801. štev. Vcija v l.inbi sni in ^ I pa pošli: V Ljubljani, torek 14. decembra 1920. Wl”to »“*" ’ III. leto. telo icio pol lesa cetn leta ta piecec K Ž40-. » 120- . W-„ 20 ' la inozemstvo: celo leta po cia. tein i«ia ta n cfcc K 400-- * 200 — n 100- - S5— M a s-mm »a vinpj!1 Za Am«riko celo'ni U K Ofit.ir. polletno . 4 dcicrje četrtletno . Nav #air>e»IW aai ««'' »)» •ontnino 'h M, uiacuna.r »• . jrestot« m -taet .ro* Ur V» •*«! ■it« M l»*i » 2 4 vetrn* »ena« Uredništvo ie v Ljubljani, b tcnčiikanska ulica štev. 61. Telefon štev. 3O0. — Upravništvo je na Marijinem irpu štev. S. Teiefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. r cef mc?ro £(<* vilkc. velja 1 krono. Dr. Korošec sestavila opozicijo. Fkourud. 13. dec. (Izvirno ooro-či!o.) Tekom dana^niepa doimlcltieva so se vršila onsvetnvania parlamentarnih klubov. V osoredin strdi še vedno vnručante nnseve. ki postane aktualno ?e na nrvi seii no verifikacij mandatov. Klubi na raznrnvliaio že tudi o staližču do ustavneea načrta. Kakor se zatriule. sc trudi dr. Korejec da bi sestavil močan enozi-.i tonalni hiok ki bi preseval no moči komuniste. Raie ie že nri<1n do snem z um n med Jugoslovanskim. Narodnim in Muslimanskim klubom, računalo na še « nristonom bosanskih kmetskih noslancev. Širiio se tud*- vesti da se novaia dr Korošec tudi z Radičem če bi bilo moaroče na'f nlatfonno za enoten nastop Nova skunina bo zahtevala nal-T.,rei nai se še nred nrihodnio seio spremene one točke ooslovnika ki lit onoz:ciia smatra za reakcionarne zlasti določbe o nrisevi Radikalci in dcm-nkratl to zahtevo odklaniaio. Špijonaža v Zagrebu. LDU Zavreb 13. dec. Nedavno le bi) tukai aretiran bivši državni nrav-dnik Accurti in inevova sonroea In še nekatere dnine osebe radi nroti-državneva delovania. Fred kratkim ie bfl aretiran n.T prehodu nreko Drave človek o katerem se le izkazalo da le rodom Celi z imenom, Ha-velka Aret!ran le bil vsled suma šmonaže in ie bil odnravlien v Za-ereb kier so ea zastirali Pri niem so našli nisma za barona 1 eneia v Samoboru in za neko osebo v ce-mentrv tvornici v Podsusedu. Priznal te da ie nrišel iz Madžarske, da nre-vzame pisma od v osne Accurtiieve in da Uh odnese v Budimpešto dalie tudi. da se neča s šnionažo in da sta ita na Hrvatsko poslala madžarska kanetana Pekleve in Horvat Pri nlem so našli madžarski zemlievtd okolice Kanošvara. Prečkava te pokazala da ima družba v Budimpešti in v Zavrebn svofa vesla ža snoz-navanie. Redtrrli so soremlli Havelko do tmsne Accurtiieve da b: dobil od nle nrsma no katera le nrišel. »osna nri pr> Ip orosila nal nrde druvi dan ker ii nten mož snoroča Iz Beotrta,- da nal Dočaka ker ima zelo važne inlormaciie da iih pošlie nreko Drave Drnci dan so redaril zonet nri-oeliaM Havelko k Accurt:ievi. ki mu le v prisotnosti profesoria Suflaia diktirala trsma politične vsebine za madžarsko vlado Ko ie odliaial le onozariala trosna Accurtiieva Havel-ko nai bo oprezen. Ko so llavelki vzeli ivsmn so konstatirali. da ie to prazen list naniria nisan s kemično tmto Pismo so nato razvili kemičnim notem ter ie bil v meni v nemškem ieziku očrtan naš politični tro-soodarski in voiaški noložal. V zvezi s tem pismom sc ie 'zvršila aretaci-la vseučiliškeva orofesoria Suflaia ter druvih 12 oseb. Meti nCmi se na-haiaio diiak Milan Oalovič. brivce S,rommer ki ie priznal da le no Oalovičevem naročilu vodil dobro-volice na Madžarsko za Horthvlicve lepfte Praskava-te doenala. da te bila davna črta za nrehod madžarski! ncentov Zavrel) Duhal in Bu-dimppy*n. Iz Madžarske na so nrilia-la1* oreko Mediimuria in nri Osieku preko Drave. Diplomatični spor s Holandsko. Beosrrad 13. dec. (Izvirno poročilo.) Naša vlada ie svoi čas izvnala tz Jusroslaviie holandskega notlani-ka Pannanorta ker le nastopal med vol no skraitio sovražno nroti Srbom. KeT se ie holandski poslanik zavzel za Rannanorta ie prišlo med nlm in našo vlado do diolomatičncea snora ki se ie v zadnlib dneh tako zaostri da le zahteval holandski poslanik od naše vlade sv me listine — V zvezi s to afero ie bi umirov-licn danes pomočnik zunanieva ministra Ponov:č. ki ie s svolim nrsto-naniem v Drvi vrsti zakrivil snor. USTAVOTVORNA SKUPŠČINA. Boogrart, t3. dcc. (Izvirno poročilo) Na današnji seji honsfltnantc Je bila Uot prva totha volitev veriiikacijsbcsa odbora. Predložene so bilo tri listo in sicer ra-tflkatska, demokratska In komunistična. Pri razpravi o poslovniku le v Imena komunistov Izjavil posl. Slino« Markovič, da njegova stranka absolutno ne more sprejeli poslovnika. V istem smislu so aovorilj tndl dr. Mandič (Jusosl. klub), dr. Pavičič (narodni klub), Milan Lazarevič (republikance) |n dr. Spaho (musliman), k| so vsi odklonili poslovnik. Ministrski predsednik dr. Ves-nlč Je v svojem govoru Izjavil, da se čudi, da so so komunistom v ufdiov} zahtevi po novem poslovniku pridružile tud) stranke, od katerih Je ediio smatra., da sc z njimi no strinjalo. VERIFIKACIJSKI ODBOR. Beocrad. 13. dec. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne so tmeli načelniki klubov sestanke elede skupne liste 7.a izvolitev verifikacliskeea odbora. Določilo se le da bodo volitve talne. I-isto kandidatov bo lahko predloži vsak klub. ki ima vsal štiri poslance. POGAJANJA PASICA ZA SESTAVO VLADE. Beograd J3. dec. (Izvirno poročile.) Rad kalci so pooblastili Pašiča. da začne Drctrovore z načelniki %+rank vlede sestave nove vlade m o skupnem delu v konstituanti. Pa-š4č »e Imel več sestankov z Davitio-v čem in dr. Korošcem. Tudi Protič ii1 konferiral s Pašičein. Potraiania z Davidovičem se bodo hitri nadatie-yala, ZBLJŽANJE MED DEMOKRATI IN RADIKALCI. LDU Beograd, 12. dec. Demokratska stranka Jo sklenila, da prevzame Inicijativo In se začne pogajati z radikalno stranko radi skupnega dela v konstltantl. Načelnika obeh strank gg. Pa&ič In Dav Ido v Ič sta se dolgo raztovarjala o notranjem In zunanjem položaju, v katerem se nahaja država. Razgovori se bodo nadaljevali In bosta oba kluba obveščena o situacij). Razgovori bodo trajali najbrže dalje časa. Pri demokratih, kakor tudi pri radikalcih vla. tla prepričanje, tla zahtevajo Interesi države sestavo močne vlade, ki bo mogla v konstituanti hitro Izvest) ustave In osnovne zakone za uredbo države. ENOTNA ZEMLIORADN1CKA STRANKA. LDU. Beoerad. 13. dec. Na seii poslancev zemltoradničkc stranke Iz Srbite, saveza težakov lz Bosne In Hercepovlie tež.ačke stranke iz Dalmacije in samostome kmeti iške stranke iz Slovenite te bilo sklenieno do se vse te skupine združ/io v stranko, ki ho nosla ime zemllorad-ničkp stranke. Izvršilo se le tudi kon-stluiranie Kluba zemlioradn čke stranke. Za nitedsedn:ka iklnba te bil izvolien Votslav Lazič, noliedelec iz Stubnina v valievsketn okrožiu. za podpredsednika na Iv. Pitceli iz Slo-venle in Ivan Franič iz Dalmaciie. OBOROŽITEV ČASTNIKOV NA 1TAU- JANSK1H LADJAH PRED REKO. Riut, 13. dec. (Izvirno poročilo.) Z ozirom na upore mornarjev Je vlada edredita. db r*:'rt-i!jo biti oboroženi vsi častniki na onih Italijanskih vojnih ladjah, k) no poslednje dni dospele pred Reko. častniki moralo ostati na krovu ladil PRIPRAVE ZA RAZPRAVO O USTAVI. Bcocrad. 13 dec. (Izvirno noro-Mo.) Še ta teden začneio parlamentarni klubi ražnravliati o ustavi. Demokratski Myh ic izvoli odsek 15 čhmnv ki no pretresal ustavna vnra-šania. Med d mirim so bli izvolleni dr. Roic. dr. Tomlienovič dr. TTudi-, savlievič dr. Ansieiinovič. dr. Zcr-iav. dr. Kornanudi in Marinkovič. POLJEDELCI NF. STOPIJO V VI ADO. LDU Beograd. 12. dec. Za zem-Iloradničko stranko te' iziavii Mihailo Avramovič predsedniku demokratskega kluba Litibi Dav!doviču da le zendteradnička stranka no svmern oiovramo »nibližia demokratski In da sc bo v niceovi stranki stork) vse 70 »zhod b sedanieva noložaia. V vlado na stranka noče vstopiti. VZROKI ODSTOPA Dr. KOROŠCA. LDU Beograd. 12. dec. Poluradno se javlja: Prometni rninisteT dr. Korošec' ie podal ministrskemu predsedniku dr. Vesniču svoio ostavko. V piismu. katero ic dr. Korošec poslal ministrskemu predsedniku. javlja, da ie demisijoniral zato, ker poslovnik za konstituanto ni izdelan v duhu zakona in ker ga je sestavi) parlamentarni odbor narodnega predstavništva, ki je že davno razpuščen. Poslanci Jugoslovanskc-p:i kluba s naslovnikom niso bili zadovoljni in so zahtevali, naj dr. Korošec noda ostavko. ODSTAVL1ENJE BANA LAGINJE. Odstopno pismo. LDU Beograd. 12. dec. V imenu 1 Nj. Vel. kralja Petra 1. po milosti božji in volii naroda kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Mi Aleksander. naslednik prestola, na predlog predsednika našega ministrskega sveta našega ministra za zunanje j stvari ter po zaslišanju našega mini-i strskega sveta razrešavamo od i dolžnosti bana Hrvatske in Slavonije dr. Matka Laginio ter ga stavlja-mo na razpoloženje 5 činom in pravicami ministra na razpoloženju. Predsednik našega ministrskega sveta, naš minister za zunanje .'■'vari nai izvrši ta ukaz. — V Beogradu, 11. decembra 1920. — Aleksander, naslednik prestola: dr. Vesnič 1. r. BANSKA KRIZA NA HRVATSKEM. Beosrad, 13. dec. (Izvirno poročilo.) Poverjenih hrvatshe vlade za notranje stvari z. Milan Rojc se vrača lutrl Iz Beograda v Zagreb, da prevzame banske agende, ki Jih bo vodil, dokler se ne reši banska kriza. RUSKI PROTEST PROTI ŽEUGOW-SKEMU. LDU Moskva, 13. dec. (Brezžično.) Jofte. predsednik njslčar)l. sastopnlkl dela brva^-k« InteiigeBC«, Hi Izrsaltu konsarvattvnivil. fre-govske Interese zastopajočimi muslimani pa bi bila še ne narav ne jša in še neplodne)-ša. CIN M JI mogel Mtl samo oviranje dela v konstituanti. Posebno Se, čc se obf-Stlnijo vesti, da se prldružBo ***hi btokn šo anarhistični Radičeve). Zato upam«, d* S3 akcija dr. Korošca ne posreči Seveda pa morajo radikale) In dem®> krati svojo »kakor zanalašč- — taktika opustiti Uverjenl »mo. da *• ravno t «1» sami mnogo pripomogli, da postaja dr. Korošec vodja opozicije In da se ne bo strašil nobenih ekstremov če mu bi 10 kazala... In naposled še to. Ko smo čltatl poročilo o otvoritveni seji konsfUnatRe, o prvi seji res pravih zastopnikov Jtigoslovaoskdi plemen, smo z bolestjo opazili da se nt nihče spomnil naših oropanih pokrajin. Ne Primorja, ne Koroške. Ko Je bila pred mesecem dni «tvorJeua novoizvoljena avstrijska nerotina skupščina. Je nov! predsednik dr- Welsk)rchner takoj v začetku govora slovesno protestiral proti krivicam, ki so se bale zgodite avstrijskim Nemcem z odcepitvijo — Spodnje štajerske. Vsi poslanci so ga poslušali stoj« In z burnim odobravanjem. V Beograda ni padla niti besedu. -KaJ la res naša volja tako slaba, naša narodu zavest tako sramotna? Žalostna nam arnika. Roman »KRALJEV VITEZ. na aadnjl stran). POLO?AJ NA ČEŠKEM. Praga, 13. dec. (Izvirno poročilo.) Današnji dan Je poteke) mimo. V delavnicah sc večinoma dela. Le v Kladnu traja splošna stavka dalje. Komunist) so zasedli samostan, župnišče, bivše cesarjevo posestvo in poslopje svete vojske Nekomum- ■ stični rudarj) so davi šil na dela Dima), 13. dec. (Izvirno poročilo.) Telefonska zveza med Dunajem In češko Je bDa danes dopoldne prekinjena, ker Je to odredila češkoslovaška vlada. Vzroki so politične narave. Vlada Je v nekaterih okrajih proglasila Izjemno stanje In Je za* radltega prekinila telefonsko zvezo, da ne hi bila ovirana v notranjem telefonskem obratovanja. Praga, 13. dec. (Izvirno poročilo.) Stavka v Pragi Je skoraj popolnoma pojenjala. Le v par podjetjih delo šc počiva. Popolna stavka Je le še v Kladnu In v dveh drugih n»ar,i'šlb Indnstrilskih krajih. V Brno Je stavka zelo nepopolna ODSTOP PREDSEDNIKA ITALIJANSKEGA PARLAMENTA. LDU Rim. 13. dec. Koncem zbornične seje sc le Ramcščesjcu zborničnega tajništva pri štetju poslancev pripetila pometa. Akotudi predsednikova oseba pr| tem ni bila prizadeta In dasiravno »o vsi priznati pomoto. Je predsednik zbornice De Nlcola odložil s vajo mesto. NEiMČIJA IN GLASOVANJE V GORNJI Slezi ji. Berlin, 13. doc. (Izvirno poročilo.) Nemški poslanik v Londonu. Je angleškemu ministrskemu pred*e«tf»'kn izrsčtl n;rto glede plebiscita v Gornji Sleziil v kateri zatrjuje nemška vlada, da Ic Izključeno, da b) se delala razlika med onimi, ki stanujejo i na glasovalnem ozemlja in onimi ki prebi-' vejo zunal tega ozemlja. VRHOVNO KASACI.ISKO SODISCE. LDU Zagreb-13. dec. »RlJeč. poroča ‘ Iz Beograda: Po »stavnem načrtu )c za vso državo predvideno eno kasacljske sodišče ter le vlada odločila, da bo Imelo svoj sedež v Zagrebu. SODNA IMENOVANJA. Prestolonaslednik Aleksander fe s odlokom z dne 27. novembra 1920 Imenoval za predsednika »krožnega sodišča v Novem mestu dr. Jurija Polenška, za podpredsednika okrožnega sodišča s Maribora dr. Jakoba Toolaka. Za svetnike višjega deželnega sodišča v Ljubljani Rudolfa . Perscheta, Božidarja Režka, Ivana Dotigana, Frana Peterlina In dr. Edvarda Pajniča. Za višje deiclnosodne svetnika pri sodnih dvorih prve stomde v Ljubila-n I: Alojzija Zcbreta, Frana Rekarja Antona Bulovca hi Antona Mladiča; v Mariboru: dr. Josip* Kronvogla, Josipa Stergarja In dr. Frana Peltlcrja: v Celi ut dr. Ivana Premschaka In dr Valentina Pierina; v Novem mestu: dr. Vladimirja Forstcrja, dr. Silvina Hrašovca 1» Jurija Kozino. Za vlšle dežclnosodue svetnike dr. Jakoba Dollana. Antona MeTača, Amona Nagodcta In Ivana Vrunčičn: »a prvega državnega pravdnlka v Ljubljani Nika Dominika. Naslov In značaj dvornosodnlh svet. nikov so dobili Anton I evc, dr. M or tla Travner In Fran V*ilevnisk. BORZNA IN TRŽNA POROČILA 13. decembra Valuto In rfevf*«. Zagreb: Devine: Berlin 204—207, Bnkarešta 0—240, Italija 53-—534, Lendoa 530—540, New York kabel 150. New V orli ček 149.50—180.50, Pariz 885—590. Praga 172 174, Dunaj 25.55—25.75. Vointe: Do. larjl 147.50- 148, avstrijske kr*ne 38 /% j bolgarski levi d—160, carski rublS 0—90, francoski franki 860—870, uap*le*adorl 4St)—<85. nemške marke 200—202, romunski leji 0—212. Italijanske lire 816—620. C ur Ib: Berlin 8.80. Ne» Veri, s 47, 1 London 22.40, Pariz 37.85, Milan 22 SO, Praga 7.35, Zagreb 4.SO, Rstdimpešta 1.28, Dunaj I.S0, avstrijske žigosane krene I-20. Dunaj; Zagreb 385.25-390.28. Budimpešta 99 t#;, Praš« 69« *9S. Varša- va 98—150. Češkoslovaške kr«*« 897.50— 702.50, dinarR 1552.50—15732». Praga: dinarji 227, nemške marka 119.25, švicarski franki 1331.50, lire 302, francoski franki 615.50, lenti 301.25, dolarji 87 25, avstr, krmi« 14JO, po&A* mark# 14.25. Efekti. Zagreb: Banka >a Primorje 1025— 1050, Jadranska banka 1850—1900, Justo- slovenska banka 623—627, UuVa >sk« kreditna banka 900—970, Prva brvatrta štedionlca 8900-8950, RJJečka Pučka ban- Otvoritev konstituante. Beocrad. 12. dec. Danes na da« otvoritve ustavodajne skupščine so bile beteraiske ulice okrašene * iutroslovenskimi in narodnimi rastavami. Pred noslob-icrn konst tuante se *e celo uro nred otvoritvijo seie nabralo mnovobrohio občinstvo ki se ie razdelilo na dva dela. tako da ie tvorilo šnalir skozi k?t©reo» so Sli tnitiisfri in ra nbmi oo-slanci v mangih skuninah v nmlooi« konstitnante. i. seia ustavodajne skupščine se le začela ob desetih. Vse lože so bile »••enaooirtfene. v novinarskih ložah oa 'e bila nrava trnieča. V dvorani so bila noslanska mesta večinoma zasedena Skraino levico so zasedli kotni m sti ki so okrasili svnle orsi z rdečimi kokardami Polee nSh so sedel' poslanci zemlieradničke ;n se-liačke stranke daHe v sredini na a nem krilu levice in na enem kril« desnice oa 5*0 zavzeli rnesto demokrati« ootem. oa radikaloi. dočim so »kraino desu^ okupirali sociialistl in Jtnmslovanski klub ker mso imeii rw»ra na levici Za radrkalci ie sedelo sedem noslancev bosanskih težakov Mttlimanaka stranka ie zavzela mesta v sredini za demokrati. Med demokrati »n *eU»ki so sedeli renublikanc* Od nrišotnih noslancev -te nrvi iz-orevovrnit dr. Mi»an Role: Oosooda rmslanci! Po nrednisu Poslovnika se mora izvolit nredsednfk no starosti. Dovolln 'etn si predlagati gg noslan-eem v Nikolaia Pašiča za začasne« Bredsedntka. (Burni živtoklici in oto-skanie) Nikola Paflč: Gospod le poslanci! Zah v albi inč se Vašemu zaimanto »n Bogu ko zavzamem to značilno mesto Vas nrosim da mi dovolite d® ori t«*» priliki iznrevovorlm nekoliko besed Oosooda poslanci? V zgodovini našega troimenskerra naroda nt bilo rnnčilnelSeva in večlepa zvodo-vbiskeira momenta, kakor ie ta v katerem se nahalamo sedal. Naš narod *e no svoLh poslancih nozvan da temelie naše bodoče države fn da za varu'e vsa politična in držav-Hansk* nrav*, orava na.šeoa troimen-slceea nar^a brez razlike na vse državi! a ne k-’ živilo v naš« domovini. Naša mila domovina ie dobro živela vključena v drnre države služila 'e tu" c snodl in delala za tule narode. Sedai ie. hvala Bogu. preliti krvi in pomoči naših zaveznkov osvobole-m tor zedinlena. (Burno ploskati ie in Svio-kl;ci). Usoda naše bodoče dr-favr tn našeoa naroda ie nostavliena v Vaše roke. Ako to bomo vodih umno In 00 izkuSnlah zuodov^ne. bomo moril naitl oot našega nanredka In razvirVc not ki nas bo h!tro dovedla V vrsto namanredneKih narodov ki bo brzo ustvarila svobodo in blavo-sianle v našem narodu. To delo ie dosti težko, ako na ho dobra vofia or« nas vseh. dn ustvarimo osnovo ki bo nudila možnost razvitka vseh naših sr.državllanov ootem bomo .ta našel lahko izvršil«, ako nas bo vodita blavost !n izkušnia ako bomo stro-II«vi in složni z vsemi našim« brati. GoorvKije poslano! Mislim, da bo aaš troiment narod ki «e toliko nre-troel oorabil ta moment, ko «e usoda v nlevovih rokah da bomo ustvarili aaoredno in svobodno državo državo. k? bo nonolnoma zadovoHevala naš narod in vsp napredne narode ki bo zadovollila naše zavezoke in da bomo vlil« strah onim ki mislHo. da nas bodo razkrolili. (Ploskanie). V tem unenu želim knnstjtuanii srečno delo in slavo Po poslovniku le treba da i/berete štiri tainike. (Cuieto se glasovi: KandkliraJte iih vili prosim Vas da nnslušate niih imena. Jaz vseh ne poznam t>ros'l sem na poslance ia m« navede io !mena onih naših dru-ffov ki sr. nafnilaiši med nami. Ime-nuiem gospode Nikaia Periča, dr. Sv.etnslava . Miiatrrviča. Borislava Steblianina in Vladimiria Pušeniaka. Ozvoheni tainiki zavzameio tako! svoia mesta). Oosnodte poslanci! Po členu 1. začasnega poslovnika orosim gosoode poslance da oni ki fma-io svoia pooblastila izročilo ta pooblastila nredsedmštvu. Potrudil sem sp tudi d« sem dobil iznisek. ki ie nredn^an. Ko bodo vosmxHe poslanci izročili svoia pooblastila In ko bom 2ivela Jiuroslavila! Poslanci komunistične stranke: Živela sovlctska republika!) Sela. ki le potekla popolnoma mirno ie bila zakliučena ob pol 11. uri donoldno. Po seii se le vršila svečana služba božia. Na noodelikovi seli (ob 16. popoldne) sc bo volil verifikacHski odsek. Parlamentarne vesti. Bot«? rad. 12. dec. Vorašanle oriševa Klubi v koristi tuanto 5e niso kon-čnoveljavno sklepali glede priseganja. Zasedai je gotovo, da bodo prisegli radikalci, demokrati, poslanci zemljoradničke stranke, iugosloven-ska muslimanska organizacija in socialni demokrati. Stranke in ustavni načrt LDU Beograd. 12. dec. Tekom tedna bodo vse stranke določile svoie stališče napram vladnemu ustavnemu načrtu. Za sedaj je znano. da Je skoraj večina članov radikalnega tn demokratskega kluba za ustavni načrt, ki ga je sestavila vlada dr. Vesniča. Jugoslovanski klub je proti temu načrtu. In zahteva pokrajinsko avtonomijo, predvsem za Slovenijo. LDU Beograd. 12. dec. Komunisti bodo branili edinstvo države, vendar pa bodo nastopili za sovjetsko ustavo. LDU Beograd. 12. dec. Jugoslo-venska muslimanska organizacija se )e izjavila za ustavno monarhijo, vendar pa Se ni določila svojega stališča glede pokrajinske avtonomije. Radikalci !■ demokrati LDU Beograd. 12. dec. V demokratskem klubu je poročal njegov predsednik Ljuba Davidovič o svojem sestanku z NBtolo Pašlčem. Davidovič je izjavil, da le Pašič za skupno delo v ustavotvorni skupščini. ker je položaj zelo resen. Medtem pa Pašič še nima vseh elementov za sklep sporazuma in se bo o teni še posvetoval s svojim klubom. Nato se je razpravljalo tudi o zunanjem položaju ter je minister Mil.irad Draškovič kot član ministrskega odbora za zunanie stvari poročal o zunanjem poloiahi ter o odnošalih s sosednjimi državami. Muslimanski program. LDU Beograd. 11. dec. O. liras-nica le izjavil sotrttdniku ..Tribune": 1. Jugoslovanska muslimanska organizacija se ne bo razdelila v dve fiakeila kakor so pisali beoeraiski listi. 2. Po svojem programu ostanejo zvesti monarhiji in v konstituanti se bodo izjavili za monarhiste. 3. Organizacija stoji na stališču državnega edinstva. 4. Dementira vesti beograjskih listov, da so bili poslanci njihove skupine na sestanku z Radičem, s katerim nimajo nobenih zvez. — Konstituiral se le njihov klub ter ie bil zvollen za Predsednika g. Maelal. za podpredsednika oa Hraspica in dr. Karamhmedo-vič. ________ Trpljenje koroških Slovencev. Koncem oktobra sem se vozil lz Boroveli oroti Sv. Jakobu. Neki in-telivent ie na vorašanle če zapušča Koroško, odgovoril: »Med takim neznačainim Itudstvom ni movoče živeti.« Kmet ob oknu le poslušal ves žalosten, ne da bi zinil besede. Od časa do časa pa si ie na skrival brisal oči z rdečim robcem. Čutil sem. da ga mani muči oovled v temno bodočnost, kakor očitek, da so koroški Slovenci glasovali za nemško državo. Kol ki bo oada« do niem. ker «e delal za Juvoslavito. se K* dal prenesti nikakor na ne očitek. da so koroški Slovenci krivi izzubr plebiscita. Danes sem »retel Dismo koroškega kmeta ki me ie naihoH podpiral v delu za srečen Izid plebiscita ki «e za to žrtvoval dan ln noč. Ko ie odfal stelio iz gozda orot« domu so ga ustavili štirle nem-čtuii Eden ga le udaril s Destfo v obraz dva oa sta nadla do niem s tev. da so koroški begunci cvet koroških Slovencev. Zasluga beguncev ie da se tu v osvobojeni domovini soloh misli na neosvojioieno domovino. Zato iih moramo podpirati, kadar in klen* moramo. Zakai Dreža-lostne slike se nam nudiio dan na dan. Pri vsaki nriliki moramo misliti na nie. ki so morali zamuditi svolo dravo domovino in nimaio tu ne zaslužka ne slanovani Neizrecno bol čutim, kadar nrideto tožit naši naiholiši agitatorji in asritatorke. Dolžnost vlade ie da iih znatno podore s podporama stanovanii in službami. Beguncem se mora dati prednost nred’ nemčurli ki iih ie v naši držav« še dovoli. Pa tudi iavnost na; oodnira begunce. Vsaka hiša nai si šteie v Čast. če more vzeti begunca pod svolo streho. Vsi. ti. Ki so protestirali nji shodih nroti izgubi Koroške nai tudi delansko poka-že«o liuberen do Koroške. Vsi ki so na okisan način nrinravlien? ood-oret« koroške begunce, nai se b!a-eovole obračati na društvo »Gosposvetski Zvon« v Lfubliani Ako b« ta glas našel rnit tudi do Beograjski*" a odbora, ki «e no poročilih listov nameni! za banket narodnim poslancem 50.000 dinarlev. bi bilo na mah rešeno vprašankoivifikih beguncev. ________________________ B. Korajžni fašisti. Trst. 9. dec. V ulici Carducci. v dvorani Tartini so priredili tržaški Cehi 6. decembra Miklavžev večer, ki Je si-iamo potekel in se vršil v naileošcm redu tja do polnoči. Tedaj pa so bili gostje naenkrat prestrašeni od huronskega vpitja kakih 20 fašistov, ki so pod vodstvom bratov Ford vdrli v dvorano in pričeli kričati svoje neslane: ,.Ev-viva ritalija“. Da pa ne bi nikdo smatral njih klica preresnim, so vmes kričal« svo« anaški boini klic „eja. eja, alala“ itd. Vse to iih je očevtdno tako ojunačilo, da so pričeli stopnievati svojo nesramnost ln skoraj so se začuli tudi klici: »Abasso i scavi« m »Fora i Jugo-slavi". Ali kratko^ je bilo njihovo rajanje ker ie eden Cehov energično nastopu in do par besedah prisoUl ene- mu' bratov Forti krepko zaušnico, ki io ie ta tudi hrabro spravil. Nastal ie grozen krik in Bog zna. kaj bi še nastalo iz vsega dogodka, da niso fašisti vtaknili repa med noge. Z velikansko zgovornostjo so pričeli praviti in zatrjevati, da nimajo ničesar prod Cehom, ki so ..nazione amica“ in s katero hočejo živeti v prijatelistvu. Ont so samo proti svojim večnim sovražnikom Jugoslovanom. Tako je doživel Trst neverjetnost. da so se fašisti pričeli opravičevati ui da so se s tisoč pokloni poslovili od onih. ki so jih prvotno hoteli prepoditi. Ali zaušnce so zgovorne in razvezujejo jezik, kjer le celo tržaška policija brez sile. Izkazala se ie zopet resnica, da je klofuta za marsikaterega nafiz-datneje zdravilo, ln da spadajo med fatitHiine. k; «ih ie ozdraviti ie z les-kovko. tržaški fašisti, tudi to le sedal Jasno. Cas bi že bil. da prično zaušnice, zlasti vsled svoje sedaj uradno dokazane uspešnosti pridno deževati l Ruski narodni komite. Ruski DolitičtL« krogi v vzhodni Evroni se bavlio z ustanovitvijo na-ciionalneea komitela. ki nart bi zastopal interese nebollševiške Rušile in vodil vso protiboliševiško politiko. Vorašanie ustanovitve takega koml-t©'a le postalo aktuelno nosebno seda« do Krimski katastrofi Wrangla in nadcii niegove noslednie orotibnllše-vrške vlade v Rysi«i Ta komite bi tvorili poleg zastopnikov industrije In trgovine tudi kaderie in zastopnika sociialnih revoluciionariev: tore« samo zastonniki onih strank, ki stoie na stališču marčne revoluclie I. 1917. in ki odk!ania.io vsako obnovitev predmarčnega režima. Kadctie niim na čelu Miliukov. Vinaver in ored-sedtiik nrve provizorične vlade knez Lvov. st žeiino žele ustanovitve teva komiteja »n skimneva. delovania s so-ciialnimi revoluciionarii. Stranka sociialmh revolucionarjev bo te dni na strankini skupščini obravnavala vnrašanie sodelovanin v tem kom«telu ter določ«la o svotem stališču. Kakor sodilo ho samo ma«-hen de« stranke nod vodstvom Buna-kova in Avksentiieva sodeloval v ko-miteiu. VeČli del stranke bo na na«-brže ood vplivom lvv.ševa voditella stranke radikalnega Černova odklonil vsako koaliciio z meščanskimi strankami. Stališče Kerienskeva ki «e v zadniem času zopet zadob«« voliv nri sociialnih revoluniionariih še n« ta do m im. ict m.wu «<*»«••* Ministrstvo za socialno politiko 1» osnovalo podoben zavod v Zen H ter Se enega v Ko- vino. V prvega bodo sprejemali zapuščene deklice do 12. leta, v drugega pa dečka do 12. leta, ki so brez nadzorstva, ki pa niso zakrivili nobenoga kriminalnega prestopka. Angleška akcija za srbsko doco. LDU Beograd, 12. decembra. V Beogradu obstoja centrala angloikega društva za pomoč revnim otrokom. Centrala sc io osnovala na Iniciativo društva, ki ima na AngleJkcm če* tisoč članov, člani tega društva so se obvceali. da bo vsak izmed te Store Srbite. Skrbeli bodo otrokom za hrano ln jih posinovili. Razna poročila. Ponosrečena komunistična stavka na , Češkem. LDU. Praga, II. decembra. Po komunistih proglašena splošna stavka fe docela toialovtta. Vse zapadno - češko premogovno ozemlje le popolnoma mimo. Obratovanja Je povsod! normalno. LDU. Praga. II. decembra Poizkusi praškega komunističnega vodstva, uprizoriti splošno stavko, so imeti le malo uspeha. Stavkati «0 pričeli samo na nekaterih krajih v nekaterih mestih, kjer 00 zlasti praškega Ljudskega dom« so bo menda dosege) kompromis. Na vabHo zaupnikov kovinarjev so se sestali danes poslanski klubi desnice in levice in so sklenili, da so vprašanle soposestl Ljudskega doma teši Jutri na skupni konferenci s prodstajništvom strokovnih organizacij. Stambsldskl v Pragi. LDU. Praga, II. decembra. Jutri do-spe v Prago bolgarski ministrski predsednik StambolUslci. Tukaj sc bo mudil daha časa v vvrho proučevanja čoško todustri- Krajlil V UBumurn — |------ • —™ nomSkl komunist! zahtevat! stavite. Glede I Je ln gospodarskih razmer. koli. Posrečilo se m« Je da Jim le videl kol:ko lih 5e prišlo, bom odre- J *hežaL Med tem časom so prete- di! prihodnjo selo za Hitri ob šestnal- 1 celi breto kobilo. Vsled teva in ker stih Prosim rosnode poslance M i- 1.« —» =- -— ------•-*— Id tmaJo rvvoMastifa da lih izročilo oredsedoištvu. (Poslanci izročilo Dredsedništva svoia pooblastila). Oni rosoodie no?:lanci ki niso mogli Izročiti pooblastil, nai Uh izvolilo oddati laVvkr*rn. Seda« zaJcTiučim selo in od-pe««m nrihodnlo za lutri ob SestnaL stfll. Proshn rospode noslance. da orideto vsi na sda (Burni živk>-kiici). (Poslane« Večeslarv Vilder: le bil not slab in voz težko naložen «e kobila ored časom zvrela. Velike Škode pa mn nočeio oooraviti. Vsi s sodniki vred so orotl nlemu In se skllculelo na to. da le aeltiral za JuvoslavUo. Takih slučalev «e več. V Korotanu namreč ne vladalo normalne razmere, temveč Heimats-dienst. Marsikdo te bil primoran zapustiti Koroško. Upravičena te trdt- Jugoslavija in Grška. Beocrad. 11. dec. »Politika« oiše v uvodniku z naslovom »Naša zveza z Grško«; Zvezni odnošaii naoratn Orški so imeli v glavnem toliko vrednosti, kolikor so b:li zaiamčeni z osebnimi ffarancila-nri. Te osebne varancite ie grški narod seda« za vrvel. Ostale so samo stvarne varanciie: skuonl interes« Leta 1915. so obstaial' skupni intere-s: Srbiie. Grčile in Bolvarske^ oa so vendar prevladali osebni interesi Avstro-Ovrske in Nemčiie ki sta •meji v Radoslavovu. Ferdijiaridu. Oouloukisu in Konstantinu svoie prl-latelie« Danes «e naš narod vezan samo sa eno novodbo. o kater« čtiti. da te druva stranka ne bo ali vsa! da te morda ne bo izvršila Po volil grške Gospodarstvo. -f Nova Založniške odredb«. Po začasni železu, tarifi iamči železniška uprava za tkndo, primanjkljaj la zgubo vse prtljage ali blaga, id se JI le oddalo v prevoz Plačilo vozarine v naprej le obvezno samo pri onem blagu, katerega cena ne dosega Iznosa vozarine. Prtilaaa. kakor tudi drugo blato se taliko pusti ležati na postajah, ako se plača tozadevno po tarifi predolsano takso. + Italijansko - Jugoslovanska zbornica. Italijansko - Jugoslovanski trgovski komite. ki Ima svoj sede* v Rimu, Je dal Iniciativo, da se člmprole priredi sestanek mod RigoslovanskimJ ta Italijanskimi trgovskimi družbami. Cfl| tega sestanka naj bi bil. da se pripravi osnutek ttalljansko-lugotiovanske trgovske zbornice v Rimu. + Promet po DonavL Rad« slabega stanja železnic J« pridobila Donava zadnjo leto kot prometno sredstvo veliko važnost. Zadnji Čas pa 1« promet 00 Donavi močno ogrožen vsled stalnega padanja. vode. Poleg tega ovira promet tudi gosto megla, ki povzroča nevarnost, da bi zadeti parniki eden ob drugega. Zadnjo dni x» Javljajo «* Regensburga ta Ltnca, eli tudi mraz ker ni b:!o kuriave. Pok. nrof. Schleinie le bil dober Slovenec. Rod-, binske razmere nam niso znane. Sko-rai gotovo ie bila žena Nemka in tudi hči te nemško vzcwena ker sl sicer ne moremo misliti da bi Iz odličnimi fzr.iri ne bi movla dobjtl učheliske službe v Jiteroslaviti V Avstriii ie seve velika nadnrodtikcila vsakršne-bKeiVence. torei tudi učitelistva. Neunievno gam »e zakai se nesrečna žrtev z rodb. in zatekla k Slovencem ki bi H že zaradi Diietete do Dokol-netra sooroea votovo radi oriskočill na onnioč Naša dobrodelna društva bodo morala vzeti v evidenco tudi take srpmežliive bedniko — — Pošta In občinstvo. Vsled pritožb radi nomaniklliveva odorav-f fante nisem ske nošte noroča krabevo fjoštno in brzoiavno ravnateiistvo v Zagrebu tamkaišnii trgovski in obrtni zbornici, da te temu žalibov resrvč-netnti delstvu kriva nred vsem oo-vršnost odoravniškeva osobia. Nedo-stat-kom se bo odnomosdo samo te-dal ako bo občinstvo nomasraln no-Stm*mu ravnatelistvu- !-n mu tako) la-vifo vsako nepravilnost. — Velfa tudi za nas — KVc oozahHenili. Katehet z dežele nam niše: Na netrazredni Utidski §o!? »v>dučulcm krščanski nauk no 10 *r na teden ?n dobhn za to enih 700 kron mani 4 odstotke za kolek ’n to v času ko veha nar dobrih čevliev več Katehetom ki imate natmani 20 tedenskih ur krščanskega nauka se natfjrava /višati renumeracila le nas katehetov na deželi, ki Imamo navadno le no net mesecev šole se noč** snomniti liublianska oziroma berovradska vlada Ali ml ne rabimo če vi »a v obleke norila ter druvih r»o-trebščm? Učiteljica ki še nima usno-soblienostneva i/nita. dobiva mesečno oiačo 2660 kron za 20 ur tedenskega oouka. Nisem II nevoščliiv. toda ko h: bila ori nas kaka nrayicg bi tudi katehetom dali tako renumera-cilo ki bi oo ra/.inerki tedenskih ur ©dvovariala td uč:teliski nlači Ako nam vlada ne misli dati boliše renu-ireraeite. s« še sedamo lahko pridrži, ker bo maniši kulturni škandal ou-stit» nouk krščanskega nauka brez renumeraciie kakor na daiati tako beraško remtmeradte — Razmere v vevški paoiraci. Pišeio nam- Naše boino veslo ie: »Z rokavicami!« Teca vesla se ziastl eoslnžuieio tnerodaini činitelfi ort nacionakzirani vevški Dantrnicl. Ob preobratu so* bili sicer natzavrize-neišr Nemci odstranieni. toda sedal so zonet tu In še »ih na novo im>orti-ralo »z Avstriie. Kai res Slovenci nimamo toliko strokovno naobraženlh mož da bi lahko nadomestili nem- ravnatdte in inženirle? Družba na! skuša »okarati da le papirnica res nacionalizirana. Ako oride človek v Vevče, sliši toliko nemškega trovorleula. da se mu zdi kot bt bil k te v sredi Avstriie. Ti Nemc,; pa niso mč kal pohlevni. Zlasti no koroškem plebiscitu iim io zrastej greben. Nič ne bo čudno ako nas boao začeli v kratkem izzivati celo z »Die Wacht ara Rhein«. — Prazno vanjo rejreafovega rojstnega dno na Šolah. Na dan regentovega rojstnega dne 17. t. m. se za vso šolsko mladino vseh šol daruje šolska maša z zahvalno pesmijo in državno himno. Po mali naj se vrši po vseli šolah primeren nagovor na mladino. Ta dan le pouka prost. —..Slovenska dijaška zadruga v Pragi" šteje tetos 203 dane. Od teh ]e podpore jurtrebnlh najmut] 90%, Ker se dijak sam : vesti. ne more popolnoma vzdrževati, bodisi z vladno štipendijo, bodisi z lastnimi dohodki, mu mora „Slovenska dijaška zadruga v Pragi-* kriti mesečni primanjkljaj. Pri takem številu potrebnih dela to v današnjih razmerah odboru zadruge ne male skrbi. Odkod dobiti potrebna sredstva? Obračamo se zato na našo Javnost in prosimo, naj nam priskoči na pomoč. Prispevke oddajte našim članom nabirateljem; kjer teh ni, pošljite svote na Jadransko banko v Ljubljani na račun ,.Slovenske dllaške zadruge v Pragi". — Društvo orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani obvešča člane, da je ministrstvo v Beogradu dovolilo kredit U»0 milijonov dinarjev za ustanovitev In podporo uradniških gospodarskih zadrug v Jugoslaviji. Te udobnosti bo deležna tudi zadruga ..Samopomoč" v Llubljanl, h kateri Imajo pristop vsi organizirani državni, orožniški tn avtonomni upokojenci In upokojenke. Društvo opozaria vse svoje člane na to udobnost In ponovno vabi. da svojo zastalo članarino In povišek za leto 1920. v najkrajšem času poravnajo, ker se sicer z novim letom Izbrišejo. — Nova orožniška uniforma se uvede, kakor stno Žc poročati, z novim letom. Vsak mod bo označen s številko, ki Jo mora nositi na vidnem mestu. — Občni zbor »Slovenskega planinskega društva« v Ljubljani se vrši v četrtek. 30.. t. m. v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Začetek ob 8. zvečer. Dnevni red: Poročilo odbora, določitev društvene članarine ter prispevka podrttžrvc, nadomestne volitvo, samostojni predlogi in slučajnosti. — Za • Jugoslovansko Matico« se je nabralo tta dan njedtnjenla v gostilni Zidar v Delu 70 kron med tamošnjim orožnr-Stvom in učiteljstvom. Posnemajte! — »Coprnija« s kronami. Ema Bebavi, Ttetna hči cerk. organista v Kamniku, se le Igrala doma z drugimi otroci »coprntjo*. Pri tej copmtji so se skušali, kdo bo znal srebrno kmneo bolj hitro skrttL Tako |e hotela mata čarovnica brzo skriti srebrno kronco v usta, hoteč Jo za-copratl. da N Izginila, toda kronca le zašla na napačno po« v požiralnik, mesto pod icztk. Samoposcbi umljivo Je. da »e Je predstava takoj zaključila, malo čarov-flico pa so morali odpeljati v DuN lansko bolnico. — Za Apaškp kotlino so sc začeli zanimali — roparji In vlomilci. V noči 7. t tn. so dosedaj neznani vlomilci vlomili v hišo posestnice IVI B v Plitvici, posestnico z vozno ročico . obHI nn tla do nezavesti. na to pa pobrali 8 nem. avstr, tiso-' čakov. za par sto kron našega denarla nadalje vso obleko In perilo Itd Skupna škoda znaša 22.(100 K Roparji so brezdvomno prišli preko Mure. —Razpis nagrade. Trbovcu Antonu Kašmanu v Skofli Loki Je bil pred dvema mesecema ukrad**n iz skladiSča en zabol in nred neka! tedni zonet drue zaboj vžieabc znamko J. W T. Tvrdka razpisuie onemu, ki bi tatu izsledil. 3nno K. Trirovci. srostilnICarfi in trafikanti v bližini in daljni okolici se orosilo, nai naznanilo vsakogar, ki bi ponujal večio množino vžipalic omenicne znamke. Onemu, ki tatu izsledi, se plača nagrada takol. LtuiMiaoa. = 0 ta lojalnost! Prejeli smo: Dr. Ivan Šušteršič se ie brzoiavno odrekel svoil advokatur! na Kraniskem. Tako le enkrat odrešil našr* odvetniško zbornico moreče skrbi. Hudo bi namreč Irlo gospodo zameriti se bivšemu kraniskemu eosnodariu Svetuiemo še v dr. Pečanu, da‘priloži drueo klofuto odvetniški zbornic' s tem da sc še on odoove nliho-vi družbi. In nazadnie na) še c. dr. Benkovič odnove varstvo Sušterši-čeveca stanovania in rnobiTi. notem bo menda vendar enkrat Liubliana rešena nodtikanla da ni loialna na-pram i/daiicam naše države = Ecintovska tema vlada na naiororiie»no':šem delu bele toda navzlic temu blatne Llubliane — na Mrtriilnem trttu. Prostrani tre razsvetljujete štiri leščerke. ki eore vsaka na enem koncu trva tako da se v:di ravno tista luža. ki ie »od dotično svetilko. Tre sam na ie teman kot kaka hribovska vas. — V dramskem cledališču bereš pri izhodu — na balkonu — še vedno nemš1-! , A^conca. — Zaradi nepoštenih manipulacij na ljubljanski pošti »o naknadno zaprli Se uradnika Lasbaherja In aspiranta Klamp-ferja. — Vodeno mleko so začele zopet prinašat! nekatere okoliSko mlekarico v mesto. Gospodinje se spJoSoo pritožujejo, da J« ravno sedal mleko najslabejše, ko se J« ravnokar podražilo. Bo treba mlekaricam stopMl zopet na prste. — S streli pada sneg neprestano In so pasantl v vedni nevarnosti, da Jih posuje. AH bi sc tema ne dalo odporno« na ta način, d« se sneg odstrani s streh Ml pa se s primerno pripravo zadrži, da bodo hodili ljudje po trotoariu v vednem strahu. Po sredi ulice jc v tej brozgi vendar nemogoče hoditi. Tudi strešni žlebovi pri večini hiš točijo, da mora človek nositi radi slabih žlebov vedno s sabo dežnik. Prav, kakor da smo kje na vasi. — Premog. Člani »Splošne org. vojn. Invalidov za slovensko ozemlje« dobo premog na nakaznice mestnega magistrata bt sicer 200 kg za 20 K dne 14. hi 15. t. m. Maribor. Odbor za prvo umetniško raz* stavo ji Prejel od predsednika zagrebškega obrazovalnega društva „Ladja‘\ g. Csikosa brzojav. kjer čerrita zavrebški umetniški svel mariborskim tovarišem - umetnikom k otvoritvi razstave ter pozdravlja probuicnje jugslovanske umetniške misli v Mariboru. Umetniška razstava. Ker se iz raznih strani izraža mnenie. da je sedal določeni čas za poset umetniške razstave od 9.—14. ure nepri-kladen. ter zlasti za uradništvo nepraktičen. namerava razstavni odbor izpremeniti urnik od sedaj na-prei tako. da bo razstava dnevno od 9,—12. dop. in od 1.—4. popoldne. Ta sklen pozdravljamo. lukaišnH trgovski gerini) sklicuje dne 14. t m. ob 8. uri zvečer v restavraciji „Maribor“ protestno zborovanje, na kaierem se bo zahtevala zopetna uvedba železniške zveze Maribor-Ljutomer. Obravnavalo se bo tudi vprašanle prepovedi prodaje žganih in opojnih pijač, kon-cesiioniranie trgovine z jaici in mlekom ter pomnožitev carinskih uradnikov. Primarij dr. Ivan Matko se Je vrnil Maribor ter je zopet prevzel svote redno zdravniško prakso. Tatvina. V delavnici Južne železnice so neznani tatovi ukradli večjo množino orodja. Tatovi so vdrli skozi okno. skozi katero so tudi odšli. Škode so napravil! za 3000 kron. Celi e. Mestno gledališče v Celi«. V četrtek 16. dec. ob 19. {« pol se predstavlja trtde-lanska veseloigra Josipa Ogrinca »V Ljubljano jo dajmo«. _ V nedeljo dne 19. dec. ob 16. In pol »Morala gospe Dulskc«, pri znižanih cenah. Imenovanje V politični slnžbi V sta-ležu polttičnlh uradnikov deželne vlade za Slovenilo »e vmgnovjin okrajnim glavarjem vladni tajnik pfl okratnom glavarstvo v Celju Lttdovik Piti kava. Umrla le v Ljubljani Celjanka Martca Goročan, roj. Hočevar, hčerka celjske trgovke goipo Hočevar. Truplo so prepetJaH v Celio. kier »e te vr&tl pogreb na most-rtom pokopališču. Predavanja, katero Jc priredil v soboto zvečer kulturni odsek »Celjskega Sokola« v Narodnem domu. se Je udeležilo procoj ccliskfb Slovencev. Predaval le KlmnazlUkl prolesor g. Slavko Raj* o sokolstvu v svobodni domovini Invalidske zborovanje se Je vriOo v nedeljo 12 t. m. pop. v celjskem Narodnem domu. B»7o ie srednje obiskano Na dnevnem redu je bho v glavnem poročMo o občnem zboru centrale v Ljubljani. Redni občni zbor celjske dijaške kuhinje sc bo vrSil 18. t m. v realni gimnaziji. Na dnevnem redu Je važno vprašanje Dijaškega doma v Celju. Veliko Športno slavnost v Celju priredi dne 5. januarja v Narodnem domu celjski Športni klub. Uradovanje pri okrajnem glavarstvu v Celju »dnadc v četrte* dne 16 In petek 17. t m. radi preselitve uradnih prostorov Ta dva dni sc bo občevalo s strankami le v najnuhieišlh ln neodložljivih zadevah. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju le Izvolila za načelnika g. Miro Maicena. posojtlniškega uradnika v Celju, za njegovega namestnika pa g. ravnatelja Bellela. Okrog Celja Po bližnji In daljni ofcoHd Je zapadel precej visok sneg. Isti naletava že par dni skoro neprenehoma Na sankališčih okrog mosta vlada živahno »Mrtje-nje. Drugače pa ni premrzlo vreme. Poskušen vlom. V noči od petka n« soboto sta dva rilkovca hotela vlomiti v trgovino MarUc Krajnc na Bregu Pri Celju v hiši gostilne Podržaj. Odprla sta s silo Izložbeno okno in potrla na tet cm že tttdl šipe. Bila pa sta pregnana. Izpred celjske porot«. V soboto 11. t m. se Je zagovarjala prod poroto 261etna Terezija Kltak, posestnica v Cerrmožlcah v Rogaškem okraju. Obtožena Je, da Je v noči 19. oktobra umorila svojega 53!etnega moža Jožefa Kitak s tem, da za le s kijem tolkla tako dolgo po glavi, da Je obležal mrtev na tleh. S svojim možem Je živela v vodnih prepirih. Tako sta se sprla tudi usodne noči, v katorj Je storila svoje dejanje. Porotniki so zanikaH vprašanje umora, potrdili pa ono glede uboja. Dobila Je 4 leta težke Ječe. Kitak se Jc vedla med celo obravnavo zelo ravnodušno ter se nadejala, da bo od porotnikov sploh oproščotta. Kitak Je bRa med drugim tudi Sanica tamoSol« Mariji«* družbe, — Iste- ga dne zvečer ob pol 7. ib-] se Je pričela obravnava proti Francu Slmerhi, Leopoldu Pukl in Francetu Pukl zaradi tatvin, ki 9o Jih izvršili pri tovarnarju Lavriču v Konll-cah. Dobila sta Franc Simarl ln Leopold PukJ vsak po 18 mesecev, Franc Pukl pa 14 mesecev težko ječe. Primorje. Profesorska stavka v zasedenem ozemlju. V soboto se je pričela stavka vseh srednješolskih učiteljev. tudi juKoslover.sk ih v Idrili iti Tolminu. Vlada do določenega roka ni izpolnila zahtev Klede izbolišanla gmotnega stanja, temveč le ie obljubila. da bo imenovala posebno komisiio. ki se b"o pečala s tem vprašanjem ter je pripravljena izplačati tudi profesorjem po 500 lir. kakor vsem ostalim uslužbencem. Ker je bil torej odgovor nepovoljen. le bila soglasno proglašena stavka srednješolskih učiteljev za vso Juliisko Be-nč-2-te Samo komualnj profesor« v Trstu niso vstopili v stavko, toda to le začasno: ako treba bodo tudi oni solidarno nastopili z ostalim! profesorji, dokler ne dosežejo svojih pravic. 12 PODČASTNIŠKIH KROGOV. Daitje služeči podčastniki, posebno orožniki, ne bodo mogli več obstojati, kakor vse kaže. ker |im obtastva ne dajo one pravice, za katere se borijo celih 12 let. Podčastnik se trudi, da dotH uradniški certifikat ln dovrši 6 mesečni poskusni tečaj pri enem uradu Mitičnega oblastva. Kaj m« to pomaga, ker se mu uradniški mosto vkljub vsem obstoječim predpisom, po katerih nima samo pravice prositi temveč se potegovati ta uradniško mesto, ne podeli, Če ni prosilec pristaš one stranke, kateri pripada mesto podotjuločl šel PodelluleJo se taka mesta pod protekciio Invalidom, Id so popolnoma zdravi. In ki še v vojni nikdar bfll niso. Uraditlška mesta se dali« podeljujejo brez 6mesečne prakso tudi Izjemoma nekaterim dalieslo-žečim. ako hnajo kakega bližnjega visokega sorodnika Ceto se še dogajajo »lučaji, da se podelilo uadniSka mesta tujcem. V Sloveniji Je več uradnikov. Iti m si državljanstvo SHS pridobili le s podelitvtlo uradniškega mesta. Za domačina pa ni mesta. Kam nas bodo privedle take razmere, ae vemo, vendar pa mislimo, da bode Imela Jugoslavija vse polno tujcev upokojencev, ki bodo obteževall našo državo ln davkoplačevalce. DomaHnl se bodo morali pa Izseljevati te rojstne grede, potovati v Ameriko in droge države, ker Hm dragega oe preostala, ako hočejo živeti Vprašanje Je. če se (tm bo potovanl« le dovolilo. Kličemo ministrstva za notranja dela v Beograd, predsednlštvu deželne vlade v Ljubljani in novoizvoljeni koo-stituantl, da od obla ste v ln uradnih odsekov zahtevalo pravično podelitev uradniških most, ter da se podelijo te mesta v prvi vrsti onim dalleslužečlm podčastnikom. ki posedujejo uradniSti certifikat I* spričevala za 6 mesečno prakso. Lju* lianska porota. Begunstvo rodi zločince. Včeraj dopoldne |e stal prod porotniki 22t&ntf Hektor Travanjo, atn premožnega trgovca Iz Pul|a. Elegantni mladenič J« bil ustužben pri poštL toda zaradi Italijanov le pribežal v Jugoslavijo. Stanovanj« Je dobil pri Avgusti Nagliče vi na Kongresnem trgu. Od doma le Imel 1700 Kr. Id lih Je tekom mesecev porabil, nato Je prodajal obleko ter zaman Iskal službe. Pomanjkanje in priložnost ata ga napravili za tatu. Pri neki hišni preiskavi Je bil priča, kje hranite njegova gospodinja In njena sostra Neža Bezek denar tn zlatnino. Ko Je bR sam doma. Je vlomil v omaro ter pobral zlatnike, srebrnike In raznega zlatega nakit!« za 7248 K. Denar le zamenja1, nakltje pa skril v gozdu pod Tivolijem, kjer se le tudi dobilo ki lastnicam vrnilo. Obtoženec Je vse »zgrevano« priznal Poroto Od m krivdo soglasno potrdili, nakar J« ha Tra vanJa obsojen na eno leto poostrene loče. Vodiški komedijant. Vodico so že enkrat zaslovele po »voli »umetnici Johanci«. Včerajšnja porotna razprava pa Je pokazala, da so Vodice sploh kraj Izrednih talentov. Prlneljall so nekega Ivana Pavliča, ki se naziva tudi Janko Zale. Pavlič Ima teatralični nastop? Je dosti moderno oblečen ln se vidno trudi. da obdrži sodni dvor, porotnike ln poslušalce pri dobri volji. Na vprašanje po poklicu odgovori samozavestno: »Saušpl-lar, pa tudi knjigovez!« — Imate kaj premoženja.« — »Stalnega sicer ne, toda naloženega Imam 75.000 K v Banatu v žitnih kupčijah.« — Občinstvo Je že dobilo spoštovanje pred tako podjetnim trgovcem, dokler ttl slišalo obtožnice, ki Je razložila, da Je Pavličev poklic tat te navade, d« le njegova špecijalna stroka vlom v vile. BR Je že 7krat zaradi takih tatvin kaznovan, zadnjič na 8 let leče. Poleti le zopet vlomil v neko vilo v Mekinjah In v Tribučevo vilo na Bled« ter* obe vH! popolnoma Izpraznil, V Tribučevo vilo se Je naselil za tri dni kot kopališču! gost. Preden je odšel, je vilo Izpraznil do zadnje ponvice la škatlltce užigalic. Pavlič Je obtožnico do« stojanstveno poslušal ter na koncu n« vprašanje, ali Je vse ros, odgovoril: »Do malcca bo vse res!« Potem Je med sploš« nirn smehom tolmačR vse podrobnosti Potegoval se Je za službo krojača v blaznici na Studencu, a le sl dobi). Po vlomu pred 8 leti le nakradene zaklade Imel skrite pod razvalinami starega gradu nad Kara« nikom. V svojo zakladnico se te moral spuščati po vrvi. Prvotno ukradeno blaga ni imelo posebne cene. Toda Pavliču ie prišla prav povojna valuto, ker Je leto« dobil za vse dragocenosti 36.000 K, a pridržal si Je še za drag spomin« buciko, ki Je med »brati« vredna 25.000 K. Na sodnikovo vprašanje, kje ima to dragoceno buciko. Je tajlnstveno pripomnil: »Tega pa vam ne smem povedati.« Jstotako ne sm« povedati bnena žkto. Iti »ta skupno »tržila«. Le toliko lahko pove, da je bB na najboljši poti, da postane milijonar, ako bi ne bita prišla vmes to nesreča (aretacija). V Vodicah J« bil pod policijskim nadzorstvom, toda klatil se |e po ceJcnt svetu, češ, tam ni telefona za kupčijske razgovor«. Tudi Ja moral iti v morske kopeli v Cer* kvenioo. ker ga včasih muči revmatizem. Tam ga Je veljalo Sdnevno bivanje 4000 !C »Pa š« v prvovrstnem hotelu nisem bfll« |e »tal leno prtpomnti. Zakal Je vlorofl * vfle. le utemeljeval sledeče: »Hotel seta *t urodltl stanu primerno stanovanje v Karlovcu. Kaj takega pa J« danes drago, pa tudi škoda »e trt Je zdelo za lastni de« nar.« Na Bleda ]• vedel za vilo »Kajtimar«, Ic« so Jo paRti prepredali. Hotel pa le tudi spojiti prijetno s koristnim ter si utrditi edravje • kopeli v Jezeru. Kot bodoči rrrt« KJonar pa Jc bil osmOJettega srca. V Mo-kiniah ukradene sive Mače Je podar9 »nekomu potnemu človeku, kt Je M ves raztrgan.« Iz platna. Iti ga Je okradel na Bledu, pa le napravil bluze ter Jih razScu* kal primorskim dekletom. — Na vprašanje, ali mu Je bilo znano, čegavs te vlteu iti Jo J« oropa) na Bledu, Je odgovorili »Sem mislil, da Je kakega Nemca, zato sera Se bolj razsajal.« Nazorno Je dokazoval, koliko 1« trpel, preden Je vse mogel na hrbtu znositi. — »To vam ni malenkost, teprsonM tri sobe le še Jedilno shrambo! Saj bi bilo komat, da h« bil z vosom odpeljal!« Ukradeno blag* le sortiral v culice to po železnic) odposlal. Na Bledu J« bnei trikrat važne sestanke S tuj trni Židi »Podrobnosti p« ae smem povedati.« Kt s* mu le prečita) seznam pokradenega blaga, le Pavlič pripomnil: »Nekaj reči j* izpuščenih, nekaj pa la vtfi povedanih, ta* ko da nt Izbora.« — Tretji večer njega» v ega bivanj* v vili »Kajtimar« s) }• na-pravfl ležišče v Jedilni shrambi, ker j* slutU. da M zna) priti gospodar na nedeljsko veselico. In ra*, ko sc Jc s teprehoda zvečer vrača) proti vili. Ic bSa vsa raz-svetilen«. »No. sedaj pa glej, kte sl bil Iskal drugo stanovanje«, sem ■) mislil pri sebi. Iz mnogih ouij. koSar In zavojev, id so MR naloženi ukradenih stvari v porotni dvorani. J« kot tzveibaci glumač prezenv tiral s grandeco lastnikom kos za kosom Ko I« prišla posuda na vrsta le veliko-dušno pripomnil: »Za posodo nd p* nič ni če hočejo gospod le, k> lahko Izročijo Sa| vejo gg, k) ste bM pri prvi moji razpravi, kako tepe stvari sem šele takrat trne).« Porotniki so glavno, kakor tud) dodatno vprašanje, da I« PavUč tat Iz navade. potrdili »oglasna vsled tega le sodni dvor prisodil Pavliču 10 let težke tn poostrene Ječe. Obsojenec j« obsodbo s po ktonom sprejel ter lcozen takoj nastopil. G!edališče in glasba. Repertoar ljubljanskega gledališča! Drama: Ponedeljek, 13 Bobrov ko- žuh«. (C). Torek. IA (zaprto). Sreda. IS »Smrtni ples I«, (E). Četrtek, 16. -Smrtni ples II« (E). Petek, 17. »Se« kresne noči« (v opernem gledališču ob dramskih c en ati ^ (A) Sobota, 18 »Jubilej«. »Snubač«, »Medved«, Kirurgija«. (D). Nedella. 19. »Bobrov kožuh«. (Izven) Ponedeljek. 20. »Smrtni ples T«, (B). Tort*. 21. -Smrtni ples II.. (B) — O npr a: Ponedcllck 13. (zaprto). Torek, 14. »Toscu«, (A). Sreda, 15. »Trovatore«. (D). Četrtek. 16. Tosca«, (B). Petek. 17. »Sen kresne noč)« (dramska predstava), (A). Sobota, 18. »Vese!* žene wlndsorskc«, (C). Nedelja, 19. »Riso-letto«, (izven). Ponedeljek, 20 (zaprto). Torek 21 »Tocca«, (E). Orkestralno društvo »Glasbene Matice« le s sinočnjim krasno uspelim simfoničnim koncertom pod Izbornim vodstvom kous prol. Karla Jerala dokazalo, da sc bliža čas. ko bomo Slovenci dobili stalne simfonične koncerte (n M bo tudi zanimanje našega občinstva za Instrumentalno glasbo čezdalie bril povečalo. O koncertu se o priliki še pomenimo, za danes zasluži orkester z dirigentom vred nalvečjo pohvalo. P. V noben! knfižnlc! ne smete mani« hatt Učn! zvezki »NARODNE KNJIŽNICE«. Zahteraito cenike ori Zvezni knfioaral v LinbflanL Marijin ir sr 8. . 41. ilev. M. Zčvaca: KraEev vitez. Zgodovinski ruma (Dalje.) »Nocoi Be iiev or fio nrtcoi. v svoii sobi Dii »Treh vladartih« bom tvoia vsa tvota vroča in trenečoča od Hubezni Toda storiti moraš kar ti velim.« Hrezunmo bronenie U ie odsro-vorilo. »Vse! Vse! A ko hočete, ubijem Svoin ensijO in svrtteva irosDodarla! Vse stcrm samo ukažite!« iKie ie tvoi letnik ?« »Tu do'H« e kriknil Ntibiiec in Udaril z novo ob tla. »Osvobodi ea! Prlneiii va k meni — ne nelli me k niemu! Ne usmrti ea. ne nrikleiti era na nloščol Ne sn.Kf’ v a doii!« »Na nloščo!« ie ponovil črnec obunno. »Na železne ploščo!« »Oh!« ie viknila Marion. sama nanol blazna. »Obntavliaš se podlež? Ako vn prikleneš ne bora tvoia nikoli, da veš! Nikoli... oh oh! Kat oontenl to vDitte? To strašno tultenle! Č»i! K.ai se godi? Kdo tuli tako na smrt?« Iz globine vodu laka se ie razlegalo riovenie viteza Canestanva ki te umiraj v vrtincu Oroze! »Železna nlošča!« ie zahropel Belfegcr in se botrrabil z obema rokama za kodraste lase. »Poslušaite! Posltišaite! Tako tudi on! Prepozno! Zaman! lzeubliena te zame!« »Odkleni ga’« ie kriknila Marion nresunliivo. »Odkleni ca. na bom t\o>;a’ Sal še živi! Oh. to strašno tuitente’* »Odklenem ea!« te zarlul BclTe-gnr. »f>a da!« Hote! >e nlanifi k vzvodu. Toda moči so ea zannstile Od razburie-nia ni moetl več stati, na noeah »Ne morem! Nte več ne morem! Vzvod.. Tistile tam!« »Vzvod!« ie viknila Marion In n'anila namesto nleea. »Kateri? Ta?« ‘ »Vzdignite ea! Vzdignite ea. kakor daleč more*e!« Marion te nov rabila za vzvod. B;1 ie ogromen železni drog. ki ea I v navadnem trenotkn ne bf bila moda niti premekniti. A zdai — o ETte! Vse žilice v nii so pokale. In vzdignila »a ie! »Više!« ie hropel Belfeeor.. »Se više!« Pobral se te na kolena. Slabost ea ie minevala. Marionkne roke so krvavele in vzvod te nostala! čeda-lie težii. Tedai na ie nekai počilo v osišču in vzvod ie ušel dekletu iz rok Dopolntenfo! Peklenski stroi te bil ustavlien! Belfeeor se te spravil na noge: pnvrabil drug vz.vod in ca obrnil. »Poidiva!« ie kriknil nato. Zdai bi se b>l lehko vrvel nanio. ne da b' «=e bila branila Nič več ni vedela kie te in kai počenta. Niena duša ie bila zenli še treneL Par treni tkoi’ nato te stala v snodnii sobi. Pod se te bil vrnil na svote mesto. In videla te Cnnestanva priklenjenega z d^etimi obroči. Nievove oN so b:le. zanrte usta so mn ziia-la. Mari ie bil mrtev? Belfeeor te razklenil cbroče. orestreeel viteza in »ra Položil k Maronkinim novam. Pokleknila ic k niemu. oreeledala ea položila mu roko na srce m vstala. Pole vzdihltei te napel ntere or-si. Neotemično gledale viteza, te zamrmrala s čudnim glasom, Mali oglasi. Proda &&: POPOLNOMA NOVA ELEGANTNA nerabljena oprava za spalno tn jedilno sobo se proda. Trd ies. Pricizno delo. Najnovejša moda. Eventuelno sc proda tudi sama spalna soba. Ponudbe pod »Oprava« na Anončno ekspedicijo Al. Mateilf, Ljubljana, KonstTesni trg 3. 2443 STANOVANJSKA OPRAVA, posebno omare, patent - divan, zrcala, namizno perilo, jedilni Service, blagajna (Werthelm) Itd. se proda na Bleitveisovl ccstl SL 21 v Četrtek 16. t. m. od 11.—12. In od 2.—4. popoldne. 2446 ZIMSKA SUKNJA (Ul STER), modra in rajava obleka se proda po ugodni ceni. — Barle, Florjanska oliea 22/1. 2445 PISALNE STROJE »RcmlngiotH nudi tvrdka K. et Kregar. Ljubljana. 2361 Službe: KNJIOOVESKI VAJENEC se sprejme. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. 2440 Rasno: STANOVANJE V SP. SlSKl ostoJeCe ti I velike sobe in kuhinj« s pritiklinami. se zamenja za enako aLl veCie oziroma tudi za prazno ali nnc.tvirano sobo v Ljubljani Ponudbe pod »Soba« oa upravo »lucoslavlie«. 2446 JUGOSLOVANSKI POSLOVNI KOLEDAR Z3 leto 1923 Je Izšel' v obliki trdovezane knjige 17 X 22 cm. hna za vsak posamezen dan 6 X 15 cm zapisovalnega prostora na prvovrstnem papiriu. Stone do 15. decembra uri »Založništvu jugosl. poslovnega koledarja v Ljubljani« 20 K. po pošti 22 K Po 15. decembra se dobi koledar samo v kniigarnah po 30 K. Knliviar ie potreben pripomoček za vsako pisarim. Trgovci in knjigarne dobijo koledar s kniigotržkim popustom v Jugoslovanski knjigarni v Ljublianl 74-13 PrMie JHunr Kdor hoče iz Banata poljskih pridelkov itd. na] »e pismeno obme na tturtolfH V«*l-katrli, Vršac, Baiat, katrri j« pripravljen vsakomur dati natančno brezplačna pojasnila. 2094 *)»«* Trstje za strope 'zdeluje m prodaja na nebelo in drobno ma po K 4’RO, pri več ib naročilih znaten popust, Ant« Steiner. Ljubljana. Jeranova uL 13 (Trnovo.) 771 privatnega kapitala so potrebuje za npzštrjenje izvrstno vdevajočega industrijskega podjetja na otajerskem ki je na naj bolj-Setn glasu. Pogoji ugodni. Var nost popolna. Za 3 letu. Ponudbo ped šifro .O. d C.“ na Tajn štvo J DS Ljubljana, (Narodni dom). SOL v dobro mleto, belo oddaja vajcenejše v vrečah iz postaje Maribor, takoj Maribor. ,Vera‘ o man O. Ufaldotu« (e izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K v platno vezan 32 K. Bonačev beležni koledar (tedenski koledat) izide 16. L m. in se dobi po vseh trgovinah s papirjem. Cena brez poštnine K 24*— komod. Koledar je lično i*-' delan in tiskan na dobro limancm papirju. Direktno se naj Biir*ia pri tvrdki J. Bonač, sin v Ljubljani Denar naj se pošlje naprej. Preko Ha\re v Ameriko POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papirjem ter g. trgovci! Lične žepne koledar e za leto 1921 v obliki 6X4 cm konind po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po 9 K dobavlja V6flko množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poštni predal 74. Vedno v zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige (blag. dnevnik). Najlepše in najcenejše darilo > za Božič — traja vožnja po morju USP”” SaSfiO © dilS« Itdaja vcavih listkov sa vr« lici j c. Natančnejša pojasnila daje edino: koncesijske potovalna pisarna vriilio ban Krakerxv Lfubiiani Gosposvetska (prej Marije Terezij«) testa 18, Kolizej. ? Samo štiri dni! knjižica našim maim ra za' aro in ponk s 45 slikami in a tem Spadaji čim besedilom. = Cena 20 kron. ss Dobiva se v Ljubljani: »Zvezni knjifierfi ,Mamin trg8( vZ^zaitiskfrnf,^! rg!9.*, NatsieMo liMkidnegu tluHIn svojim cenjamai edjemalecm bodo podpisana tvrdka prneJujala Brca tshccs« (l«blčkn shuio 15.. 16.. 17. in IN. I. n«, en groš in d«tall , lili » I ODVETNIK Dr. FRANJO LIPOLD naznanja, da se je 15. decembra 1920 preselil in ima Bvojo odvetniško pisarno v Mariboru, Aleksandrova c. 36, I. nadstr. Telefon štev. 85. POZOR i Prodala žre vile« b>& zelo znižani ceni o red božičem ‘ ; 1 ——— «vnnaakncu.1«ir**easa. mm M"MnaetnaMansM pri twrdi«i ftut. Krisper Mesini trs 26 vse na roko šivane in iz najboljšega usnja in sieer » irRiti i «1 na illeMtneen tr«u In v ..Unikatni** skladišče it 54 (od 0. do pol va. ut. m on po» o. au rrr tir« '............................................................. .... . Kdor hoče imeti res dobro in po e mri obutev, naj ne zamudi ic prilike. 2105 V. Petričiča nasl. Samec« Koloture za sledu jake (Herdringe) rešetke za peči (Roste) 1 sav ini trgovažki lijev izradjuje i dobavlja: kmta iEllEia JiEV“. Mih Mm i HMn. Tiskovine vseli vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnik« itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna’' v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi rpnivništvo ^Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin Irg 8 in njene pdružnice v Mariboru, Gla\ni trg; v 18 Celju, Kralja Petru cesta in v Ptuju. Prešernova ulica. v*eh vrst, od preprostih do naj-finejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov CER&R v pošta in žel postaja Domžale p. Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i Teršan v Pušeruovi ulici št 5, kjer so sprejema v sredo in soboto. encancBoactBOS dddddcc gob« UBSSDKCKnKDrjncaODilSBGtJ Glavno Rnsitopnivo sen: > g raiAilti apnili ČSBtmnBDCIBOOEDBEEBCH&E fiCULmGBUCCCO«CDECttlB£JEI ima ivriika a a THE REX Co., | L ubliana | IseienliBruma nilf»7/i § in Gradišče 141. g Mmiiemiiviica | n ta pasle din a /** tu Jugoslovaciski kreditni zavod v Ijubiiani * ^terUlm Ub 8f W0lf©¥® ulica 1 — P©dfnliiic® ¥ Hisrski obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči, račun Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede junija nad 65,660.000 kron. Čislih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom ►ra. Jf Odaavorul urednik Anton Pesek. Tisk« »Učiteljska tiskarna« v LitihtiaaL