PCD
In s "srci nas vseh tudi on Te pozdravlja, Ti, naših pravic naš prehrabri branitelj, in z nami z višine i on Te proslavlja, junak naš, iz suženjstva osvoboditelj!
Vtihnila danes gorja so nekdanja in radostno lica žarijo povsod: Slovenija Tvoja se Tebi poklanja, simbolu svobode se klanja naš rod
Poklanjamo v dar Ti	vsa srca vesela,
poklanjamo v dar Ti	najgloblje željč:
Naj trojica bratov, ki	čudeže dela,
sinove otmč, ki še v	robstvu ječč!
Le njega najdražjega manjka med nami: Evangelist naš pod gigantoma spi, a duh živi v nas njegov, duše nam drami kot mati, kot angel nad nami bedi.

Posamezna Številka 1 K. Poštnina plafona v gotovini.
S,ev-	V umnimi, » somio, dne 26, Mi im
Leto M
»SLOVENEC« velja
po pošti na vsa strani Jngo-
slavi]« ln v LJubljani: sa celo leto naprej. k 180-— ia pol leta „ .. „ 90-— ia četrt leta „ .. „ 45-— za en mesec „ ,. „ 15-—
Ea Inozemstvo oeloletno K240-. s Sobotna izdaja: s
Za oelo leto.....K 30-_
za Inozemstvo. . , , „ 35 —
MT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/IH. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma s« ne sprejemalo. Credn. telet. štv. 50, upravn. 8tv. 328.
Folitičen
list za slovenski narod.
Oprava je t Kopitarjevi nI. 8. — Hačun poštne bran. l|abljanske it. 650 za naročnino ln št 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero, 7583.
Boostolpna petttvrst* (59 gus Stroka tn 3 mm visoka alt n{«
prostor) »a tmkn* . . . po K 4 5« aradni razglasi, poslana Itd. .... po K 8'—«
Prt večjem naročila popust
Najmanjši oglas 59/9 mm K10,
Izhaja vsak dsn Izvzemšl po« nedeljek ln dan po praznik^ •b 5. url zjutraj.
Pozčraulfen, kralfeui sin naroda!
Bela Ljubljana je v slavnostni obleki, v zelenju in zastavah in ž njo tekmuje cela Slovenija, da dostojno sprejme kraljevega sina našega naroda, regenta Aleksandra. Narod se zaveda velikega zgodovinskega trenotka, ki ga je več kakor tisoč let pričakoval in po katerem so najboljši sinovi naroda hrepeneli z večnim zdvajanjem v duši, ali se kdaj uresniči ali ne: Kraljevič-vladar, sin naroda, osvoboditelj, prihaja med slovenski del svojega osvobojenega troimenega naroda.
V najtežjih dneh, ki jih je preživel naš narod, ko je usoda odločala, ali bo nai narod živel ali pa mu bo v bodočnosti zgodovina pisala samo še spomine, so se ozirale naše oči na hrabro srbsko vojsko in njenega vrhovnega vodjo. Vsa naša idealna in vztrajna borba za osvobojenje bi bila morda ostala zadnji hrabri polet v morju germanstva potapljajočega se naroda, ako ne bi bila srbska vojska na macedonskih okrvavljenih tleh uspela. Ententa bi bila sicer zmagala, vprašanje pa je, če bi kljubtemu prisijala Jugoslovanom zarja svobode.
Osvobojeni smo in kraljeva beseda nam jamči, da vsak naš državljan brez ozira na pleme ali vero smfe in mora verovati v splošno enakopravnost, da kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev goji enako naklonjenost napram vsem našim državljanom. Svoboden narod! Krilata beseda, ki je bila slehernemu Slovencu znana samo še kot pojm in je živela v narodu le še v pravljici o kralju Matjažu, spečem s svojo vojsko pod Peco-goro, kot spomin na prošlo samostojnost. Predolgo smo živeli Slovenci pod tujo oblastjo, da bi se bil spomin na državno samostojnost ohranil čistejši in močnejši, Samova država v 7. stoletju je bila v zgodovini našega naroda le hipna silhueta, podoba, ki se mimogrede prikaže in izgine. Slovenija s svojimi knezi je v 8. stoletju prišla pod bavarsko nadoblast. Zadnji poizkus vojvode Ljudevita Posavskega, združiti ln osvoboditi Hrvate, Srbe in Slovence izpod frankovske nadoblasti, se je po daljšem, hrabrem bojevanju izjalovil.
p Tedaj je na slovensko zemljo in njega prebivalstvo legel mrak nacionalnega propadanja in državne odvisnosti. Ustoličenje koroških vojvod — tujih sinov — je ostal Slovencem kot zadnji spomin na njihovo narodno svobodo in državno neodvisnost. Narod je živel mrtvo življenje in spal v oklepih tujega naroda, dokler po gigantskem kulturnem dvigu ni zopet z orjaško silo buknilo na dan mogočno hrepenenje po narodni in državni samostojnosti in vse plasti našega naroda prevzelo. Zahteva naroda in preroška napoved našega največjega moža dr. Janeza Ev. Kreka sta se izpolnila.
.V svobodno Slovenijo prihaja prestolonaslednik-regent Aleksander, kraljevi sin našega troimenega naroda; iz lastnega naroda je vzrasel, z narodom in med narodom je živel, z narodom je delil njegovo usodo, veselje in gorje, v vojnih vrstah naroda se je boril, narodu je bil voditelj io bodiilec ob strani svojega očeta, osivelega bojevnika za osvobojenje svojega naroda.
Zato pozdravljen kot simbol našega osvoboienja!
Narodno veče v Zagrebu je v seji 24. novembra 1918 sklenilo, da se proglasi ujedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Črnogoro v eno edinstveno državo ter je izbralo svoje odposlanstvo k pogajanjem v Belgrad. Prvega decembra je regent Aleksander v odgovoru na adreso Narodnega Veča proglasil ujedinjenje Srbije z deželami neodvisne drž..vt SHS v enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovesno se je izjavil proti londonskemu paktu in večkrat zastavil svoj vladarski ugled ter jasno in odločno izrazil vesoljnemu svetu neomajno voljo in zahtevo celokupnega naroda po združenju vseh še neodrešenih jugoslovanskih pokrajin s kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev.	i
Vsa naša javnost se zaveda, da je prestolonaslednikov obisk v hrvatsko metropolo in v Slovenijo v času, ko je vprašanje slovenskega in hrvatskega ozemlja ob Jadranu in na Koroškem stopilo v odločilni štadij, velepomembnega zunanjepolitičnega enačaja. To je povdarek narodovega vzklika: Kar nam je Bog prisodil, nam ne sme ugrabiti tujec!
Zato pozdravljen !:ot simbol našega ujedir*enja!
Spoštovanje avtoritete je poleg pravičnosti temelj, na katerem sta zgrajena moč In obstoj vsa' e države. V prestolonasledniku vidimo predstavitelja in nositelja državne avtoritete in mu zato iz dna svojega prepričanja kličemo:
Pozdravljen kot simbol državne oblasti!
Pozdravljamo svojega regenta tudi kot človeka, ki je z narodom ena duša in eno telo, ki je živel in zrastel med narodom in pozna vsak utripljaj njegove duše. Do Slovencev ima šc prav posebne simpatije. Zato neposeti samo kulturnega ž.rrišča Slovenije, bele Ljubljane, ampak si hoče ogledati tudi ciruge kr^je naše lepe ožje domovine in severno mejo, za katero je že Izvojevana naša huda borba v preteklosti. Sprejel bo tudi deputacijo koroških Slovencev in v pogovoru ž njo bo priča tolike odkritosrčne toplote, za katero ga sme zavidati vsak d. _igi državni dostojanstvenik na svetu. Koderkoli v Sloveniji se bo pokazal, povsod se bo ovil slavospev navdušenja regentu — simbolu osvobojenja in ujedinjenja, prijatelju slovenskega ljudstva.
Živio Nj. kr. Vis, prestolonaslednik regent Aleksander!
TO prihodu res
Kosovo se budt, Miloš se dviga, Srbe za slavo in sv6bodo vžiga, kraljevič Marko po Srbiji kliče:
»Momci, na dan!« Črni je Jurij prebudil vse griče, gozd je in goro zapustil hajduk, vsak maščevalec bolesti in muk hoče na plani Slušaj, prisego osvete svete ponavljajo čete: »Smrt ali svobodo hoče junak! Zarja rudi naj in solnce naj sije ali naj večni, zagrne ga mrak, snvrti junaške naj noč ga zakrije!
Poslušal klic prisege sovražnik je zaklet., < Moril, pustošil, plenil od srda je razvnet. Zapuščal tla domača junak je krvaveč, a pest je krepko stiskal in vanjo bridki meč. Albanija, dežela smrti! Mrtvaški prt ti stkal je sneg, pregrnil jc grobove ljudstva, ki vate ga prignal je beg.
zasidra.
»Do morja, do morja« so vzklikale želje, trpel je in dalje se trudil junak, v ljubezni so žarkih kopneli snegovi in spel je čez skale utrujen korak. In morje zapelo je pesem visoko, poslušal je narod šumenje valov, oko zaiskrilo se v novem je blesku in v srcu porodil se up mu je nov,
Narodi so krvaveli, upali in hrepeneli, dokler boj ni bil končan in sovražnik kaznovan. Veliki nas čas je združil, čas trpljenja muk in — zmag! Ti si misli naši služil, trem si bratom mil in drag. V najbridkejših dneh si vztrajal, ni Ti volje strah omajal, v svobode verjel si žar, vanj poglede si upiral, dasi narod je umiral, v Tebi pa divjal vihar. Vodil narod si v trpljenju, vladaj v novem mu življenju!
Franjo Ncubauer,
Bruno-Hugo Stard:
Lss Parisfens etasz mm...
Pariš c'est, la France, je rekel nekoč Viktor Hugo. — Glavno mesto Pariš s svojimi milijoni prebivalcev, s svojo historijo, svojo kulturo, je srce Francije, je Francija sama. Celo francosko življenje, vsa literatura, vse Sege in običaji, vse novosti, iznajdbe ln kreacije, vse se zrcali v veliko-mestnem življenju francoske metropole, v Parizu. Kdor opazuje življenje pariško — opazuje življenje Francije. Iz vseh delov širne zemlje francoske hite nje prebivalci v Pariz. Vodijo jih tja njih opravki, njih družabni ali gospodarstveni stiki, ali — radovednost. Vidi se lahko obratno, kakega pomena so Parižanl za širše sloje naroda na deželi, v provincah.
Bliža se čas »vacances«, počitnic. Vročina, poletni težki in nezdravi prah, smrdeči in v vročini tem težje občutljivi vzduh slabo rafiniranega bencina stotisočerih osebnih in tovornih avtomobilov — vse to sili Parižane na deželo. In milijoni pohajajo za delj ali manj časa na odmor iz Pariza bolj ali manj daleč na deželo.
Bogatejši sloji, sloji, kojim ni toliko na tem, da si v svežem zraku, v mirnem brezdelju, v čisti in nepokvarjeni naravi po-krepCajo telo in duh, gredo »au bord de la mer« na morje. Dauville, Trouville, Ca-bourg, Dinard, Biarritz, Niče, Cannes itd. itd. s svojimi morskimi kopelji, z vsemi prireditvami velikega mesta, z gledišči in kazini, kjer igrajo godbe in se pleše tango in foxtrott, vabijo neštevilne goste na s6. In odzivajo se temu pozivu prebivalci večjih mest Francije, med njimi Parižani v lakem številu, da v seziji sploh ni dobiti več sobe. Vse je zavzeto ne glede na ceno, ne glede na komfort. Spada pač k dobremu touu b'ti v enem ali drugem teh fa-shionable obmorskih krajev...
Pretežna večina prebivalcev Pariza pa, ki išče ne toliko razvedrila v po vet-nih prireditvah, kakor po trudapolnem dolgomesečnem delu okrepčila ln odmora v pristni naravi, v dobrem zraku in zelenju deželo — ti milijonski potniki pa se podajo na vse vetrove na deželo, v mala mesteca, vasi in naselbine, ter tamkaj v primitivnih razmerah najdejo utehe svojim živcem, svojemu zdravju. Ti so posebno, ko je pričakujejo povsodi z veseljem. »Les Parisiens chez nous« — Pari-žani pri nas — tako pravi ponosno sosed sosedu o 6vojih gostih, ki so ga došli za to leto posetiti, ki mu dado malega zaslužka za njega poljske in kmetijske pridelke, ki ga -informirajo o življenju v Franciji, ter mu, nenasitnemu v svoji radovednosti, z zadovoljstvom pripovedujejo, kaj je novega, kako je napredoval zopet francoski narod.
In uspeh takih počitnic je trojen. Gmoten, moralen in nacionalen. In Francija cveto, procvita...
In mi? Zaželeli smo si svobode. Sedaj nam je poklonjena. Prosto si lahko zbiramo pot k napredku, k procvitu, utrditvi narodnega živi j a.
Tudi za Ljubljančane, za Slovence sploh in za naše brate Srbe in Hrvate bo prišel kmalu čas počitnic. Bolje situirani sloji, kojim ni toliko za denar kot za pre-membo zraka, si izbirajo letovišče ob jezerih, ki jih vabijo s svojimi kopelji, z glasbo in prireditvami. Oni pa, ki žele nemov teni v miru si okrepčati telo in duh v nepokvarjeni pristni naravi, oni gredo na deželo, v vasi in sela.
Tudi mi imamo, hvala Bogu, krajev ob jezerih dovolj. A pomislimo letos bolj še kot druga leta, da je treba, da pri izberi letovišč govore še drugi faktorji.
Zavedne Slovenke in Slovenci, ne pozabite egoistično, da ima vsakdo dolžnost delovati naši mlado porojeni, svobodni domovini v prid! Bojeval se bo ravno to poletje ljuti boj za del naše domovine na Koroškem. V plebiscitu se bodo naši bratje Korošci izrekli brezdvomno za našo državo. Podpiraimo jih v tem stremljenju! — Posnemajmo Parižane.
Vrbsko, Blaško in Klopinsko jezero vabijo goste k sebi. Očarujoča okolica, lepe kopeli, vsakovrstne prireditve in dobri hoteli nudijo tudi razvajenim vse, kar srce poželi. Oni pa, ki utrujeni od dolgega dela iščejo razvedrilo in lečilo v svežem gorskem zraku, v krasnih logih in planjavah, ki hočejo čuti koncerte tisočerih ptic in gledati toalete pestrih metuljčkov, zbirati mnogobarvne duhteče rožice ter se naslajati ob solnčnem svitu ob krasnih neštetih prirodnih lepotah tisočerih varijacij, oni, ki se zadovolč s prosto a krepko hrano na kmetih, ki žele sadja in sočivja, ter se veselo prebiti v prosti kmečki hiši nekaj dni za spremembo od življenja v mestu, one vabi prekrasna koroška stran (cone A) v mnogobrojne vasi in sela.*
Na plan, na plan, na zeleno plan! Smotreno izberimo — ni treba za mesoce, — za nekaj dni ali tednov si kotiček v prekrasni Koroški. Najdimo si zadovolj-
* Vsa pojasnila dajo drago volje Tourist ^'tice, .v Borovljah iu x Ljubljani,
stva ne samo v čarobni naravi, nego tudi v stikih z raznimi sloji našega naroda, ki biva tam, ki je ječal toliko let pod tujčevo peto, ki Vas vabi iu pričakuje, da mu dejanstveno pokažete, da je va^a lju-bav prava, da ga hočete podpirati v njega stremljenju, da mu objasnite naše šege iu navade ter ga poučite o njega rodnih bratih, ki bivajo v srcu slovenske zemlje, v Ljubljani, na Kranjskem in Štajerskem, v Srbiji in Hrvatski.
Narodna zavest naj vodi vsakega pri izbiranju letovišč za letošnje počitnice, geslo naj bodi vsakomur: za nekaj dnij vsaj na Koroško, na prekrasno, lepo Kq-roško!
Zapisali si bomo imena onih rodolju-bnih rodbin ln posameznikov, ki bodo tako dejansko podpirali naša stremljenja v svetem cilju za prid domovine v ono zlato knjigo, kjer se zrcalijo imena onih, ki so v dejanjih doprinesli z veseljem domovini na oltar svoj dar. Zapomnili ai jih bomo pa 1 za bodoče, da bomo vedeli takoj, komu je treba ob raznih prilikah, peticijah itd. posvetiti svojo pozornost tet mu dati prednost pred petenti, ki so sicel patrioti, a le v sladkih besedah, nikdar pa ne v pravih dejanjih I
Btalifaifska zbornica.
IZJAVA ITALIJANSKE VLADE.
Trst, 24. junija.
Italijanska zbornica in senat eta se danes prvič po rešitvi vladne krize, zopet sestala v zasedanje. V italijanskih listih te dni ni bilo čitati skoraj ničesar drugega kot ugibanja o domnevni vsebini vladne programne izjave, Pripovedovalo se je to iu ono, vendar pa kaj gotovega ni vedel povedati nihče. Zato je zanimanje za to izjavo še tem večje, in ne samo v Italiji, temveč tudi vsepovsod drugje, kjer če 1? količkaj zanimajo za dogodke v Italiji,
Sedaj, ko to pišem, »Agenzia Štefani« še ni objavila poročila o zbornični seji, in današnji tržaški večerni Usti nima« jo še niti vrstice o njej. Javljajo pa, da se takoj po vladni izjavi reši vprašanja zborničnega predsedništva. Orlando je odstopil, a kakor pravijo listi, bo Giolitti v zbor' niči nastopil za to, da bi Orlando umaknil svojo demisijo, to se pravi, da bo predla-gal, naj zbornica ne sprejme Orlandovo demisije. Glasovale da bodo za ta predlog vse stranke, izvzemši socijalnodemokrat-sko in pa stranko obnove, če bi pa Orlando vkljub temu vztrajal na svojem sklepu, bi pa zbornica v enih prihodnjih sej izvolila novega predsednika, ki naj bi bil poslanec De Nicola. Izvoliti bo treba nato še dva podpredsednika in se imenujeta Rodino oz. Cesare Nava, za liberalce pa De Nava.
Zbornično delo se bo po mnenji! listov, razvilo tako-le: Ker bo razprava o predsedniškem vprašanju najbrž izčrpala za današnjo sejo določeni čas, se ohrori in se bo nadaljevala v soboto, V nedeljo bo zbornica počivala, v ponedeljek pa pridejo potem na vrsto vladni odgovori na razne interpelacije, zlasti glede libijskega vprašanja. Glasovanje o vladnem programu bo najbrž šele v kakih osmih do desetih dneh, dočim pa glasovanje o proračunskem provizoriju, najbrž samo trimesečnem, ker socialni demokratje ne pri« puste daljšega, ne bo zvezano z vprašanjem zaupnice vladi,
PROGRAM NITTIJEVE VLADE.
Rim, 24. junija. Predseduje podpredsednik C i u f f e 11 i (bivši generalni civilni komisar za naše zasedeno ozemlje). Seja otvorjena ob 15, Takoj po prečitanju zapisnika zadnje seje vstane ministrski predsednik Giolitti (splošna pozornost), ki sporoči zbornici odstop prejšnjega ministrstva in sestavo novega.
Vladna izjava.
Nato je ministrski predsednik Giolitti podal naslednjo izjavo:
Ministrstvo, ki se danes predstavlja parlamentu v zgodovinskem trenotku, se zaveda v toliki meri pomembnosti tega trenutka, da ga je mogla samo zavest najvišje dolžnosti dovesti do tega, da je sprejelo nase odgovornost za ta korak. Možje, pripadajoči različnim strankam, so se zedi-nili na precizen ln konkreten program, ki vsebuje rešitev najnujnejših vprašanj, da se vzdrži ugled in pa vkupna celotnost države. Vsakdo zastopnikov vseh različnih strank ohranja svojo politično fizijognomi-jo (medklici), in ko se izvrši program, ki jih je združil, program obnove, ki stoji nad strankarskimi koristmi, zavzame zopet svobodo dejanja (odobravanje).
Zunanja politika.
Glavni smoter, za katerim mora sira-meti naša zunanja poliiika, je pač, da za-siguramo naši državi najpopolnejši, kouč-noveljavni mir, in prav tako vsej Evropi, To je neizogibni pogoj za to,. da moremc varno začeti delo obnove.
Vzdržavati moramo kar najiskrenejš« in najprisrčnejše odnošajc z narodi, ki s r bili naši zavezniki in naši pridruženci v 1 vojni. Oni ne pozabiajajo ožromnih žrtev.
ki ph je storila Italija za skupno stvar. Da se pa doseže oni popolni mir, moramo tudi. brez odlašanja, ustanoviti prijateljske pdnošaje z vsemi narodi in pričeti, brez pridržkov, redne stike tudi z rusko vlado.
Kot trdno jamstvo miru mora imeti
rlament isto avtoriteto v zunanj politi-kot pa v notranji in finančni politiki, V cvrho popolne primene tega načela, predlagamo zakonski načrt, ki določa, da mednarodne pogodbe in dogovori, pa naj sta njihov predmet ali njihova oblika kakršnakoli, niso veljavni, če jih ni odobril parlament, in da se brez predhodne privolitve parlamenta ne more napovedati vojna, (Odobravanje),
Da bo parlament mogel učinkovito fcsvrševati svojo kontrolo nad zunanjo politiko, smatramo za potrebno, da se pri obeh zbornicah parlamenta ustanovita stalna odseka, katera naj vlada obvešča o poteku pogajanj, ki se tičejo važnejših vprašanj, in ker se sedaj vrše pogajanja, ki so življenjskega pomena za Italijo, med katerimi so v ospredju vprašanja za uredbo Jadrana, se bodo omenjenima odsekoma morali predložiti dokumenti, nanašajoči se na ta vprašanja, da se bo tako delovanje vlade moglo opirati na svete oseb, ki naj direktneje in izrecneje predstavljajo mnenje parlamenta. (Odobrava-

Notranja politika.
" Kar se tiče notranje politike, je naš tiamen predvsem, da se povrnemo k izpolnjevanju statuta (državnih osnovpih zakonov) in se odrečemo izdajanju vladnih odlokov (decreto legge«) — nekaj podobnega bivšim avstrijskim naredbam po § 14), iz-Vzemši samo naslednje: če gre za vladne (odloke, ki še niso izpremenjeni v zakon, če gre za obustavitev ustanov ali obvez, ki so postale nerabne; končno če gre za stvari, ki se tičejo odrešenih pokrajin, dokler se te pokrajine zakonito ne priklopijo Italiji.
Ko se opušča sistem vladnih odlokov, stopa zopet v polno veljavo zakon od 11, julija iz leta 1904, po katerem se nova uredba, plače in prejemki uradnikov in .vsega iz državnega proračuna plačevane-ga csobja ne morejo izpremeniti drugače nego s posebnimi zakoni, ali pa če so se potrebni zakladi dovolili s proračunskimi zakoni.
Glede na delavska udruženja mora dr-IČava ostajati kar najbolj nepristranska. Vsa udruženja smejo kar najsvobodneje razvijati svoje delovanje, dokler ne prestopijo meja zakona, in kadar gre za to, da se izvolijo delavska zastopstva ki naj sodelujejo pri odločujočih ali posvetovalnih korporacijah, se morajo vršiti volitve po proporcionalnem sistemu, tako da so pravično zastopane vse struje v razmerju svoje moči. (Odobravanje v središču, t. j. ljudska stranka.)
J V svrho kar najkorenitejše rešitve delavskega vprašanja v obrti in poljedelstvu smo si začrtali širok razvoj zadružništva, toliko na polju javnih del in prav posebej še melioracijskih, kakor na polju industrije v državnem obratu, in pa končno kar se tiče obdelanja neobdelane ali slabo obdelane zemlje.
Kar se tiče javnega šolstva, smatramo Za prav posebno nujno, da kar najbolj učvrstimo visoki tehniški poiik, da preveliko število klasičnih šol nadomestimo s poljedelskimi in res praktičnimi obrtnimi šolami ter uvedemo državne izpite, kar je edino resno sredstvo, da bomo imeli učinkovito kontrolo nad napredkom gojencev in usposobljenostjo profesorjev za pouk. (Odbravanje v središču,)
Še vedno je nerešeno vprašanje, kako naj se južne pokrajine spravijo na enako višino z najvrednejšimi deli Italije. (70 odstotkov analfabetov v južni napram 40 odstotkom analfabetov v severni Italiji! — Prip, poroč,) To vprašanje bomo proučevali (!) kar najučinkoviteje in bomo pričeli kar najhitreje izvajati posebne zakone, sklenjene v prid nekaterim pokrajinam, ki imajo najnujnejše potrebe v tem pogledu.
Nadalje bomo smatrali za najnujnejšo iVladno dolžnost, da poskrbi za osvobojene dežele s kar najhitrejšo izvršitvijo zakonov, ki se tičejo teh dežela, uporabljajoč y primeni (aplikaciji) kar najstrožjo pravičnost.
Za odrešene pokrajine, h katerim ve-3no bolj vleče srce Italijane (Bog nas obdaruj njihove ljubezni, njihovega sovraštva se obranimo že sami! — Poroč.), poskrbimo enako, kakor za osvobojene pokrajine, (»Osvbojene pokrajine« so one »stare« italijanske pokrajine, ki so bile v času vojne zasedene po avstrijski vojski. — Poroč.) Z mislijo in delom bomo pospeševali njih združitev z materjo domovino, (Živahno odobravanje,) Za najodličnejši del prebivalstva, bojevnike, bo kar najvneteje poskrbela vlada, ki jim bo na vse načine skušala dokazati hvaležnost države, (Odobravanje,)
Gospodarski načrti.
Na gospodarskem polju je cilj, ki se mora v sedanjem trenutku smatrati za najnujnejši, pač ta, da se znižajo pretirane cene živilom, ki so krive, da ostaja brez učinka vsako zviševanje plač in mezd ter
se spravlja v najtežavnejše razmere toliko slojev državljanstva, i . A'* resnični trajni vzrok visoke cene živil je padanje vrednosti denarja, pretirana množica papirnatega denarja in neravnotežje med uvozom in izvozom, ki ima za piosledico, da so menjalni tečaji tako visoki. Preobilni crkulaciji papirnatega denarja se mora odpomoči, kakor hitro bodo dopuščale to razmere državnega zaklada. Kar se tiče menjalnih tečajev je gotovo, da dviga tečaje nedovoljena špekulacija, ki se mora zatreti z najstrožjimi sredstvi. (Odobravanje.) Toda trajni odločilni vzrok, neravnotežje med uvozom in izvozom, je poskočil na številke, ki v resnici vzbujajo skrb.
Največjo množino uvoza tvori žito, premog, bombaž, bencin, kovine. Zahtevali bomo od parlamenta posebna pooblastila, da prisilimo v pridelovanje žita vsa ozemlja, ki niso dostopna za to zahtevo, da bomo mogli razlastiti, četudi le začasno ali kar najhitreje, taka zemljišča, ter jih odrediti za pridelovanje žita.
Da se zmanjša uvoz, je treba brez odlašanja storiti še druge ukrepe. Premoga se more prihraniti znaten del, če se bodo porabljale domače vodnoelektrične sile in domače kurivo na racionelnejši način. Poraba bencina se mora skrčiti na najabso-lutnejšo potrebo. Bombaž moremo proizvajati v naših kolonijah in zlasti v Somaliji (Odobravanje, medklici na skrajni levici.)
Z druge strani je potrebno, da se pomnoži izvoz, s privolitvijo največje svobode, pri čemur mora biti izključeno samo žito in se mora na vse mogoče načine omejiti v notranjosti poraba luksuznih predmetov.
Nismo še točno ugotovili, kakšen je
državni iinančni položaj,
ali zakladno ministrstvo ga poda v najkrajšem času parlamentu brez vsake ublažitve, Zasedaj naj zadostuje, da opomnim, da je dolg narastel že na 95 milijard med temi 20 v inozemstvu (to je zlato!), da izguba države v svrho ohranitve nizke cene kruhu znaša nad 5 milijard na leto, da so železnice imele v pretekli poslovni dobi eno milijardo in 60 milijonov izgube (medklici), pošta in brzojav pa vkljub povišanju tarifov 430 milijonov (medklici), in da bi tudi potem, če nehajo izredni vojni stroški in stroški za kruh, ostalo letnega primanjkljaja 5 milijard.
Če se hočemo izogniti državnemu bankerotu z vsemi strahovitimi posledicami za vse socialne razrede, je treba energično delati in skrčiti izdatke ter zvišati dohodke, (Medklici na skrajni levici.) Štede-nje je mogoče v vseh javnih službah. Tekom vojne so se vsepovsod ustanovili novi uradi, nepotrebni in celo škodljivi in je še narastlo število uradnikov, ki jih je bilo preveč že pred vojno.
Izdatnejši prihranki so mogoči pri vojaških izdatkih, če se kar najhitreje izpre-meni vojna uredba v definitivno mirovno uredbo, ki nam pa mora dati oborožen narod za obrambo njegove neodvisnosti in njegovih življenjskih koristi. Krepka zavest dolžnosti in navdušenosti naše vojske nam bo dajala najtrdnejše jamstvo naše svobode.
Z ozirom na velikanski primanjkljaj bo vse štedenje vlade in parlamenta zaleglo le malo. Potrebne so torej

nove žrtve,
ki jih je treba zahtevati od onih slojev, ki jih morejo pretrpeti, ne da bi si odtrgali, kar jim je potrebno za življenje. Ukrepi, ki jih bomo predložili z zakonsko predlogo, so naslednji: 1. Preveliki vojni dobički gredo državi. Nepravično in nemoralno je, da bi bila vojna vir dobičku. (Medklici, odobravanje.) 2, Uredi naj se parlamentarna preiskava o vojnih stroških in dotičnih pogodbah, 3. Progresivnejša pristojbina na dedščine, 4. Znaten povišek davka na zasebne avtomobile. 5. Dolžnost, da se vse vrednostnice izdajajo na ime prinositelja, izvzemši samo državne zakladnice, (Živahno odobravanje,) Te vrednostnice znašajo okoli 70 miljird in se večinoma njihovi lastniki znajo izogibati vsem pristojbinam. Poleg izgube ogromnih vsot prihaja tu še v poštev porazni moralni vpliv, ki ga dela na narod ta kričeča krivica, ki se zagreša v prid večjim imetjem.
S temi predlogi prihaja ministrstvo pred zbornico, predlogi, ki jih ni narekovalo strankarstvo, temveč trdno prepričanje, da more le najodločnejša in najhitrejša akcija rešiti državo resničnega poloma. (Odobravanje.) Apeliramo na parlament in na vse socialne razrede za obnovno delo, brez katerega je zastonj vsaka misel na boljšo bodočnost. Posebej apeliramo na vse državne nameščence, katerih usoda je nerazdružijiva z usodo države, tako da njihove žrtve za vzdržanje ugleda in trdnosti države niso samo njihova dolžnost, temveč edino sredstvo, da si z njim zago-tove svojo bodočnost, (Odobravanje, medklici.)
Italija se po ogromnih krvavih in gmotnih žrtvah, ki jih je naložila vojna, nahaja v zgodovinskem trenutku, ki more
pomenjati začetek gotovega vstajenja ali pa hitrega propada. (Glasovi: In Albanija?)
G i o 1 i 11 i : Kar se tiče Albanije, izjavljam, da vlada noče pokroviteljstva nad Albanijo, temveč neodvisnost te dežele. (Odobravanje, medklici.)
Vlada je predložila nato napovedane zakonske predloge, nakar se je prekinila zbornična seja, da je medtem zboroval senat, kjer je Giolitti podal enako izjavo kot v zbornici.
Ko se je zopet otvorila zbornična seja, so se rešile razne imunitetne in druge manj važne stvari, nakar je prišlo na vrsto vprašanje zborničnega predsedstva. Posl. Carboni je predlagal, da naj se ne sprejme Orlandov odstop, in se je njegovim izvajanjem v imenu vlade pridružil tudi Giolitti, Ko je govorilo še par govornikov, se je končno glasovalo. Zbornica je odklonila Orlandov odstop. Po raznih spominskih govorih v počast umrlim poslancem je posl, Perrone (prvi k vladni izjavi priglašeni govornik) predlagal, naj se razprava o vladni izjavi odgodi na jutri, čemur se je pridružil tudi Turati (soc. dem.). Predlog je bil sprejet in se je po prečitanju interpelacij zaključila seja ob 18.55. Prihodnja seja jutri ob 15. Dnevni red: razprava o vladni izjavi,
»Roma« locuta —• commedia finita ? ! -
Češko-slovaSka.
Stavka radi vojnega posojila.
LDU Praga, 24. junija. (DKU) »Prager Abendzeitung« javlja iz Ustja: Včeraj je v čne vse hebsko okrožje enodnevno splošno stavko proti zakonu o vojnem posojilu. Zatvorjeni bodo vsi uradi, zavodi in tvornice. Delo bo počivalo, Ako enodnevna stavka ne bi naredila zaželenega vtisa, bo, kakor se tukaj govori, pričela vsa nemška Češka splošno stavko.
Stavke rudarjev.
LDU Praga, 24. junija. (DKU) »Prager Abendpeitung« javlja iz Ustja: Včeraj je v karbiškem premogovnem okrožju izbruhnila stavka rudarjev, ki so jo uprizorili po lastnem nagibu oni sami in ne strokovna organizacija.
Potiska,
Ministrska kriza.
LDU Varšava, 24. junija. (DKU. Brezžično.) Ministrska kriza je vsled imenovanja neparlamentarnega kabineta končana;
Izpraznitev vzhodne Galicije.
LDU Dunaj, 25, junija. (DKU) Kakor javlja praška »Narodni demokracije«, pripravljajo Poljaki popolno izpraznitev vzhodne Galicije. Poljski listi prinašajo z zanesljive poljske strani pojasnilo, da je vest o tem, da nameravajo Poljaki izprazniti Vilno, popolnoma izmišljena.
Boji s Poljaki.
LDU Moskva, 24. junija. (DKU-Brez-žično) Vojno poročilo: Pri Mosyrju smo sovražnika po trdovratnem odporu porazili in zasedli 120 vrst vzhodno od Mosyrja ležeči kraj Borzuko. V odseku pri Prosku-rovu so rdeče čete zavzele Litin in se bojujejo 10 vrst vzhodno od mesta Letičev. Na Krimu napadajo rdeče čete ob železniški progi Melitopol—Aleksandrovsk in so po srditih bojih pognale sovražnika iz nekaterih krajev.
Avstrijska republika.
Kriza v vladi.
LDU Dunaj, 25. junija. Državni tajnik dr. Lovvenfeld-Russ je danes dopoldne javil državnemu kanclerju, da vztraja pri svoji demisiji kot državni tajnik in da prosi, da ga kancler odveže dolžnosti državnega tajnika. Državni kancler je vzel to prijavo na znanje in prosil državnega tajnika, da vodi nadalje prehranjevalne posle, ker ne smejo biti niti trenotek brez vodstva. Te posle naj vodi toliko časa, da se izreče odločitev, ki bo sledila v najkrajšem času.
Mirovna pogodba z Avstrijo,
LDU Pariz, 24. junija. (DKU — Havas.) Senatna komisija za zunanje posle je sprejela poročilo Imberta de la Toure o mirovni pogodbi z Avstrijo in njeni uporabi. Poročilo vsebuje pregled o položaju, ustvarjenem po mirovni pogodbi saint-ger-mainski, glede francoskih interesov v Avstriji in o splošnih vidikih francoske politike v Srednji Evropi za prihodnjost.
Narodna skupščina.
LDU Dunaj, 25. junija. (DKU) Predsednik Seitz je otvoril sejo ob pol 2. uri popoldne. Na vladni klopi je sedel le državni tajnik za finance clr. Reisch. Socialnode-mokratski člani odstopivše vlade so zasedli svojo. odposlanske sedeže. Predsednik
Seitz j © poročal o doslej neuspešnih pogajanjih glede sestavo nove vlacle ,ter o odpustitvi dosedanjega podkancclarja Finka, dosedanjih državnih tajnikov dr. May-ra, dr. Rameka, Stocklerja, dosedanjih državnih podtajnikov Miklasa, dr. Rescha in dr. Weissa, daljo državnega tajnika Zer-dika, kakor tudi o poveritvi vodstva poslov državnega urada za pravosodje državnemu tajniku Elberschu, poslov državnega urada za poljedelstvo in gozdarstvo državnemu kancelarju in poslov državnega urada za promet državnemu tajniku Hanuschu, dalje poslov državnega urada za trgovino, obrt in industrijo državnemu tajniku dr. Ellenbognu. Poročilo predsednika se je vzelo na znanje. Državna vlada je predložila zakonski načrt o oproščenju pristojbin pri bolniških blagajnah. Pri reševanju dnevnega reda je bil sprejet proračunski provizorij brez debate v drugem in tretjem čitanju. Prihodnja seja se bo oznanila pismeno.
Mažarska.
Pogajanja radi bojkota.
LDU Budimpešta, 24. julija. (DKU. — ČKU.) Glede posredovalne akcije, katero je avstrijski državni kancler dr. Renner uvedel med madžarsko vlado in mednarodno zvezo strokovnih organizacij, se poroča ogrskemu dopisnemu uradu od avtentične strani, da ne more biti nobenega govora o pogajanjih z zvezo strokovnih organizacij glede vprašanj, ki bi se mogla dotikati suverenih pravic in da bodo zastopniki madžarske vlade dobili navodilo da se načeloma izognejo vsakemu razmo-trivanju takih vprašanj. More iti samo za to, da se voditeljem zveze strokovnih organizacij pojasni, da je bil bojkotni sklep neupravičen. O kakšnih privolitvah zvezi strokovnih organizacij se seveda ne more govoriti.
LDU Dunaj, 25. junija. (DKU) Kakor poročajo listi, se je bojkot ob avstrijski meji ves včerajšnji dan izvajal. Tudi jugo-slovenska in češkoslovaška meja je proti Madžarski popolnoma zaprta. Telefonski promet med Berlinom in Madžarsko je ukinjen. Pripuščajo se le uradni in diplomatski pogovori.
Grška.
Oienziva proti Turčiji.
LDU Pariz, 25. junija. (DKU) Po poročilu, ki ga je prejel »Journal des Deb.« od grškega poslaništva, je grška armada včeraj začela ofenzivo proti četam Kemal paše. Operacije potekajo ugodno za Grke.
LDU Carigrad, 24. junija. (DKU — Havas.) Grška armada, ki je začela ofenzivo na _ smirnski fronti, je baje zasedla pristaniško poglavarstvo in turško poštno poslopje v Smirni.
LDU London, 25. junija. (DunKU) Kakor se glase vesti iz Smirne, je imela grška ofenziva proti turškim nacionalistom takoj v začetku precej uspeha. Turki, ki so se zbrali pri Akhissarju, 15 milj severno-vzhodno od Smirne, so bili prisiljeni se v neredu umakniti. Grki so zasedli Akhissar, napredovali proti severu in zasedli Balihli,
Upori na Irskem.
Haag, 25. Vesti iz Londona javljajo, da se uporno gibanje na Irskem čimdaljei bolj širi. Porofia se o krvavih bojih rnedi irskimi nacionalisti in angleškimi čelami, Angleška poročila naglašajo potrebo odpo-šiljatve večjih čet, da se končno vzpostavi red in uvede primerno spoštovanje angleš^ lcih zakonov. »Daily Telegraph« poroča, da so je sestavila revolucijonarna vlada, ki izdaja zelo drakonične naredbe proti Angležem. Pri tem jo podpirajo razni ura-« di, pred vsem pa poštni. Revolucijonarna vlada je postavila^lastna sodišča in upravi ne oblasti.
LDU London, 24. junija, (DKU, Reu-ter.) Uradno. Položaj v Londonderryu je manj napet. Po polnoči se je le malo streljalo. Sedaj je vse popolnoma mirno. Trgovine so zaprte. Promet se že vrši. Vojaki rušijo barikade.
LDU London, 25. junija. (DunKU — Brezžično.) Da s p je začasno vzpostavil mir v Londonderryju, je pripisovati posredovanju vojaških oddelkov, ki so nastopali z oklopnimi avtomobili in strojnicami. Vojaki so o polnoči v četrtek napadli glavni stan sinfajnovcev, ki so jih pustili na mestu 15 mrtvih.
neresnica m resnica © albanskih dogodkih.
—k—. Trst, 25. junija.
Kadar se godi Lahom kje slabo, ko jim nc pomagajo več niti najlepšo, doneče fraza o njihovi slavi in junaštvu, ko je prišlo tako daleč, da ne izda več nobeno prikrivanje, da morajo povedati in prbnati, da so tepeni, potem znajo hitro najti vzroke svoje »nesreče« — za božjo voljo, le ne
poraza —, toda ti vzroki niso nikdar v njih samih, temveč vedno popolnoma kje drugje. Tako tudi sedanjega italijanskega poloma v Albar"i niso krivi Italijani sami, nc njihova nesposobnost, njihova notranja razdrtost in razdrapanost, njihova moralna in fizična prcperelosl, temveč so ga krivi Francozi, Jugoslovani, Grki in celo — Amerikanci, Vsaj tako sc čita v italijanskem časopisju. Francozi so tedaj, ko so ro odšli iz Albanije, pustili Albancem orožje in lnunicijo, Jugoslovani jim dajejo častnike, orožje in municijo, Grki ravno tako in Amerikanci menda tudi.
Da ovrže tc italijanske izmišljotine, je poslalo jugoslovansko poslaništvo v Rimu agenciji Stelani naslednjo izjavo: »Nekateri rimski listi so v raznih dopisih izražali mnenje, da se med vstaši v Albaniji nahajajo srbski častniki, poslani iz Belgrada in Sarajeva. Kraljevo poslaništvo jc pooblaščeno po svoji vladi v izjavo, da ta mnenja nimajo nikakršne podlage v dejstvih. Ko so se meseca septembra lanskega leta pojavila neka sumničenta, jc kraljeva vlada predlagala preiskavo, ki naj bi jo izvršila komisija, imenovana po mirovni konferenci. Kraljeva vlada tudi v sedanjem primeru vztraja na tem svejem predlogu.«
Ali kaj pomaga to! Laško časopisje si Izmišlja dalje svoje albanske v^sti, in značilno pri vsem tem je dejstvo, da vse te izmišljotine prihajajo baje iz — Črne gore. Tako objavljajo listi takoj po izjavi jugoslovanskega poslaništva naslednjo revol-.versko vest iz Brindisija: »Črnogorski izseljenci, dospeli semkaj iz Sv. Ivana v Me-dovi, da se izognejo strahovladi v Črni gori, potrjujejo, da so albansko vstajo organizirale srbske oblasti, ki so dobavile vstašem častnike in orožje za boj proti Italiji. Da dosežejo svoj namen, so Srbi izvedli splošno novačenje v Črni gori, Boki Kotorski in Hercegovini za vse letnike od 25. do 45. leta starosti. Izmed potrjencev $o izbrali najpripravnejše, in ko so jih oborožili in izvežbali, so jih razposlali po Albaniji, da najprej zanete, potem pa vodijo vstajo.« — Kdo bi mislil, da so ti črnogorski, bokeški in hercegovski novinci taki tički, da morejo voditi vstajo proti nepremagljivi italijanski vojski!
Al ne samo Jugoslovani, temveč tudi Amerikanci imajo svoje prste vmes pri albanski vstaji, vsaj po mnenju laškega časopisja. Amerikansko veleposlaništvo v Rimu je namreč po agenciji Štefani podalo naslednjo izjavo: »Zadnji teden so v nekaterih rimskih listih izšli članki, ki obtožujejo Amerikance, da so zanetili in podpirali zadnja gibanja v Albaniji, Amerikansko veleposlaništvo je pooblaščeno po svoji vladi, da odločno dementira te obtožbe, ki absolutno nimajo nikakršne podlage.« <
To bi bilo menda dovolj, seveda za vsakega drugega, samo ne za Italijane. Da bo stvar še lepša in da bo še več krika in vika, je vložil poslanec Ernesto Vassallo interpelacijo, ki pravi: »Vprašujem ministrskega predsednika in ministra za zunanje stvari, da se bo vedelo, ali se je ugotovila ali če je potrebno ugotoviti morebitno odgovornost naših političnih in vojaških voditeljev zaradi zadnje albanske vstaje, in ali je res, da je častništvo in orožje, pripadajoče tujim državam, podpiralo sovražnosti proti nam.«
Kaj neki odgovori Giolitti na to interpelacijo? Mož je sicer dovolj star, da bi ne videl, kakor otroci, strahov ob belem dnevu; ali morda pa vendarle? V ostalem pa pravijo, da je tudi strah — dobra stvari
Dr. A. Gosar:
' J
II.
V debati, ki se je v listih razpletla o stanovanjskem vprašanju, smo čuli bore malo predlog.v. Za urade naj se postavijo barake, je en predlog, država naj zida, oziroma naj da kredit, pa drugi in s tem smo tudi precej pri kraju.
Ne da bi se spuščal v vprašanje, ali kaže za urade zidati barake, ki so, kakor pravijo nasprotniki tega načrta, predrage, zadostuje, če opozorim, da slonita omenjena predloga na temelju; država naj d a. S tem se strinjam ter sem s svoje strani tudi storil, kar sem mogel storiti. Vprašanje je le, ali bo Belgrad odobril moj predlog. Če ga odobri, pa nastane zopet vprašanje, ali bo mogoče s tem kreditom že letos kaj napraviti. Tu je seveda konec naše moči. Bojim se, če bomo čakali na pomoč z Belgrada, bo prepozno. To sem že svoječasno povedal v listih, toda ker se vedno zoppt in zopet ponavlja misel, naj bi država zidala, oziroma dala zato potreben kredit. sp mi zc1' potrebno opozoriti vse tiste, ki to zahtevajo, naj vendar premislijo, da delajo račun brez krčmarja. Če dobimo zahtevani kredit, ga bomo dali v ta namen takoj na razpolago. Toda čakati na to ni mogoče,
Iz tega sledi, da moramo stanovanjsko akcijo za enkrat vzeti v Hvoie roke ter si iz lastne moči pomagati.
Zopet pa nastane vprašanje: kako? Pokrajinska vlada nima financ v svojih rokah, zato ne flfore ničesar storiti. Na vrsto bi prišlo torej mesto. Moje mnenje je, da bi mesto pri stanovanjski akciji lahko zelo uspešno sodelovalo in pomagalo, toda, da bi samo že letos v večjem obsegu zidalo, na to, menim, ni misliti. Ostanejo torej le še privatniki, podjetja in morebitne družbe, ki bi se v ta namen osnovale. Edino od teh faktorjev smemo pričakovati pivo najnujnejšo pomoč v stanovanjski bedi.
Če morajo privatniki zidati, potem ni nobenega pomisleka, da so najprej do11 ž n i to storiti oni, ki nimajo lastnih stanovanj. Ker pa vsi taki ne morejo zidati, naj zidajo tisti, katerim je to še najbolj mogoče. Upam, da je to jasno in pravilno.
Glede podjetij, pa je stvar taka; Podjetja živijo v neki gotovi meri od svojih uslužbencev. To drfi in tega ne bo tajil niti najliberalnejši narodni ekonom, ki gleda tudi človeško delovno moč edino le z vidika kapitalista Ako pa je temu tako, potem so podjetja dolžna tudi v gotovi meri skrbeti za svoje uslužcnce in če ti trpijo vsled pomanjkanja stanovanj, jim morajo ravno v tem oziru pomagati.
Danes je dejanski veliko uclužbencev r^~ličnih podjetij brez strehe, večina pa jih stanuje v tujih hišah, kajfi pri nas podjetja v tem oziru tudi pred vojno niso vršila svoje dolžnosti. Zato je povsem utemeljeno, da se podjetja sedaj silijo k zidanju. Seveda so tu gotove meje, ki se morajo upoštevati, a princip sam na sebi se ne da ovreči.
Kaj pa stavbene družbe ali zadruge? Ali ne bi kazalo tistih, ki so brez stanovanj združiti, da bi tako skupno pomagali reševati stanovanjsko vprašanje? Da, toda brez strehe so skoro ' Hjučno le revni ljudje. Ako pa osu - danes 50 revežev stavbeno zadrugo, še ve^..o ne bodo mogli sezidati niti ene hiše, v kateri bi imela le ena družina dovolj prostora. Misel stavbenih zadrug ali družb je sama na sebi dobra, toda take zadruge ali družbe morajo stvoriti ljudje, ki kaj premorejo. Zato je ta načrt, o katerem se je, če se ne motim, tudi že pisalo, piškav, če se ne prisilijo v stavbene družbe, oziroma zadruge najpremožnejše stranke, ki stanujejo v tujih hišah.
Navedene tri možnosti pomenijo torej edini izhod iz zadrege, v kateri se nahajamo. Stanovanjska naredba 166 ima namen to pospešiti in vse, kar sem pravkar povedal, je v nji direktno ali indirektno zapopadeno ter se bo z doslednim izvajanjem njenih določil v polnem obsegu doseglo.
Izgovori, ki se proti temu navajajo, kakor na primer, da ni stavbenega materijala, da primanjkuje razpoložljivega kapitala in še več drugih, dejanski ne držijo. Da, če bi hoteli — kot sc od več strani predlaga — poveriti letošnjo zasilno akcijo državi ali mestu, potem bi pač ne mogli v sedanjih razmerah pričakovati zaželje-nega uspeha. Privatna podjetnost in iznajdljivost pa bo našla pota in možnosti, da reši stavljeno nalogo tudi tam, kjer bi birokratski aparat gotovo odrekel.
Toda čemu teoretizirati in ugibati ali je mogoče že letos kaj doseči ali ne. Evo par zgledov iz prakse, ki odgovarjajo popolnoma duhu naredbe 166: Ena stranka se je zavezala, da dvigne hišo za eno nadstropje. Zato rabi okoli 200.000 K posojila, katerega bo druga izmed prizadetih strank radevolje dala, ker bo s tem spolnila nalogo, katero ji je naložil stanovanjski urad; efekt te akcije bo dvoje stanovanj, Druga stranka bo priredila hišo, ki sedaj ni služila stanovanjskim namenom za stanovanje; tretja napravi v podstrešju stanovanje z 2 sobama, kuhinjo ter pritiklinami Četrta stranka bo v ljubljanski okolici pri-zidala k svoji hiši eno družinsko stanovanje ter ga bo oddala v najem ž^lezmčarski družini, ki stanuje sedaj v Ljubljani. Ljubljana bo s tem pridobila eno stanovanje in problem, ki ga je stranki naložil stanovanjski urad s svojo odpovedjo, bo brez velikih žrtev rešen. Oglasile so se tudi stranke, ki dajo na razpolago stavbišče, na katerem bo družba štirih, petih milijo narjev pač lahko sezidala hišo z enakim številom stanovanj,
Dasi je bila dosedaj zaslišana komaj dobra tretjina strank in kljub vsej gonji in vsemu odporu proti stanovanjski naredbi 166, v katerem se odlikujejo zlasti najpremožnejše stranke, j e že dosedaj zagotovljeno, da se bo letos v Ljubljani zidalo in po večini tudi d o g o t o v i 1 o kakih 120 stanovanj. Pri tem pa je treba upoštevati, da sc mnogi n e -čejo obvezati, da bodo zidali, ker upajo, da se bo še ob 12, uri položaj njim v prid spremenil. (Na ta uspeh je »Slov, Narod« z dr. Tavčarjem vred lahko ponosen!) Kakor hitro pa se bo pokazalo, da je rtvar resna in da se bodo : lanovanjske odpovedi tudi dejansko izvajale, sc bodo Uidi tc stranke hitro premislile in storile, kar
je njihova dolžnost', število novih stanovanj pa bo v celoti poskočilo vsaj na 200.
Uspeh stanovanjske naredbe 166 se torej mora ozmnčiti že sedaj kot zelo ugoden. Pridobilo sc bo lepo število stanovanj, katerih drugače ne bi imeli, In kdor je sedaj brez strehe, pa bo jeseni radi tega dobil vsaj za sijo primerno stanovanje, bo zadovoljen, pa naj bo klerikalec, liberalec, socialist ali komunist. Kdo* na bo vsled gonje »Slovenskega Naroda« in njegovih tovarišev proti stanovanjski akciji ostal na zimo brez strehe, bo te čuvarje velekapitalističmli mošničkov preklinjal in če mu pride nekega lepega dne na misel, da jih osebno z njihovim kapitalističnim naziranjem in z njihovimi zakladi vred pomeče na cesto ter se sam vseli v njihovo udobno stanovanje, mu bo težko dokazati, da je ravnal krivično in nepravilno.
Ves vrišč proti izvajanju stanovanjske naredbe, češ, da je nezakonita in da se strankarsko izvršuje, oziroma, da je sploh fizično neizvedljiva, izhaja zgolj iz tiste umazane sebičnosti, ki pozna samo svoj žep. Kapitalis'om vprid bi smela deželna vlada vse storiti, kadar pa so njihove koristi v nevarnosti, ji odrekajo celo pravico ugotoviti, koliko krompirja in fižola rabi delavec na dan, ako hoče živeti, S tega vidika je ves ta vriše razumljiv, ni pa na mestu, ker sem še ponovno pojasnil, da se bo še večkrat omenjena naredba tako izvajala, da bo vsakdo lahko ustregel stavljenim zahtevam. Čemu vedno trditi, da je nemogoče zidati toliko hiš, kolikor strankam se je stanovanje odpovedalo, ko tega vendar nihče ne zahteva? Vse stranke, ki so pokazale količkaj dobre volje (med njimi je tudi g. Krapeš, katerega dr. Tavčar navaja kot vzgled), se bodo z lahkoto izognile nasilni izselitvi, pa bodo kljub temu vrlo dobro pomagale pri stanovanjski akciji. Tistim mogočnjakom, ki zaupajoč v moč svojih milijonov in vpliv »Slov. Naroda«, kratkomalo ignorirajo vsak odlok stanovanjskega urada, oziroma poverjeništva za soc. skrb, bo seveda treba pokazati, da je tudi nad njimi še kaka oblast, toda ali je to »besnenje«?
Kar pa se tiče strankarslva, prosim, da se mi v tem oziru dokaže le en slučaj in radevolje grem. V komisiji, ki je presojala prizive, ni bilo ne enega pristaša SLS in jaz sem podpisal le njene predloge. Socialno »demagoštvo« pa ni, deset in stokrat lahko očitate, prosto vam, toda stvari, ki pomeni edini zasilni izhod iz sedanje mize-rije, katera tlači pripadnike srednjih in revnejših stanov popolnoma brez ozira na njihovo strankarsko pripadnost, ne otežkočujte in ne smešite, kajti drugače bo posledica mojega »socialnega demagoštva« po vsej pravici zadela vasi
K vsemu temu naj mi bo dovoljeno na dr. Tavčarjev članek: »Bodi konec besnenju«, pripomniti še to-le: Način, kakor spravlja g. dr. Tavčar znanih 47 milijonarjev v stik z regenlovim prihodom v Ljubljano, je sicer stvar okusa, a meni se upira tako, da bi skoraj lahko rekel, da se mi gabi. Zakaj vganjate tak humbug, ko se ni nikomur niti las skrivil na glavi? Če bodo reveži lahko ostali v svojih vagonih, barakah in kleteh ter ne bodo ravno te dni razkladali javnosti svoje bede, dasi bi bili za to res upravičeni, zakaj razburjate javnost in kličete indirektno na pomoč regenta radi oseb, katerim ne bo treba niti e n,k rat spati v vagonu, baraki ali kleti, tudi če bi jih res kdo stante pede vrgel na cesto? Meni se zdi la okus zelo neokusen!
Za Vidov dan, ki se praznuje 28, junija, se bo pobiral po celi državi Vidov dar, V Ljubljani se bo pobiral Vidov dar v nedeljo, 27. junija, na Ljudski veselici na K o si e r -jevem vrtu, za ostalo deželo se določi dan pozneje.
Poživljamo vso slovensko javnost, da prispeva po svojih močeh h kar najlepšemu uspehu tc plemenite akcije, ki ima za namen podpiranje vojnih sirot in vojnih invalidov ter zlasti postavitev spomenika zmage in združenja Srbov, Hrvatov in Slovencev in počaščenje spomina bratov, kisopadlivbojih zanašeosvo-b o j c n j e,
19
LDU Zagreb, 24, junija. Regent je bil pri pregledovanju jugoslovenske akademije Strossmayerjeve galerije slik in arheološkega muzeja izredno vzhičen po bogastvu, ki je nabrano v akademiji. Kot znan numizmatik in knjižničar je izrazil obžalovanje, da ne more dalje časa ostati v akademiji. Obžaloval je tudi, da radi posvetovanja o tekočih državnih poslih ne more danes posetiti vseučiliške knjižnice in arhiva. Izjavil je, da bo ob svojem skorajšnjem daljšem bivanju v Zagrebu vse te kulturne institucije natančneje študiral. Nadalje se je izrazil, da so te institucije v ponos državi in narodu pred vsem kulturnim svetom,
LDU Zagreb, 24. junija. Regent je odlikoval bivšega podpredsednika Narodnega veča in narodnega poslanika dr. Ante Pa-veliča z redom sv. Save I. razreda.
LDU Zagreb, 24, junija. Regent je odlikoval vseučiliškega rektorja dr. Pofliča z redom sv. Save III. razreda, predsednika jugoslovenske akademije dr. Mažuraniča A redom sv, Save II. razreda.
LDU Zagreb, 25. junija. Včeraj sta potujoč v Prago dospela v Zagreb minister prosvete Pribičevič in trgovinski minister Ninčič, Prisostvovala sta pri slavnostih v čast prestolonaslednika v pravoslavni cer« kvi in pri dejeuneru. Prestolonaslednik je v daljši avdijenci sprejel oba ministra, ki sta odpotovala v Prago ob 15.25,
- ■ . i
Priprave za regentov
Slavnostni sprevod se razvrsti po Dunajski cesti, Aleksandrovi cesti in Bleivveisovi cesti in se vse skupine in organizacije pomikajo dalje po Rimski cesti, Emonski cesti, Cojzovi cesti čez St. Jakobski most, Stari trg, Pred Škofijo, kjer se na Vodnikovem trgu ozir, na Krekovem trgu razidejo.
Občinstvo se na to izrecno opozarja in prosi, da pravočasno zasede ulice od Rimske ceste naprej, ker je izključeno, da hi ob celi Dunajski, Aleksandrovi in Bleivveisovi cesti stalo občinstvo za prijavljenimi društvi, organizacijami in skupinami, ki zasedejo tratoarja in del cestišča v globočini 6 vrst. Kako postajanje za skupinami ali pasaža je prepovedana Prehodi iz cest in ulic, ki vodijo v ceste slav. nostnega sprevoda bodo zabranjeni in se je brezpogojno pokoriti odredbam rediteljev. Na nekatera mesta teh glavnih ulic in sicer tam, kjer to dopušča širokost ulic, bo dohod občinstvu dovoljen, ob sebi se razume, da je tudi dovoljeno stati za kordont, ki zapirajo dohod iz stranskih ulic. Občinstvo ae vljudno naproša, da se zadrži strogo disciplinirano, se pokaže kot kulturni narod naše svobodne drSav« in uvažuje, da je bil rediteljski odsek prisiljen za te odredbe radi kratke, za sprevod do. ločene cestne črte, ob kateri bo stalo okrog 26.000 udeležencev sprevoda. Iz tega vzroka je za širše občinstvo prostor zelo omejen in se javnost še enkrat opozarja na sprevod, ki se pomika od poslopja deželne vlade po že objavljenih ulicah, da se nudi prilika vsakemu, da si sprevod neovirano ogleda.
Važno za društva ln skupine. Društva ia skupine naj se zbirajo na gotovem prostoru — zunaj cest, ki so določene za slavnostni sprevod — in naj pridejo korpo-rativno na kraj, ki jim jo določen .vsaj do 3, ure popoldne.
Reditelji — stalni in leteči dobe znake v petek, od 5. do 6. ure na mostnem magistratu, srednje poslopje, I. nadstropje, soba št, 2 (vojaška taksa).
Važno za reditelje. Vsi reditelji se zberejo v soboto točno ob 1. popoldne na dvorišču hotela pri Slonu, Točno vsi!
Pozdrav pred kolodvorom. Za one funkcionarje, ki imajo določen pi-ostor za pozdrav na kolodvoru in pj-ed kolodvorom se ima vršiti dovoz to odvoz po Resljevi cesti; dohod in odhod po Kolodvorski oziroma MikloSičevi cesti.
Slavnostni sprevod se ne razide, k a^ kor je bilo prvotno določeno na Kongresnem trgu temveč se pomika po Rimski cesti, Emonski cesti, Cojzovi ccsti, Trubarjevi ulici, Starem in Mestnem trgu, Pred škofijo do Vodnikovega oziroma Krekovega, trga, kjer se razide.
Slavnostni sprevod. Ulice, ki se stekajo v ceste slavnostnega sprevoda, se zapro s kordo-nom in to vsled tega, da je možno ob 2. uri popoldne napraviti špalir ža udeležnike sprevoda, katerih bode nad '26.000. Zgornji del Dunajske ceste od Zidarjeve hiše do približna Janez Trdinove ulice, nekateri prostori ob Aleksandrovi cesti, posebno prostor pred glediščem, kar se ga no porabi za skupino oper-noga in dramskega osobia, in deloma ob Bleivveisovi cesti bode po navodilih rediteljev občinstvu na razpolago, spodnji del Dunajske ceste na obeh straneh od Janez Trdinove ulica do Slona in ves preostali prostor ob pevski tribuni do Glediške ulice jo za širše občinstvo brezpogojno zaprt.
Društva, ki nastopijo pri sprevodu, morajo b i i i na svojih prostorih med 2. in 3. uro. ker b n d e poznejši dohod radi navala občinstva za kordoni zelo otežkočen in lahko nastanejo pri prehodih razno no prilike.
Skupina Primorcev in Primork, ki so postavi prad pošto, je zamišljena od g. prof. inž. Vurnika kot resen, turoben Izraz Primorja, ki je še vedno v skrbeh zn svoje osvobnjenje. Za to so predpisane črno ali pa bele obleke z črnim okraskom. Primorci in Primorke, ki sc dobili za to skupino potrebni Izkaznice, se zberejo danes med 2. in 3. uro v Zvezdi ln od tam odkorakalo skupno ua določeno mesto. Prosi mo za točnost.
Finančno straža se zbira za sprejem regenta točno ob 13. uri na Brogu št. 6. V gpa-lirju stoji na Aleksandrovi ensti na Osrednji zvozi iavriih nameščencev namenjenem Dro-
štoru. Sprejema naj se udeleže korporativno vsi tovariši, najsi bodo že v uniformi ali v ci-vilu. Soproge so pridružijo društvu Sloga, ki btoji poleg Ourodnje zvezo javnih nameščencev.
Vsi oni, ki se udeležijo sprejema regenta Aleksandra pred (jlavnim kolodvorom (stolni kapitelj, častništvo, uradništvo, mestni za stop) in ki prihajajo in odhajajo peš, prihajajo in odhajajo po Kolodvorski ulici ( ako s;o ne udeležijo slavnostnega sprevoda), oni pa, ki prihajajo in odhajajo z vozili (vozovi, avtomobili), po R e s l j c v i cesti.
Poče. V pritličju prvo drž. gimnazije (polog Nar. doma) bodo v soboto od (J. uro daljo r.avezavale peče onim, ki nimajo nobene ženske, ki bi bila za to sposobna. Vsaka naj prinese seboj 3 ducate zaponk (knofljic).
Narodne nože. Vse ono narodne boše, ki se no bodo zbral« pred 1. drž. gimn. in bi se hotele pozneje vriniti v kako skupino, bodo zavrnjene. Prosimo torej, da pridejo vse točno ua zbirališče.
Da se kordon obdrži, naj ljudstvo samo pazi na red, ker bi bil sicer ves snrevod razbit
Vsem uiacJorn. Uradniki se opozarjajo, da s< priskrbe za popoldanski sprevod 26. junija od svojih uradov uradne legitimacijo, brez katerih ne bo pripustila policija nikogar niti k tribunam niti skozi kordon.
Zveza magistralnih organizacij vabi vse svoje Slane, da so v čim večjem številu udeleže sprejema Njegovega Visočanstva prestolonaslednika. Zbirališče ob 3 popoldne na že od-kazanem prostoru ob Aleksandrovi cesti za »Zvezo jugoslovanskih železničarjev« in pred »Društvom učiteljskih vpokojencev«.
Hišni posestniki! Zbirališče za slavnostni sprejem je že točno ob pol 2. uri popoldne pri društveni pisarni.
Planinci — gospodje in dame se zbirajo pol ure pred sprevodom pred Narodnim domom. Gospodje naj pridejo v planinski obleki.
Jugoslovanskim dobrovoljcem! Zbirališče Jug. dobrovoljcev je v soboto ob 2. uri pop. za sprejem prestolonaslednika in regenta Aleksandra. — Odbor.
Sprejem deputacij. Deputacije, ki so se prijavile v četrtek za avdijenco pri Njegovem Visočanstvu Prestolonasledniku, se pozivljejo, da se zberejo v nedeljo, dne 27. junija najkasneje med en četrt in pol 3. uro v palači deželno vlade. Pripomni se, da se bodo pripustile samo tiste deputacije, ki so se prijavile v četrtek in da je prijava novih deputacij in njih pripustitev v avdijenco popolnoma izključena.
Vozni red dvornega vlaka. Po zadnji raz-poredbi bo vozil v soboto dne 26. t. m. dvorni vlak z Nj. Vis. regentom, ki se odpelje iz Zagreba ob 12.30 po nastopnem voznem redu: Tirežice prihod ob 13.38, postanek 5 minut, Vi-dom-Krško prihod 13.54, postanek 5 minut, Rajhenburg, prihod ob 14.05, postanek 2 minuti, Sevnica prihod ob 14.25, postanek 2 minuti, Zidanimost prihod ob 14.57, postanek 20 minut, Hrastnik prihod ob 15.28, postanek 2 minuti, Trbovlje prihod ob 15.36, postanek 5 minut, Zagorje prihod ob 15.47, postanek 2 minuti, Litija prihod ob 16.09, postanek 10 minut, Ljubljana prihod ob 17.
Veselični odsek ponovno priporoča občinstvu, da si preskrbi vstopnice za nedeljsko veselico pod Tivolijem pravočasno, če le mogoče ne pri blapajni na veseličnem prostoru, da ne bo prevelikega navala. Dobro bo, če si prinese vsak svoj kozarec seboj radi pomanjkanja steklene posode. Drugega bo pa na veseličnem prostoru dovolj.
Iz gledališke pisarne. Za slavnostno predstavo v opernem gledališču o priliki poseta prestolonaslednika se je javilo toliko reflek-tantov, da gledališka uprava pri najboljši volji ni mogla vsem ustreči. Ker je gledališče premajhno se nekaterim sploh niso mogla dodeliti mesta, drugim pa ne taka, kakor so jih želeli. Zadnji naj blagovolijo vpoštevati da pri tako izredni priliki kakovost mesta ne moro igrati nobene vloge. Reflektantom, ki v svojih prijavah niso omenili svojega stanovanja, se mesta seveda niso mogla nakazati.
Vstopnice, ki se do nedelje zjutraj ne bedo dvignilo, se bodo oddale drugim reflektantom.
Planinci in planinke, ki hočejo pozdraviti N- V. regenta na planincem določeni tribuni dobe tozadevne izkaznice v društveni pisarni SPD (proti društveni legitimaciji) na Kralja Petra trgu št. 2 v soboto ob 10. uri dopoldne. — Število izkaznic za prostor je omejeno. _*__
Pollfline H0wl€8a
-f Poljska in »Jugoslavija«. Cehi kakor Poljaki so nam kot severni slovanski bratje enako dragi in želimo češkoslovaški kakor poljski republiki čim najlepšo bodočnost. Čiru močnejši bodeto obe bratski državi, tem močnejša bo tudi naša država. Zato se v obmejne spore med obema državama ne spuščamo. Ker nam je pa politična zgodovina zadnjih desetletij zapustila ožje stike s Čehi in ima naša javnost ve? informacij od češke strani kakor od poljske, objavljamo sledečo notico do-3Io nam od poljske strani, po načelu, da se sliši tudi druga plat zvona: »Že nekaj časa prinaša »Jugoslavija« konsekventno in pri vsaki priliki članke in notice o poljski republiki, ki izražajo sovraštvo proti poljskemu narodu, ter namen, da ga oblatijo v očeh slovenskega naroda.
Nočem iskati vzroka tega sovraštva, temveč hočem le ugotovili, da so vse novice, ki se tičejo Poljske, objavljene v »Jugoslaviji« popolnoma izmišljene ali ten-denciozno popačene. One nam kažejo slab namen aa pa popolno neznanje zgodovine poljskega ozemlja, kakor tudi desorijen-tacijo v zadevi današnjih razmer v naši državi. Z ozirom na tešinsko ozemljo more vsak srednješolec poučiti uredništvo »Jugoslavije«, da so Poljaki avtohton-no prebivalstvo v Šleziji, ker so se Cehi naselili na Tešinskem šele v polovici XIV. stoletja, kjer so takoj začeli' izpodrivati Poljake. Torej niso Poljaki tisti, ki gonijo avtohtono šlezijsko ljudstvo iz njegovih domov, ampak Cehi. Moram tudi priBom*
niti, da Poljaki nimajo na plebiscitnem ozemlju nobene eksekutivno vlado, pač pa imajo Čehi lastno administracijo, dobro opremljeno orožništvo, redarstvo in svojega grofa Mannervilla, predsednika en-tentine komisije, ki je lastnik veliko delnic industrijskih podjetij škodo v Pil-znu. Vprašam torej vsakega pošteno mislečega človeka, ali je mogoče, da bi Poljaki v takih razmerah terorizirali in uganjali grozodejstva, kakor to trdi tako pogosto »Jugoslavija«? »Jugoslavija so v svojem sovraštvu do Poljakov ne obotavlja niti cn hip in s polno zavestjo tiska neresnične in izmišljene vesti, kot n. pr. v štev. z dne 22. junija t. 1., da je v Beli Rusiji izbruhnila kmetska vstaja, katero so Poljaki krvavo udušili. Za tisto vstajo no ve prav nič evropski tisk, lo samo »Jugoslavija« ima tako spocielne, izvirno novice. Če gospodjo uredniki »Jugoslavije« mislijo, da je ta njih metoda zidanja slovanske vzajemnosti za Slovanstvo najboljša, potem sem prepričan, fla njih ideje mei Slovenije ne bodo prekoračile, ker bodo tudi Čehi enkrat ravno tako zaničevali obrekovalce in herostrate Slovanstva, kakor jih danes zaničuje poljski narod. Kdor pravi, da Poljaki nimajo čistih rok v njih politiki, naj prej lastne roko dobro opere.
—	Preosnova sodniške pripravljalne službe. Začasni zakon z dne 4. maja 1920 je preosnoval popolnoma sodniško pripravljalno službo. Pred preobratom se je moral pripravljati absolvirani pravnik še tri leta pri sodišču, predno se je mogel javiti k sodniškemu izpitu. Avskultant je bil prideljen tekom teh treh let različnim senatom odnosno posameznim sodnikom in je bil zaposlen v prvi vrsti kot zapisnikar pri razpravah, v podrejeni vrsti je izdeloval tudi načrte sodb in sklepov. Samostojnejše delo je imel le v nespornem sodnem postopanju. Sistematični vzgoji novih sodnikov so služile samo vaje v zimskih mesecih, katere so posvečale pa premalo pažnje praktični vežbi. Radi preobilice naloženih poslov je ^reostajalo kandidatom za teoretični študij malo časa. Ker je nastopilo po preobratu silno pomanjkanje sodnikov, je bila triletna doba skrajšana v decembru 1918 na dve bti, ne da bi se sicer izpremenil način pripravljalne službe. Zakon z dne 4. maja 1920 pa ni skrajšal pripravljalne službe samo na eno leto za one pravnike, ki vstopijo do konca tega leta, marveč tudi popolnoma preosnoval pripravljalno službo. Vsa pri-priprava za sodniški poklic, ne da bi priprava za sodniški poklic, ne da da bi bil kandidat le pomočnik pri izvrševanju sodne službe, tedaj v prvi vrsti samo zapisnikar pri razpravah. Vežbanje boo'e trajalo sedaj pet mesecev v kazenskih in sedem mesecev v civilnopravnih stvareh. V tem času bode prideljen kandidat vsem sodnim oddelkom, da se seznar.l uatančno s sodnim ustrojem in spozna način sodniškega delovanja. Vaje se bodo vršile po možnosti celo leto in se bode polagala pri njih največja važnost na praktično izvež-banje kandidatov. Ti bodo imeli tudi sicer dovolj časa za privatni študij. Po dovršenem letu dobi kandidat dva meseca dopusta, da se pripravi na izpit. Izpit je, kakor do sedaj, pismen in ustmenj domače naloge so pa kandidati, ki delajo skrajšano pripravljalno službo, oproščeni. — Ce vpoštevamo, da dobe sodniški kandidati po štirih mesecih službovanja k adjutu doklado, po nadaljnjih štirih mesecih plačo X. činovnega razreda, in da postanejo po dobrem letu sodniki v IX. činovnem razredu, lahko smatramo izglede za mlade pravnike, ki se žele posvetiti sodniški službi, za jako ugodne, ker je nezar edeno veliko število sodniških mest vseh činov-nih razredov,
—	Društvo slovenskih sodnikov. Ker pride Nj, Visočanstvo prestolonaslednik 29. t, m. na Štajersko, se vsled želje štajerskih tovarišev - sodnikov preloži občni zbor na 4, julija ob pol 10. uri. Kraj in spored kot prvotno določeno.	(K)
—	Društvo Kamnik v Kamniku ima svoj občni zbor dne 29. junija 1920 popoldne po litanijah v Kamniškem domu v Kamniku, Člane društva tem potom uljud-no vabimo, da se občnega zbora polnošte-vilno udeležijo. Pri tej priliki bo poučno predavanje o novem občinskem volilnem redu za Slovenijo. — Odbor,
—	Na mestni glasbeni šoli v Ptuju se razpisuje za prihodnje leto, to je od 15. septembra 1920 mesta učiteljev na gosli in petje kakor tudi za glasovir. Plača po dogovoru. Prošnje je podati redno kolkovanc (1 dinar = 4 krone) do naje'nI je 5. julija 1920 na mestni magistrat v Ptuju ter priložiti potrebna spričevala. Prednost imajo učitelji, ki so vešči slovenskega jezika.
—	Ravnateljstvo južne železnice obvešča: Potom direkcije državnih železnic Zagreb smo prejeli odlok direkcije Subo-tica, s katerim slednja prepoveduje tako-zvane živilske garniture za odvoz živil za
I Slovenijo. Stranke naj vozove naročajo ' predpisanim potom pri predajnih postajah
m skrbe za prevoz obe imenovani direkciji državnih železnic. Radi tega obveščamo javnost in vse v poštev prihajajoče kor-poracije, da co prošnje na obratno ravnateljstvo btezpredmetne. „ — Upravna komisija tehniško-visoko-solstfih fondov v Ljubljani (Turjaški trg št. 1 I) razpisuje za študijsko leto 1920/21 podpore iz tehniško-visokošolskega študijskega fonda, Visokošolci-tehniki, ki reflekli-rajo na tako podporo se opozarjajo na tozadevni razpis v »Uradnem listu«,
—	Smrtna nesreča. Dne li. t. m. popoldne je padla posestnica Jožefa Fink iz Pod t uma s črešnjc iu si zlomila tilnik. Obležala jo mrtva.
—	Čudna stvorba jc uprava novomeškega vodovoda. Že v vojnem času je bil vodovod radi pomanjkanja premoga odprt samo od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Bilo je jako neprijetno, ker ni bilo ponoči vode izplahovanje stranišč itd. To zlo so čutili zlasti v bolnišnicah. Kaj pa zdaj? Letošnjo pomlad so razglasili, da se zviša vodarina za 100 odstotkov, ker ima vodovodna uprava velik deficit. Človek bi mislil, bomo pa vsaj vodo imeli. Toda zmotili smo se. Takoj nato je bila voda zaprta tudi čez dan, razen eno uro zjutraj in eno zvečer, a vodovodni upravi je bilo tudi to očividno preveč. Sedaj je vodovod, kadar ni stroj pokvarjen, odprt samo kako uro zjutrai. potem pa ves dan in celo noč zaprt. Kakšen smrad iz stranišč, kakšna težava v bolnišnicah, kjer ni vode za potrebne kopeli, niti za operacije. Kaj pa za pitno vodo? Ali mislijo gospodje pri vodovodni upravi, da si bodo ljudje tekom vročega poletja samo z vinom in pivom žejo gasili? Gostilničarjem bi morda bilo prav. Kai bo pa rekla mošnja? Kaj ljudsko zdravje? Kaj potrebna treznost? Če ima vodovodna uprava tako ogromen deficit, zakaj pa niso gospodje pravočasno avišali vodarine, da je treba zdaj poleg nje plačevati še obresti od naraslih dolgov ter biti brez vode. Saj vode nam privoščite! Kdor more, vplivaj, da se odpravijo te neznosne razmere.
—	Društvo geometrov kraljevine SHS v Ljubljani je dne 20. junija 1920 v odbo-rovi seji, uvažujoč pojavljajoče se težkoče glede učnih prostorov, nujno in nemoteno razvitja vseh panog tehniške fakultete sklenilo vložiti na pokrajinsko vlado tozadevno vlogo. Važnost zadeve izhaja iz stvari same in je bila že javnosd v časopisih dovolj pojasnjena. Treba je samo smisla in razumevanja za stvar. Po znanih strokovnjakih je dokazana izvedljivost tega perečega vprašanja, primanjkuje le dobre volja, da se omogoči izvedba že natančno preučenega načrta. Dosegla se je ustanovitev tehniške fakultete, dolžnost pa je stre-miti po nje popolni zgradbi. Ta dolžnost veže nas vse, tembolj pa merodajne čini-telje, na katerih intenzivno sodelovanje apeliramo.
—	PoLrJe zadeve- Prejeli smo: Naša poštna uprava vedno zvišuje pristojbine. Kmalu bomo morali navadili zemljani prenehati z dopisovanjem in naročova-njem raznih potrebščin. Samo bogatini Lodo £a zmagali te pristojbine. Trgovec jo naročil 50 osel ali brusnih kamnov za kosce. Na pošti jo plačal pristojbine 35 K torej TO vinarjev od enega brusnega kamna. Prod vojsko je pa tak kamen v trgovini stal 12 vinarjev. Dasi poštna uprava neznansko zvišuje pristojbino, vendar zopet hoče varčevati. Zato namerava opustiti več poštnih uradov na deželi. Seveda ljudje sedaj pri t en visokih pristojbinah veliko no pišejo in ne naročajo. Poštna uprava pa takoj to izrablja, da vzame nam urad, ki smo ga že desetletja imeli, ter nas sili, da bomo morali pol dneva zamuditi, če bomo hoteli oddati dopisnico na pošto. Kultura ljudstva se pač z odpravo podeželskih poštnih uradov ne bo zvišala. Dnevnikov tudi ne bomo več naročali. Kdo bo še bral dnevnik, ako bo dobil skupaj tri številke ali celo Šest štvilk? Tudi umetnostnega čuta novo pa tudi stare jugoslovanske znamke ne zbujajo. Nobena država — tudi Liberia v zapadni Afriki nima tako neokusnih znamk, kakor naša Jugoslavija. Sram mc je, kadar pritiskam te grde znamke na pisma.
—	Razpisani poštni uradi. Razpisano je odpravniško mesto pri poštnem uradu Sv. Benedikt v Slov. goricah ter poštarsko mesto pri poštnem uradu Stična.
—	Ustanovni shod kovinarjev za Icpmniški okraj se vrši dne 29. t. m., ob 8. "ri dopcMne v Sokolskem domu v Domžalah. Udeležite se mnogobrojno, (k)
—	Hotel Toplice, preje Louisenbad na Bledu, popolnoma na novo in moderno opremljen, je zopet otvorjen,
—	Tatvine v »Karavanškem dvoru«. K nadaljnji notici pod tem naslovom moramo pripomniti, da imenovana na 150 K kaznovana Josipina Schmidt ni istovetna z gospo Josipino Schmidt v Gradišču 5t. 2 (restavracija).
—V Naglovi tovarni na Viru, kjer izdelujejo kartone, so bile izvedene velikanske tatvine: vse je bilo odneseno. Med drugim so našli pri Jakobu Maliju na Viru vodno sesalko in več drugega orodja ter žice in žeblje, ki jih ie. Naglu vzel; Fran-
čiška Mali je pa ukradla kolobar žice in nekaj kleja. Deželno sodišče je obsodilo zato Jakoba Malija zaradi hudodelstva tatvine na 14 dni težke ječe, Frančiško Malijevo pa zaradi prestopka tatvine na 24 ur zapora.
— Tatvina krompirja, Janez Velikonja 5z Zgornjega Bitnja je bil obsojen na 4 mesece težke ječe, ker je ukradel krompirja; v vrednosti 500 kron, Marija Velikonja je pa dobila 2 meseca ječe, ker je spravila krompir, katerega je Janez Velikonja ukradel.
Uubllansk® novice.
lj Kraljeva garda se je včeraj popoln dne pripeljala z dvema vlakoma v Ljub« ljano. Gardisti vendar niso izstopili in od« korakali v mesto iz poslopja glavnega ko« lodv&ora, marveč so izstopili na rampi, toi a zato, da so ložje izložili konje, avtomo« ile in drugo Drtljago. Prva sta se pripe« ljala dva eskaduona, 240 mož s konji, ^a« teri so odjezdili v artiljerijsko vojašnico* Ob pol 7. uri sta se pa pripeljala s poseb« nim vlakom dva bataljona kraljeve garde« Ko je vlak obstal, je zasvirala godba drav« ske divizije. Nato sta odkorakala bataljo« na, katerih vsaki ima svojo lastno f^odbo« v domobransko vojašnico. Občinstv o je! gardiste prisrčno pozdravljalo.
lj Krščanskim karitativnim društvom? Člani odborov družbe sv. Vincencija, sv< Elizabete, Škofijskega društva za varstvo sirot, društva za mladeniške domove, do« brodelnosti, svete vojske, vajeniškega doma, ljudske in dijaške kuhinje, pripravni« škega doma, se nujno pozivljejo, da se ude-< leže sprejema Nj. Visočanstva regenta. ZaJ to določeni prostor je pred tribunami »Narodnega doma«. Vsi člani naj se zberoi ob 2. uri v Rokodelskem domu, odkodeu se korporativno podajo na svoje mesto.
lj Zveza služkinj priredi na dan sv. Pe* tra in Pavla za tovarišice-služkinje iz šent« peterske župnije shod, ki se vrši po pen poldanski službi božji v prostorih Sentpe« terske prosvete. Govori dr. Stanovnik in zastopnik Jugoslovanske Strokovne Zveze, Ustanovi se posebna »Zveza služkinj za šentpetersko župnijo«. Vse služkinje iz te župnije ta dan na shod!
lj Na državni realki se mora preložiti vpisovanje v prvi razred na torek, dne 29. junija, od 9. do 12. ure.
lj Premij trgovcev pozi vije vse svoje člane, da naj imajo radi tujskega navala svoje trgovine odprte v pondeljek in torok dopoldne- Člani gremija naj se v kolikor mogoče obileni številu udeleže sprejema regenta. Prostor za trgovce je določen v Gledališki ulici nasproti gledališča. — Na« čolnik.
lj V soboto, dne 26. junija 1920 so brivnice odprle od 6. ure zjutraj do 4, (16.) ure popoldne.	(K)
lj Člani kovinske zadruge dobijo železo v skladišču g. T. Korna, Ljubljana, Resljeva cesta. '	(K)
lj Produktivra zadruga čsvljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek, dne 28, junija, ob 2. uri popoldne v skladišču, Spodnja Šiška štev. 30.	(K)
lj Pobegnila sta od košnje na barju prisiljenca Janez Zabjek in Henrik Slevec, ki sta vzela seboj rjuhe in koce. Prostost je bila kratka, ker jih je na cesti med Bre-stami in Lipami zasačil in aretiral orožnik. Ker sta rjuhe mej potjo že odprodala, sta imela s seboj denar, razen tega pa tudi vitrih, bodalo in škrbec. Sama sreča, da sta prišla takoj na varno, ker bi bila čedna tovariša ogrožala ljudsko varnost. Čudno in značilno je, da se najdejo še ljudje, ki od takih sumljivih oseb kupujejo očividno ukradeno blago, saj sta bila ubegla v pri-siljenški obleki. Če bo ljudstvo samo dajalo očividnim zločincem potuho, se bo tatinska in roparska svoiat še bolj razpasla v grozo in strah prebivalstva.
lj Zaslužena kazen. Na verižniškem uradu so kaznovali neko trgovko na 1000 kron globe in na 1 teden zapora, ker je prodajala meter blaga za zastave po 125 kron, nakupila ga je pa po 97 kron meter.
lj Nevaren človek je Ivan Klanšek. Dne 7. maja se jc pridružil Mariji in Ani Potharski iz Rogaške Slatine, kateri pro« dajata jajca v Ljubljani in jih prinašata iz svojo domačije. S silo jima jc ukradel posmarico vredno 20 kron in ruto vredno 1000 kron, katero je prodal za 150 kron v Škofji Loki. Z ozirom nn posebno neva« ren način, s katerim je nastopil proti na« vedenkema, jo deželno sodišče v Ljubljani obsodilo Klanška na 16 mcsocev težke ječo.
Turistk*? In šport.
»Ilirija : »Derby«, Zagreb. Na praznile 29. t. m. ob 18. uri na prostoru »Ilirije« nogometna tekma »Ilirije« rez. : »Derby«, Zagreb. »Derby se bori v Zagrebu za prvenstvo I. razreda in je znan po dobri skupni igri in fairnossi. Rezerva »Ilirije« je istotako v prav dobri formi ter bo »Derbyju« nevaren nasprotnik. Pričakovati se more tudi pri tei tekmi ostro in na« neto borbe*	(K)
H. A, Š. K. : »Ilirija«, Enako kakor jc priredil Zagreb na čast Nj. kr. Vis. regentu Aleksandru dne 25. t. m. na Haškovem prostoru v Maksimiru veliko športno prireditev, se vrši v Ljubljani v nedeljo 27. t. m. ob 18.30 na prostoru »Ilirije« nogometna tekma »Ilirija : H. A. Š. K., Zagreb. Računati je, da bo regent posetil tudi to prireditev. — H. A. Š. K. je v športnih krogih na najboljšem glasu; vsak ga pozna kot odličnega reprezentanta hrvatskega športa. Proti »Iliriji« nastopi ojačen z nekaterimi igralci »Viktorije«, »Ilirija se bo že z ozirom na nedavni poraz v Zagrebu temeljito pripravila na to tekmo. Letošnja njena dobra forma jamči za zanimiv, napet in lep boj.	(K)
Za dirke na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. je že sedaj priglašenih veliko število konj. Prijavljeni so tudi štirje konji kasači (trabarji) iz Maribora, tako da obeta postati tekma Amerikancev zalo zanimiva.	(K)
češka koča in pot do nje sta v popravilu, ter svetujemo turistom, da je do otvoritve ne obiskujejo.
Pot čez Žrelo iz Okrešlja ali Češke koče v Savinjskih Alpah je letos razdrta in potrebna temeljite poprave. Vse turiste naprošamo, da opozore na to turiste v svojem krogu in jim ta pot dokler ne bo popravljen, resno odsvetujejo, da se ne pripeti kaka nesreča.
Triglavske koče (Triglavski dom, Aleksandrova, Staničeva, Vodnikova, Koča pri Trigl. jezerih, Zlatorog, Aljažev dom) so z dnem 27. t. m. vse otvorjene.
Avtopošta: Kranj—Železna Kapla Celotna vozna cena stane 50 K in ne 22 K, kot je bilo pred kratkem javljeno.
I. jugoslovanski citrarski
naznanja, da se prvo šolsko leto v citrarski godbi in teoriji prične z dnem 1. oktobra t. 1., in sicer v prostorih prve meščanske ljudske šole Ledina, Komen-skega ulica. — Gojence vpisuje klub v svoj šolo za leto 1920/21 dne 1., 2., 3. in 4. julija 1920 od 9. do 11. ure dopoldne in od 1. do 4. ure popoldne v šolskem poslopju Ledina, Komenskega ulica. — Pri vpisovanju je vplačati običajno vpisnino in članarino; učnina se bode šele meseca oktobra plačevala. Prinesti je s seboj rojstni list ali zadnje šolsko izpričevalo.
Narodno gSedišče.
D r a m a J
Sobota, 26. jun.: »Ljubosumje«. A. C.
Nedelja, 27. jun.; »Ljubosumje«. A. iz.
Ponedeljek, 28. junija: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Abon. izven.
Opera:
Sobota, 26. junija: »Vesele žene wind-sorske«. Abon. D.
Nedelja, 27. junija; Slavnostna predstava o priliki poseta Nj. Vis, prestolonaslednika.
Ponedeljek, 28. junija; Zaprto.
Torek, 29. junija; »Vesele žene v/ind-sorslce«. Abon. E.
Sreda, 30, junija; »Jevgenij Onjegin«, Abon. A.
Četrtek, 1. julija: »Poljska kri«. Abonement izven.
Petek, 2. julija: »Jevgenij Onjegin«. Abon. B.
Sobota, 3. julija: »II Trovatore«. A. C.
BELGRAJSKO ČASOPISJE O REGEN. TOVEM POTOVANJU.
LDU Belgrad, 26, junija, Belgrajsko časopisje je iznenadeno vsled veličastnih priprav za sprejem, vsled navdušenja in burnih ovacij, ki so se priredile regentu in poudarja, da je regentova pot v Zagreb še bolj potrdila narodno in državno edin-stvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in to pred vsem svetom. Na ta način pokažemo, da je naša kraljevina delo vseh nas, i Slovencev i Hrvatov i Srbov. To je najboljši opomin našim neprijateljem, da bo izzvalo vsako gaženje naših pravic odločen odpor naše ujedinjene kraljevine. Vsled tega izraža Belgrad s ponosom svoje največje zadovoljstvo nad navdušenjem, ki je te dni v Zagrebu izraz vdanosti napram nosilcu naše kraljeve krone.
POZDRAVNA BRZOJAVKA PROTIČU.
Belgrad, 25. Povodom regentovega bivanja v Zagrebu sta poslala ministra dr. Korošec in dr. Drinkovič Stojanu Protiču pozdravno brzojavko,
PROTIČ PRI SVOJIH VOLIVCIH.
Belgrad, 25. Minister Stojan Protič jo odpotoval v svoj kruševaški volilni okraj, da stopi v stik s svojimi volivci.
NAŠA MIROVNA DELEGACIJA UKI-NJENA.
Belgrad, 25. Pred nekaj časa je zaprosil naš mirovni delegat v Parizu Nikola
Pašič, naj bi se sprejela njegova demisija I radi zdravstvenih razlogov. Naš dopisnik je govoril o tem z aktivnim ministrom, ki ga je pooblastil, cla more z ozii'om na to objaviti naslednje pojasnilo: Z ozirom na to, cla mirovna konferenca v Parizu ne obstoji več, je ministrski svet sklenil, da so ukine naša delegacija v Parizu. Z ozirom na to jo bila sprejeta demisija Nikole Pašiča. Dr. Trumbič in Pašič in ostali naši delegati se bodo zato vrnili v Belgrad. Z Italijo bodo vodili še nadalje direktna pogajanja. Ako ne pride do sporazuma v jadranskem vprašanju, bodo posredovale velike sile. — »Balkan« pa piše, da so vzroki Pašičeve demisije popolnoma drugi, ki se jih danes še ne more navesti.
SREDIŠNJA ZADRUGA.
Belgrad, 25. junija, »Balkan« piše, da so se proti središnji zadrugi dvignili vsi bankokrati, medtem ko je že prej demo-kratsko-socialistična vlada hotela ustanoviti tako zadrugo ki bi pa imela samo delnice po 50.000 dinarjev, tako da bi jih mogle kupiti samo velike banke in tvrdke.
ŽELEZNIŠKI PROMET.
LDU Belgrad, 25. junija. Ministrstvo za promet živahno deluje, da izdela novi razpored vozov, ki stopijo v promet dne 1. oktobra t. 1. Ob tej priliki bodo zvišali število potovalnih vozov na vseh glavnih železniških progah v državi.
GIOLITTI ZA NEODVISNOST ALBANIJE.
LDU Rim, 24. junija. (DunKU — Agenzia Štefani.) Koncem Giolittijevega govora je priredila zbornica ministrskemu predsedniku dolgotrajne ovacije, katerih se le ekstremisti niso udeležili, ki so že poprej poizkušali, prekiniti Giolittija, s čimer so pa zadeli na odločen protest poslanske zbornice. Nekaj njih pristašev je spravilo na površje vprašanje, kaj je z Albanijo. Giolitti je odvrnil, da mu ni težko izjaviti, da vlada protektoratu nad Albanijo ni naklonjena, temveč želi neodvisnost Albanije. Te besede so bile sprejete z odobravanjem in so napravile velik vtis. Na potu v senat, kjer je Giolitti to izjavo ponovil, so poslanci ministrskega predsednika obkrožali in mu iskreno čestitali,
VOJNA ODŠKODNINA.
Belgrad, 25. Angleška zahteva od celokupne vojne odškodnine 20 %, Francoska 50 %, Italija 15 %, ostalo pa bi se razdelilo med Belgijo in Srbijo, odštevši odškodnino za Portugalsko in Japonsko. Italija zahteva 50 miljard lir v zlatu.
SMRTNI OBSODBI.
Belgrad, 25. junija. Včeraj je obsodilo porotno sodišče na smrt porotnika Mir-koviča in Terziča, ki sta v vojni povodom umika srbske vojske pobegnila k sovražniku,
BORZA.
Belgrad, 25. junija. Avstrijske krone 15.50, francoski franki 140.95, italijanske lire 114, dolarji 17.25, češkoslovaške krone 56,
DONAVSKA PAROPLOVNA DRUŽBA.
Dunaj, 25. Donavska paroplovna družba namerava zvišati akcijski kapital. Nove delnice bodo izdane po kurzu 1050 K.
I. Si
Deputacija Katoliškega Čeboslovaškega Sokola iz Amerike je že dospela na Čehoslo-vaško, da se skupno z brati stare domovine udeleži mariborskega tabora, Vodja delegacije je brat Josef Salaj (odlikovan na francoski fronti), Pavel Kormana in Gustav Drabek iz Čikage; brata Andrej Bakula in Fran Černič-ka sta iz Mihvankeia.
Čehoslovaški Orli se pripeljejo s posebnim vlakom na mariborski tabor, čehoslovaška železniška uprava jim ie šla v vsakem oziru na roko, glavno ravnateljstvo juž. železnice na Dunaju je dovolilo za nje istotako posebni vlak do Maribora po polovični vozni ceni.
Jugoslovansko ministrstvo v Pragi jim je izdalo skupne potne liste,
Amerikanski Slovenci na mariborskem taboru. Iz Amerike došlo pismo nam javlja veselo vest, da odpotuje na tabor pričetkom julija 1920 iz Amerike na parniku Wilson večje odposlanstvo ameriških Slovencev pod
vodstvom predsednika katoliških organizacij v Clevelandu g. velepodjetnika Grdina Anton. Bog spremljaj naše rojake na poti v sta-
ro domovino.
Zveza jugoslovanskih žen in deklet iz čikage (Amerika) pošilia sestram Orlicam o priliki mariborskega tabora navdušeno pismo, katerega končujejo: »Uverjene bodite, da slovenske žene in dekleta v Čikagi hvaležno zasledujejo vaš boj, vaše prizadevanje za vašo in naše dostojanstvo in srečo. Bog z Vami. Mrs. Helena Kušar, predsednica. Miss Kati Trilier, tajnica. Sestre Orlicel Vaše delo je našlo priznanje v daljniem svetu. Sestram v Ameriki pa orliški pozdrav in zahvalo za veliko pomoč v boju za čast Jugoslovanskega ženstva,
Č. oče Angclik Orlandinl, provinejal do-
minikancev iz Splita se osebno udeleži mariborskega tabora, kateremu želi naiveč uspeha. Jugoslovanski Orel naj razpne svoja krila čez Velebit in sinje Jugoslovansko morje.
Udeležencem na mariborskem taboru! Prijavite se nemudoma in sicer Orli, Orlice, diiaki učitelii in delavci pri svoiih organiza-
cijah. Orli, Orlice in dijaki vplačajo za taborske izkaznice po 10 K, vsi drugi po 20 K. Vsi drugi se prijavite pri župnih uradih, ki so na-prošeni, da zbirajo prijave, ne odlašajte s prijavami.
Stanovanje v Mariboru. Naročila sprejema le Osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani (Ljudski dom II. nadstropje). Označite natančno osebe in čas v katerem reflektujete na prenočišča.
Orli, Orlice in dijaki so izključeni od prenočišč po hotelih in gostilnah za te udeležence so določena skupna prenočišča, izjeme se ne bodo dovoljevale.
Vstopnice za slavnostni koncert in slavnostne gledališke predstave se naročajo pri Osrednjem pripravljalnem odboru v Ljubljani. Kdor se pravočasno oglasi, se mu osigura mesto.
Udeleženci katehetskega zborovanja, ki
bo o priliki orlovskega tabora v Mariboru {30. julija dopoldne in po potrebi popoldne), bodo dobili legitimacije od osrednjega pripravljalnega odbora v Ljubljani. Zglaševanje se bo zaključilo koncem tega tedna. To opozorilo velja tudi gospodom iz mariborske škofije, ki dobe legitimacijo po lokalnem odboru v Mariboru po K 10, ako se ne vozijo po železnici. Vsi drugi pošljejo s priglasnico po 20 K. Priglase sprejema tajnik katehet A. Ca-dež, Ljubljana Semeniška ul. 2. Legitimacija daje pravico do poseta vseh prireditev na orlovskem taboru a ne do sedežev.
Prijave za Maribor. Odseki so prejeli prijavne pole, skličite fantovske večere ter sklepajte o udeležbi. Ne odlašajte s prijavo. Radi gmotne podpore se obrnite na domače zavode in podporne člane. Bratje, polnošte-vilno v Maribor, kamor vse hiti, edino Orel naj bi ostal doma.
Blago za kroje ima O. Z. v zalogi (m po 450 K), naročite pravočasno.
Čepice, telovadne hlače, maice, čevlje razpošilja O. Z., naročite, da zaloga ne poide, ne odlašajte vse na zadni čas.
g Podružnice Narodne banke. Tekom enega meseca se bo osnovalo 18 podružnic Narodne banke: V Nišu, Skoplju, Bi-tolju, Zemunu, Pančevu, Vršcu, Velikem Bečkereku, Subotici, Novem Sagu, Osi-jeku, Vukovaru, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Splitu, Mostaru, Sarajevu, Banja-luki in Cetinju.
g Kmetijski tečaj za ljudskošolske učitelje. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v času od 19, julija do 22. avgusta t, 1. kmetijsko nadaljevalni tečaj za učitelje na kmetijski šoli na G r mu in ravno tak tečaj od 6, septembra do 10. oktobra na kmetijski šoli v Š t. J u r j u ob juž. žel. — Vpoštevali se bodo zlasti prosilci iz krajev, kjer je upati, da se najprej ustanove kmetijsko-nadaljevalne šole,
g Gospodinjski tečaj za učiteljice priredi poverjeništvo za kmetijstvo v M a r -j a n i š č u v Ljubljani in sicer v času od
19.	julija do 22. avgusta t. 1. Namen mu je, usposobiti ljudskošolske učiteljice za pouk na gospodinjsko-nadaljevalnih šolah. Prednost imajo učiteljice iz krajev, kjer je želeti, da se najprej vpeljejo gospodinsko-nadaljevalni tečaji v zvezi z ljudsko šolo.
g Gospodinjski tečaji po dežeU. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi tudi v 1. 1920/21 več gospodinjskih tečajev po deželi, ki imajo pričeti jesrni in trajati po 10 tednov. Prvi tečaj se vrši od 18. oktobra do 2i. decembra t. 1. in drugi tečaj od 3. januarja do 15. marca 1921. Za te tečaje lahko prosijo županstva, žup-ni uradi, kmetijske podružnice in druga društva. V gospodinjski tečaj se sprejema po 15 do kvečjemu 20 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) nosijo dekleta, .'troške za učiteljico in učne pripomočke prevzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore s pritiklinami za tečaj in za 2 učiteljici, kakor tudi potrebna drva pa mora preskrbeti dotično županstvo, župni urad, društvo itd. Imenovani interesenti, ki želijo prirediti letošnjo jesen ali pozimi gospodinjski tečaj, naj se obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, zadnji čas do
20.	julija t. 1.
g Nova industrija. Na Vrhniki pri Ljubljani se je ustanovila velika tovarna konserv za pripravljanje oziroma prekajevanjo vseh vrst mesa v salame, šunke ter raznovrstne mesne, sadne in sočivno konzerve, nadalje za izdelovanje mila, sveč, margarina, kolomaza,
kostne moke za gnojila itd. Ta industrija je zamišljena v velikem obsegu in se je ustanovila zato posebna družba, katera je izšla iz importno in eksportne družbe »Impex« v Ljubljani. Družba jo kupila v ta namen pivovarno na Vrhniki in jo adoptira v tovarniške namene. Zvezana jo z lastno železniško progo. Ves obrat se bo vršil z lastno električno silo ter odgovarja najmodernejšim zahtevam. V tovar-ni se nahaja velika klavnica z velikimi modernimi hladilnimi pripravami, lastno izdelovanje škatelj za konserve, lastno mizarstvo in sodarstvo. To podjetje, zlasti pa kar se tiče izdelovanja konzerv, je edino te vrste v Jugoslaviji in ga je pozdraviti, ker se bodo porabili poleg mesa in masti vsi odpadki kakor kri, parklji, rogovi in sploh vsak najmanjši del od živine in prašičev, katere se je dosedaj tako-rekoč brez pravega izkoriščenja zavrglo, Z obratovanjem se utegne začeti jeseni t. 1.
Razne novice.
r Posojilnica — rakev. V celem sovje-tovskem Rusovskem pokopavajo dandanes mrliče brez rakve. V Moskvi sami pa posluje zavod, ki posoja rakve. Mrliča nesejo v rakvi samo do groba, tam ga vzamejo iz nje, jo očistijo, pa spet drugam posodijo* Za posojeno rakev je treba plačati 20 rub-ljev. Kakor ironija se čita nedavno odlok moskovskih sovjetov glede nagle izdelave rakev, češ, da pomanjkanje rakev pospešuje razne bolezni. Na tisoče ljudi je ušla iz mesta in se sedaj potikajo po gozdu. Id od dne do dne je več duševno bolnih.
Naročajte „SIouenca"! Aprovizaciia.
a Brezplačna moka za revnejše sloje,
Povodom poseta Nj. Visočanstva regenta bo delila mestna aprovizacija v soboto, dne 26, in v sredo 30. junija strankam, ki sa svoj čas imele ubožne karte A in B, brezplačno po 2 kg bele moke za vsako osebo, Nakaznice se dobe pri mestnem magistratu, moka pa v vojni prodajalni na Poljanski cesti.
a Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino in mast« v Ljubljani je oddala za v, soboto, to je dne 26. t, m. sledečim mesar-; jem svoja teleta v razprodajo in sicer: Cu-zak, Dolničar, Janež, Javornik, Kočar, Kocjan, Makovec, Ocvirk, Petrič, Prepe-luh, Prezelj, Setan, Smoljan, Škerjanc, Škrajnar, Zaje Franc, Žgajnar Jos., Zupančič, Novak. Ham Matija, Rihtar ml„ Rihtar star., Sme, Škerl ter Janežič po dva teleta. Kg sprednjega mesa velja 19 K tei zadnjega 20 K. — Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa.
a Samopomoč v Ljubljani prodaja zadružnikom sledeče blago v poljubnih količinah brez vrstnega reda: moko in zdrob, čaj, cikorijo (Kolinsko, Franck, Enrilo), češplje, cvebe, cimet, fižol, fige (v vrečah in vencih), hruške, jajca, ječmen, ješprenj, indigo, kis, kavo (Santos, Perla, Ceylon), kašo, kisovo kislino, kremo za čevlje, lug, mast, milo (pralno in toaletno), metle, mak, mandeljne, olje, papriko, poper, piment, paradižnike (v sodih in škatljah), pralni prašek, rogaško slatino, rozine, rožiče, sol, slivovko, sladno kavo, sveče, sidol, sodo, sir, sladno kavo, testenine, vžigalice, veznice (črne in rjave), žbice in zobotrebce, Nadalje moške in ženske čevlje, fine in navadne, kakor tudi otroške sandale. Usnje pride v najkrajšem času v prodajo.
IzgubUa se je črna denarnica z večjo svo-to denarja na poti od Poljanskega nasipa do glavne pošte. Pošten najditelj naj jo odda y, uredništvu »Slovenca«.
Klarinet, najbrže od opernega orkestra, se je našel včeraj v petek zvečer ob 22% v Prešernovi ulici pri pošti. Baje ga je izgubil deček, ki ie vozil na vozičku instrumente. Najdeni klarinet ie bil oddan na policijskem ravnateljstvu, kjer ga lastnik lahko dobi.
j-: ' - rr
■V /
IVAN 2ARGI naznanja globoke žalosti potrt v svojem in v imenu svojega sina MAKSA pretresljivo vest, daje njegova nad vse ljubljena, edina hčerka oziroma sestra
MARIJA ŽARGI
danes ob 1. url ponoči po daljšem, mukapolnem trpljenju, previ-dena z vsemi tolažili sv. vere v 30. letu njene starosti udano v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice se vrši v nedeljo, 27. t. m. ob 9. uri ^poldne iz hiše žalosti na pokopališče na Žalah.
w
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni in samost. cerkvi. Prosi se tihega sožalja.
V Kamniku, 25. junija 1920.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vara Felleriev pravi Elza-fluid, 6 dvoj-natili ali 2 veliki špccijalni steklenici 36 K.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevirni Elza krogliicami, 6 Skatljic 18 K. — Želodec okrepčujo-ča Švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubi-ca donja, Elza trtf St. 134, Hrv. D
z dvema črnima lisama je ušel. Odda naj se proti dobri nagradi pri Lesslak-u, gostilničar, Poljanska cesta.
Odvetnik
Dr. Aloizii Juvan
v Maribora naznanja, da se nahaja njegova pisarna na Aleksandrovi cesti št 18, I. nadstropje.
Ameriške zaporne SSKS.T-
šiljatve ter druge gospodarske in premoženjske zadeve urejuje Gospodarska pisarna Dr. Černe, Ljubljana, Miklošičeva 8 (Ljudska posojilnica) :elel. 37.
Rntnflpaf I' retušer se sprejme s 1. ju-rallfljifil lijem. Ponudbe
Ateije i^el kan, Celje.
s sliko na 2550
Pisalni siroi jer KnUn0:
čni ekspediciji Al. Matellč, Ljubljana.
Prelepa lora „MaiapevKa" rs
notami vred le onim naročnikom, ki vpošljejo naprej 20 K ?a 3 zvezke na naslov: Mala pevka, ŠmartnopiiCelju.
Prostori za
trgaoino
in
stano^aafz
se iščejo v najem v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe se prosi na upravo lista pod »Reelna trgovina« 2564.
Galanterijsko in stavbeno kleparstvo acete<inski ln vodni inštalater
Franc Lončar
Ljubljana, Celovška cesta št. 23
se priporoča cenjenemu občinstvu s točno postrežbo in po zmernio cenah sprejema vsa v to stroko spadajoča nova dela in popravila na cerkvah in stolpih.	2187
Mestni stavbenik
Ivan Briceljf
stavbeno podjet e tehnična pisarna, LJubljana, StomSkova ulica 19 nasproti mestne elektrarne, se priporoča za vsa stavbnu dela, napravo načrtov in proraču ov. Delo solidno, cene zmerne in najboljše klaslficiranl delavci.	3377
Slamnike in klobuke
vseh vrst sprejema v popravilo žViA-NJl) CERAR, to varna slamnikov v Stob posia Domžale pri Liubljani. — V Liubljani se sprejemajo isti pri tvrdki iiovačovič i Tersanv Piesemovl ulic st. 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
Fotografski umetni zavod
Ljubljana Sodna ulica 13
IzvrluJ. prvovrstna fotografska dela. — Elegantna IzvrSba.
Solidna cane.
AVGUST BERTHOLD
Kdor se hoče dobro in poceni voziti, naj se obrne v Šelen-bnrgovo ulico št. 6, k Fran Florjančlču.
Kostno olje, žveplo, kavo, poper, ocetno kislino, cigaretni papir, kolomaz, plinovo olje in drugo
ponudi najceneje Bertold Neuman Zagreb. Poslovnica; Uica 73, telef. iu-terurb. 277, brzojavi: Eugros.
Stavbeno podjetje
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. 1344
IIHIIIIIMMIII
Vsakovrstne
tlaitifh
VeO provizilskiii
mičnih izdelkov. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod »TOVARNA 240;
Trnnviiiflna deželi pri 't,irni cerkvi
Uy<JVitlu se proda. Dopise pod Brez konkurence 2588 na upravništvo Slovenca.	256(3
potnikov sprejme | J/nuafj nnmnf ni!/ 8 podkovsko Solo takoj tovarna ke-1 JlUVSlJlU jiUilllJllM in večletno pra-* kso nastopi najrajd v kaki kovačnicl kot samostojen mojster. Naslov pove uprava lista pod štov. 2573.
v Mariboru blizu kolodvora pri rnerna za trgovino z lesom, ter velik prostor zu skladišče se proda. Dopise pod »Hiša« 2563 na upravo Slovenca.	2567
Umriam 2 izložbeni okni in vrata z
nUtlDlil roleti in šipumi, dalje pult s tehtnico in stelaže za špec. trgovino. Poizve se na Rimski cesti št. 11. 2544
vnnn frpftn tistemu> ki ml preskrbi v jJUd niUi! Ljubljani primerno stanovanje 3—4 sob s pritiklmami. — Ponudbe pod »Mlina stranka brez otrok
!399« na upravništvo tega lista.
Irnln ^ovor	pohištva ln ta-
JiUiU UCIU potniška delavnica, Ujubljana, Gosposvetska ccsta, Kolizej,
•irlporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Vabimo na ogled.
Oglasi v,Slovencu4 imajo velik vspeh.
Asistent očesnega oddelka de« želne bolnice
Dr. Leopold Ješe
!e pričel ordlnlrat! za očesne bolezni Dunajska cesta 17. I. n, od pol 2. do pol 3. ure popoldne.
Kipsovo aii repično oiie,
oddati Sever & Komp., Ljubljana,
lofliinn nliPkl& p°K 56 — prl odJ®mu
JKllSiilU UlJtj 10 klg oddaja Sever & Komp., Ljubljana, VVolfova ulica št. 12,
Salonska gariiira
vse okrašeno, in sicer fotelji s 1400 do 1600, zofa s 600 in miza s 400 biseri, nerabljeno, v najboljšem stanju, se po dogovoru proda Kje, pove uprava tega lista pod št. 2500.
tfftl Ci/IadiČFnilf delovodja ali tihi RUI MiflUftliM, kompanjon v kaki trgovini išče mesta 31 letni mož, sedaj gostilničar, ož„ kat, vešč hrv, nem. in ital., najraje v Sloveniji. Ponudbe pod št. 2496 na upravo.
Mllllllllllllll
različne torbice, predpasnike, sla-mia-te žolne in druge pietarske izdelke.
priporoča po primerni ceni gospodom trgovcem FRANJO CviHAR. tovarna slamuikov, Stobu pošta Domžale pr« i. jubilant.
Stara domača tvrdka
Franc Stnpica
v Ljubljani, Gosposvetska (Marije Terezije) cesta številka 1.
priporoča vso železnino, železne blagajue in poljedelske stroje po
zmernih ceuah.
in vsa druga v to stroko spadajoča dela sprejema po najnižjih dnevnih cenah tu kakor tudi na deželi &NT&M E3K t, LJubljana, ti©mika>va
uHca St. 19 (nasproti Mestne elektrarne).
Teodor Kom:
so priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih luštaia-L|u5»!|ana, Poslanska eesta 8 cijskli del ter za pokrivanje streh
_ , „ .	— .	Vsa stavbinska in kleparska dela
Podružnica V 1 rscu v priZQano solidni izvršitvi. Prora-Via Mlramare štev. 65,	Cuni brezplačno in poštnine prosto,
ki Jo vodi poslovodja g. Franjo Jenko. Popravila točno in ceno.
na debelo vedno 5—10% ceneje kot drugod. Stalno skladišče v Zagrebu. Cenjene nsiročbe vedno naravnost pri producentu: VLADIMIR JALIČ, ZAGREB, PANTOV-ČAK 11.	2346
E.. MEK11
Llu&Ilana. Mestni tri M IS
priporoči. : vojo zalocro
dGžniHov ln somčnihov ier shajali polic. |
Popravila es izvršujejo točno In selidno.
e ^ m s imetnik Henrl Mairc Ljubljana, Mestni trg.
Razpošiljalna ur, zlatnine iu srebrnino ter raznovrstnih drugih porabnih predmetov.
DODaoaaooooDoooDGODOOonoDGuDPnnoDooooDDDDononoDooDO
... "A ,

S !
as u-a;
Srg3©wlna stebla m jlaesa.
in njih zalega
ako uporabljate
Lid 00 OD
no
ua
i D 00
jana, Cesta na juž. žel. 7-9.
D
a
Špedicija, podjetje za prevažanje pohiš- kij fva, skladišče, podjetje za prevažanje ^ j blaga južne železnice.	nrj

takoj pogine 1 -d^K^jJfVa
steklenica 12 K od zavoda Al. Junker, Zagreb, Petrinjska ulica št. 3, IU. nadstr.
OUOOOODOlOOjO^OOaOOOCODOjaOOO^OOOOODOCODDnOOnOOOJD

trgovina z usnjem in s ievljarskimi potrebščinami.
Elektrotehnično podjetje
Saks & Tratnik
LfuMfana	TeieL	Sv. Pefra ccsta
Inštalacije, zaloga materiala svetiJ, žarnic t. t. «1.
nton rcunsteR
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 4.
e dobi v vsaki množim po nizki ceni pri avečavju J. te.OPAoU v Lijnbl.ani G0S?0SV£-£S2A CLSTA številna 90.
IfH
Kolinska tovarna, Lfuliljana.
razpošilja na drobno in debelo v vsaki množini: sladkor, kavo, clt<ori|o, papriko, poper, rozine, namizno ol;e, kis, milo. pralni prašek ter vsakovrstno špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih dnevnih cenah ter se za mnogoštevilna naročila priporoča. 2377
Bencin 725/740
v Železu sodili po 400 kg 00 ceni K 39'- u ko
loko Ljubljana prispe v približno 14 dneh.
Naročila prevzame: „PROMET" tehnično - industrijsko podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče štev. 9.
v kristal.h in -mlet pravkar došel iiledlc, Rakove & Saskl, družba z o. z., preje Zunkl sinovi, LJuBaJam:.
zaloga pohištva
Ljubljana, Dunajska c, 17.
'V-
Š$r
MMiiiii
vrvaf^a
m	is w
ro um ceoi ™
Jraznovrstna dvokolosa z lajboljšo pnevmatiko, po-|sebej plašče, zračna čreva ivrstni deli za dvokolesa in jrazne stroje. Vzamejo se tudi stara (dvokolesa in stroji v račun. F. Ba-Lmoljana, Stari trg št. 28.
priporoča vse vrvarske izdelke, kakor štrnngo, oglavij, štrtke za perilo, vrvi za sono in transruisije, špage vsako debelosti, dieto, gurte, navadne in za transinisije, mušne mreže za konje itd. po najnižjih cenah — Sprej. mem vsa v mojo stroko spadajoča dela točno ia solidno.
Lastni izdelki I
Točna postrežbal
Fnspevoiie za sKiad S. L. S.
Na veleposestvu graščino Mokrice na Dolenjskem se bode dne 20. julija 1920 ofertnim potom prodalo ca 1000 mJ bukovega in ca 1800 do 2000 m3 smrekovega in mecesnovega stavbnoga lesa. Ta množina lesa se bode prodala kot stoječi les v gozdu. Oferte z va-dijem 10o/a od ponudene cene je ao 20. julija 1020, 12. ure opoldne položiti na podpisano upraviteljstvo, ki tozadevno daje tudi vsa pojasnila. Državno upraviteljstvo giaš&ue Mokrice, pošta Jesenice Dolenjko.
rekt, in
Isliu-elMi
priporočam 1 lekarnam, dro-gerijam, zdraviliščem itd.
Malloov sok(succu8)prozorno
debelo onim, sladkorjem.
čist, na drobno in ki razpolagajo z
S*dfli esnet ia Hupe-
7in«p za izdelavo poualic so Livlji) vedno razpoložljive za
sodavičarje,	600
Potnik Srečko,
L|nblfana, Slomš'<ova n!*ca 27.
žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprei kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 0000 FR. PHJMHN, CELJE, in
□	aoaaaanDoaaaciconaaaaa
3 Industrija špirita d.d. Zagreb
2471	Boškovlčeva uUca Stev. 7.
Brzojavi: Spirituslndustrlja.	Telefon interurban 4—96.
Ima v Ljubljani skladišče finega rafiniranega Špirita pri „BALKANU" trgovska Sped. in komis. deln. družba
ln dooavlja iz svojih tvornic surovi špirit za tvornice oeta In de-naturlrani Solrlt na debelo. — Naročbe prejema glavni zastopnik
] MAVRO FURST, LJUBLJANA, Sodna ulica Stev. 5. ^□□□□□□□□□□□□aaaaaaaaaaDaaaa
a

Izborno vlcžano ¥
razpošilja v vsaki množini
llavrilj Magr ml. v Kranju.
Stavbeno podjetje
atko Curk
Ljubljana, Zvonarska ul. 9
se priporoča za večja in manjša v to stroko spadajoča dela.
Filip Pristou
prvovrstni Specialni ate-lije za črkoslikarstvo.
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 1
(Hotel Malič).
za oprave iz Belgije ravno došel in iz Italije v vseh vrstah vedno v zalogi. — Splošni kamnoseški in monumentalni proizvodi vseh vrst. — Apno v lastnem kamnolomu. —
Alojzij Vodnik
kamnoseška industrija, Ljubljana.
aDaoaaaaanacoaaaaanaaananaDD □o	□□
00	Gramofone, godbene avtomate	Q0
1	R. Rasberger, Ljubljana i
^	Sodna ulica St. 5.	OD
uU PlošCe, Igle ln vse potrebščine. — Delavnica za popravila. uu □Daaaannaaaaannannnnnaaaaaaa
Čokolado Kakao
Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Man delne Rozine Paradižnike Dišave Riž Slive
razpošilja po celem kraljestvu
Josip Fabiani
Ljiljana, Prešernova ulica 54.
Modna in športna trgovina
P. Magdič
Ljubljana. Nasproti glavne poŠte.
Priporoča za gospode:
Klobuke,
perilo,
kravate,
telovnike,
dežnike,
turistovske predmete.
Priporoča za dame; Hišne halje, bluze, svilene in etamin obleke, vrhnja in spodnja krila, perilo, steznike, rokavice, svilo in vse nakitne predmete.

Podružnica: Rogaška Slatina.

Domača tvrdka.
Solidne cene.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Najnovejši kroji Točna postrežba.
Velika izbira izgo-tovl/ene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje. Pravkar došla vata za krojače v kosih in na metre.
□^□•acac-SK
□3ED
| | Najstarejša juvellrska in zlatarska tvrdka |j |
B §	Lud. Černe	§ |
| I Ljubljana, Wolfova ulica St. 3. | |

jmPERIHL" -li
najnovejši in najprilubnejši pisalni stroj sedanjosti. Izvrsten predvojni angleški materijal. Pisava krasna, zelo priporočen, uporaba neoporečna, cena zmerna.
Franc Bar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. Telefon št. 423.
AA onillnifl kupuje in prodaja
i"ICIIIullllvd devizeinvalutep°
J	najugodnejših dnev-
nih cenah. —jima poseben borzni od-
Ljubljana, nasproti <31. kolodvoru deiek.
niča
Slov. eskomptne banke
Idi. lelelon stev. 461.
] Slovenska eskomptna tanka I
Brzojavi: Eskomptna.
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagtebu.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: Efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, terjatev, faktur. - Akreditivi. - Borza.
Slovenska eskomptna banka.
Ljubljana, junija 1920.
ilo na SHiiskripGiie 25.000 aovib delnic se
P. n.
Na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 17. aprila 1920. in v smislu dovoljenja gospoda ministra trgovine in industrije z dne 28. maja 1920. VI. št 912 je sklenil upravni svet zvišati delniško glavnico od
kron lo,ooo.ooo na 2o,ooo.ooo
in sicer na ta način, da se zaenkrat izda 25.000 delnic po K 400*— nominale pod sledečimi pogoji:
1.)	Posestnikom starih delnic se ponudi 12.500 novih delnic in to na ta način, da sprejmejo stari delničarji za vsaki dve delnici eno novo po kurzu od K 550.
2.)	Ostanek od 12.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu od K 670.
3.)	Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1921, vsled česar povrnemo subskribentom 4°/0 obresti od dneva vplačila do 31. decembra 1920. t. j. pri optiranih delnicah okroglo 11 kron in pri delnicah, ki se na novo subskribirajo okroglo 13 kron za vsako delnico.
4.)	Subskripcijski rok traja od 18. junija do 10. julija 1920 in se ima protivrednost podpisanih delnic vplačati najdalje do 10. julija 1920.
5.)	Pravico reparticije si pridrži upravni svet in se povrnejo od vplačila za nedodeljene delnice 4% obresti do dneva vrnitve denarja.
6.)	Prijave sprejemajo: Glavna blagajna podpisanega zavoda in Menjalnica istega. — Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu. — Srpska banka v Zagrebu.
7.)	Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke odštevši emisijske stroške in pristojbine.
8.)	Vspeh subskripcije je zajamčen po garancijskem sindikatu.
9.)	Delničarji I. in II. emisije naših delnic, katere se glasijo na „Ilirsko banko", morajo te delnice pri izvršitvi opcije predložiti, da se zaznamuje prenos istih na „Slovensko eskomptno banko".
Upravni svet Slovenske eshomptne Me.