Sache.
5.	Bezahlung fùr geleistete Arbeiten durch denselben.
6.	Entgegennabme von Waren, Bestellungen Deutschgesinnter, wie Maschinen, Eisen, Salz, Pfliige etc., die nach der Abstimmung bezogen werden kdnnen.
Wahrend der Abstimmungsperiode :
7.	Anlage einer genauen Stimmliste der Ge-meinde.
8.	Reklaraationen stimm- und nicht stimm-berechtigter Wahler.
9.	Entgegennabme und Ùbertragung von Beschwerden und Bitten an die Arbeitsstellen.
10.	Ùberwachung und Fiihrung der Agitation sowie sàmtlicher fùr die Abstimmung notwendiger Arbeiten. Der Gemeinde-Heimatsrat besteht aus den Yertrauensmaunern der Gemeinde, diè so ver-teilt sein mùssen, dall aus jeder Ortschaft je nach der Grafie derselben 1 bis 2 als solche Mitglieder des Gemeindeheimatsrates sind. Dieso unter sich bestimmen oder wàhlen dann den Obmann, einen ersten und zweiten Obmannstellvertreter, die dann die Fùhrung des Rates ùbernehmen und mit der bekannten A. A. L. fortwahrend in Verbindung zu stehen haben, kommen dann weitere Weisungen. Die Vertrauensmànner der verschiedenen Ort-schaften sind von Ihnen als Beauftragter im Ein-vernehmen mit Ihren Vertrauten als Mitglieder des Rates zu bestimmen. Dieselben haben die An-ordnungen der gewahlten Fùhrung durchzufùhren. Auslagen werden Ihnen bestritten und soli mit solchen nicht zurùckgehalten werden. Wenn mOg-lich auch Frauen zuziehen oder eigene Organi-sation schaffen.
Die Verbindung besteht dann nur durch die ge-wahlte Vertretung des Rates oder durch dessen Bevollmùchtigte. Bei Antritt der Abstimmungs-kommission zusammen zum Bezirksrat und bildet derselbe die Vertretung der Deutschgesinnten nach aufien wie nach innen.
Diex: Bruker; Waisenberg: Pirker; Tainach: Svetnig; VOlkermarkt: Grftfil; Haimburg: Alois Rabitsch ; St. Peter : Feinig; St Kanzian: Skudnig; Eberndort ?
Vertrauensmànner fùr Kleinarbeit im Bezirke VOlkermarkt.
Bezirk Bleiburg: 1. Raspar Visotrolnig in VOlkermarkt.
„	„	2. N. Magnet in Bleiburg.
„	„	3. Anton Uranschek in
Feistritz.
„	Eberndorf : 1.
„	Eisenkappel : ?
Dnevne vesti.
Romanj« v Dolino. Ker posebni vlak v Dolino izostane, se romarji lahko pripeljejo z navadnim vlakom, ki vozi iz Dravograda ob 7. uri 44 minut in pride v Grabštauj ob 9. uri 48 minut. Romarji pridejo še ob pravem času k slovesni sv. maši. Nazaj bo vozil vlak mesto ob 3/43. pop. ob 6. uri zvečer. Vlak iz Železne Kaple bo imel zvezo. Priglašenih je prav mnogo udeležencev. Na svidenje v Dolini v prav mnogem številu.
Pliberk. Naznanjamo, da je otvoril v Drveši vasi št. 25 pri Pliberku gospod Matej Žnidar puškarsko in mehanično delavnico. Popravlja šivalne in pisalne stroje. To delavnico p. n. občinstvu najtopleje priporočamo.
Gr&bštanj. Glasom naredbe delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 31. maja 1920 se ustanovi v Grabštanju novo vodstvo preglednega okraja finančne straže, katero začne poslovati s 1. julijem 1920 ter se vodstvo istega poveri
komisarju fin. straže Ivanu Čretnik v Špiljah. V službeni okraj imenovanega vodstva spadajo oddelki fin. straže v Grabštanju, v Bregu pri Grabštanju, v Sv. Mihaelu in v Malem Sv. Vidu.
Pliberk. Slovenci in Slovenke iz Pliberka žgejo dne 4. julija 1920 zvečer ob mraku na vrh Libiča nad Pliberkom velik kres v proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Nastopil bode pri kresu pevski zbor; v to svrho se vabijo pevci iz okolice, posebno iz Rinkol in Šmihela k sodelovanju, da izpade proslava tem častnejši. Vabimo p. n. občinstvo, da se te proslave mnogoštevilno udeleži. Narodni svet v Pliberku.
Teufel je šel k hudiču. Namreč v Znojmu na Češkem. Dosedaj je bil tam purgermajster nemški nacionalec Teufel, Čehi pa so ga vrgli, ko so dobili v občinskem zastopstvu veliko večino in izvolili Mareša za župana.
Italijani so zasedli Innsbruck in Landeck. Iz Bavarskega so že dalj časa vtihotapljali orožje na Tirolsko, ker bi velik del Tirolcev rad vrgel republiko in poklical cesarja nazaj. Ali tudi Italijanom, ki so tam prav blizu, se je to orožje zdelo sumljivo in so iz previdnosti zasedli glavni mesti Tirolcev.
Entvolkerung. Nemški zdravniki so prišli v dunajski parlament in dokazali, da je v Nemški Avstriji zdravstveno stanje Ijndstva zelo slabo; 1. 1919. je namreč 150 ljudi več umrlo, kakor pa jih je bilo rojenih (1. 1912. pa 7783 več rojenih kakor umrlih). Iz tega je jasno razvidno, da bo Nemška Avstrija v 50 letih imela polovico manj ljudi, kakor danes.
Komunisti delajo v Celovcu propagando za Jugoslavijo, tako piše Freie Stimmen z dne 24. junija 1920.
Selbsterhaltungswille trotz Zusam-menbruch, tako pohvalijo Štimce od istega dne nekega Zwettla, ker je nabral 6000 K za nemško propagando.
In Deutschosterreich nur vier oder fiinf Zuckerfabriken ! To pišejo „Freie Stimmen" od 24. junija 1920, ker ne znajo na prste šteti; imajo namreč samo štiri cukerfabrike. Ker pa nimajo ne pese, ne premoga, da bi fabrike tudi delale, zato vnaprej Avstrijci ne bodo dobivali cukra, ampak samo saharin in sicer „im SUfiwert der Quote s/4 kg". O ti sladka Avstrija, tvoje brošurice so bolj pocukrane! Pravijo, da je saharin „gesundheitsschàdlich“, bukovo listje in hmel namesto tobaka tudi!
Cerkvene vesti.
Guštanj. (Prvo sv. obhajilo.) 20. in 27, junija so pristopili guštanjski in tolstovrški šolarji k prvemu sv. obhajilu. Ni jih bilo veliko število, skromna, a lepa je bila slavnost, ki se je obhajala ob teh dveh nedeljah. Kako lepa je nedolžnost, ljuba Bogu in ljudem, smo brali v očeh teh naših malčkov. S kakim veseljem in ginjenostjo so jih gledali stariši klečati pred obhajilno mizo. Vsa čast in zahvala našim dušnim pastirjem ter g. učitelju Lebiču iz Tolstega vrha, ki se je ob tej slovesnosti posebno potrudil, da je bilo obnašanje otrok tako vzorno. Mi ljubimo svojo deco in ljubimo vzgojitelje, ki jo nam vodijo k Bogu.
Mu61 Va» glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Felleijevega pravega Elza-fluida in odpravljene so bolečine ! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik en komad 4 K.
Želodec Vam ni v reda? Nekaj pravih Fellerievih Elza-kroglic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 36 K. Prava Švedska tinktura 1 velika steklenica 16 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller, Stubica donja, Elza-trg št. 67, Hrvatska. C
Dopisi.
Velikovški okraj, v Št. Peter pri Grabštanju. Na praznik sv. Rešnjega Telesa so prišli Nemci in nemškutarji iz Velikovca, Vovber in drugih nemškutarskih gnezd — do 200 po številu — v Št. Peter, da bi utrdili tiste, ki že obupavajo nad zmago Avstrije pri glasovanju. Prišlo je pa tudi veliko naših zavednih Slovencev. Ti so jim bili seveda trn v peti.
V nedeljo, dne 4. julija 1920 vsi na Orlovski tabor v Št. Janž v Rožu,
na katerega pridejo vsi Orlovski odseki Gorenjske in Ljubljane, kateri nastopijo po taboru s telovadnimi vajami.
Krščansko soc. kulturne organizacije, Orli, delavci, pridite vsi na ta dan v Št. Janž v Rožu, kjer bomo skupno manifestirali za naše gosposvetsko polje in za narodne naše meje.
Manifestirali pa bomo tudi za našo katoliško misel.
Vsak, ki mu je na srcu naša domovina in nje dobrobit, naj prihiti na ta dan v Št. Janž v Rožu, kamor vabi vse, ki čutijo ž njim, osvobojeni, čili „Koroški Orel" in Vam kliče krepak Bog živi!
Orlovski odsek Št. Janž-Sveče.
Niso se mogli prav razviti. Nekaj časa so tulili hajl in kričali, potem pa zopet odšli s prepričanjem, da jim je že tudi tukaj ura odbila. Resnih mož ni bilo videti med nasprotniki.
v Kotlje. (Strašna toča.) Grozna nesreča je prišla nad našo občino v petek dne 25. junija. Strašna toča je nam vse uničila. Prihrula je z močnim viharjem, padala je debela kot debeli orehi in kuija jajca in vsipala se je tako gosto, da je bilo v par trenutkih po tleh vse belo in vse pokončano. Take toče ne pomnijo tudi najbolj stari ljudje. Žito je popolnoma uničeno in v tla razbito, niti ena bilka ne stoji pokoncu — bilo je še vse na polju, ker se žetev pri nas še ni pričela — tudi drugi poljski pridelki so popolnoma uničeni, vrtovi so razdejani in opustošenj, drevje je okleščeno, sadje, ki je letos tako lepo kazalo, leži na tleh, veliko šip je razbitih, tudi strehe so močno trpele, veliko ptic in tudi nekaj kur in piščet je ubitih, kamor pogledaš, povsodi vidiš samo podobo groznega razdejanja. Mnogi bodo prisiljeni oddati živino, ker bo primanjkovalo krme; slame ne bo, seno pa tudi še ni povsod pod streho, ker se je košnja še le pričela, trava pa je od strašne toče vsa pomandrana, tudi ni piče za prašiče. Ta nesreča zadene naše ljudi tem bolj hudo, ker smo zaporedoma imeli slaba leta in tudi najboljši kmetje niso toliko žita pridelali, da bi mogli izhajati, letos pa je kazalo vse tako dobro in so se ljudje že veselili, da si bodo letos malo opomogli. Zdaj pa je vse izgubljeno. Vse je obupano in potrto. Pomoč je nujno potrebna.
vDjekše. (Strela.) V soboto, dne 19. junija, je popoldne strela udarila v Vavtenikovo poslopje. Začelo je takoj goreti. K sreči je tam ravno vedril naš nadučitelj Ivan Jež. Začel je takoj gasiti. Pomagali so mu seveda tudi domači. Z največjo težavo so še ogenj pogasili. — Ljudje pravijo, da ognja od strele ni mogoče pogasiti. Pogasi se ravno tako, kakor drug ogenj, če je le takoj zadostna gasilna pomoč zraven.
v Jezersko. Na god sv. Alojzija sta si podala roke za skupno življenje Janko Anko, posestnik Jenkovega posestva in Minka Šenk, Ma-kokova, duša narodnega in izobraževalnega dela na Jezerskem. Ž njima se je na gostiji veselilo do 50 odličnih gostov. Med drugimi je govoril napitnico na nevesto g. dr. Andrejka, generalni komisar za tujski promet. Vrlemu jugoslovanskemu parčku kličemo: na mnoga leta!
v Guštanj. (Toča.) Minuli petek 25. junija se je razsulo nad Guštanjem in okolico uničujoče neurje! Tekom pol ure je bilo celo, poprej jasno nebo, prevlečeno s pretečimi, temnosivimi oblaki. Naenkrat zapiha silen veter, nato blisk, bobneč grom, ob 4. uri pop. pa se vsuje suha, kot orehi debela toča, kakoršne ne pomnijo ne tržani ne okoličani. Celih 10 minut je klestilo ledeno zrnje zoreča žita, rastoče nasade in bogato obložena sadna drevesa! Uboge ptice pevke, ki se niso skrile, so bile neusmiljeno pobite na tla. Škoda je velika; a še strašneje kot tu, je razsajalo neurje v sosednih Kotljah, tam je zbito vse. Nadkomunist iz Guštanja, ki je med svoje somišljenike že porazdelil cvetoča koteljska kmečka posestva, bo
Mariborska eskomptna banka
Glavni trg št. 141 pOdrUŽniCa VdikOVGC Glavni trg št. 141
Telelon itev. 7*(lntorurban). — Bačan poitn. ček. urada SHS v Ljubljani it. 11.695;
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvržuje vse v banžno stroko spadaioie posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od ^9. do 12. ure in od IB. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica Ljub Delniška glavnica in rezervni zafciad:	Ijanske kreditne ba Centrala v Ljubljani.	nke v Borovljah. Sprejema vloge na Knjižice In na tehoči račun.
okroglo K 50,000.000.	Podružnice :	Hakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po	Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trsi in	Daje pojasnila vsak čas
najugodnejših pogojih.	Maribor.	brezplačno.
menda sedaj zaenkrat svojo porazdelitev opustil, bi se ne izplačalo! Davčno oblast pa opozarjamo že sedaj, da toča dohodkov ne zviša, ko se bo šlo za odmerjenje osebnega dohodninskega davka!
Boroveljski okraj, b Sele. Ali poznate starega Spod. Maleja na Sred. Kotu? Eno samo roko ima, pa je s to med vojsko tako krepko gospodaril, da je sedaj kmetija ena najbolj trdnih na Kotu. Letos pa vidimo moža veselega srca in zadovoljnega obraza na ženitovanjih. V predpustu je oddal starejšo hčer Katarino Meležniku na Bajtiše, po Veliki noči mlajšo Ano sosedu pd. Žihru. Pa tudi sin Jernej je čutil, da le žena tri vogle hiše podpira, zato je na Alojzijevo pripeljal na svoj dom vrlo Plajberžanko Ano Užnik. Mlada vdova Ražarca se je pa tekom let tudi prepričala, da je hudo gospodariti brez gospodarja, zato je istega dne segla pred oltarjem v roko Matevžu Maku. Zavednim parom obilo sreče!
b Hodiše. (Še enkrat litanije.) Pravijo, da Rjavčnik in Goulet nista se udeležila (onih) litanij, o katerih je poročal predzadnji „Mir“. Da pa sta bila isti dan (tudi) v Ribnici, pa le ne moreta tajiti. Zvedeli smo, da ste pri „litanijah“ pomagali celo dve ženi, namreč lončarjeva in mesarjeva iz Hodiš. Perdacher je naprej „molil“: Sveti Turk, ki si v Borovlje šel... Te pa ste odgovarjali: Prosi za nas! Vsi, ki ste v Borovlje šli, prosite za nas ! Sveti mežnar, ki si doma ostal, prosi za nas! itd. Take sadove torej redijo Per-dacherjevi judeževi groši! Kaj ne, nekaj ga je bil Toma plačal, nekaj pa je (bil) Walcher dal, ki ste ga bili šli tolažit v njegovi zapuščenosti ? Prej seveda je bil „gospod Mosirw vse, čeravno revež na duhu, kajti hlače nosi le žena; zdaj se pa živ krst ne zmeni zanj, razen par pijanih nemčurčkov, to je tista gliha, ki ž njim vkup štriha. In njegovega Korlna ste šli gledat in poslušat, kaj ne? Tisto zijalo, ki se suče okoli kakor mo-tovilo, ki pa še nikogar ni zmotil s svojo neumno širokoustnostjo, kakor le samega sebe. In njegovim trem židastim hčerkam ste šli roke poljubovat, tiste scartlane rokice, ki se boje dela, kakor hudič križa. In Kanolcarjevo modrost ste šli občudovat, tistega ofartnega črevljarja, ki rešuje so-cijalno vprašanje na ta način, da sam živi kakor grof, za družino se pa malo zmeni; zakaj njegovi otroci imajo garje in njegova žena je morala hoditi svoj čas na skrivnem po mleko, Ribničani že vedo kam. Taka „modrost‘‘, alkohol in taka fina družba — to mora človeka zmešati. Zato se ne čudimo, da so naši Hodišanarji domov grede tako noreli in da so še celo žene bile tako glasne, da jih je morala neka stara ženkica opomniti, češ: „To pa je že preveč." Pa jim je moralo slabo postati, da so v „litanijah“ na pomoč klicali; ali tudi Urha, ne vemo sicer, pa si lahko mislimo. Vidiš, ljubi „Mir“, tako izgleda naša nemškutarska druhal !
b Kotmara ve». (Razno.) Tukaj se je poročil g. poštar Ladislav Šume z gdč. Irmo Hri-bernikovo iz Slov. Gradca. Mlademu paru želimo posebno vsi pevci prav veliko sreče v novem stanu. — Nemci nam vsak dan pošiljajo točo črez mejo, ki je že napravila zelo mnogo škode. — Menda ni v Rožu „Ženskega društva", ki bi se gibalo tako pridno, kakor naše. 27. junija nam je predaval v šoli g. dr. Justin o higijeni in nalezljivih boleznih in kako je treba postopati, če se pokaže kje kaka knžna bolezen. Kdaj ste prej kakega nemškega doktorja slišali tako govoriti našim gospodinjam? Gospodu doktoiju izrekamo
C
ene so padle! =
Kje ? Samo v veletrgovini
(preje Oskar Reitter)
Alojz Dular
v Slovenjgradcu.
Naznanjam sl. občinstva, da sem zdatno znižal cene pri vsej svoji zalogi, kakor pri: manufakturi, Špeceriji in železnini. Prodajam koruzno moko po K S’— 1 kg koruzni zdrob „	„ 6*50 1 „
Dobi se tudi sladkor in rogaSka slatina v poljubni množini. Za obilen obisk se priporoča
z odličnim spoštovanjem Alojz Dular.
W-* Pridite vsi in prepričajte »e! "Wl
našo najprisrčnejšo zahvalo. Vsa hvala pa gre tudi našima učiteljicama gdč. Gornik in Klacer, ki se res trudita za narodno probujo naših žen in deklet. Obe ste govorili na zborovanju, ob nedeljah pa bosta podučevali dekleta v petju. Govorili ste tudi Marija Prosekar in Zora Bašnik. Članice so izražale tudi željo, da se jim priredi vsak mesec kako podučno predavanje. Upajmo, da bo kmalu vsaka gospodinja član tega prepotrebnega društva.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Blih&lek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah,
C m	katera trajno ve-
Cna ura S selle povzroča ?
Samo Suttner-jeoa ura!
presenečeni bodete ! Tudi verižice, prstane, uhane, zapestnice, stenske ure, zapestnice z urami in vsakovrstne potrebne reči kakor: škarje, nože, doze za cigarete, nažigalnike, britve, denarnice, jedilno orodje, razna darila za krste, imendane itd., kakor tudi velika zaloga vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov.
Vse dobi o in ceno! Zahtevajte cenike od
H. Suttner, Ljubljana it. 977.
Hranilnica in posojilnica v Mežici
ima svoj
redni občni zbor
dne 11. malega srpana 1920 ob 11. uri dopoldne v svojih uradnih prostorih v župnišču.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1.1919.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Pliberku
vrši se
v torek, dne 13. julija 1920 ob 10. url dopoldne
s sledečim dnevnim redom:
1.	Volitev načelstva in nadzorstva,
2.	Odobrenje računskega zaključka.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
JT	V zalogi
Jr	Družbe SDJohorja na Prevaljah
je izšla knjiga :
Šket - Podboj :
Šket - Podboj :
Slov. Sprach- und Dbungsbuch
ft A n fl o rro	Ji
8. Auflage.
Cena vez. 40 K.
Agitirajte za „Mir“!
Primešaj M Mostin !
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dietetično sredstvo za vsako živino in je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zav. praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti". 5 zavojev Mastina K 30-50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftamazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po pošti K 12,50.
Lekarna Trnkóczy
Ljubljana, Kranjsko, zraven rotovža.
•
U
O
JD
MM
ti
S
ti
>
ti
u
fi
*
*
MM
a
d
X
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov),
tesan les (smrekov, jelkov, borov),
okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen),
bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej),
drva (trda in mehka),
stoječi les v gozdu,
smrekovo skorjo
kupi vsako množino
..DRAVA."
lesnat trgovska In industrijska družba
as o. z.
v Mariboru.
O
8)
<
*
*
8)
*1
Ml
cr
o