Prano - Cena Lir 0.50
Spedlztone to »bbonament* postal«
Poštnina plačana v gotovini
Štev. 50.	V	Ljubljani,	v	ponedeljek, 2. marca 1942-XX	Iieto	Vil.
IskltoCo* pooblattenka trn oglaševanje Italljanikego to tnjeg» | Uredoittvo ta •prava: i opit« r Jev« fr, Ljubljana | Conceisionarta eaclnalva pel la pobblicitt dl provealeaia tt altan i Izvora. Union« Pobbliata Italiana & A- Milana	|	ttedanooe	AmminUtrazione	Lopttarjeva	6,	Lobiana.	i	ed	esteta:	Union«	PubbUcit*	ttallana	d	A.	Milana
II bollettino no. 638:
Vittoriosi scontri tra reparti esploranti
Bollettino Nr 638
11 quartiere delle lorze armate comunica:
Nel corso di un vivace scontro tra reparti esploranti a sudest di Tmini abbiamo distrutto 4 autoblinde, prešo alcuni prigionieri, costretti 11 ne-inico a ripiegare. Nono stante le difficoltk atmosfe-riche una nostra fonnazione da caccia agli ordini del maggiore Antonio Vizzotto, ha condotto con vigorosa audacia una azione di mitragliamento con-tro 1’aeroporto di El Aden, gistruggendo una die-cina di velivoli avversari dislocati sul campo. Con-centramenti di automezzi sono stati pure attaccati della lormazione con pieno successo, duranic il toIo di, rltorno alla base alla quale tutti gli appa-recchi hanno fatto ritorno.
L’attivita dell’aviazione nemica si fe limitata ad incursioni su Tripoli e Bengasi dove un aereo inglese risulta abbattuto dalla diiesa controaerea. L'equipaggio lanciatosi col paracadute i) stato cat-turato.
Velivoli tedeschi hanno continuato il bombar-damento degli obbiettivi di Malta. Nel mattino di ieri un bombardiere nemico e precipitato prcsso Pantelleria; l'equipaggio di 5 persone a perito; al-tro bombardiere, costretto ad atterrare nel din-torni di Pachino (Siracusa) si č incendiato: gli avi-atori in numero di sei tra 1 quali un capitano ed un Americano sono stati salvati e catturati.
Un nostro vapore da carico, che faceva ritorno dalla Libia trasportando un - notevole numero di prigionieri inglesi fs stato silurato e a! fonda to; le operazioni di salvataggio, tuttore in corso, sono ostacolate dalle siavorevoli condizioni del mare.
Vojno poročilo st. 638:
Zmagoviti spopadi ogledniških oddelkov
Uradno vojno poročilo štev. 638 pravi:
M il živahnim spopadom ogledniških oddelkov jugovzhodno od Tininija smo uničili štiri oklepne avtomobile, zajeli nekaj mož in prisilili sovražrlika k umiku. Navzlic sjafoemu vremenu jo naš lovski oddelek poil poveljstvom majorja Antonija Vizzotta z živahno drznostjo izvedel strojniški napad na letališče BI Aden ter uničil kakih 10 nasprotnikovih letal, razporejenih po letališču. Oddelek je s polnim’ uspehom napadel tudi zbirališča avtomobilskih vozil, in sicer med poletom na oporišče, kamor so se vrnila vsa letala.
Delovanje nasprotnikovega letalstva se je pa omejilo na nočne polete zoper Tripolis in Ben-gazi. kjer je protiletalska obramba sestrelila eno letalo. Posadka, ly je skočila s padalom, je bila
Prva japonska izkrcanja na otoku Javi
Zmagovita pomorska bitka ob severni obali Jave — Spopad pri bivšem ameriškem oporišču Wakeu
Batavija, 2. marca. s. Mornariško poveljstvo za Holandsko Indijo poroča o pomorski bitki pri Javi in priznava, da se zavezniškim silam ni posrečilo preprečiti izkrcanja Japoncev in da sta dve holandski križarki po tesnem stiku s sovražnikom bili med bojem potopljeni.
Bangkok, 2. marca. s. Poveljništvo holandskih čel na Javi poroča uradno, da jo Soebang, ki leži 60 km severovzhodno od Bandoonga, že padel v roke Japoncem, ki so se izkrcali pri In-dramajoeu.
Tokio, 2. marca. s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da je japonska vojna mornarica v vodah' Holandske Indije med dvema spopadoma s sovražnikovim brodovjem potopila pet nasprotnikovih križark, med njimi eno težko ameriško križarko ter šest rušilcev, hudo pa poškodovala druge štiri nasprotnikove križarke. Do spopada
Nemško vojno poročilo
Hudi boji Ra ruskem bojišču pri Kerču in ob Doncu
Vsi napadi na postojanke italijanskega ekspedic. zbora zmagovito odbiti
Nemška letala so nadaljevala z bombardiranjem ciljcv na Malti.
Včeraj zjutraj je nasprotnikov bombnik treščil v morje blizu Pantelerije. Posadka petih ljudi je izgubila življenje. Drugi bombnik je bil prisiljen spustiti se pri Pachinfi (Siracusa) ter se jo vnel. Šest letalcev, med njimi en stotnik in en Ameriknnec, je bilo rešenih in zajetih.
Naš tovorni parnik, ki se je vračal iz Libije In vozil znatno število angleških ujetnikov, je bil torpediran in potopljen. Reševalna dela še potekajo, pa jih ovira razbnrkano morje.
Hitlerjev glavni stan, 2. marca. s. Nemško vrhovno poveljstvo daje naslednje uradno vojno poročilo:
Pri spopadih v zadnjih dneh na polotoku Kerču je sovražnik imel nad 4000 mrtvih in izgubil 66 oklepnih voz. V noči na 27. februarja so nemške napadalne čete pritisnile 30 km daleč čež zaledenelo Azovsko morje tja do južne obale ter tam uničile utrjeno nasprotnikovo postojanko in njene branilce, ne da bi same imele kaj izgub.
Na bojišču pri Doncu potekajo novi srditi boji. Italijanske in slovaške čete so odbile sovjetske napade, ki so jih podpirali tanki.
Na raznih predelih vzhodnega bojišča je letalstvo razpršilo sovražnikove skupine, pripravljene za napad, ter uničilo številna oklepna in motorna vozila ter topove. Na skrajnem severu so bili izvedeni uspešni letalski napadi na cilje v pristanišču Murmansku. Velika prevozna ladja je bila zadeta po bombah in poškodovana.
jV Severni Afriki so bili odbiti angleški ogledniški oddelki. Nemška lovska letala so razpršila oddelke sovražnikovih oklepnih vozil.
V	predelu ob Rokavu je nemški lovski oddelek brez lastnih izgub sestrelil tri stroje, ki so pripadali angleškemu, številnejšemu lovskemu oddelku. V nekem letalskem spopadu je bilo sestreljeno še neko sovražnikovo letalo, ki je padlo na belgijsko obalo.
Vzhodno bojišče, 2. marca. s. Navzlic pogostim in krvavim porazom, ki so jih boljševiki doslej pretrpeli, so sovjetske sile v zadnjih dneh spet povzele napade proti četam italijanskega ekspedicijskega zbora. Ob zori 27. februarja so številne boljševiške sile napadle nekatere postojanke, ki so bile v rokah divizije >Torinoc, ter jih skušale obkoliti in osamiti. Ves napad so podpirali s hudim ognjem iz možnarjev, z manjšini in srednjim topništvom, medtem pa so na sosed
strelila pet nasprotnikovih letal. Japonci so izgubili eno ladjo za varstvo obale, naprave na otoku pa so bile nekaj malega poškodovane.
Bangkok, 2. marca. s. Po novicah iz Bando-enga so se Japonci izkrcali na treh krajih otoka Jave, in sicer ob severni obali. Prvi kraj je zahodno od Batavije pri Bantanu, drugi pri Indra-mojoeju, kakih 200 km vzhodno od Batavije, in tretji pri Rembangu, na pol poti med 6oerabajo in med Serabango.
Tokio, 2. marca. e. Vrhovno poveljstvo objavlja pregled vojnih dogodkov od 9. do 25. februarja. Pregled pravi: v Singapoore se brez težav vrača redno življenje in je 6krb za javne naprave bila izročena civilnim oblastem. V mestu j« ostalo 1320 angleških državljanov, ki niso bojevniki. Pregled potem navaja, da so vse japonske 6ile na tem predelu zdaj razpoložljive za bodoče nastope.
Na birmanskem bojišču je od 8. februarja nasprotnik imel 3537 mrtvih in pustil Japoncem 2398 ujetnikov, 12 tankov, 38 topov, 171 6trojnic, 4000 pušk, 550 avtomobilskih vozil in znatne količine drugih vojnih potrebščin. Na različnih birmanskih letališčih je bilo uničenih 64 nasprotnikovih letal.
V Holandski Indiji 60 6e japonski oddelki izkrcali na otoku Bangka, zasedli Palenbang na Sumatri ter je zdaj večina južnega dela otoka Sumatre pod japonskim nadzorstvom. Pri Palenbangu
-v* «*• -f,8"; ,pTm, *, "V; fr	”4» «o*s s
n» is bSlSKtCrSA ?!In!	I?	1	{>T!e“ “ ““fj ■ B.nierroaei« in Silang, na
Baliju pa prestolnico Dempasar. Drugi laponski
je prišlo med sončnim zahodom 27. februarja in med zoro 28. februarja. Med drugim spopadom, ki ga imenujejo »pomorska bitka za Batavijo«, sta bili potopljeni težka ameriška križarka in še neka avstralska križarka. Po teh dveh spopadih je japonsko brodovje v Holandski Indiji dejansko uničilo jedro združenih nasprotnikovih pomorskih sil. En sam japonski rušilec je bil malo poškodovan, toda še naprej sodeluje pri operacijah.
Tokio, 2. marca. s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da so baterije na otoku Otori (nekdanjem ameriškem oporišču Wake) odkrile ameriški pomorsUi oddedlek, ki ga je sestavljalo 6 rušilcev, dve križarki in letalonosilka. Baterije so začele streljati in so zažgale nasprotnikovo križarko, poškodovale en rušilec, japonska letala pa so hudo poškodovala drugo križarko ter še-
pa so boljševiki spet zbrali svoje sile in prešli v napad. Boljševiški pritisk se je v zaporednih valovih razširil še na ostale odseke bojišča, dokler naša silna obramba ni zlomila sovjetske ihte in boljševiške sile pognala nazaj. Zvečer so boji prenehali. Po celodnevnem bojevanju so postojanke bile še vedno trdno v italijanskih rokah in sovjeti so morali opustiti jalove poskuse, ki so jih veljali ogromne izgube, saj so na bojišču obležale stotine mrtvih boljSevikov, mnogi pa so bili ujeti. Poleg tega je mnogo avtomatskega orožja in raznega blaga prišlo Italijanom v roke.
Berlin, 2. marca. s. Iz vojaških krogov poročajo, da je nemška pehotna divizija na bojišču jugovzhodno od Ilmenskega jezera skozi pet tednov odbijala ponovne boljševiške napade, ki so ostal: brez uspeha. Sovjeti so v tem času več ko 150 krat napadli, a po bojih od 7. januarja pa do 25. februarja je na bojišču obležalo 44 tisoč 245 mrtvih boljSevikov, vrh tega pa so Nemci ujeli še 357 sovjetskih vojakov. Med bogatim plenom je bilo tudi šest oklepnih vozil, tri letala, 35 topov in stotine strojnic, metalcev bomb In drugega orožja.
Marša! Goering o spomladanskih nalogah nemškega letalstva
Berlin, 2 marca. 6. Nemški maršal Goering, vrhovni poveljnik nemškega letalstva, je ob »dnevu nemškega letalstva*, ki ga praznujejo 1. marca, izdal dnevno zapoved, ki pravi:
»Tovariši iz letalstva! Ob naši obletnici pošiljam 6voj pozdrav Vam, o tovariši, ki Va6 bolj kakor kdajkoli navdihuje neomajni bojni duh. V komaj sedmih letih je naše mlado letalstvo napisalo zgodovino, ki se meri z največjimi epopejami vseh časov. Iz veličastnih zmag, ki ste jih dosegli v tem
Berlin, 2. marca. s. V ameriškem tedniku »Li-fe« priobčuje časnikar Valter Duranty zemljevid v barvah o Evropi, kakršna naj bi po njegovi domišljiji bila po koncu vojne. Ameriška izdaja domnevne povojne Evrope seveda temelji na razkosanju držav Osi in naj vpliva na javno mnenje v Združenih državah.
V	Berlinu poudarjajo, da je nova razdelitev evropskega ozemlja v odkritem nasprotju z najosnovnejšimi zemljepisnimi zakoni in da zadeva v prvi vrsti Nemčijo. Tej je ameriški časnkar odrezal vzhodno Prusijo in Gdansk ter ju pridružil novi poljski državi. Prav tako je 6udet6ka pokrajina postavljena v meje češke države, umetno obujene. Posebej je treba omeniti, da vzhodne Poljske časnikar ne dodeljuje poljski državi, temveč Sovjetski Zvezi. Tudi Besarabija, baltiške države in U6tje Donave je vse razdeljeno Sovjetom. Perzija pa je kot 6kupm plen razdeljena med Angleže in med Sovjete. Romuniji je zmanjšana na četrtino «vojega sedanjega ozemlja in sicer na korist sosednih držav, zlasti Jugoslavije, ki naj 6e tudi obnovi. Obujena je tudi habsburška monarhija, ki najovla-
Zbori italijanskih delavcev v Nemčiji
Berlin, 2. marca. s. Po vsej Nemčiji so včeraj ob sodelovanju nemških delavskih oblasti bili zbori italijanskega industrijskega delavstva, kateremu so govorili voditelji in nadzorniki italijanskega sindikalnega urada. Ti so delavcem sporočili pozdrave zveznega predsednika ter potem pojasnjevali pomen zborov, ki naj dokažejo popolno vzajemnost italijanskih tovarišev z nemškimi tudi na delovnem bojišču, kakor se vojaki obeh držav bore z bokom ob boku na frontah. Ta boj za življenje	ali za	smrt
njih krajih skušali zaposliti italijanske čete.	— . se ne odločuje samo na fronti, temveč	tudi v de-
Siloviti napad, ki so ga	skrbno pripravili,	pa	je	lavnicah, na poljih, v' pisarnah, skratka na	vsa-
naletel takoj na močno	obrambo, tako da	so	se	kem delovnem terišču.
morali sovjeti že v prvih jutranjih urah umak-	Govorniki so se zahvaljevali za prispevek, ki
ga daiejo italijanski delavci v duhu popolne discipline in občutenega sodelovanja. Naslovili so na delavce spodbudne besede, naj z enako donosnostjo nadaljujejo svoje delo v industriji, da bi bojevnikom dajali vedno številnejše orožje. Zmaga bo sad skupnih žrtev in skupnih napprov. Zbori so potekali v ozračju vere in navdušenja in so se končali z navdušenimi manifestacijami za Du-ceja in za Hitlerja.
0 nalogah madžarske mladine spomladi
Budimpešta, 2. marca. s. Včeraj je bil veliki shod madžarskih vseučiliških dijakov, na katerem je bil tudi ministrski predsednik Bardossy, ki so ga vneto pozdravljali. Ministrski predsednik, ki mu je vseučiliška mladina ponovno ploskala, je dejal, da čaka dijaško mladino v tem zgodovinskem trenutku velika naloga. Madžarska mladina, je rekel, služi domovini v neomajni veri v zmago. Država je ob strani osi v boju z boljševizmom, še večje naloge pa čakajo Madžarsko v bližajoči se pomladi. Prepričan sem, je naglasil predsednik, da bo dijaška množica znala preceniti važnost položaja. Dijaki so predsednikove besede sprejeli z viharnim odobravanjem, potem pa so pozivali na boj proti boljševizmu in pozdravljali sile osi.
odločilnem boju, boste še naprej dobivali vedno novih sil. Huda zima 6e nagiba h koncu. S prihodom pomladi bo nemško letalstvo dalo sovražniku 6mrtne udarce. Ta dan se s spoštljivo mislijo in ganjeno hvaležnostjo spominjamo naših dragih padlih. Spremljali nas bodo v tistem razdobju bojev, ki 6e bodo morali končati z uničenjem sovražnika, s čimer bo zapečatena veličina in svoboda Nemčije Adolfa Hitlerja. Živel Ftihrer!
Goering, državni maršal velike Nemčije in vrhovni poveljnik letalstva.«
Nov peklenski ameriški načrt za razdelitev Nemčije in Italije po sedanji vojni
duje Avstrijo, Madžarsko, del Bavarske ter kneževino Lichtenstein. Težnje gospoda Durantyja določajo tudi razkosanje vsega italijanskega imperija ter obnovitev abesinskega cesarstva.
V	Berlinu pravijo, da jih zapeljuje skušnjav,a, da bi ta sad ameriške domišljije imeli za plod bolnih možganov, če 6e ne bi pisec v svojih pripombah skliceval na vtise, ki jih je dobil po kar najtesnejših 6tikih z angleškimi in amerikan6kimi diplomati. Ti eo pravi navdihovalci njegovih misli. Ker je omenjeni časnikar dobil tudi Leninov red, ga nimajo samo za zastopnika angleških in ameriških načrtov, temveč tudi za Stalinovo trobilo. Zaradi tega je brez težav mogoče sklepati, da 6ede navdihovalci tega peklenskega mirovnega načrta v Moskvi.
V	aprila bodo uvedli na Formozi organizacijo prostovoljstva podobno kakor na Koreji, kjer bodo uvrščali prostovoljce v vojaško . upravo.
Povišanja generalov v nemški vojski
Berlin, 2. marca. s. Iz vojaškega vira poročajo, da je Hitler z veljavnostjo od 1. februarja 1942 povišal letalskega generala barona von Richthoffena v armadnega generala, generala oklepnih oddelkov Modela pa tudi v armadnega generala. Maršal Goring je generalu Richthoffenu poslal toplo brzojavno čestitko.
Nadaljevanje razprav zoper krivce francoskega zloma
Riom, 2. marca. s. Ves včerajšnji dan razprav v Riomu je izpolnjevalo zasliševanje bivšega ministrskega predsednika Daladierja, ki je skušal svoje delovanje opravičevati z ogromno grmado številk, negotovih položajev in nasprotujočih si sodba. Proti koncu zaslišanja je bil Daladier tako utrujen, da je njegov branilec moral prositi aredsednjl/.
1 sodišča, naj razpravo preloži
oddelki 60 se izkrcali na portugalskem otoku Timorju ter zajeli 1500 Avstralcev in osvobodili 31 japonskih državljanov, interniranih tam. Med operacijami na otoku Amboini 60 ujeli 2300 Holandcev.
Letalstvo je uničilo 44 letal na Sumatri, 218 pa nad Javo in sicer v osmih nastopih. To je večina nasprotnikovih letalskih sil na Javi. Poročilo se končuje z omembo Nove Britanije, kjer so Japonci zajeli 697 angleških vojakov, med njimi nn-veljnika posadke v Rabaulu.
Brzojavka predsednika bolgarske vlade Duceju
•	marca-	s- Predsednik bolgarske vlade
je Duceju poslal naslednjo brzojavko:
, »Ob prvi obletnici bolgarskega pristopa k trojni zvezi sem srečen, da vam morem poslati najodkritosrčnejša voščila za uspeh tega velikega dela, ki je še bolj utrdilo prijateljske vezi med Italijo in Bolgarijo in ki prispeva k srečnemu dvi-gu. tcr; ^poslovljeni bodočnosti naših narodov. Pii tej priliki, vam, ekscelenca, izrekam najprisrčnejše želje za vašo osebno srečo ter za uspeh in blagor hrabrega italijanskega ljudstva. Filov, predsednik bolgarskega ministrskega sveta.«
Vesti 2. marca
Madžarski strokovnjak za framasonstvo, Pala-tinus, prinaša vrsto zanimivih listin, ki so jih našli v arhivih masonskih lož po bivših jugoslovanskih 'mestih, ki zdaj pripadajo Madžarski. Z listin je razvidno, da so ma-soni imeli nalog z vsemi silami preprečevati vsako prizadevanje za sporazum z Nemčijo in Italijo ter se boriti za to, da bi Jugoslavija stopila na stran velikih demokracij.
Hud požar je v Carigradu uničil del vseučili-
•	šča in sicer modroslovski ter tehnični oddelek. Vzroki za požar niso znani.
Novi turški državni proračun bo za 74 milijonov turških funtov večji od lanskega,
V Argentini bodo danes imeli volitve za polo-
vico članov poslanske zbornice.
Za novega načelnika švicarskega generalnega štaba je bil imenovan polkovnik Roger Masson, ki bo tudi na novem mestu ohranil vodstvo švicarske vojaške obveščevalne in varnostne službe.
Iz Madrida je včeraj odpotovala v Nemčijo skupina španskih letalcev, ki gredo zamenjat letalce španske »Sinje divizije«, Ti so se vrnili na oddih v domovino.
Včeraj je odpotovalo v Carigrad bolgarsko gospodarsko odposlanstvo, sestavljeno iz osmih predstavnikov zunanjega, gospodarskega in kmetijskega ministrstva ter bolgarske narodne banke. Pogajali se bodo glede novega sporazuma o blagovni izmenjavi, o katerem pričakujejo, da bo v najkrajšem času podpisan v Sofiji. Razen tega je včeraj odpotovalo drugo bolgarsko gospodarsko odposlanstvo v Berlin, da bi se z nemškimi predstavniki dogovorilo o blagovni izmenjavi med Bolgarijo in Nemčijo za prihodnji mesec.
Od 1. marca so v Švici omejili meso. Nova uredba je bila potrebna, da bi spravili v sklad porabo in pridelek, ki se je zmanjšal za tretjino. Ta omejitev pa ne velja za kunce, kokoši, gosi in race: prav tako tudi ne za divjad in ribe. Mesečni obrok bo okrog dva kilograma mesa s kostmi vred.
V Bukarešto je dospelo 35 političnih beguncev
iz Iraka. Med njimi so tudi sorodniki bivšega ministrskega predsednika Rašida Alija el Ka Liani ja. Bivali so dalj časa v Turčiji, odkoder so jih turšike oblasti pregnale.
Precej dolg razgovor je imel odposlanec francoske vlade v zasedeni Franciji Fernaml de Brinon z maršalom Petainom.
Za novega japonskega veleposlanika v Moskvi
je bil imenovan bivši svetnik japonskega veleposlaništva v Nankingu Coro Chnri-šima.
Obisk celovškega gauleiterja dr. Reinerja v Ljubljani
Z zastopniki italijanskih oblasti fe imel v vladni palači važne razgovore
o obmejnih vprašanjih
Ljubljana, 2. marca.
V	soboto dopoldne se je pripeljal v Ljubljano, da vrne obisk Visokemu Komisarju, gauleiter iz Celovca, dr. Friedrich Reiner. Na meji so odličnega gosta pričakovali in sprejeli v imenu Visokega Komisarja podprefekt comm. Bissia, načelnik pisarne, polkovnik Carravetta kot zastopnik divizijskega poveljnika Granatierija, kvestor comm. Messana, major Lombardi, poveljnik karabinerjev ter podpolkovnik Bramo z vojaSkega urada Visokega Komisariata. Navzoč je bil pri sprejemu tudi nemški konzul v Ljubljani, dr Brosch.
Gauleiter Reiner se je pripeljal na mejo ob 10.30. Spremljali so ga generalleutnant Roesener, jmslaniški svetnik von Kamphoevener ter skupina drugih vplivnih osebnosti iz celovške uprave. Ob prihodu je comm. Bissia izročil visokemu gostu pozdrav v imenu Vis. Komisarja ter mu predstavil navzočne osebnosti.
Prihod v vladno palačo
Ob 10.45 se je gauleiter Reiner pripeljal pred vladno palačo, kjer je stal v vrsti oddelek grenadirjev z godbo, ki mu je izkazal časti. Tu je visokega gosta pričakoval Vis. Komisar Eksc. Emi-lio Grazioli, zvezni tajnik dr. Orlando Orlandini, divizijski general Taddeo Orlando, poveljnik gre-nadirske divizije, ki je zastopal poveljnika armadnega zbora, dalje podprefekt David, general Lu-brano, predsednik komisije za določitev meja, ka-rabinerski major Pelaghi ter nekaj drugih uradnikov Visokega Komisariata.
Ko so gauleiterju izkazali vojaške časti in po obhodu častne čete, se je dr. Reiner podal v spremstvu Visokega Komisarja in drugih vplivnih osebnosti na sedež Komisariata, kjer je bila potem seja, na kateri so razmotrili nekatera vprašanja, ki se nanašajo na zasedeno ozemlje.
Navdušeni zdravici
Ob pol dveh popoldne je Visoki Komisar priredil na čast visokemu gostu kosilo, ki se ga je udeležil tudi poveljnik armadnega zbora Mario Robotti. Ob koncu kosila je naslovil gauleiter tovariški pozdrav na Visokega Komisarja ter nato zlasti poudaril popolno sodelovanje med nemškimi in italijanskimi oblastmi pri proučevnnju in reševanju rasnih vprašanj, ki se tičejo obmejnega
področja. Naglasil je bratovsko prijateljstvo, ki veže oba naroda, ki pod vodstvom svojih dveh voditeljev gresta k najgotnvejši in popolni zmagi. Slednjič je napil Fiihrerju ter izrazil uajprisrčnej-ši pozdrav gauleiterju in zaželel največje uspehe pri opravljanju njegove visoke naloge.
Dr. Reiner se je v svojem odgovoru zahvalil za prisrčni sprejem, ki ga je bil deležen, ter za pravo tovariško ozračje, ki vlada v Ljubljani med zastopniki italijanskih in nemških oblasti. Svoj govor je končal s teni. da je napil Nj. Vel. Kralju in Cesarju, Duceju in fašistični Italiji.
V Fašističnem domu
Popoldne se je gauleiter Reiner v spremstvu Visokega Komisarja podal v Fašistični dom, kjer so ga sprejeli zvezni tajnik dr. Orlandini ter vplivne osebnosti ljubljanskega fašija. Zvezni tajnik mu je najprej zaželel dobrodošlico, nato pa si je gauleiter ogledal sedež stranke ter se zanimal za njeno organizacijo, odtod pa se je potem podal na sedež italijanske liktorske mladine iz Ljubljane, kjer ga je sprejel zvezni podpoveljnik prof. Cas-sani ter mu predstavil voditelje GILL-a. Gauleiter je nato odšel v telovadnico, kjer je prisostvoval nekaj vajam, ki jih je izvajala balila. Zlasti se je zanimal za mladinsko organizacijo, ter izrazil prof. Cassaniju in njegovim sodelavcem svojo veliko zadovoljstvo.
Gauleiter se je potem, še vedno v spremstvu Vis. Komisarja, zveznega tajnika in drugih višjih zastopnikov oblasti, podal
na sedež Dopolavora
kjer sta ga sprejela osrednji nadzornik Pešci in pokrajinski tajnik Liberati. Tu si je ogledal sedež sam, dvorano, kjer so kino-predstave, uradne prostore ter sedež vojaškega Dopolavora V neki sobi je gauleiter prisostvoval predstavi ' nekega do-kumentaričnega Luce filma, ki so jo predvajali z enim takšnih prenosljivih aparatov, s kakršnimi razpolagajo organizacije Dopolavora. Ko je gauleiter zapuščal sedež Dopolavora, je izrazil svoje zadovoljstvo in navdušenje nad vzorno organizacijo.
Po svoji vrnitvi v vladno palačo se je potem nekaj časa še zadržal tam, nato pa se z izrazi naj-večjega tovarištva poslovil od Visokega Komisarja in drugih navzočnih zastopnikov oblasti.
Ljubljansko barje bo pridelalo veliko sončnic
Računajo, da bo 2500 ha barske zemlje posejane s to rastlino
Ljubljana, !. marca.
Jeseni lanskega leta emo kot prvi list poročali
o	široki akciji, ki 6e je začela na Barju, namreč, da bi se Barje uporabilo za kulturo sončnic, katerih 6eme daje dovolj okusnega olja, sedaj tako potrebnega naši prehrani. O tej akciji smo nato ponovno poročali, enako tudi drugi dnevniki in pa strokovni časopisi.
Sedaj, ko 6mo tik pred zaključkom zime, vsaj upajmo, da bo sneg kma|u 6kopnel — in tik pred pričetkom setve, moremd poročati, da je akcija za
•	sajenje sončnic na Barju odlično uspela m da bomo mogli letošnje poletje uživati poleg koristi na jesen, tudi čudovit razgled, ko se bo tako rekoč vse Barje spremenilo v en sam vrt sončnic tako, kot smo v jeseni napovedali.
Da že dosedaj ni60 sadili na Barju toliko sončnic, kakor jih bodo ieto6, je bil vzrok pač v tem, ker je bilo vedno dovolj drugega jedilnega olja na razpolago. Iz Hrvateke so uvažali k nam dovolj olja iz repice in ogrščice, pa tudi olivnega olja, iz Štajerske in Prekmurja pa smo dobivali tudi mnogo bučnega olja. Sedaj pa je Ljubljanska pokrajina navezana sama nase m na dovoz iz Italije. Sedaj je Barje priSlo prav in barjanski kmet sedaj ve, da bo lahko dobro in zanesljivo prodal V6e seme sončnice, kolikor ga bo pridelal. Zato je umevno, da je akcija za sajenje 6ončnic tako odlično uspela.
2e sedaj računajo, da bo na Barju jx>6ajenih s sončnicami okoli 2500 ha zemlje, to je na vsej ogromni ploskvi od Vrhnike do Škofljice. Razumni barjanski kmetje so kaj hitro razumeli novi ča6 in se nove kulture naglo oprijeli. Sončnica v bistvu ne zahteva drugačnega ravnanja kakor koruza, dona-ša pa večje koristi. Vsaka večja vas je imela svojega zaupnika, ki 6e je požrtvoalno trudil z agitacijo, z razdeljevanjem poučnih brošur, semena, gnojil in drugega potrebnega. Ljubljanska tovarna, ki 6e je obvezala, da bo odkupila vse pridelano zrnje, je poskrbela tudi za vse potrebno. Ta tovarna je dosedaj izdelovala oziroma predelovala le jiogotieko olje, sedaj pa 6e je preusmerila in namerava jedilno olje pridobivati tudi v bodoče, tudi potem, ko bo dovolj drugega jedilnega olja na razpolago. Barjanskemu kmetu je torej na ta način zagotovljen trajen vir dohdkov.
Koristi od sončnic bo imel kmet večkratne. Predvsem bo prejel lejje denarje za zrnje. Prejel bo tudi oljnate pogače izpod stiskalnice, ki bodo
| izvrstno krmilo za živino. Tudi listje 6ončnic predstavlja tečno krmilo, ki ga uživa V6aka živina. Po sušena 6tebla sončnic pa 60 dobro kurivo; pepel, ki ostane, pa je koristen gnoj, ki vsebuje mnogo kalija. Sončnično zrnje daje le olje, to je ogljik, ki-6ki in vodik, V6e rudninske snovi pa se vračajo torej nazaj zemlji.
Še v drugem oziru je sončnica koristna. Potrebuje namreč mnogo vlage, ki jo izhlapevajo njeni listi in tam, kjer raste mnogo sončnic, kmalu izginejo neprijetne mlake in luže s polj. To pa je za Barje važno. Sončnica pušča za seboj njivo cisto, brez plevela. Na Barju pa je najbolj nadležen plevel preslica, za katero dosedaj Barjani niso vedeli, kako bi se je znebili. Čim dalje več je je bilo in vedno bolj je uničevala njive in travnike. Sončnice pa bodo preslico končno zamorile. Tam, kjer raste sončnica, preslica ne more uspevati! To je druga velika korist, ki jo bo Barje imelo od kulturo sončnic.
Moramo ob tej priliki izreči priznanje zlasti šolskemu upravitelju na Barju g. Titu Grčarju, ki se je odločno zavzel za gojenje sončnic.
Letos bo sploh izginilo na Barju mnogo pustih travnikov, ki so dajali le nekaj slabe krme. Ti travniki bodo spremenjeni v koristne njive, kjer bodo kmetje pridelovali tako krmo, kakor tudi živila.
Zasajene bo letos mnogo več koruze, detelje, pa tudi krompirja dobrih vrst, fižola, sočivja in podobnega. Posajenih bo tudi mnogo buč, zlasti golic, katerih seme nima lupine. Ob raznih jarkih in potokih bo uspevalo dosti buč, katerih seme bodo pridelovalci lahko prodali oljarnam, meso buč pa uporabili za pičo prešičem.
Tako upajmo, bomo do jeseni vprašanje preskrbe Ljubljanske pokrajine z oljeni zadovoljivo rešili in ne bo več take stiske s tem koristnim živilom. Ako se bodo odrezali še drugi okoliši v pokrajini, zlasti, če bodo Dolenjci posojali več ogrščice in repice, bomo imeli olja vsaj za vojne razmere dovolj. Nemara obrodi v jeseni še žir dobro, potem bomo imeli tudi precej žirovega olja,
Naročajte Slovenski dom!
Prijavljanje avtomobilskih vozil, izdelanih pred I. 1930
Rim, 2. marca. 6. Rimski uradni list je 10. februarja objavil posebno uredbo, ki je 6topila v veljavo včeraj in katera se tiče avtomobilskih vozil, ki od *1. januarja 1930 niso bila več prijavljena. Odredba določa, da morajo biti ta vozila 6edaj na razpolago vojnemu ministrstvu. Gre za avtomobilska vozila, kakor 60 avtomobili, avtobusi, motorna kolesa in mali tovorni avtomobili ter za avtomobilske pnevmatike. Dalje morajo biti stavljeni na razpolago tudi nadomestni deli imenovanih vozil če 60 bila izdelana pred 1. januarjem 1930. Vsakdo, ki ima takšne vrste vozilo, ga mora prijaviti v dvajsetih dneh od objave uredbe. Prav takšno prijavo mora narediti tudi vsakdo, ki ima spravljene kakšne nadomestne dele takšnih vozil.
Prodajanje čistega alkohola
Rim, 2. marca. 6. Uradni list je objavil uredbo
o	prodaji čistega alkohola. Določa 6e. da se sme čisti alkohol od 1. marca prodajati le za medicinske namene in se sme oddajati le lekarnam, katere pa morajo voditi točen seznam prijetega in prodanega alkohola. Seznam mora vsebovati tudi količine, porabljene za pripravljanje zdravil ali pa prodane javnosti. Lekarne bodo 6mele prodajati alkohol edinole na podlagi zdravniškega nakazila.
Sneg se spet ponuja
Letošnje vreme je pa res muhasto. Mraz, sneg, dež, megla. Te vremenske dobrine se vrste dan za dnem. Včeraj je bilo megleno vreme, ponoči pa mraz, vendar živo srebro ni padlo pod ničlo. Zjutraj pa so začele sem pa tja spet padati snežinke. Kakor kaže, do pravega snega le ne bo prišlo, kajti vreme je preveč toplo. Vremenske muhavosti bodo trajale še verjetno nekaj časa, dokler ne bo nastopilo pravo spomladansko vreme.
Sneg kar vidrio izginja. Na strehah ga je le še malo, nekaj več ga pa je ob cestah, kjer je nametan na kupe Tudi na večini ljubljanskih cest so še debeli sloji ledu, ki ga mestni delavci še niso razbili. Geste po središču mesta pa so že očiščene in suhe.
V treh vrstah...
Razna prešolanja bodo izvedli na Gorenjskem.
V	ta namen je prišel na Gorenjsko že neki pek iz Gradca, da bo naučil poči gorenjske peke, kako se peče dober črn kruh. Po večini je bil kruh do sedaj že prav okusen, po možnosti pa ga bodo še izboljšali. — Tudi slikarji bodo imeli prešolanje v svoji stroki Prešolanje bo v Domžalah. — Prešolanje bo tudi za površinsko obdelavo lesa v kamniškem okraju. — Stalni tečaji za knjigovodstvo pa bodo v Domžalah, Litiji in Kamniku.
Vrsta nesreč na Gorenjskem. 39 letni delavec Jurij Božičevič pri »Inteksu« v Kranju je padel na betonskih tleh in si zlomil nogo. — V Radovljici je padla upokojena učiteljica Olga Siligova in ei zlomila roko. Nadalje se je v Radovljici ponesrečila pri sankanju Minka Resmanova, trgovčeva hči. Hudo se je poškodovala na nogi. — V Tržiču je na jaoledeneli cesti padla 42 letna ga. Matilda Dolinarjeva in si zlomila roko. — V Kamniku pa je padel na cesti 61elni kmečki sin Zibert in si zlomil levo uoao Ponesrečenci so bili prepeljani na Golnik,
■	■	v
Izredno stroge kazni za skrivalce in podraževalce živil
Rim, 2. marca. s. Med primeri težkih kazni, ki so doletele kršitelje odredb o porabi živil, so bili tudi naslednji:
4 leta in 6 mesecev je dobil Di Bella Fran-cesco, ki si je na nezakonit način pridobil štiri stote testenin. 2 leti zapora je dobil Giocca Josip. ki je skril stot olja. Dalje so bili kaznovani: na 3 leta in 6 mesecev Massolo Angelo, ker ie prodajal predrage salame in prekajeno meso. na 3 leta Remolla Umbcrto. ker ni prijavil zalog žila: Murano Raimondo na 3 leta, ker ie umaknil iz prodaje zalogo salam; na 3 leta Granari Aurelio, ki je skril 55 kg usnja. Na 3 leta Sacerdote Luigi, ki ni prijavil 3 stotov žita; na 1 leto Valentini Teobaldo, ker ni prijavil olja na zalogi; na 2 leti in 2 meseca Cappabianca Aldo, ker ie tržil z živilskimi nakaznicami: na 13 let zapora Laurenti Mendore, na 10 let Bernardo Antonio, na 7 let Rispoli Osvaldo, in Capua Pavel, ker so vsi skupaj kradli živilske nakaznice in jih potem prodajali. Na 4 leta je bil obsojen Bonamici Alfredo, ki ie odtegnil prodaji konzervirane paradižnike. Na tri leta Rino in Erminio Cappelletti za protizakonito trgovanje z moko. Na tri leta in šest mesecev Betalli Guido in Alfonsi Oreste zavoljo prepovedanega trgovanja z dragotinami. Na tri leta zapora je bil obsojen Manuini Furio, ki je odtegnil prodaji različno blago. Na tri leta zapora je bil obsojen Franchi Fermo, ki ie skril večjo količino kolesarskih zračnic. Na 2 leti zapora ie bil obsojen Cavilli Ottelo zavoljo skrivanja blaga: na 3 leta Conio Julija, ki je skrila 30 kg sira; na tri leta Paderni Rasario, ker je skril 20 kg sira; na 3 leta Nevrini Te-resa. ker je ukradla tri živilske nakaznice; na
1	leto Silvestri Eugenia, ker ie fižol in slanino predrago prodajala: na 3 leta Pietroletti Giovan-ni. ki je skril nekaj olja: na 1 leto Vivano Luigi. ker je poskušal prodati dva kg zlata; na 1 leto Garzola Marcello. ker ie skrival prašiča; na 1 leto Marcchetti Attore, ker ni prijavil 1 stota olja; na 1 leto Greco Elvezio, ker je poskušal prodati tri kilograme olja: na 1 leto Senefonte Josip, ker je skril 80 kg olja; na eno leto in 40.000 lir kazni ie bil kaznovan neki trgovec v Bariju, ki ie hotel skrivaj trgovati s 4 stoti testenin.
S Hrvata
V preteklem tednu j*e bilo v zagrebškem italijanskem kulturnem zavodu zanimivo predavanje o romantični estetiki v italijanskem slikarstvu v XIX. 6tol. Predaval je prof. G. Ponti.
Jutri bodo v Zagrebu priredili koncert po želji, ki ga bodo izvajali v veliki dvorani zagrebškega velesejma.
V Zagrebu je te dni gostovala v narodnem gledališču znana bolgarska operna pevka Konstantinova, ki je pela vlogo Gilde v Verdijevem »Rigo-lettu«.
Včeraj je umrl v Ljubljani Radko Verbič,
dijak 4. razreda Srednje tehnične šole. Pogreb bo jutri v torek ob 14.30 iz kapelice sv. Petra na Zalah na pokopališče h Sv. Križu Njo v miru počival Preostalim niše sožalje!
Nadaljevanje državnega nogometnega prvenstva
Po vsej kraljevini se je včeraj nadaljevalo nogometno prvenstvo za ponosni naslov italijanskega nogometnega državnega prvaka. Tudi včeraj so bile na sporedu vse tekme, pa tudi odigrale so se vse in ni ostala niti ena ne-odigrana, kakor so morale biti odgodene preteklo nedeljo.
Posebno huda borba je na vrhu tabelice, ko vodečo Romo lepo sledita Venezia in Torino, ki zaostajata za Romo le za slabo točko. Pa tudi ostali klubi se love, da je veselje. Klubi zaostajajo drug za ,drugim le za točko ali dve, kar daje nogometnemu prvenstvu še posebno borben značaj. V italijanskem prvenstvu res ne sme klub pustiti točke v nemar, kajti izgubljena tekma je lahko zanj že usodna. In prav zaradi tega klubi streme, da čim manj tekem izgube in si s tem naberejo čim več točk, s katerimi lahko pričakujejo konca prvenstva. Kdor bo ostal na repu ob koncu tekmovanja, bo moral pač v 2. razred, najboljši iz tega razreda pa bodo prišli namesto izpadlih v A divizijo.
Včerajšnje tretje povratno kolo v A diviziji se ie končalo takole:
Roma: Lazio : Liguria 4:0 Milano: Torino : Ambrosiana 3:2 Livorno: Livorno : Triestina 1:0 M o d e n a : Venezia : Modena 1:0 Napoli: Napoli : Atalanta 3:0 Bologna: Bologna : Milano 3:1 Torino: Juventus : Roma 2:0 Genova: Genova : Fiorentina 4:0 Včerajšnje presenečenje je bilo, da ie vodeča Roma izgubila tekmo v Torinu broti Ju-ventusu. Poraz se da do neke mere opravičiti s tem, da je igrala na tujem igrišču. S tem porazom in z zmagami sta se včeraj prvemu znat-
• j	,	.	iii	«•	o
no približala Vetji^zia in Torino, ki sta oba zmagala, čeprav ha tujih igriščih.
Vrstni red po dobljenih točkah je zdaj naslednji: Roma 25. Venezia, Torino 24, Genova, Juventus 20, Lazio 19, Bologna, Atalanta. Ambrosiana, Liguria 17, Triestina, Livorno 16, Fiorentina 15, Milano, Napoli 14, Modena 11.
Pri tem nista všteta kluba Milano in Napoli, ki nista še odigrala ene tekme med seboj.
Tekme v B razredu
Tudi v tem razredu so bile na sporedu vse tekme. Včeraj je Vicenza z zmago nad Piso dohitela Bari. Tudi Udinese ie doma uspešno odpravil Fanfullo. fiumana se od .tekme do tekme popravlja in ;mn zdai že štiri klube za seboj.
Rezultati včeraj:
Alessandria: Pro Patria :Alessandria 1:0 Savona: Savona : Pescara 2:2 Bari: Bari : Padova 0:0 P ra to: Prato : Reggiana 2:1 Vicenza: Vicenza : Pisa 2:0 F i u m e : Fiumana : Brescia 1:0 L u c c a : Siena : Lucchese 1:0 N o v a r a : Novara : Spezia 1:0 Po tem prvem povratnem kolu je vrstni red po številu dobljenih točk naslednji:
Vicenza, Bari 27, Padova 25, Novara, Alessandria 23, Brescia 22, Pescara 21, Fanfulla, Udinese 19, Spezia, Siena, Savona 17, Pisa 14, Fiumana 13, Pro Patria, Prato 12, Reggiana 10, Lucchese 5.
V	tej tabeli pa niso všete še neodigrane tekme, in sicer Spezia in Lucchese po eno, Pro Patria pa mora igrati še celo dve tekmi.
Earl Derr Biggera
MA
Charlie je stopil k tefelonu, in poklical svoj dom. Hčerka) V pairku ni imel nobenega uspeha. Zatorej je krenil dalje Roza mu je odgovarjala. Ko	ji je javil,	da se zu večerjo	ne	bo in zavil	v	ulico, kjer so skušale cenene kramarije in borne
prikazal domov, mu	je zelo	presenečena odgovorila:	(trgovine	razkazovati razkošje svetovljanske elegance. Na nekem
»Toda, oče...	moraš priti domov.	Mi vsi te željno	pri- balkonu	je	zagledal neznansko debelo Filipinko v obledelem
čakujemo.«	(kimonu,	ko	je kadila svojo popoldansko cigaro. Tu se je začel
»Ah, končno pa le začenjaš kazati svoje globoko nagnjenje . tisti mestni del, ki si ga turisti skoraj nikoli niso ogledali, tu do svojega ubogega očeta <
»Seveda. Saj bomo kmalu skoiprneli od radovednosti.« »Prosim te, ostani še nekaj časa pri življenju,« ji je sve-
rieti, ki 60 tako željno stremeli po lepoti tega otoka in po osvežujočem zraku Waikikija.
V	mestnem delu River ni bilo nič lepega za oči. Le umazanija in trpka revščina. Videti je bilo, kakor da bi se najbed-
Charlie je nagrbančil čelo. »Približno vse,« je odvrnil. »Tar-neverro je resnično svojevrsten človek. Po eni strani želi pomagati, obenem pa krade cigare Jaynesu, da jih potem vrže
s&ta .r 4	si,o;v.;7.	.i	^	»i«.-«*.	*	^	^
dragoceni čas posvečati nedolžnemu Van Ilornu. Čisto majhen hčerka Roza.	..	.	.
nedolžen razlog ima za to, da mi ne pove, da je brat Dennyja | Chan je vzdhnil. »Ali naj bi morebiti vsem svojim enaj.
Vfaya, toda mož divja po svetu okrog z edinim namenom, da otrokom razlagal razkrivanje tega primera.«	...
bi uničil Vse njegove slike, da se dejstva ne bi pojavila v jav-| »Morda ne bi bilo napak tako!« se je zasmejala Roza »Malo
življenje.
Jezikanje, otroško vpitje in tleskanje 6andal na bosih nogah, to je napolnjevalo ozračje, pa tudi sem so od nekod prihajali 6ladki zvoki havajske glasbe. Tudi tu je zasanjano odmevala
(otroška pesem.«
Na nekih vratih je Chan videl, ko je stopal mimo, napis: »Kdo pa to trdi, oče? 'lega pa res nisem hotela reci. r rosim Orientalski kabaret. Za trenutek je obstal v svetlobi reklamnih m"alo*”brazgotino "na”licu. »Res, ~ta Tarneverro je' brez* dvoma'le. *« me imaš rad,’da se požuriš.«	j	pustil,	da	je	šla	mimo	njega^ vitka rjava deklina ki je
til no zanimiv človek«	I »Podvizal se bom,« ji je zagotavljal, »če ne bo šlo posreči, začda stopati po umazanih stopnicah. Charlie ji je bral z
r* se rajši sploh ne bom nocoj prikazal domov.«	obraza:	Tropske	noči, izgubljeni otoki v neizmernem Južnem
Obesil je slušalko in odšel v bližnjo restavracijo, da bi pri morju. Naglo se je odločili in 6top:I za njo. obilni večerji spet okrepčal svoje telo.	}	Vstopil	je skozi viseč zastor v hladen prostor, kjer je stalo
Okrepčan in osvežen se je lotil iskanja. Najprej jo je mahnil’ ^č mizic, .pokritih z belomodrimi prti V ozadju je jedlo nekaj vzdolž po Kraljevi cesti proti parku Uala. Mrak je počasi legal f_a^lnk„a„”:h_ de:kle*'„.Z„e^	,^PlLP"
nos ti. Pojavi se pismo, v katerem bi utegnilo biti ime morilca, ki nmerikanskega tempa najbrž ne bi škodovalo?«
.	,	a	.	m	j	w	•	|	j	*	1	1	.	«	a	u	Kl	s*v	nn	e,	nm	1	n	zl/1	I	(ZAPtl	Qlll	K	lia	I
je ubil njegovega brata. Toda mož je nenadoma zatemnil sobo, da me je lahko udaril v lice.« Znova si je zamišljeno pogladil
»No, in kaj bomo zdaj počeli?« je vprašal šef. »Vsa stvar -c mi zdi taiko Čudna, kakor bi bila skrita za vašimi znamenitimi zidovi, Charlie.«
Chan je skomizgnil z rameni. »V tem primeru bi morali mi malce pogledati naokrog, da bi videli, kje se odcepi prava pot,
.'renutno se najtmlj Zanimam*za Smitha? Žuknj je bil včeraj po-	n'a”ta kraj7, "kjer ‘je”toliko’'izgubljenih eksistenc' opravilo trdo	1»	si spotoma iz navade pomel roke, pa vendar	m	mogel	ponoči v uti? Še važnejše pa je: Okrog česa se je sukal pogovor	šolo trpkih izkušenj. Krog in krog so tavale temne postave,	poinoma zakriti svojega n
med Robertom Fyfejem in Shelah Fane, zaradi katerega je dobil zleknjene ležale na klopeh in s sovražnimi pogledi obkladale	gospod Komisa	,	,	, ,,	..
Smith precejšen zniek denarja od igralca, da ne bi odprl ust? Chaua. Marsikateri polglasni razgovor in marsikatera nejasno iz-* Char ,e ga je odrinil v, stran n sledil mlademu dekletu ki Nekaj malega bom pojedel, potem pa se bom odpravil v mesto govorjena kletev je veljala njemu, s katerim so imeli vselej W Je pred vhodnim. vrat Zdaj je snela klobuk m ga obe-preiskat vse kotičke.«	(opravka, kadar se je primeril kak neprijeten dogodek. Toda s;la na kljuko. Očitno je bila tu usluzbena.
»To je najpametnejše,« je vzkliknil šef. »Rajši sami poiščite	danes zvečer mu ni bilo mar prav nobenega izmed njih. Iskal .	»Uprostite mi, prosim.«	j	a charlie.
Smitha. Jaz bom prav tako jedel v mestu in se potem takoj, je le moža y_ž umetnem suknjiču in .platnenih hlačah, ki so bde	j	Pogledala ga je. Strah	in	izzivalna upornost	sta	se	ji	brala
vrnil Od sedme ute naprej me bo mogoče dobiti vsak hip.« 1 nekoč bele,	liz	oči. »Kaj bi radi?«
0 gobarski gobavosti, strokovnjakih in o novi,
čudežni gobi
Strokovnjakovstvo je ena najhujših bolezni med nami. .le neozdravljiva kakor kuga, kakor recimo gobavost. Brž ko se komu zazdi, da je strokovnjak, nam hoče svojo tako ali tako stroko, naj bo to esperantstvo, živalčarslvo, zbiranje topili šivank, gojenje soje, sežiganje mrličev, klisti-ranje večnosti ali svetovni nazor o spodrezava-nju gob, prikazati kot tisto, kar nam je edino še manjkalo, da bomo na višku vse zemeljske in nadzemeljske sreče, brez tistega pa nam je usojen pogin, sramota in vse slabo Iz stroke ali stročice hoče vsak, za strokovno gobavostjo oboleli strokovnjak, pri nas narediti gibanje, organizacijo in svetovni nazor. Ustanovi se društvo, osnuje se list in stroka ter strokovnjak nabirata vernike. Vernik novega strokarskega gibanja je lahko slehernik, tudi članarino lahko plačuje in list prebira, joj pa tistemu, ki bi si tudi lastil kaj strokovnjaštva. Strokovnjak sme biti pri nas za neko reč samo eden, če ne začno strahoviti svetovnonazorni boji, nova gibanja in protigiba-nja. O tem nas poučuje vsa zgodovina našega političnega, duhovnega, umetnostnega, »gibalnega« in sploh strokovnega življenja. Sami boji med ljudmi, ki se jih je prijela gobavost strokovnjaštva.
Taka bolezen fe za nekatere ljudi pri nas gobarstvo. Zakaj le tako si je mogoče razlagati neskončno gobarsko strokovnjakarjenje po naših listih. Gobarska gobavost je zajela nekaj ljudi, ki so si seveda tudi nanjo dali patentirati monopol. Izliv te gobavosti je tudi članek nekega A. B. sen. (senilnega?) v >Slov. Narodu< z dne 25. februarja pod naslovom >0 gobah ne piši, če jih ne poznaš«. V njem mož z znamenjem abecede strašno zdeluje »Slovenčev koledar«, njegove urednike in krivce, ker so dali napisati navodilo
o	nabiranju gob nekomu, ki še nima gobave omarice na nobenem voglu in tudi ni patentirano bolan na nobeni strokovni gobavosti.
Čudno se zdi, zakaj in čemu ta gobavi napad v negobasti sezoni in tri mesece potem, ko je »Koledar« izšel. Vse do konca gobavega spisa ne vidiš razloga zanj. Ali je potrebno tako napadanje, če se n. pr. A. B. sen. ni posrečilo sprožiti med nami svetovnonazornega gibanja o tem, da morajo biti po vseh javnih in zasebnih zidovih, prostorih, lokalih, šolah, železnicah, vlakih, cerkvah, sejmiščih in plotovih izobešene velike slike strupenega kukmaka v treh barvah, ki da povzroča povsod največ smrtnih žrtev, čeprav do sedaj še ni znano, da li bi bil v zadnjih sto letih pri nas kdo zaradi njega umrl? Ali je tako napadanje potrebno morda zaradi toga, ker članek v »Koledarju« pravi, da je' kolobarnic le osem rrst, ne pa 30, in da je mavroh najzgodnejša užitna goba pri nas? Ali je bil napad nujen zaradi tega, ker pisec članka v »Koledarju« ni le-fal vsak dan ogledovat zveličavne strokovnjakar-
Prva nedelja v marcu
Ljubljana, 2. marca.
Včerajšnja prvomarčna nedelja je bila pusta, kakor že marsikatera ne. Zjutraj bi človek pričakoval, vsaj tako je kazalo, da se bo zjasnilo, saj se je meglena tančica na vseh koncih in krajih belila. Pa tudi s soncem tokrat ni bilo nič. Nasprotno. Nebo se je še bolj pooblačilo in malo j“ftlanjkalo, da ni začelo deževati ali . pa celo snežiti. Pa hvala Bogu, ni bilo niti dosti dežja, niti snega. Megle so se vlekle izredno nizko nad mestom. Golovec je bilo mogoče videti od časa do časa, enako tudi Rožnik, da ne govorimo o Krimu sploh. Pravijo, da je tamkaj ves dan zelo snežilo. Prav take snežne nevihte so morale biti tudi v planinah. Niti za kratek čas ni bilo videti gora na severu.
Kavarne so bile včeraj lepo zasedene, pa tudi^ gostilne. Ljudje so si privoščili jedače in pijače. Zadovoljni so bili tako gostje kakor gostilničarji.
I A H I AME DA RASOI REZILA ZA BRITVE REZILA
Prezzi imbattibiti Neprekosljive cene-Qualiti insuperabila Nedosežna kakovost -Produzione delta piO Proizvodnja največje grande fabbrica italiana italijanske Ivornice (fondals nel 1920)	(uit»novll«n»	l»l» '920l
Chiedele prezzi e Zahtevajte cene in campioni e.........vzorce na............
INDUSTRIA LAMINATI ACCIAfO
A C O Ul (PIEMONTEj Caselfo postal« 41
Ullld* iMcuta • MILANO PoMbn* pisarna « MILANU VI« ». M »rta 1», Ul. »0.5*7 VI« S. Mana IS., Ul. 80.587
ske omarice na trgu? Ali zaradi tega, ker se ni dal okužiti po gobarskem svetovnonazornem gibanju?
Ne,' ne! Razlog je vse globlji, vse močnejši, vse pretresljivejši in tragičnejši. Kriva je vsega tega nova goba, rastoča nekje v malajskih džunglah, ki pa jo je A. B. sen. zdaj senzacionalno odkril tudi pri nas. Imenuje se fungus lacustris illuminans, ali užitna samoljubka. Ima dve čudni lastnosti: užitna je, a le za strokovnjaške želodce, pa čez vse zoprna pogledu; če jo strokovnjak poje, pa postane prozoren on in vsa njegova dela in njegovi nameni. Čisto prozoren namen sestavka, ki ga je napisal iluminarni strokovnjak, je razviden iz konca, ki pravi:
»Čudimo se urednikom «Slovenčevega kole-darja», da jim ni bilo znano ime kakega boljšega poznavalca gob, da bi ga bili povabili, oziroma mu izročili v pregled to površno razpoznavo pred natiskom. Mnogo bolje bi bilo natisniti samo naslov knjige «Naše gobe» z izredno znižano ceno (71). S teni bi služili lastnemu podjetju, ki je knjigo založilo in jih ima še mnogo v zalogi.«
Uredniki »Koledarja« sicer niso pojedli prej omenjene čarovne gobe, da bi bili razsvetljeni in gobarsko gobavi kakor »kak boljši poznavalec gob«, ki je napisal »Naše gobe«. Vseeno pa so videli, da je omenjene knjige še mnogo v zalogi, dasi jo je napisal najpopolnejši strokovnjak. Ker so vedeli, da utegne tudi »Koledar« zadeti podobna usoda, so se rajši odločili za negobavega pisca. In uspeh je bil kar najpopolnejši, o čemer priča po svoje tudi omenjeni strokovni napad.
Pridelajmo dober krompir!
Skoraj vsak dan beremo po dnevnem časopisju navodila, kako pridelati po vrtovih čim več dobre zelenjadi, ki naj pomaga ljudem preko prvih spomladanskih mesecev. To je tudi prav, saj le tako lahko pričakujemo, da sc bo izboljšalo vprašanje prehrane v naši pokrajini. Vendar bi bilo dobro, da bi isto časopisje tudi kmetu pomagalo z dobrimi in pametnimi nasveti, saj si danes že težko mislimo družino, tudi kmečke, ki bi ne bila naročena na noben dnevnik. Zaradi tega menim, da ne bo odveč, če od časa do časa tudi »Slovenski dom« prinese nekaj navodil za našega kmeta.
Poleg žita je naš vsakdanji kruh tudi krompir, ki je posebno sedaj dobil veliko veljavo. Krompir najbolje uspeva v lahki peščeni zemlji, a obrodi tudi v težkih ilovnatih tleh. Vendar moramo vedeti, da čimbolj je zemlja ilovnata, tem težje se krompir pridela, tem manjši je pridelek, pa tudi razne bolezni lažje nastopajo. Na težki ilovnati zemlji moramo semenski krompir stalno menjati, posebno se priporoča, da ga vzamemo od peščenih lahkih njiv. Tako pridelek izboljšamo in pomnožimo. Ako pa isti krompir sadimo več let na stalni prostor, bo pridelek od leta do leta slabši, manjši in bolj podvržen raznim boleznim.
Pri nas prihaja posebno v poštev krompir za hrano. Mnogo manj se prideluje krmilni krompir ali krompir v industrijske svrhe.
Za jedilni krompir izberemo one vrste, ki imajo dober okus, ki je kupovalcu najbolj všeč, ima lepe, gladke in enakomerno velike gomolje, ki dajo pri ljupljenju čim manj odpadkov. Olupki jedilnega krompirja so navadno rumene barve, manj je priljubljen krompir z rdečo, modro .ali vijolično lupino. Jedilni krompir se mora dobro obdržati preko zime in čim manj izgubiti na teži. Sorte pa morajo biti tudi proti boleznim odporne. Izogibati se moramo vrst, ki so podvržene krastavosti. Ta sicer ni podedljiva, vendar je bolje, da so gomolji zdravi.
Glede okusa imajo nekateri rajši rumenomes-
nate, trde vrste, dočim drugi zopet belomesnate, mehke vrste. Slednje se tudi v pretežni večini goje.
Velike važnosti je tudi čas, v katerem dozore posamezne vrste, zato je priporočljivo, posebno v bližini mest in industrijskih krajev, da se v čim večji množini goji zgodnji krompir, ki je primerno zrel že konec julija. Poleg tega naj se sadi še pozni krompir, ki prenese zimo mnogo bolje.
Kakor smo že omenili, menjamo po možnosti večkrat seme, da tako dobimo polnovredni pridelek. Stara je izkušnja, pa tudi pouči nas, da krompir, ki je bil več let pridelovan na istem svetu, ni posebno prida, ker je podvržen boleznim, pa tudi pridelek je manjši. Zaradi tega menjamo krompirju tudi zemljo. Najbolj se obnese krompir, ki je bil posejan po žitu. Tudi po novinah in deteljah se krompir dobro počuti.
Pri pridelovanju krompirja se moramo ozirati na zemljo. O rahli, topli, dobro prezračeni in pravilno gnojeni prsti dobimo najboljši pridelek. Posebno važno pri težkih zemljah je globoko obdelovanje. To delo napravimo če le mogoče že pozimi. Tudi nekoliko hlevskega gnoja krompirju ne škodi!
Novice iz Države
Proslava obletnice smrti Dnceje mater?. V Prcdappiu so kakor vsako letoa tudi letos imeli spominsko svečanost za obletnico smrti matere Duceja, Roze Mussolini. Za 37 obletnico njene smrti se je na ondotnem pokopališču zbralo mnogo domačinov, šolski otroci, mnogi fašisti, prefekt, poveljnik divizije, zastopniki ženskega fašija, zastopstvo Ducejevih mušketirjev in predstavniki drugih organizacij. V tamkajšnji župni cerkvi je bila brana črna sv. maša, nato so pa zastopniki društev podložili več vencev na pokojnični grob.
Evropska in svetovna proizvodnja vina. V desetletju 1929 do 1959 so na vsem svetu pridelali povprečno po 185 milijonov hektolitrov vina. Le v sezoni 1956-57 je pridelek padel na 154 milijonov hektolitrov, toda že leto kasneje se je povečal na 201 milijon hektolitrov. Evro-
fia zavzema v tej statistiki prvo mesto s 147 mi-ijoni, potem pride Afrika z 19 miliijoni (Al-gerija), Severna in Srednja Amerika s 14 milijoni, potem Azija in Oceanija z manjšimi količinami. Zanimivi so razlogi, zakaj Evropa v tem pogledu vodi. Ni Je vzrok podnebje, pač pa tudi splošno kulturno stanje in verski oziri. Muslimanom na pr. prepoveduje pitje vina njihova vera, v Severni Ameriki pa so imeli precej let prohibicijo in se zato ni izplačalo gojiti vinsko trto v velikem obsegu. Od evropskih držav_ zavzema pri pridelku vina prvo mesto Francija, njej sledi Italija, potem pride Španija, Romunija, Portugalska.
Tatico svojih dragocenosti našla sredi množice. Milanska gospa Fernanda Ferrari je lani jeseni dobila neko dekle za služkinjo. Dekle je bilo dobro oblečeno in zato ji spočetka ni dosti zaupala. Ker pa je znala prijeti za detfo, jo je obdržala. Toda nekega dne je gospa zapustila stanovanje, ko pa se je vrnila, mi bilo služkinje nikjer več, obenem pa je izginilo iz stanovanja tudi raznih draguljev in dragocenosti za četrt milijona lir. Okradena gospa je stvar prijavila policijii, toda točnega popisa tatice ni mogla podati. Pred nekaj dnevi pa se je sprehajala po glavnem trgu in med množico nenadoma zagledala svojo bivšo služkinjo, šla je za njo in tako ugotovila, kje stanuje. Poklicala je policijo, toda služkinja je odločno zanikala, da hi gospo sploh poznala ali celo pri njej služila.
Povišane kazni za poslušalce tujih radijskih postaj. Rimski uradni list je 5. februarja prinesel kraljevi ukaz, ki se nanaša na poslušalce tujih, sovražnih ali nevtralnih radijskih postaj. Ukaz določa, da bo vsak poslušalec nedovoljenih radijskih oddaj kaznovan odslej z zaporom od šestih mesecev do treh let in z denarno kaznijo od 4000 do 40.000 lir. Proti vsakemu takšnemu krivcu je treba izdati tudi zaporno povelje.
Novi škof iz Parenza prevzema svojo mesto.
V	petek je iz Benetk, kjer je bil posvečen za škofa, odpotoval na svoje mesto v Poli škof Ra-dossi. Pii slovesu ga je pozdravil beneški prefekt s svojimi podrejenimi organi, dalje tudi pomožni škof beneškega patriarha, Jeremič. Škof Radossi bo takoj po prihodu prevzel svoje posle. Sedež škofije je v Poli.
Živa zgorela. 74 letna Rosa Bordoni je skupaj z možem čistila svoj vrt in znosila ves plevel in drugo nesnago na kup in ga zažgala. Ker se je pa ogenj preveč razvnel in je ogražal že bližnje drevo, je ženska skušala škodo preprečiti, toda preveč se je približala ognju, da se ji je vnelo krilo. Zenska je bila takoj brez uma in je kričala in skakala, da je bila že vsa opečena, ko so ji drugi priskočili v pomoč. Prepeljali so jo v bolnišnico, toda tam je ženska v strašnih bolečinah umrla, ker je imela opekline skoraj po vsem životu.
Težka kazen za zločinsko babico. 46 letna Rimljanka Palmira Cecchini se je ustrašila svoje nosečnosti in je šla iskat proti temu leka k babici Desdemoni Gašperini. Babica se je takoj lotila zločinskega dela in je s svojo brezobzirnostjo povzročila svoji žrtvi takšne rane, da je Cecchi-nijeva morala v bolnišnico in tam umrla. Babica je prišla pred sodišče in dobila za svoj zločin 10 lot težke ječe.
Prav tako je tudi spomladi potrebno pravilno rahljanje in gnojenje zemlje, namenjene krompirju.
V	teku razvoja potrebuje krompir v veliki množini dušik in kalij. Posebno v začetku julija pa do srede avgusta se poraba gnojil stalno veča. Za zgodnji krompir, ki hitreje raste, se čas porabljanja hranil precej zmanjša, zaradi tega ga moramo tudi močneje gnojiti.
Glede apna, ki tudi koristi krompirju, pa moramo previdneje postopati. Krompir prenese nekoliko kiselkaste zemlje kar dobro, nasprotno pa po gnojenju z apnom dobimo mnogo boljši in večji pridelek. Vendar, ako gnojimo prezgodaj z apnom, se precej poveča krastavost krompirja. Zato po-tresamo (800 kg na ha) žgano, a razpadlo apno kmalu po saditvi in ga z lahko brano spravimo v zemljo.
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek, 2. marca: Simplicij, p.
Torek, 3. marca: Kunigunda.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Praktični učiteljski izpit za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev se bo vršil v dneh 27. do 29. aprila t. 1. na učiteljski gospodinj, šoli dr. Kreka v Ljubljani. V smislu čl. 1 pravil o polaganju praktičnega učiteljega izpita ima pravico opraviti ta izpit učiteljica gospodinjske šole ali tečaja po dvajsetmesečnem delu v razredu ali po štirih gospodinjskih tečajih. Prošnji, ki jo je vložiti na Visoki Komsiariat, oddelek IV. do 1. aprila t. L, naj prosilke prilože: kratek življenjepis, spričevalo diplomskega izpita, potrdilo o letih službe in letne ocene (to dvoje izda prosvetni oddelek) in zdravniško potrdilo, da je prosilka zdrava. Pismeni izpit se prične v ponedeljek, dne 27. aprila t. 1. ob 8 v šolski sobi učiteljske gosoodinjske šole dr. Kreka v Ljubljan:
Mnogo zanimive ga berila in 5e vel prekrasnih slik
Vam prinaša vsak mesec »OBISK« za letno naročnino 40 — lir. Naročajte v upravi, Ljubljana Kopitarjeva štev
Revnejšim slojem žagana drva pod maksimalno ceno bo dajal mestni preskrbovalni urad ter bo1 vsaka družina lahko dobila največ 2 kub. metra drv. Po predložitvi mesarskih knjižic bodo reflek-tanti dobili nakaznice v mestnem preskrbovalnem uradu, soba št. 3. II. nadstropja Mestnega doma, vsak torek in četrtek, kjer bodo drva tudi plačali. Z nakazilom bodo pa drva dobili ob sredah in petkih na mestni pristavi. Obenem objavlja mestni preskrbovalni urad, da bo nakaznice za premog oddajal samo vsako soboto in ponedeljek, premog bo pa mestna pristava oddajala samo v ponedeljkih ves dan. Po drva in premog morajo stranke priti v 8 dneh, ker sicer nakaznice zapadejo.
Obrok mila je po višji odredbi znižan na 100 gramov na mesec, zato pa mestni preskrbovalni urad opozarja trgovci, naj za mesec marec na odrezke, ki so označeni na 150 gr, oddajajo samo po 100 gramov mila.
Večje število voznikov potrebuje mestno cestno nadzorstvo za odvoz snega ter jih zato vabi, naj se javijo z vozmi ob 7.15 zjutraj pred mestnim cestnim nadzorstvom na Vrazovem trgu.
Največja dolžnost slovenske matere je, da skrbi za pravo vzgojo svojih otrok! Ljubezen božja jih kliče na svoje srce, zato zaupajte svoje otroke pobožnosti 9 prvih petkov!
' Pasja taksa. Mestni izvršilni odsek spet opozarja vse lastnike in rednike psov, da poteče rok za prijavo psov in za plačilo takse v petek 6. marca. Pse je treba naznaniti v izvršilnem odseku, Lingarjeva ul. št. 1. I. nadstropje na desni. Občinska taksa na pse, ki je nedeljiva, znaša za leto 1942. za pse čuvaje po 4 lire, za vsakega drugega psa pa po 60 lir. Po preteku naznanjenega roka, torej po 6. marcu, bo mestno poglavarstvo od vseh zamudnikov moralo takso izterjati z upravno izvršbo.
V	torek, 24. t. m. sem izgubila na Masarykovi ali na Resljevi cesti dežnik. Ker sem revna dijakinja, prosim najditelja, da ga vrne na upravi »Slovenca«.
Svobodni poklici in umetniki
Pokrajinska Zveza svobodnih poklicev in umetnikov za Ljubljansko pokrajino poziva vse organizacije in društva svobodnih poklicev in umetnikov, ki v smislu Naredbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 19. februarja t. 1. (objavljene v Službenem listu z dne 21. februarja t. 1., 15. kom., št. 29) spadajo v okvir te Zveze, naj do petka 6. marca t. 1. predlože navedeni Zvezi (na naslov: Novinarski dom, Gosposka u. 12) svoja pravila, številčni in imenski seznam svojih članov in imovinski izkaz svoje organizacije po stanju 28. februarja 1942-XX ali vsaj po stanju 31. decembra 1941-XX.
S. S. van Dino
KRIMINALNI ROMAN
V	ogromni postelji brez flatnikov je ležala naslonjena na celo piramido raznobarvnih blazin hišna gospa. Človek bi ji (prisodil pet in šestedeset aili sedemdeset let, čeprav so bili njeni lasje še skoraj čisto orni. Podolgovat, skoraj konjskemu podoben obraz, rumen in nagrbančen kot pergament, je izdajal nenavadno moč in veljavo te ženske. Njene rame so bile_ pokrite z orientalsko ovratno ruto. ki je bila vse prej ko preprosto pletena.
Pri postelji je sedeila v beli obleki hladnokrvna strežnica. Bila je pravo nasprotje bolni ženi.
Chester Greene je predstavil Mark-hama, ne da bi se zmenil za nas. Po daljšem premišljevanju je gospa Greene smatrala za potrebno odzdraviti in mu podala dolgo koščeno roko.
, »Razumem, da se nam ne bo mogoče izogniti vsemu temu,< je dejala z veliko strpnostjo, »toda upam, da se bom pozdravilaI ilrbet me po vsem hrupu pretekle noči še dosti bolj boli ko navadno, toda kdo se zmeni za ubogo ohromelo starko, kakršna sem jaz? Nihče se niti najmanj ne ozira nanjo oicer pa je teko prav. Bolniki so na tem svetu odveč, ni res?« N? da bi po-
svetila niti najmanjšo pozornost pri-
i'aznim besedajm, ki jin je mrmral larkham, se. je obrnila spet k postrež-nici in dejalla z nepotrpežljivim in žalostnim glasom: »Popravite mi blazine, Cravenl Res ne mislite dosti na to, da bi mi dali vsaj malo udobja. In zdaj pojdite^ še k Adi, dokler ne pride zdravnik. Kako je z mojo malo?« njen glas je bil kakor izraz potvorjene nežnosti in mehkobe.
»Dosti boljše, gospa,« je odgovoril poetrežnica in odhitela v sosedno 6obo.
»Strašno je to,« je nadaljevala stara gospa Greenejeva in znova začela tarnati, »strašno je, če je človek sam hrom in se ne more sam premakniti nikamor. Že deset let so moje noge negibne, gosipod Markham, pomislite, že deset let... Deset let na tej postelji in na teh blazinah. Prekladati me morajo z ene na drugo. Le to mi je v tolažbo, da 6e mi bliža zadnja ura in 1 misel na smrt mi daje moč, da vse to gorje še prenašam, loda, ne bi trpela toliko, če bi moji otroci imeli vsaj ma-
lo srca do mene. Morda preveč zahtevam. Mladi in zdravi ljudje ne smatrajo za vredno misliti na stare m slabotne ... Vii me želite zaslišati?« je
slednjič vprašala in se sumljivo ozirala naokrog. »Sama ne vam, kaj naj bi vum mogla povedati koristnega. Vso noč nisem zatisnila očesa, strašno me ie boleJo v hrbtu zaradi razburjenja, Katerega 6em doživela, toda nimam namena tarnati.«
Markham jo je gledal s sočutjem.
»Ni moj namen razburjati vas še bolj, gospa,« je dejal vtljudno; »zelo važno pa je, da odgovorite na eno ali dve vprašanji. Gospod Greene mi je povedal, da vi prvega strela niste slišali in da ste se prebudili šele po drugem strelu.«
»Res je tako. JMijina soba je daleč proč od moje, na drugi strani hodnika. Ada pa pušča vrata med svojo in mojo sobo vedno odprta za vsaik primer, če bi jaz kaj potrebovala, in zato je čisto naravno, da me je strel, ki je odjeknil v njeni sobi, prebudil. Dovolite, da malo pomislim, šele tedaj sem zadremala. Prejšnjo noč me je tako strašno mučil hrbet. In tudi ves prejšnji dan, čeprav svojim otrokom o tem nisem nič praviilal Razumeli boste, tako malo se brigajo za svojo staro ohromelo mater! In komaj sem se malo pomirila, že se je odigral ves ta strašni dogodek. Takoj sem se zbudila, bila pa sem prisiljena ostati tu sama, ke* se ne morem ganiti. Mučilo me je povrh še premišljevanje, kaj neki se je utegnilo zgoditi Nihče, prav nihče pa 6e ni zmenil zame. Ostala sem sama in brez obrambe!«
oNe verjamem, gospa Greene, da s ne bi prav nič zmenili za vas. Žaloigra
jih je le tako zbegala. Čisto naravno je, da so se v prvi vrsti ukvarjali z žirtvami. Toda, ali niste slišali prav nobenega ropota iz sobe gospodične Ade?«
»Slišala sem nekaj podobnega, kakor da bi bil kdo padel na tla.«
»In drugega prav nič? Kakšne korake, na primer?«
»Korake?« Videli je bilo na njej, kakor da se res skuša česa spomniti. »Ne, nobenih korakov nisem slišala.«
»In niti tega niste slišali, da bi se bila vrata na hodnik odprla in zaprla, gospa?« se je ogflasil nepričakovano Vanče.
Bolna žena ga je oholo ošinila s pogledom in odgovorila na kratko:
»Ne.«
»Pa se vam prav nič ne zdi čudno?« je nadaljeval Vanče mirno. »Zločinec je moral vendar iti iz sobe.«
»Gotovo, če le ni še vedno tam!« je odgovorila zaničljivo starka in se obrnila k Markhamu. »Želite zvedeti še kaj drugega, gospod?«
»Ne verjamem, da bi še kaj zvedel,« je dejal Markham, ki se je videlo na njem, da se je že prepričal, da kaj koristnega ne bo mogel več izvleči iz nie.
Markham se je rajši skušal posloviti od nje z nekaj izrazi sočutja in zalivale, in nazadnje smo šli vsi i.z sobe, medtem ko se je zadišal njen otož ni in obenem jezni glas:
»Postrežnica! Kaj ne 6lišite? Pridite sem in mi popravite blazine! Ali je mogoče, da me puščate tako vnemar?«
In ko smo šli po stopnicah navzdol, je njen glas poslajal čedalje ostrejši, čedalje bolj vreščeč in otožen...
IV. poglavje.
Orožje, ki ga ni bilo mogoče najti.
Torek, 9. novembra ob 13.
»Mama je staira nezadovoljnica, ki večno samo toži nad svojimi bolečinami,« je dejal Chester Greene brezbrižno, ko smo šli nazaj v saion. »In zdaj, kaj nameravate?«
Ker je bil Markham videti ves zatopljen v svoja razmišljanja, je na Greenejevo vprašanje brž odgovoril kar Vanče:
»Zaslišati služinčad in sicer najpirej Sproota.«
Ko je temu pritrdil tudi Markham je Greene pozvonil in čez kakšno minuto se je že ipojavil pri vratih major-dom, ki ga je bila sama pokornost. In spet je bil Vanče tisti, ki je vodil preiskavo, kajti Markham je kazal neko čudno nezanimanje za vso stvar.
»Sedite, Sproot, in pripovedujte čimbolj na kratko o dogodku pretekle noči.«
»Bil sem v svoji sobi in sem nekaj bral,« je začel Sproot in ponižno dvigal svoje oči. »ko se mi je nenadno za zdelo, da 6iji&im strel. Nisem bil o tem čisto prepričan, kajti na cesti eo avtomobili povzročali velik hrup. Končno pa sem sd mislil, da bi bilo le najboljše, če bi šel pogledat. Ogrnil «em si-haljo in stopil po stopnicah navzdol
H
Andrejčkov D o ž e.
Žalost in veselje
Risal Jože Beranek zzz. Besedilo priredil Mirko Javornik
o m a n slikah
mm
k
439.
».. Pri sebi nisem imel drugega, ko dolg lovski nož in dvocevno pištolo. Ni bilo treba dolgo čakali, pa so planili štirje velikani z groznim krikom name. Pomerim s pištolo in dva sta strašno zatulila in padla, druga dva pa sta zbežala z vrta. Hitim v hišo po puško, a že na pragu slišim žalostno ječanje. Na mostovžu je ležala gospa in dva divjaka sta ji trgala otroka iz naročja ...«
si
»... Nisem dolgo premišljal. Prvemu porinem nož v prsa, drugemu pa potegnem puško iz rok. Sprožila se je in me ranila na roki. Malajec me pa zgrabi tako trdo za vrat, da mi je zastala sapa. Dolgo sem se zvijal, a njegove roke so bile premočne. Nazadnje se mi je posrečilo, da sem prišel do svojega noža ter mu ga nekako čez glavo zasadil v hrbet...«
#//"
441.
»... Zdaj sem bil rešen. Izvil sem se divjaku iz krčevitega objema Potem sem skočil h gospe, ki je bila čislo onemogla, je pobral in jo odnesel v sobo, za njo pa še otroka. Prvo vprašanje je bilo, kje je Edmond. Gospa mi je pokazala na nasprotno stran, kjer je bila pisarna 5rž sem pustil gospo in otroka ter planil tja. Odprem vrata v sobo in kaj vidim? ...«
Zanimiva preteklost slovite Agheile
Kako so 400 let pred Kr. določali mejo v Severni Afriki
Poročila z bojišča v Severni Afriki so že večkrat omenjala kraj Agheila v zvezi z boji, ki se odigravajo v sedanji vojni v Libiji in Cirenajki. Zdaj je Agheila spet v italijanskih rokah.
Agheila je kraj, ki ima za seboj precej davno in tudi slavno zgodovino, ter ni naselbina, kakor je še toliko drugih, ki so morda naslale ob robu puščave zaradi tega, ker so se ob njegovi zelenic, lahko med potjo oddahnile in se založile z vodo karavane kamel. Omenja jo v 6voji knjigi »Bellum Jugurtinum« že starodavni rimski pisatelj Salust.
Agheila leži na meji med Tripolitanijo in Cire-najko in je stara grška kolonija v Kireni. Kraj je slovi med drugim tudi po tem, da so 6e tam 6ešli približno 400 let pred Kr. (Jdposlanci iz starodavne Kartagine in iz Kirene, da narede konec dolgotrajnim medsebojnim bojem med tema dvema po-
. .	.	morajo
(^'zastopniki obeh dežela drug drugemu nasproti.
Na kraju, kjer 6e bodo srečali, je treba potem potegniti mejo. Tako je bilo domenjeno. Kartažanska odposlanca 6ta bila dva brata, ki 6ta 6e imenovala Phila-ena in 6ta bila zelo prevejana. Da bi pridobila evoji domovini čimveč zemlje, 6ta med potjo tekla, dočim sta bila odposlanca iz Kirene bolj lena in manj vneta ter sta hodila zelo počasi. Razumljivo je, da 6e nista malo začudila, ko sta zagledala tista dva prebrisana Kartažana prej, kakor pa sta ju pričakovala. Obdolžila 6ta jih, da 6ta odšla iz Kartagine prej, kot pa onadva iz Kirene. Iz tega se je rodil prepir in Grka 6e nista hotela vdali. Nazadnje sta predlagala, naj Kartaginca pristaneta na to, da ju živa pokopljejo na kraju, kje' naj bi bila jx> njuni želji meja med obema fx>krajinama, ali pa naj Kirenaičana izbereta pod enakim pogojem novo mejo. Brata Philaena sta predlog sprejela ter sta se brez obotavljanja žrtvo-
I	vala za svojo domovino. V znak hvaležnosti so ! Kartažani postavili na tistem kraiu, tam, kjer danes stoji tolikokrat omenjeno naselje Agheila, žrtve-nik na ča6t junaškima odposlancema.
Kako hitro se premika vojska
Povprečna hitrost, s katero 6e premikajo vojaški oddelki, je 6eveda odvit>na od tega, kakšni so, pehotni, motorizirani ali drugačni. Za čete, ki pešačijo, se računa povprečna hitrost en kilometer
v 10—12 minutah. Konjenica naredi pot enega kilometra približno v šestih do o6inih minutah, kolesarski oddelki prevozijo en kilometer poti v petih minutah, motociklisti v poldrugi in avtomobilske kolone v dveh minutah. Težki motorizirani oddelki pa puste za 6eboj kilometer dolgo pot v četrt ure.
Prvi temelji varite plovbe po širnih oceanih
Leta 1480 je Niirnberžan Martin Behaim naredil prvi globus
Z elektriko ogrevajo vrtne grede
Zlasti blagodejno vpliva električni tok na endivijo, paradižnike, špinačo
in fižol
Spričo zadovoljivih uspehov, ki so jih poljedelci iz okolice Amsterdama dosegli že leta 1935 z električnim ogrevanjem 6vojih vrtov, je nizozemska vlada leta 1940 sklenila ustanoviti poseben »poskusni vrt«, na katerem bodo, oziroma so že skušali izkoristiti dosedanje skušnje in ugotovitve ter še bolj izpopolniti uspehe, ki co jih dosegli z električnim ogrevanjem zemlje. Razumljivo je, da so od tedaj, ko so začeli električni tok uporabljati tudi v ta namen, porabil' dosti več toka, kot prej. Lansko leto je bilo 6amo na področju Amsterdama že kar štirideset vrtnarekilt podjetij, ki 60 uporabljala za ogrevanje svojih gred električni tok. V enem letu so porabili nad 400.000 kilovatnih ur toka.
Pri takšnem ogrevanju Vrtov z električnim tokom je izločen vsak morebitni vpliv podnebja, rastline pa se neprimerno hitreje razvijajo in lepše uspevajo kot sicer. Koliko 6e da doseči z električnim ogrevanjem zemlje, 6e kaj lepo vidi iz fK>6a-meznih dosedanjih uspehov. Tako se je na primer zgodilo, da 60 na nekem kraju vprav zaradi električnega ogrevanja vrtov pridelali kar 80!% več, kot pa prej. Zlasti blagodejno vpliva električno
ogrevanje gred na endivijo, 'paradižnike, špinačo in fižol. Celotna dolžina cevi za električno ogrevanje vrtov znaša samo na področju Amsterdama nad 56 kilometrov
»Kuhinja vojaških odpuščencev«
Basel, konec februarja. — Neki skupini švicarskih vojakov, ki so bili odpuščeni domov, se je porodila duhovita domislica. Ti bivši vojaki 60 sklenili izkoristiti skušnje, kisosi jih nabrali med 6vojim vojaškim službovanjem, in 6icer v prvi vrsti skušnje z vojaško kuhinjo. Cernu ne bi takšne vrete kuhinja služila tudi civilnemu prebivalstvu, so ei mislili. In ustanovili so jo tudi zdaj, ko ne nosijo vojaške 6uknje. V njej dobivajo civilisti okusno vojaško »menažo« po takšni ceni, da si jo lahko privoščijo tudi manj petični ljudje. »Abonenti« lahko dobivajo vojaško hrano tudi na dom in jim jo dovažajo 6 posebnimi vozički.
Točno pred 450. leti je sloviti pomorščak Krištof Kolumb odkril na svojem potovanju preko Atlantskega oceana Ameriko, isto leto pa je važno tudi zato, ker je bil tedaj izdelan prvi zemljevid vse zemlje in sicer v obliki globusa. Naredil ga je Niirnberžan Martin Behaim. Čeprav 6ta ti dve odkritji na prvi pogled zelo različni, sta vendar v najtesnejši zvezi med 6eboi. Krištof Kolumb je odšel na 6Vojo pot proti zahodu z namenom, da bi tudi Od te 6trani prišel v Indijo in 6 tem dokazal z dejanjem, da je zemlja res krogla in tudi Martin Behaim je imel s 6vojim prvim globusom podobne namene. Globus naj bi služil pomorščakom na njihovi poti v Indijo in naj bi predstavljal celine, kakor so si jih zamišljali takrat. Dočim je hotel Kolumb priti v Indijo v 6meri proti zahodu, je Behaim skušal pokazati pot v Indijo okrog Afrike.
Noben od njiju, ne Kolumb in ne Behaim, pa ni dosegel tega, kar je nameraval. Kolumb je prišel po naključju na Novi 6vet in ne v Indijo, Be-haimu pa 6e je njegov poskus tudi ponesrečil. Po-
ročilo iz Niirnberga pripominja, da si niti Krištof Kolumb brez navigacijskih aparatov, ki jih je iznašel Behaim, in brez njegovega globusa najbrž nikdar ne bi bil drznil odpluti v neznane zahodne vode. Behaim je 1. 1480 izumil pomorske aparate, da mornarji niso bili več 6trogo navezani pri 6voji plovbi na bližino kakšn? celine, pač pa, da 60 6e lahko či6to svobodno izdali daleč na odprto morje, pa so k^ub temu, s pomočjo tistih novih instrumentov, lahko V6ak trenutek ugotovili, kje so. TL drugimi besedami se to pravi, da je bilo po haimovi zaslugi tedaj prvič možno pluti čisty, no tudi po širokih oceanih. Behaimove instrumente so pozneje uporabljal vsi sloviti pomorščaki, ki 60 se podali odkrivat nove dežele onstran morij. Isto leto, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, je Behaim naredil globus, na katerem so bile označene 6trani neba (takšne, kot jih poznamo danes) in narisana morja v vseh teh 6mereh. Tisti Behaimov globus ki je meril v premeru 54 cm, hranijo zdaj v niirnberškem muzeju kot veliko dragocenost.
Znameniti »Adamov vrh« na otoku Cey!onu
Na njem razkazujejo tudi ogromno stopinjo, ki jo je bil odtisnil
sam Budha
Med vsemi »svetimi« gorami v Aziji in po azijskem otočju uživa gotovo |x>seben sloves in nenavadno ča6t takoimenovani »Adamov vrh« na otoku Ceylonu. Že več ko dva tisoč let pr.pcvedu-jejo o njem številne pravljice vsa mogoča čuda. Na stotine in 6totine je takšnih pravljic Svoje ime je gora dobila po prvem človeku na zemlji, očetu človeškega rodu, Adamu. Legenda pripoveduje, da je Adama tedaj, ko je bil izgnan iz raja, odnesel angelj in ga posadil vprav na najvišj. vrh otoka Ceylona.
»Adamov vrh« 6e vidi zelo daleč in mu daje izredno značilnost njegova valjasta oblika, ki prehaja proti vrhu v stožčasto. Gora je visoka 2.241 metrov. Redek je Evropejec, ki se je dozdaj že kdaj jx>dal na »Adamov vrh«. Ob takšni vročini, kakršna vlada v teh tropičnih krajih, namreč ni prav preveč prijetno hoditi po hribih.
Že od nekdaj pa zelo radi zahajajo na to svojo »sveto goro« budistovski romarji. Prvi je popisal »Adamov vrh« nek učeni Arabec, jso imenu Ibn Batuta, ki se mu je ob oeylonski obali razbila zaradi močnega morskega viharja njegova lahka ladjica. Rešil se je na obalo in se sklenil povzpeli na tisti visoki hrib.
Pobočje »Adamovega vrha« je poraščeno 6 praprotjo, ki ie tu pa tam visoka celo do 6 metrov. Na vrhu vidiš lahko tudi ogromno 6topinjo, dolgo 1.66 in široko 0.75 metrov, ki jo je po neki legendi vtisnil v skalo 6am Budha.
Poleti je gora čisto zapuščena; nikjer ne vidiš žive duše. Celo budistovski menihi se umaknejo v dolino, ker se ne marajo izpostavljati silovitim in nepre6tanm viharjem, uraganom, ki v poletnem času tu divjajo.
Vsa je trepetala v njegovih rokah, silni sunki so tresli njeno telo. Obraz je imela obrnjen	navzdol ih sc upirala Francu,	ki
ga je hotel okreuiti. Končno	mu je	molče	stisnila roko in	jo
poljubila. Tedaj jo je tudi on poljubil na las.-. Potem je zašepetal: »Odgovori mil«
»Ti si dober,« je odgovorila Luiza z žalostnim, slabotnim glasom. »Ti imaš usmiljenje z menoj, a ne misliš tega, kar si rekel. Ti moraš misliti, da sem jaz	vzrok	njene	smrti, če bi sledila
tvojim čustvom in tvojim mislim, bi	ne šla	od doma, nič si	ne
bi bilo zgodilo in Marija bi bila živa.«
»Pusti to, pusti to. Ti bi mislila, da je Marija v sobi z Veroniko, ostala bi v dvorani pri zaročencema in nesreča bi se pTav tako zgodila. Ne misli več na to, Luiza. Poslušaj rajši to, kar ti govori Marija.«
»Ubogi Franco! Ti revež, ti revež!« je rekla Luiza s tako grenkobo strahotnih misli, da je Francu zastala kri. Trepetajoč je Franco molčal, ni si upal predstavljati njeniih misli, bal se je, da jilh bo slišal. Počasi sta se spustila iz objema, Luiza prva. Spet je zgrabila roko svojega moža in se ji hotela vnovič približati i ustnicami. Franco je nežno primaknil njeno roko k sebi in poskusil zadnjo besedo:
»Zakaj mi nočeš odgovoriti?« »Ker bi te preveč bolelo,« je rrkla s tihim glasom.
Zaslutil je neozdravljivo rano v njeni duši in molčal. Ni, odtegnil roke, čutil je, da nima nikake moči, da se ga je lotila t-ma, mraz, kot bi Marija, ki jc bila zaman klicana, drugič umrla. Bojazen, utrujenost, soparica, razni vonji v sobi, so ga tako obvladali, da je moral iti ven, sicer bi omedlel.	|
šel je na verando. Okna so bila odprta, čisti, sveži zrak ga je poživil. Jokal je v temi za svojo hčerko, brez zadržka, brez onega zadržka, ki ga povzroči sv-tloba. Pokleknil je k oknu, prekrižal roke na prsa ter jokal z obrazom, obrnjenim proti nebu. Potoki solz in besed so lili, besede brez zveze, b sede blazne žalosti in goreče v re. Klical je Boga na pomoč, Boga, Boga, ki ga je udaril. In prosil je Boga ves v solzah, naj mu dovoli, da joka, četudi ve, čemu je deklica umrla. Ali ni tako, zelo prosil Boga, naj jo reši pred nevarnostjo, da bo izgubila vero, če bo pri materi? Oh, oni večer, oni zadnji v čer, ko mu je Marija rekla: »Moj očka, daj mi poljubček,« in toliko drugih nežnosti ter ni hotela izpustiti njegove roke, kako je tedaj molil! Groza, veselje, bolest, ga je prevzela ob tem spominu.
»Gospod, Gospod,« je rekel proti nebu. »Ti si molčal in si me poslušal. Po svojih skrivnostnih potih si me uslišal, vzel si k sebi moj zaklad, varna je, veseli se in me pričakuje. Ti me boš spet združil z njo!« V solzah, v katerih so zamrl-' besede, ni bilo grenkobe. Toda pozneje, ko je spet mislil na oni zadnji večer, ga je silno bolelo, ker je odšel, ne da bi povedal Mariji, da jo j? varal. »Marija, moja Marija,« je prosil jokajoč, »odpusti mi!« O Bog, kako nemogoče se mu je zdelo, da bi bilo vse to res. Zdelo se mu je, da gre lahko v spalnico, da jo bo našel tam, spečo v svoji posteljici, z glavico, nagnjeno na rame, z odprtimi ročicami, stegnjenimi na rjuhi, z dlanmi navzgor! Na m£«to tega pa je tam, da, tam...! O kakšna resnica! Ni mogel, ni mogel nehati jokati.
Prišla je Len z lučjo in mu prinesla kavo. Poslala jo je gospa. Občutil je nežno hvaležnost do svoje žene. Bog, uboga Luiza, kako strašna je njena nesreča! In kakšna grozna zavest, da je ta udarec zanjo kaa-n, ta udarec, ki jo je zadel v tem tre-Dobro je uvidela to, da mera onnutku, baš v tem trenutku! misliti tako. In v resnici je mislil tako, a je zanikal samo iz sočutja, da, iz sočutja, kar je ona tudi razumela. Ali ne bo ta grozna zavest kazni rodila nikakih sadov? Ločila se je od Boga, bolj kot kdaj prej, kdo ve, kako daleč. Uboga, uboga Luiza! Za Marijo ni tr-ba moliti, Marija ne potrebuje molitve. Moliti mora za Luizo, moliti noč in dan, upati mora na prošnje ljube dušice, ki je skrita pri Bogu.
Govoril je z Len, še precej mirno. Rekel ji je, naj mu pove vsr, kar je videla in kar je slišala o tej strašni stvari. »Bog je hot-1 imeti vašo hčerkico pri sebi,« je rekla na koncu Len. »Vi-deti bi jo morali v cerkvi, s sklenjenimi ročicami in resnim obrazom. Kot angelček je bila, prav kot angelček.« Potem je vprašala Franca, ali hoče luč. Ne, rajši je v temi. In kdaj bo pogreb? Len misli, da bo ob osmih. Če j*- začela Len govoriti, potem ni lahko nehala. Mogoče se je tudi bala biti sama v kuhinji. »In njen očka!« je rekla, preden je odšla. »In njen dragi očka! Odkar sem prišla sem ter prinesla gospe in ljubi hčerkici kostanja, mi je gotovo stokrat rekla, tako prepričevalno, kakor kak odvetnik: »Veš Len, kmalu bo prišel moj očka v Lusano in jaz ga bom šla obiskat! — Oh, žalostne stvari so to!«
Solze in solze. Bog je vzel deklico, da bi jo obvaroval pred zmotami' sv-ta, Bog je kaznoval Luizo zaradi njenih zmot. toda, ali ni zadela grozna kazen tudi njega? Ali on ni nič zakrivil? O, pač, koliko, koliko!
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom* izhaja vsak delavnik ob lt Mesečna naročnina je 10 lir r— Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/1II — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana «-* Telefon j5lev, 40-01 do 40-05 i-* Podružnica: Novo mesto