PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 231 (6209) TRST, sreda 29. septembra 1965 FILIPINE JE ZADELA STRAHOVITA NESREČA Ognjenik Taal se je prebudil in začel bruhati Ogromno število človeških žrtev in cele vasi pokopane Ljudje bežijo v velikih trumah, pri čemer jim pomaga vojaštvo - Gosti oblaki dima ovirajo reševanje - Plast lave je ponekod tudi 20 metrov visoka - Do sedaj so uradno ugotovili smrt 630 ljudi, toda na stotine jih še pogrešajo MANILA, 28. — Vulkan Taal, ki je miroval od leta 1911, je začel preteklo noč bruhati. Po zadnjih uradnih podatkih filipinske policije znaša število mrtvih 630. V tem številu niso vštete stotine prebivalcev otoka, ki jih pogrešajo. Policija Javlja, da delo za pomoč in izseljevanje prebivalstva redno poteka, toda je zelo težavno zaradi majhne vidljivosti, ker celotno področje pokriva gost dim. Vulkan je prenehal bruhati, toda strokovnjaki predvidevajo, da bo znova bruhal. Filipinski rdeči križ je sporočil, da so s prizadetega področja izse- lili 85.000 ljudi. Z bližnjih krajev so opazili velike kolone ljudi, ki •o bežali iz krajev ob obali jezera in se vzpenjali po pobočjih bližnjih hribov. Filipinski predsednik Macapagal je ukazal, naj vse vojaške enote na tem področju sodelujejo pri pomoči. Ognjenik Taal je na sredi jezera Taal na otoku Luzon, na katerem je tudi filipinska prestolnica Manila Ognjenik je na sredi jezera na majhnem otoku, ki meri manj 25 kvadratnih kilometrov. Neki funkcionar službe za socialno pomoč je izjavil, da živi na otoku približno šest tisoč prebivalcev. Nekateri časnikarji, ki so leteli nad otokom šest ur in pol po začetku bruhanja, so izjavili, da se zdi, da jp lava pokrila pet vasi. Reševalno delo Je zelo težko zaradi ogromne vročine in gostega dima. Ves dan so si sledile eksplozije in iz ognjenika je neprestano bruhala goreča lava. Vsi piloti vojaških letal, ki so leteli nad otokom, so izjavili, da niso videli nobenega znaka življenja. Na nekaterih krajih je plast lave in pepela visoka deset do dvajset metrov. Strokovnjaki so mnenja, da bi utegnilo bruhanje trajati še en teden. Vulkan je visok 295 metrov nad morsko gladino. Okoli jezera so grebeni, visoki 600 metrov. Filipinsko otočje sestavlja približno sedem tisoč otokov in je na vulkanskem pasu Pacifika. Približno milijon oseb živi v bližini 12 najnevarnejših vulkanov. V zadnjih štirih stoletjih je vulkan Taal osemnajstkrat bruhal. Zadnjikrat je bruhal leta 1911 in povzročil smrt nad tri tisoč ljudi. Brez odločitev na zasedanju denarnega sklada WASHINGTON, 28. — Minister Colombo je kot predsednik «kluba desetih« industrijsko razvitih držav in kot predsednik letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada, na katerem so bili prisotni delegati 103 držav, obrazložil novinarjem zaključke dela obeh organizacij. V bistvu so pustili vsa vprašanja nerešena in so podaljšali do leta 1968 splošen sporazum o kreditu. Prav tako se niso odločili med raznimi tezami, za ustvarjanje novih ((rezervnih sredstev«, ki naj bi obogatili sedanja mednarodna plačilna sredstva: dolar, funt in zlato. Očitno gre za poskus kompromisa med različnimi tezami. Tudi zaključki «kluba desetih« so prav tako nedoločeni, saj sta se srečali dve nasprotujoči si stališči, in predvsem stališče Francije, ki zahteva revalutacijo zlata in splošno uveljavitev zlate osnove, ter stališče ZDA, ki vztrajajo, naj temelji mednarodna izmenjava še vedno predvsem na dolarju. Zato so prišli do kompromisnega predloga, da tehnični odbor ponovno razpravlja in sestavi predloge. Odbor, ki mu predseduje Italijan Ossola, bo spomladi poročal ministrom, ki se bodo na osnovi mnenj strokovnjakov posvetovali z Mednarodnim denarnim fondom in na tej osnovi iskali skupno stališče. nmiiiiiiiiiiiiiiiuuiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniMiiMiiiiiiii ZASEDANJI POSLANSKE ZBORNICE IN SENATA Sporna stališča senatorjev KD o zakonu o filmski industriji Obisk madžarskega ministra la zunanjo trgovino • V petek se prične pouk 7.200.000 učencev in dijakov • Kongres PSDI bo verjetno 10. decembra v Rimu RIM, 28. — Demokristjanska skupina v senatu se je danes sestala In razpravljala o stališču glede popravka spornega člena 5 kot tudi o splošnem stališču do zakona o filmu. Med demokristjanskimi senatorji je namreč prišlo do nasprotujočih si mnenj in mnogi vidijo v novem zakonu o filmih prikrito podporo «pohujšanju». Zato je razumljivo, da so bili na sestanku prisotni tudi predsednik Vlade Moro, tajnik stranke Rumor, namestnik tajnika Plcooli, ministra Piocioni in Gava. Ob zaključku razprave so sprejeli resolucijo, s kaitero na zavit način obravnavajo do sedaj o-pravljemo delo in torej na že pred počitnicami med tajniki strank dogovorjeni sporazum o spornem členu 5. V senatu so odobrili dva zakon, ska osnutka, ki se nanašata na pristojnosti pretorjev. Senat je pričel razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva nekatere bistvene spremembe zakona Merlin. Gre predvsem za ostre kazni za osebe obeh spolov, ki na škandalozen način vabijo ♦ kliente«, kot tudi za osebe, ki *e prostituirajo v lastnem stanovanju, če pri tem vzbujajo javni škandal. Najpomembnejša pa je norma, ki predvideva ustanovitev obvezne zdravstvene knjižice in obvezni petnajstdnevni zdravstveni pregled. Na današnji razpravi o teh spremembah je prvi govoril senator Samek Lodovici (KD), ki je Pobijal osnovno predpostavko predlagateljev zakonskih popravkov, oe£ da so narasla spolna obolenja Senator je ugotovil, da to ni točno in da prav spolna obolenja ne zaskrbljajo ter da je naraščanje drugih bolezni mnogo resnejše in nevarnejše. Senatorja Chabod (Južna Tirolska) in Bo- li) 1 ___________________________- Čeprav še vedno zaskrblja svet napetost med Indijo in Pakistanom, kjer prihaja še vedno do medsebojnih spopadov, je novica, ki je Prišla iz Manile, pritegnila vso pozornost javnosti. Ognjenik Taal, ki je miroval od leta 1911, je začel včeraj nenadoma bruhati in povzročil veliko število človeških žrtev ter ogromno uničenje. Dosedanji uradni podatki govorijo o 630 mrtvih in na stotine pogrešanih. Toda bojijo se, da bo šlo število žrtev na tisoče. V New Yorku je varnostni svet znova pozval Pakistan in Indijo, naj spoštujeta obveznosti o ustavitvi sovražnosti. Na žalost se nadaljujejo od časa do časa spopadi. O kasmirskem sporu so govorili tudi med splošno debato v skupščini OZN. Pakistanski zunanji mi bister Buto je predlagal umik indijskih in pakistanskih čet iz Kaš-'nira, in nadomestile naj bi jih var. nostne sile OZN. Danes se bosta v New Yorku sestala ameriški državni tajnik Dean Ku*k in sovjetski zunanji minister Gromiko, ki bosta poleg številnih vprašanj nedvomno obravnavala Prav sedanje dogodke na indijski Podcelini in prav tako tudi vojno v Vietnamu. V Blackpoolu zaseda kongres angleške laburistične stranke. Včeraj je predsednik vlade VVilson zavrnil ponudbo liberaclev za zavezništvo z njimi. cassi (KPI) sta odločno nasprotovala uvedbi zdravstvene knjižice. Bocassi je v imenu KPI ugotovil, da bi se na tak način na novo zaikonsko uredila prostitucija, kar bi ponovno odprlo pot ustanavljanju javnih hiš. Jutri ob 10.30 se bo prvič po počitnicah sestal ministrski svet, ki bo med drugim razpravljal o preureditvi statusa državnih u-radnikov. Razpravo o zakonskem osnutku, ki v splošnih obrisih predvideva gospodarski razvoj za petletje 1965-69, so preložili na petek. Razprava se bo pričela v komisiji za proračun poslanske zbornice. V poslanski zbornici se Je zaklju. čila razprava o vzrokih nesreče v Mattmarku z odgovorom podtajnika Storchija, ki je orisal pogoje italijanskih delavcev v Švici, ki jih je 474.000, in je dejal, da se je italijanska vlada morala boriti z resnimi težavami, da so jim priznali s pogodbo enake delovne pogoje. Glede vzrokov nesreče pa se podtajnik ni izjasnil in je samo dejal, da spada raziskava vzrokov v pristojnost sodišča in da je edino možna pritožba na vrhovno sodišče v Lausannu. Storchl je podrobneje govoril tudi o pomoči prizadetim družinam. Poslanska zbornica je nato pričela razpravo o interpela-cijah v zvezi z zadnjimi velikimi poplavami v Italiji. V debato je posegel prvi videmski socialistični poslanec Fortuna. Minister za zunanjo trgovino Mattarella je sprejel madžarskega ministra za zunanjo trgovino Bira, ki je v Italiji na uradnem obisku. Med razgovorom sta ministra ugotovila nagel napredek dvostranske trgovinske izmenjave, ki je od 1960 do 1964 narasla od 26 na 47 milijard lir, v prvih letošnjih mesecih pa je dosegla že 26 milijard lir v obeh smereh. Ministra sta ugoto-vila, da je potrebna dolgoročnejša trgovinska pogodba, ki bo upoštevala interese obeh držav. V petek, 1. oktobra se prične za okoli 7 milijonov 200 tisoč učencev in dijakov v Italiji novo šolsko leto. Od tega bo po zadnjih, ne še povsem dokončnih podatkih, milijon 800 tisoč obiskovalo srednje šole, štiri milijone in pol osnovne šole, 450 tisoč tehnične zavode, 125 tisoč učiteljišča, 85 tisoč znanstvene liceje in 143 tisoč klasične lice-je. Tudi letos se je prvenstveno zvišal vpis v srednje tehnične šole. Prvo tromesečje se bo letos končalo 23. decembra in zimske počitnice bodo trajale do 2. Januarja. Drugo tromesečje se prične 3. januarja in se nadaljuje — s prekinitvijo za pomladanske počitnice od 7. do 11. aprila — do 18. mar ca. Tretje tromesečje se prične 21. marca in traja do zaključka pouka. Ministrstvo je Izdajo pred pričetkom pouka okrožnico, v kateri o-pozarja, da je treba razdeliti predmete na način * ki ustreza vzgojnim zahtevam, da. se razni predmeti ne kopičijo. Prav tako so opozorili, da ne smejo dajati preveč domačih nalog. Po zaključku zasedanja CK KPI so objavili resolucijo, v kateri u-gotavljajo naraščanje gospodarske krize zlasti v nekaterih sektorjih, katere ne samo nezadostni temveč neučinkoviti vladni ukrepi ne bodo rešili. Resolucija nato govori o bližinjih sindikalnih borbah ter poziva na splošno mobilizacijo «sil delavskega razreda« za po. litično bitko, v kateri je treba u-stvariti drugačno politično aiter-I nativo. Razpravljali so tudi o te-1 zah za kongres partije in bodo razpravljali o osnutku, ki ga sestavlja posebna komisija, na zasedanju CK KPI, ki bo od 26i-do 28. oktobra. Tajnik PSDI Tanassi je v razgovoru z -novinarji dejal, da bo kongres PSDI verjetno 10. decembra v Rimu, kolikor pa ne bi kongresa do takrat mogli pripraviti, ga bodo sklicali 10. januarja. Razpravljali bodo o političnem poročilu generalnega tajnika, ki ga bodo načeloma že predhodno proučili na zasedanju osrednjega vodstva. Razne struje pa bodo lahko predložile »poročila«, ki se bodo nanašala ali na celotno poročilo ali pa na posamezna poglavja. Znani socialistični sindikalist Santi, ki je še vedno v bolnišnici v Parmi, ker ga je zadela srčna kap, je izredno ostro napadel predloge za spremembo statuta PSI, ki se nanašajo na sindikalno politiko. Santi pravi, da gre za poskus pretvarjanja sindikata v »transmisijski jermen stranke«, s čimer bi bili poraženi dolgotrajni napori socialistov, ki so se pogosto v ostri polemiki s komunisti, borili za avtonomijo in sin dikalno enotnost, in s čimer bi celotno italijansko sindikalno gibanje naredilo velik korak nazaj. Sindikalne organizacije električnih podjetij CGIL, UIL in CISL so ugotovile, da je ENEL ponovno odbila razpravo o obnovitvi delovne pogodbe in so zato postavili rok 6 .oktobra za pričetek pogajanj. V nasprotnem primeru bodo 6- oktobra sklepali o nadaljnji sindikalni akciji. Predstavniki socialistične struje v CGIL se bodo sestali v četrtek, da se dogovorijo o stališču, ki ga bodo zagovarjali na zasedanju iz-vršnega odbora CGIL, ki se bo sestal v petek in ki bo razpravljal o odnosih s svetovno sindikalno federacijo, ki bo imela kongres od 8. do 22. oktobra v Varša. vi. Wilson odklanja zavezništvo liberalcev LONDON, 28. — Danes se je v Blackpoolu nadaljevalo delo kongresa laburistične stranke. Prvi je govoril predsednik vlade Wilson, ki je izjavil, da njegova vlada ne misli dopustiti nobenega pritiska ne od znotraj ne od zunaj. Delegate je pozval, naj primerjajo sedanjo vlado s prejšnjo konservativ. no vlado. Dejal je med drugim: ((Tudi če bi moje kolege in mene jutri povozil tramvaj, bi stranka kljub temu lahko sestavila novo vlado, ki bi bila dobra kakor sedanja. Sedanja vlada je vlada ljudstva in vlada za ljudstvo.« V zvezi z gospodarskim stanjem v državi je Wilson izjavil, da je namen ukrepov vlade rešiti temeljna vprašanja gospodarstva. Gospodarski načrt je ogrodje gospodarske politike vlade. Pripomnil je, ((Gospodarstvo je močno, šterling je močan in zaposlitev je polna, toda ne smemo podcenjevati bremen, ki smo jih morali prenašati v preteklih dvanajstih mesecih.« Wilson je napovedal obširen program reform v zakonodaji, program spodbud za izvoz in velik gradbeni program. Dodal je, da je minister za gradbeništvo Crossman v svojem včerajšnjem govoru napovedal samo nekaj u-krepov velikega načrta za gradbeništvo, ki bo objavljen čez nekaj tednov. Med drugim je Wilson tudi izjavil, da misli laburistična vlada vladati sama. Glede predlogov liberalcev je izjavil: *Ce nas morejo podpreti, bodo dobrodošli, toda če tega ne morejo storiti, bomo šli naprej brez njib. Ce ne bo drugih, ki so mnenja, da bi mogli častno podpreti predložene u-krepe, razumem njihove razloge in odločitev pritiče samo njim. Ce bi se znašli v okoliščinah, v katerih ne bi mogli več vladati, bo zadevo rešilo britansko ' ljudstvo. Samo ljudstvo lahko obnovi in okrepi naš mandat « Se pred Wilsonovim govorom je kongres izvolil člane izvršnega odbora stranke brez večjih sprememb. Med debato, ki je sledila, je po- utrpela hude Izgube. Se prej so vas bombardirali z mimometalci. Protiletalsko topništvo osvobodilne vojske je sestrelilo danes zahodno od Sajgona ameriško civilno letalo, ki ga uporabljajo za prevažanje ameriškega civilnega osebja v Vietnamu. Ponoči so vojaki osvobodilne vojske napadli policaje, ki so stražili okoli razbitin letala. Padlo je sedem policajev. V pokrajini Binn Dinh se nadaljujejo spopadi. Vojaki osvobodilne vojske so napadli skupine vojakov sajgonske vojske blizu Fu Cu. Baje sodeluje pri bojih okoli tisoč vojakov osvobodilne vojske. Tudi na drugih področjih so bili partizani zelo aktivni in so napadli številne položaje sajgonske vojske. Pariški dnevnik «Combat» objavlja danes dolg intervju svojega dopisnika Bennerada Hamela z nekim članom vodstva osvobodilne fronte. Ta je izjavil, da osvobodilna fronta nima o čem diskutirati, dokler ne Izžene Američanov. Pripomnil je: »Dejstvo, da so Američani na našem ozemlju s silo, jim ne daje nobene pravice začeti razgovorov o naši usodi. Vsi tisti, ki na svetu razlikujejo napadalca od napadanega, nam v celoti priznavajo pravico, da zahtevamo, naj Američani odidejo brez pogojev. To je naše stališče in mislimo, da ni razloga menjati ga. Zato ne more biti po-gajnj, dokler ne bodo izpolnjeni ti pogoji. Sedanja vojna bi mogla trajati desetine let. Mi smo najno pripravljeni. Toda preppričani smo, da bolj ko bo trajal zločinski napad ZDA proti nam, bolj se bo okrepilo javno mnenje in mednarodna akcija v našo korist. Dolgotrajna vojna se bo lahko zaključila samo z našo zmago.« Na druga vprašanja je predstavnik osvobodilne fronte odgovoril: Nevtralnost Vietnama: potrebno je predvsem razlikovati nevtralizacijo od nevtralnosti. Nevtralnost je v nasprotju z neodvosnostjo in suverenostjo države, ki bi jo sprejela. Vietnam pa bi lahko sprejel pravo nevtralnost. Treba pa je poudariti, da bo moč tako nevtralnost v prihodnje določiti samo na podlagi volje samih južnih Vietnamcev Glede morebitne vloge Francije je izjavil, da bi ta mogla biti zelo važna. Scott Carpenter se je po 29 dneh in 14 urah, ki jih je preživel t jeklenem cilindru «Sealab-2» 62 metrov globoko v morju, vrnil na površje. Slika kaže kabino, s katero se je Scott s svojimi tovariit vrnil na površje ŠE VEDNO KRŠITVE PREMIRJA Nov poziv varnostnega sveta Indiji in Pakistanu Pakistan predlaga za Kašmir varnostne sile OZN Danes se sestaneta Dean Rusk in Gromi ko • Indijski zunanji minister na poti v Nev York NEW YORK. 28. — Varnostni svet OZN. ki se je ponovno sestal sinoči, je znova zahteval od Indije in Pakistana, naj spoštujeta svoje obveznosti o ustavitvi sovražnosti ter naj takoj umakneta svoje vojake v skladu z resolucijo varnostnega sveta. Pred soglasnim sprejemom tega poziva se je predsednik varnostnega sveta ves dan posvetoval z ostalimi člani sveta. Na seji sta včeraj govorila pakistanski in indijski predstavnik, ki sta ponovila obtožbe o kršitvi premirja. Indijski predstavnik je izjavil, da je zaman govoriti o pogajanjih o Kašmiru, dokler Pakistan napada Indijo. Novi Delhi in Karači sta se tudi danes obtožila kršitve premirja. Pakistanski radio je danes poročal, da sn Indijska letala obstreljevala pakistanske položaje na sektorju Ra-žastan na indijskem ozemlju. Indijski predstavnik pa je Izjavil, da ________ so indijske sile likvidirale sovražno, Jnaro'dom zadnjo'možnost, da reši l.ninnn lei rlnlounln A C . . i______________ so govorili danes tudi med splošno razpravo v glavni skupščini OZN. Pakistanski zunanji minister Buto je predlagal, naj se indijske in pakistanske čete umaknejo iz Kašmi-ra in naj jih nadomesti mednarodna sila OZN, ki bi jo sestavljali vojaki afriških, azijskih in latinskoameriških držav. To naj bi bil uvod v plebiscit v Kašmiru. Buto je kritiziral pasivnost OZN glede Kašmira v preteklih letih in je dodal: «Sedaj dajemo Združenim kolono, ki Je delovala 45 kilometrov jugozahodno od ceste, ki pelje v Gadrag. Indijski radio je javil, da skušajo Pakistanci izboljšati svoje položaje na vsej fronti, od Kašmi-Th do Arabskega morja in skušajo pregnati indijske čete z njihovih položajev. Predsednik indijske vlade Sastrl ___________ ____Ijske slanec Wyatt zagovarjal zavezništvo je nocoj izjavil, da je Indija spre-liberalci, toda delegati so mu | jela ukaz varnostnega sveta o usta- žvižgali. Popoldne je kongres zasedal talno in razpravljal o finančnem stanju stranke. Danes so objavili program letne konference konservativne stranke, ki bo od 13. do 16. oktobra v Brigh-tonu. Uspešni napadi južnovietnamske osvobodilne vojske SAJGON, 28. Preteklo noč je večja skupina vojakov osvobodilne vojske napadla neko vas v pokraji. ni Fong Dinh jugozahodno od Sajgona. Vojaki so vkorakali v vas in so se nato umaknili ter odpeljali večjo količino orožja in tri radijske postaje. Sajgonska posadka Je vitvi sovražnosti brezpogojno, toda ne enostransko. O zadnji resoluciji varnostnega sveta, ki poziva Indijo in Pakistan, naj spoštujeta ustavitev ognja, je šastri izjavil: «Naše čete so dobile navodila, naj se branijo vsakikrat in povsod, ko so napadene.« Kanadski general Bruce Macdo-nald, ki predseduje komisiji opazovalcev OZN, je ob prihodu v Novi Delhi izjavil časnikarjem, da je njegova naloga težavna, toda upa, da noben pameten človek ne želi nadaljevati bojev. Macdonald se bo sestal z avstralskim generalom Mim-mom, ki je načelnik opazovalcev OZN v Kašmiru, in bo nato obiskal sporno področje. Indijski zunanji minister Svaran Sing je odpotoval danes Iz Novega Delhija v New York skozi Moskvo in London. O indijsko-pakistanskem sporu iiiiHUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiM ZOPET SLABO VREME IN NEURJA Latisani znova grozi povodenj Prebivalstvo se je začelo izseljevati Neurja in povodnji v raznih krajih Italije • Nove poplave tudi na Koroškem V vsej severni Italiji je bilo včeraj znova slabo vreme z velikimi nalivi. V mnogih krajih so nastale poplave zaradi narastlih rek, hudournikov ln potokov. Znova je hudo prizadeta dežela Furlanija-Ju-lijska krajina. Voda v Tilmentu narašča. Prebivalstvo Latisane, skupno z oddelki vojske in gasilcev iz Trsta, Vidrpa in Benetk je na delu in utrjuje nasip, kjer je 2. septembra nastala velika razpoka, ki je povzročila pcplave tamkajšnjega področja. Ker voda naglo narašča, je videmska prefektura dala popoldne ukaz, naj se prebivalstvo Latisane ln bližnjih krajev izseli. Begunce sprejemajo v zbirnih središčih v Lignanu, Muzzani, San Michele al Taglia-mento in Portogruaro. Železniško ravnateljstvo v Trstu je pripravljeno na morebitno prekinitev železniškega prometa na progi Trst-Be-netke za Latisano ln za preusmeritev prometa na progo Trst.-Vldem-Benetke. Na področju Čedada je vse polje ob reki Idrijci poplavljeno. Ves dan je bila prekinjena j telefonska zveza med Čedadom in Vidmom. V Gradežu je bila voda ponekod 30 centimetrov visoka. Del ceste med Gradežem in Tržičem je bil poplavljen. Nevarno narašča tudi Livenza. Prebivalcem bližnjih krajev so svetovali, naj prenesejo vse reči v gornja nadstropja. Na področju Belluna so vsi tokovi narastli in poplavili polja. V občini Cadore je kraj Davestra popolnoma izoliran zaradi narastlih hudournikov. Vso preteklo noč je deževalo v gornjem Poadižju, zlasti na področju Merana, kjer so hudourniki povzročili poplave. Reka Nadiža je davi narastla za 60 centimetrov nad normalno ravnijo. Južno od Bočna pa je reka narastla za dva metra nad normalno ravnijo. V Benetkah je morje poplavilo Trg Sv. Marka. Tudi na področju Lulna v pokrajini Varese neprestano dežuje. Voda v Lago Maggiore je narastla za poldrug meter. Na več krajih je prišlo do zemeljskih usadov. Močno dežuje tudi v Toskani. V nekaterih krajih je voda poplavila pritličja stanovanj in polja. Ponekod je bil prekinjen tudi telefonski promet. Železniška proga Firence-Rim je bila prekinjena, ker je voda poplavila postajo v Orte. Promet so vzpostavili jele ob 11.35. Prav tako je prekinjena železniška proga Orte-Foligno, kjer bodo promet vzpostavili šele jutri zjutraj. V Umbriji, zlasti pa na področju Terni in Spoleto je bilo veliko neurje. Vode so znova narasle in dosegle vijino, Kakršne niso dosegle 35 let. Hudournik Serra je poplavil ceste in odnašal vse, kar mu je bilo na poti. Neka ženska je utonila, ko je voda vdrla v njeno stanovanje. Voda je odnesla tudi nekega mladeniča. Neurje je povzročilo veliko škodo. Kraj Marostica in Pianezze v pokrajini Vicenzi je zajel danes zračni vrtinec, ki je prizadejal veliko škodo.- O novih poplavah poročajo tudi iz Koroške. kašmirsko vprašanje, ker ne moremo dovoliti, da ne bi upoštevali tako pravične stvari.« Pripomnil je, da bo Pakistan podpiral OZN, «ce bo pravično ravnala«, če pa bo ((prevladovala zavlačevalna taktika«, tedaj bosta šli poti OZN in Pakistana narazen. Buto je ponovil trditve, da je za začetek spopada kriva Indija, čej da je napadla Pakistan, in je nato hvalil Kitajsko, ki «je dala popolno in nesebično pomoč Pakistanu v borbi proti indijskemu kolonializmu«. Japonski zunanji minister, ki je tudi govoril med splošno razpravo, je pozval Indigo in Pakistan, naj mirno rešita kašmirski spor. Prav tako je pozval vse prizadete strani, naj rešijo na miren način spor okoli Vietnama ter spor med Indonezijo in Malezijo. Zatem pa je izjavil, da podpira zahtevo, naj Formoza obdrži svoj sedež v OZN. Predlagal je ustanovitev posebnih enot OZN, ki bi mogle takoi nastopiti v primeru spopadov ali napetosti. Zambijski zunanji minister je zlasti napadal kolonializem. S tem v zvezi je še posebej obsodil politiko Velike Britanije, ki podpira Južno Afriko, Portugalsko in Južno Rodezijo. Finski zunanji minister je pozval na prizadevanja, da se politično reši spor v Kašmiru in na Cipru, jn je pri tem omenil prispevek Finske za varnostne sile OZN. Sporočil je da ima Finska pripravljeno posebno enoto, ki bi lahko nastopila na zahtevo Združenih narodov. Glavni odbor skupščine je danes Sklenil priporočati, naj se sprejme na dnevni red sovjetski predlog za pogodbo proti širjenju jedrskega orožja in za poziv proti vmešavanju v notranje zadeve Združenih držav. Jutri se bosta v New Yorku sestala ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gromiko. Sinoči je Dean Rusk kosil s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom. Nedvomno sta v svojem dveurnem razgovoru govorila tudi o napovedi de Murvillovega obiska v Sovjetski zvezi. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da sta ministra govorila tudi o Kašmiru in o vseh zadevah, ki so na delovnem sporedu skupščine OZN. jai, da je po njegovem tak sestanek edini način, da se skupno tržišče reš, krize, v katero je zašlo po 30. juniju. Spaak je dalje dejal, da je njegov predlog, ki predvideva, da se razgovorov ne udeleži komisija gospodarske skupnosti, «lahko velika koncesija Franciji«. Pripomnil je, da «če francoska vlada nikakor ni bila na strani krivca ob krizi 30. junija, vendar ni bila njena odločitev, da se ne udeleži več dela v Bruslju zakonita v skladu z rimsko pogodbo.« Dodal je, da je treba naglo nastopiti, ker so številna važna vprašanja zašla v slepo ulico in ker je ugled skupnega tržišča v nevarnosti. ((Spričo realnosti, je dodal Spaak, moramo morda priznati, da je bila naša koncepcija o naddržavno-st? leta 1948 sen«. Zatem je minister dejal, da bi na predlaganem sestanku mogli govoriti o vseh spornih vprašanjih skupnega tržišča, zlasti pa o financiranju kmetijskega tržišča ter o vseh drugih vprašanjih, ki bi jih Francozi načeli. Spaak je dalje dejal, da ni nobenega razloga, da bi spremenili pristojnost komisije gospodarske skupnosti, in prav tako se je izrekel proti sleherni reviziji rimske pogodbe. Belgija ne bo sprejela no. bene spremembe sklepa, ki določa, da se od 1. januarja 1966 sprejemajo odločitve ministrskega sveta s kvalificirano večino. Na debati, na kateri je govoril Spaak, je bil navzoč tudi predsednik zunanjepolitične komisije francoske skup čine Maurice Schumann. Ta je izjavil, da po njegovem ni še pri el trenutek, ko bi morali v skupnem trži’ču uvesti si. stem glasovanja s kvalificirano večino. Vendar pa Franci ta ne zahteva, naj se ta sistem dokončno opu. sti. O tem bi mogli govoriti, ko bodo države članice dosegle sporazum o političmh smotrih skupnega tržišča. Kar se tiče sestanka zunanjih ministrov, ki ga predlaga Spaak, pa je Schumann izjavil, da francoska vlada verjetno ne bo pripravljena udele/iti se ga pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 9. decembra. Spaak predlaga nov sestanek šestih ministrov BRUSELJ, 28. — Belgijski zunanji minister Spaak Je sinoči potrdil, da je predlagal sestanek zunanjih ministrov šestih držav skupnega tržišča v okviru rimske pogodbe ob odsotnosti komisije evropske gospodarske skupnosti. Spaak je de- •iiiiiiiiiniiiiiiiiiniimiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiMiiiiiMiriiiiKuiiKiiiiiiii KONGRES ZVEZE ZDRUŽENJA R0RCEV NOVJ Tito poziva bivše borce naj utrjujejo enotnost Referat predsednika zveze Aleksandra Rankoviča (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Pod geslom ((Gradimo socializem v svoji deželi in borimo se za mir na svetu« se je začel danes v Sarajevu v navzočnosti 650 delegatov in zastopnikov 38 delegacij iz 26 držav skupen kongres Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije. Predsednik republike maršal Tito zaradi bolezni ni navzoč na kongresu, na katerem so navzoči vsi najvišji državni politični funkcionarji, med njimi Aleksander Ran-kovič, Edvard Kardelj, Veljko Vlahovič, Peter Stambolič, Blažo Jovanovič, Ivan Gošnjak in drugi. Iz poročila o zdravju predsednika Tita. ki se je včeraj vrnil z večdnevnega obiska v Bolgariji, izhaja, da je Tito zbolel že v nedeljo popoldne po svoji vrnitvi iz Plovdiva, ko je imel mrzlico 38 stopinj. Po intervenciji zdravnikov, se je njegovo stanje včeraj zjutraj izboljšalo, Temperatura je bila normalna. Popoldne pa se je ponovno dvignila na 37,7. Titu je potrebno nadzorstvo zdravnikov, obvezno ležanje in ustrezno zdravljenje. V pismu kongresu polaga maršal Tito posebno na srce bivšim borcem, naj utrjujejo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, eno največjih bridobitev jugoslovanske revolucije, in poudarja, da bi vsako romantično in ozko poudarjanje posebnih zaslug tega ali onega naroda zmanjšalo veličino revolucije in škodovalo eni največjih pridobitev revolucije. V začetku referata o bodočih nalogah Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije je predsednik zveze Aleksander Rankovič poudaril, da je samo združitev narodov in držav v organizirano fronto v borbi proti nacizmu in fašizmu rešilo človeštvo trajnega suženjstva. Zmaga proti fašistični koaliciji nad fašističnimi zavojevalci je ustvarila nove možnosti silam demokracije ln miru in naj- lepše perspektive socializma kot svetovnega procesa. Rankovič je opozoril, da danes ni nobenega dvoma, da bi eventualna nova svetovna vojna z jedrsko oborožitvijo u-ničila človeštvo. Zato je borba za mir tudi borba za obstoj in za nadaljnji razvoj. Rankovič je obtožil skupine reakcionarjev, ki skušajo ponekod s silo (kot je primer Vietnama) proti upravičenim zahtevam ljudstva uveljaviti svoje cilje, in je opozoril na škodljivost kitaiske teze, da se je moč osvoboditi imperializma samo v zaostritvi mednarodnega položaja. Izkušnje zadnje-g. mednarodnega razvoja dokazujejo, je poudaril Rankovič, ravno nasprotno, t. j. da Imajo osvobodilna gibanja najugodnejšo perspektivo za uresničenje svojih smotrov v svetovnem miru in v politiki aktivnega miroljubnega sožitja. Rankovič je izrazil upanje, da bo glavno zasedanle OZN dalo pobudo za sklicanje svetovne konference o razorožitvi, ln poudaril potrebo hitrejšega uresničenja resolucije svetovne organizacije o neodvisnosti kolonialnim deželam. Rankovič se je posebno dotaknil nemškega vprašanja glede na nevarnost oborožitve Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem in poudaril, da so potrebni skupni napori, da se vse organizacije bivših borcev v raznih državah združijo v borbi za ohranitev miru. Velik del svojega referata Je Rankovič posvetil vprašanju gospodarskega razvoia, posebno nalogam v zvezi z izvalaniem gospodarske reforme, zatem zaposlitvi bivših borcev, skrbi za njihovo zdravstveno stanje ter preskrbi in šolanju o-trok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, zaščiti in materialni preskrbi starih za delo nesposobnih udeležencev zadnje vojne. Kongres so danes pozdravili številni zastopniki Inozemskih delegacij, med drugimi zastopnik nacionalnega združenja partizanov Italije senator Banfi. b. a Vreme včeraj: naj višja temperatura 23.6, najnižja 16.4, ob 19. uri 18, zračni tlak 1005.2 raste, vlaga 91 odst,, veter Jug 5 km na uro. nebo 9 desetin pooblačeno, 3.5 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA. 29. septembra Miha Sonce vzide ob 6.00 In zatone ob 17.51 Dolžina dneva 11.51. Luna vzide ob 10.54 in zatone ob 20.12 Jutri, ČETRTEK, 3«. septembra Jelka GROZEČI OBLAKI NAD VAŽNO GOSPODARSKO USTANOVO Od priznanja važnosti pristanišča odvisna bodočnost Javnih skladišč Sedanja denarna srednim zadoni ujejo le za kritje tekočih stroškov do konca prihodnjega meseca Denarna sredstva, s katerimi razpolaga danes vodstvo Javnih skladišč v Trstu, zadostujejo za kritje tekočih stroškov le do konca prihodnjega meseca, nakar bo podjetje zašlo v hudo finančno stisko. To je osnovna ugotovitev, okoli ka. tere se suče celotna problematika sedanjega stanja v Javnih skladiščih, in ki je predstavljala žarišče živahne razprave na zadnjem sestanku med izrednim komisarjem Javnih skladišč gen. Battaglierijem, podkomisarjem dr. Addobbatijem in glavnim ravnateljem podjetja dr. Claijem. Kakor znano, je generalni vladni komisar za deželo Furlanijo • Julij, sko krajino pred nekaj meseci določil iz tako imenovanega »Sklada za Trst« poldrugo milijardo lir, s katerimi je vodstvo Javnih skladišč izplačalo svoje bančne obveznosti ter krilo tekoče stroške podjetja nekako do konca prihodnjega meseca. Banke so menda že pred časom odrekle svojo pomoč v nadaljnjem podeljevanju posojil, zato bo položaj, v katerem se bodo čez mesec dni znašla Javna skladišča, zelo resen. Pričakovati je, da bo o-•rednja vlada vsaj zadnji trenutek vskočila ter rešila podjetje iz krize. Po mnenju gen. Battaglierija se namreč osnovno vprašanje Javnih skladišč danes postavlja takole: ali bo država končno priznaia, da gre pri tržaškem pristanišču za vprašanje vsedržavnega pomena in bo ustrezno s tem podelila vodstvu Javnih skladišč potrebno finančno pomoč, ali pa ne bo priznala tega statusa naši luki in je torej Javnim skladiščem usojeno, da v doglednem času kratko in malo prenehajo poslovati. Minister za trgovinsko mornarico Spagnolli je v tej zvezi pred tedni sklical medministrski odbor, ki je pristojen glede rešitve Javnih skladišč iz sedanje krize. Odbor bi se moral sestati v najkrajšem času, kajti od sklepov, ki jih bo sprejel na svojem zasedanju, bo odvisno nadaljnje življenje tržaških Javnih skladišč. V prizadetih krogih pa poudarjajo, da se bo odbor lahko sestal le čez daljši čas, ker sta sedaj odsotna iz Italije dva važna njegova člana, in sicer zunanji minister Fanfani in zakladni minister Colombo. Medministrski odbor bo moral razpravljati v prvi vrsti o dveh vprašanjih, in sicer: a) o podelitvi tržaškim Javnim skladiščem posebnega državnega prispevka v višini 2 milijard lir za kritje starega primanjkljaja iz poslovanja v preteklih letih ter b) o podeljevanju letnega prispevka za kritje poslovnega primanjkljaja podjetja v prihodnje. Poleg tega se bodo morali člani komisije lotiti tudi tretjega vprašanja, ki je prav tako resno kakor prvi dve, in sicer vprašanja končne realizacije tržaške pristaniške ustanove. Do rešitve tega vprašanja bi bilo moralo v smislu obstoječih zakonskih določb priti razdobju enega leta po uvelja- je bila ustanovljena dežela s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina. Kakor znano pa je od takrat eno leto že zdavnaj poteklo, zato se rešitev tega tretjega problema postavlja z enako nujnostjo kakor vprašanje kritja starega in vsakoletnega primanjkljaja v poslovanju Javnih skladišč. Danes seja deželnega sveta Danes zjutraj se zopet sestane deželni svet, ki bo nadaljeval razpravo o posameznih členih zakonskega osnutka o pravni ureditvi obrtništva. Na prejšnjih sejah je svet odobril prvih šest členov o-snutka, o katerem je poročal svetovalec Metus. Na dnevnem redu sta tudi dva zakonska predloga komunističnih svetovalcev. Prvi zakonski predlog se tiče ustanovitve raziskovalne komisije o iz- seljevanju (poročevalec komunist De Caneva), drugi pa ustanovitve solidarnostnega sklada v prid kme-tom, ki utrpijo škodo zaradi toče ali poplav (poročevalec komunist Moschioni). Razen tega je na dnevnem redu še kakih 30 vprašanj in interpelacij svetovalcev. Voščila Novelli ob njegovi 60-letnid Včeraj je glavni tajnik CGIL No-vella praznoval 60. rojstni dan. Ob tej priložnosti mu je poslal brzojavko z voščili v imenu deželnega odbora CGIL njegov tajnik Bettoli. Z drugo brzojavko pa so mu' izrekli tople želje in mu v imenu tržaških delavcev ter Nove delavske zbornice CGIL poslali prisrčne pozdrave člani tajništva Calabria, Gerli, Burlo, Saranz in Franco. Stavka delavcev cementne industrije Danes zjutraj se zaključi stavka delavcev podjetja Italcementi v žaveljskem industrijskem pristanišču, ki je trajala dva dni in ki so se je udeležili vsi delavci razen dveh- Delavci so stavkali z zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe, saj je stara zapadla že 30. junija, a je delodajalci nočejo obnoviti. Vprašanje sen. Vidalija o pokrajinskem tajniku Senator Vidali je naslovil na predsednika vlade in na notranjega ministra vprašanje, ali ne menita, da bi se moral takoj preklicati ukrep notranjega ministrstva, s katerim je premestilo glavnega pokrajinskega tajnika dr. Moresija iz rimske pokrajine _v tržaško. Ukrep je žaljiv za tržaški pokrajinski svet, ki se je na svoji seji 16. julija enotno izrekel proti njemu. Pred tem se je namreč florentinski pokrajinski svet izrekel proti premestitvi iste osebe v Florenco in takrat je notranje ministrstvo upoštevalo to željo. Na svoji seji 24. septembra je tržaški pokrajinski svet ponovil svoje nasprotovanje proti u-krepu in odločno protestiral. Pri tem uživa podporo vsega tržaškega javnega mnenja. seje deželnega sveta, pač pa so se sestale kar tri deželne zakonodajne komisije. Prva komisija je pod predsedstvom svetovalca Ribezzija ob vzdržan ju komunističnih in socialističnih svetovalcev odobrila zakonski osnutek o ustanovitvi deželnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo, ki ga je predložil deželni odbor. Ta odbor bo opravljal v naši deželi posvetovalne naloge, katere so doslej opravljali odbori, ki jih predvideva državna zakonodaja. V razpravi so spregovorili poročevalec Virgolini, odbornik za kmetijstvo Comelli ter svetovalci Bianchini, Boschi, Del Gob-bo in Moschioni. Zatem so začeli v komisiji razpravljati o zakonskem osnutku, ki predlaga ustanovitev deželnega odbora za lov. V razpravo so posegli svetovalci Angeli, Boschi, Del Gob-bo, Jarc in Moschioni. Poročevalec Bianchini je dejal, da pomeni ustanovitev tega odbora spoštovanje GROZNA PROMETNA NESREČA VČERAJ ZJUTRAJ PRI SENAD0LICAH Prikolica avstrijskega tovornjaka v avtobus: trije potniki mrtvi, II hudo in 3 laže ranjeni Vsi potniki so z jugoslovanskega področja, v glavnem iz Sežane in okolice - Avstrijski tovornjak je bil naložen z deskami, ki so ob trčenju dobesedno razparale levo stran avtobusa in se zarile med potnike - Stanje hudo ranjenih potnikov je še vedno skrajno resno DELOVANJE DEŽELNIH KOMISIJ Razprava o odboru za kmetijstvo gozdarstvo in gozdno gospodarstvo Na dnevnem redu komisij so bila tudi vprašanja lova, pomorstva in ladjedelstva ter zakona o prispevkih za gradnjo ljudskih hiš Včeraj ni bilo običajne torkove i demokratičnega načela, da pomaga- Tri mrtve, enajst hudo in tri laže ranjene osebe, je tragični obračun strašne prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj zjutraj ob 7.20 pri Senadolicah, na odseku ceste med Sežano in Senožečami, kjer je avstrijski tovornjak s prikolico treščil v avtobus prevoznega podjetja »Avtaprimet Gorica*. Nesreča se je pripetila na lahnem ovinku, ki zavija na levo v smeri proti Senožečam, kjer je pred leti neki tovornjak zavozil s ceste in treščil v hlev ter ga - , - podrl. Bilo- je točno deset minut avtobusa. i»li««ArcenJu potem, ko »je avtobun, k4 *efPrHwlici nMpbe^.iene proti Ljubljani vozil 41-letni Marijan Leban iz Komna, odpeljal izpred avtobusne postaje v Sežani. Leban je privozil avtobus, v katerem se je peljalo 26 potnikov, do omenjenega ovinka, ko se je zgodila katastrofa. Prav tedaj je nasproti privozil tovornjak G 147015 s prikolico G 29672, ki ga je šofiral 22-letni Johann Praschtner iz Gradca. Tovornjak je prevažal 19-tonski tovor desk in je bil na- menjen v Sežano. Malo pred ovinkom je Praschtner nekoliko zavrl težko vozim in tedaj je prišlo do usodnega trčenja. Triosna prikolica je zdrsnila na gladkem mokrem asfaltu, da jo je zaneslo prot: sredini cestišča, kjer je z levim predniim robom stranice kasona treščila v levi prednji del avtobusa. Trčenje je bilo tako silovito, da je prikolica porinila avtobus ne! aj nad 25 metrov nazaj, močno že-lezje stranice pa je dobesedno raztrgalo skoraj vso levo stran pa so jjao -™___ . deske zač P le drseti naprej in nekaj nad tri kubične metre desk se je Usulo na avtobus. Zgornje natovorjene deske so zdrsele nad streho avto busa, spodnje so se zapičile pod avtobus, tiste pa ki so bile natovorjene v sredini so se zarile v notranjost med potnike ter polomile vse sedeže na desni sria-ni avtobusa, tako da so ostali celi samo trije sedeži. Prizor je bil nepopisno grozo ten. Deske so predrle stranska v razdobju enega teta po vitvl ustavnega zakona, s katerim .................................■Ulili«...lili.............i..... V OKVIRU SPORAZUMA 0 KULTURNIH IZMENJAVAH Povratek 30 profesorjev in učiteljev s strokovnega seminarja v Sloveniji Seminar je bil od 15. do 24. t.m. v Podvinu pri Radovljici - Za šolsko leto 1965-66 šest štipendij za profesorje in učitelje s Tržaškega Te dni se je 30 profesorjev in učiteljev, ki poučujejo na slovenskih šolah na Tržaškem, vrnilo s seminarja, ki je bil od 15. do 24. septembra v Podvinu Dri Radovljici. To je bil II. seminar za slovenske profesorje in učitelje s Tržaškega na podlagi sporazuma o kulturnih izmenjavah, ki je bil sklenjen v okviru mešane itali-jansko-jugoslovanske komisije lanskega julija. Tudi letošnji seminar, kakor lanski, je lepo uspel ter so bili z njim zadovoljni tako udeleženci kot predavatelji. Seminar je vodil prof. Stane Mihelič, pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem. Predavanja so zajemala dnevno od 3 do 4 ure po 45 minut, med šemi. narjem pa so udeleženci šli na izlet v Bohinj in na Vogel, v Ljubljano, Novo mesto, Črnomelj in Žužemberk, v Kranjsko goro in Planico te*- Vrbo in Begunje. Teme predavanj so bile: Organizacija šolstva v Jugoslaviji; Re-forma osnovne Šole; Reforma gim-nazije; Reforma strokovnega šolstva • Pravorečje slovenskega književnega jezika; Vaje iz pravoreč-ja; Pravopis slovenskega književnega jezika; Slovensko povojno literarno ustvarjanje; Slovenska upodabljajoča umetnost od impresionizma do danes; Jugoslovanska filmska umetnost; Novejša glasbena ustvarjalnost. Predavali so uni. verzitetni profesorji ljubljanske u-niverze, oziroma akademij ter strokovni sodelavci zavoda za napredek šolstva SRS in zavoda SRS za strokovno izobraževanje. V okviru istega sporazuma mešane jugoslovansko-italijanske komisije je bilo za šolsko leto 1965-1966 dodeljenih šest štipendij slovenskim profesorjem in učiteljem s Tržaškega za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in slovstvu na ljubljanski univerzi, štipendije za novo šolsko leto bodo dobili Ev gen Dobrila, učitelj na osnovni šoli pri Sv. Jakobu, prof. Josip Seražin (klasični licej), prot Dimitrij Sancin (srednja šola na Ka-tinari), prof. Nada Pertot (srednja šola pri Sv. Jakobu), prof. Boris Pahor (trgovska akademija) in Marija Cenda (klasični licej). Omenieni štipendisti bodo odšli v Ljubljano 1. oktobra. Prav gotovo bomo tudi v novem šolskem letu imeli pedagoškega stu in pedagoškega svetovalca za italijanske šole v Kopru; vendar do sedaj nista bili še uradno objavljeni imeni obeh svetovalcev. Zato se *e ne ve. če bosta svojo službo letos nadaljevala dosedanja pedagoška svetovalca, ali če sta bila imenovana nova. Predsednik deželnega sveta de Rinaldini in predsednik deželnega odbora Berzanti sta sprejela novega avstrijskega konzula dr. Otta Friesa, ki se jima je predstavil. svetovalca za slovenske šole v Tr- brili. Perspektive razvoja letališča v Ronkah Na glavnem ravnateljstvu za civilno letalstvo v Rimu so se včeraj popoldne sestali voditelji državne letalske službe in predstavniki Konzorcija za civilno letališče v Ronkah, ki jih je vodil dosedanji predsednik konzorcija in bivši tržaški župan ing. Bartoli. Predsednik Bartoli Je za to priložnost pri: pravil tudi podrobnejšo študijo o nadaljnjem predvidenem razvoju ronškega letališča, v kateri je zlasti navedel vse tehnične naprave, r so po njegovem še potrebne na letališču, da se ta povsem uveljavi tako v deželnem kakor tudi v mednarodnem zračnem prometu. Avtor navaja v svoji študiji med drugim tudi nekaj podatkov o predvidenem razvoju potniškega prometa na letališču v Ronkah. Tako naj bi 4.,.vilo potnikov čez dve leti doseglo 40.000 oseb, leta 1968 60.000, naslednje leto pa celo 80.000 potnikov. Inž. Bartoli je napovedal da bo Konzorcij za ronško letališče v kratkem naslovil na deželne organu, na operaterje in prizadete trgovinske zbornice, poziv naj se pri svojem poslovanju kolikor mogoče poslužujejo letalskih prometnih zvez in naj pri tem dajejo prednost najbližnjemu civilnemu letališču, to je deželnemu letališču v Ronkah. Sprejemi na deželi Včeraj popoldne so se v prostorih deželnega odbora sestali predsednik dr. Berzanti, podpredsednik Dulci ter deželna tajnika Krščanske demokracije Tonuttl in PSDI Cesare. Med razgovorom so podrobno proučili dejavnost deželnih organov s posebnim poudarkom na zakonodajne ukrepe, ki so v pri pravi ln jih bodo v kratkem odo- 5 V soboto, 2. okt. ob 19. uri bo v dvorani kulturnega krožka «Ro-dolfo Morandi« na Trgu S. Glovan-ni, Mlchele L. Straniero govoril o temi: «Ljudski svet, nova popevka, nova kultura: ugotovitve o delu (iNuovo Canzoniere Italiano«. Med razgovorom, s katerim se bo začelo drugo leto aktivnosti v krožku, bodo predvajali tudi nekaj registracij za oris dejavnosti skupine «Nuovo Canzoniere Italijanon, ki v Italiji že nekaj let daje pobude za praktično dejavnost in za raziskovanje na področju ljudske pesmi s socialnim In političnim po. menomn. okna avtobusa in žagani les je strahotno zmrcvaril potnike, ki so sedeli na levi strani. Dva potnika, 47-letni Miroslav Gulič iz Kobdilja, uslužbenec Kraškega vodovoda in 34-letni Filip Hudalin, prometnik na železniški postaji v Dutovljah sta bila na mestu mrtva, ker so jima deske predrle lobanjo. Neka priletna ženska, katere niso mogli še identificirati, ker s seboj ni imela dokumentov, je izdihnila med prevozom v izolsko bolnišnico zaradi hudih prsnih poškodb. Na oDupno vpitje na pomoč so Iž bližnje hiše prihiti"!i prvi reševalci. Zgrozili so se ob pogledu na potoke krvi, na skrotovičene pločevine predrtega avtobusa, na deske, ki so okrvavljene ležale križem kražem na tleh in v avtobusu. Na vso moč so se trudili, da bi ranjence potegnili u razbitin avtobusa ter jim vsaj nekoliko pomagali. Nekdo se je medtem podvizal do najbližjega telefona in obvestil cestno milico in reševalne postaje. Mimo so privozili tudi nekateri avtomobilisti in ie sami pomagali pri reševanju ranjenih potnikov. Prizorišče nesreče je bilo strašno. Vsepovsod kri, ranjenci in razbitine. Nekaj minut kasneje so prihiteli miličniki, zdravnik in bolničarji, ki so z rešilnimi avtomobili odpeljali hude ranjence. V bolnišnico v Izolo so odpeljali 36-ietnega Hermana Tavčarja iz Iva-njigrada, 23-letnega Smiljana Tavčarja iz. Ivanjigrada. 39-letnega Radivoja Dolgana iz Merč pri Sežani, ravnatelja pri socialnem zavarovanju v Sežani, 65-letno- Marijo Rodicovo iz. Šmarij pri Sežani, 39-letno Renato Marinčičevo iz Sežane 25-letno Katarino Hočevar iz Sežane in 25-letno Dunjo Štokovo tudi iz Sežane. Vsi pone. srečenci so imeli hude notranje poškodbe in številne rane po telesu, tako da so si zdravniki pridržali prognoze. Tri hudo ranjene osebe in sicer 35-letnega Milivoja Vajiča iz Pirana, 20-letnega Jožeta Ferfoljo iz Brestovice pri Komnu in 52-letnega Alberta Fabjana iz Selc pri Celju so odpeljali v bolnišnico v Ljubljano, v šempet.rsko bolnišnico pa so odpeljali 41-letnega Franca Vetriha iz. Oseka, ki se je le laže ranil. Laže so se ranili tu-dj šofer avtobusa Leban, 40-letni Dominik Pugel iz Štorij ter še en potnik. Organi cestne milice iz Sežane. Divače *n Kopra so se na kraju strašne nesreče zadržali več ur. Ko so odpeljali ranjence v bolnišnice ter Guličevo in Hudalino-vo truplo v mrtvašnico v Sežano, so poskrbeli, da so raztresene deske ponovno natovorili na prikolico tovornjaka. Avstrijski šofer, ki se pri nesreči sploh ni poško- doval, je nato tovornjak zapeljal na carinarnico v Sežano, kjer so tovor stehtali, da bi preiskovalni organi ugotovili, ali je bil tovornjak preveč natovorjen. Poškodovani avtobus so okrog 13.30 odstranili. S premičnim žerjavom so ga zavlekli v Novo Gorico. Preiskava se seveda nadaljuje, da bi ugotovili eventualne kazenske odgovornosti pri tej grozni nesreči, kakršne na tem cestnem odseku ne pomnijo. SPOROČILO ACEGATA Ugotavljanje porabe loka, plina in vode Nad dva tedna je v veljavi sistem ugotavljanja porabe toka, plinu in vode, po katerem pošiljajo podatke za izstavljanje računov v Izmeničnih dvomesečjlh potrošniki sami. Velik del potrošnikov, katerim je Acegat poslal posebne dopisnice, je že poslal podjetju te izpolnjene dopisnice. Nekateri so storili še več, kot je bilo treba: niso namreč navedli le številk na števcih, marveč so tudi zračunali potrošnjo toka, plina In vode. Podjetje je tem potrošnikom zelo hvaležno, saj so mu omogočili čimbolj točno sestavo računov za porabo. Podjetje opominja potrošnike, ki bi utegnili Imeti težkoče pri navajanju podatkov o porabi, da lahko omenijo samo povprečno porabo lz prejšnjega dvomesečja. če pa so bili odsotni ali če menijo, da je bila poraba manjša kot po navadi, lahko navedejo tudi nižje številke. Treba je poudariti, da je podjetje sprejelo razne dopisnice po roku, ki je določen v posebnem okvirčku, navedenem na njih. Zato ni moglo izkoristiti teh podatkov. ker so prišli prepozno. Pri tem zadostuje tudi enodnevna zamuda, ker se morajo v oddelku za izstavljanje računov ravnati po določenem delovnem redu. Ko podjetje ne dobi pravočasno sporočil od potrošnikov, ali pa jih sploh ne dobi, izda samo račun za najemnino števcev ter za stalne prispevke. To pomeni, da se nabere potrošnikom velika vsota za potrošnjo v 4. mesecih, ki jo morajo plačati v enem samem obroku. Zato poziva Acegat potrošnike, naj odpošljejo dopisnice s podatki o potrošnji čimprej, to Je v roku, ki je omenjen v o-kvirčku. Podjetje se ponovno zahvaljuje vsem, ki so Izpolnili svojo dolžnost ln s tem sodelovali z njim, da zniža svoje upravne stroške. Pri tem izraža upanje, da se bodo tem marljivim in vestnim potrošnikom pridružili še novi. jo pri reševanju raznih vprašanj visoko kvalificirane osebe. Rekel je, da v drugih deželah s posebnim statutom že delujejo takšni odbori, saj je lov važna panoga z gospodarskega, socialnega ln športnega stališča. Po statutu ima dežela zakonodajno moč glede lova in ribolova in sedaj bodo prenesli nanjo tudi upravne naloge na tem področju, za katere je bilo doslej pristojno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Nekateri svetovalci so se pri tem sklicevali na člen 4 statuta in so dejali, da bi morali ustanoviti tudi posvetovalni odbor za ribištvo. Odbornik Comelli je dejal, da bo na eni izmed prihodnjih sri komisije poročal o stališču deželnega odbora do tega vprašanja. Četrta komisija za trgovino, industrijo in obrtništvo je pod predsedstvom svetovalca Metusa proučila zakonski osnutek o odboru za proučevanje pomorskih vprašanj. Poročevalec Coloni je poudaril, da je treba podpreti brodarsko dejavnost zaradi težav, ki jih preživlja. Vprašanje ladjevja in pomorskih prog je zelo zapleteno na tehnični ravni, pa tudi kar se tiče uskladitve deželnih pobud z državnimi in mednarodnimi v zvezi z obveznostmi, ki jih je sprejela država v okviru SET. Iz teh razlogov je odbornik Marpillero pripravil zakonski osnutek, ki predvideva, da se ustanovi pri odbomištvu za industrijo, trgovino in obrt posvetovalni odbor, ki bo pomagal deželni upravi na tem področju s študijami, raziskavami in predlogi. Komisija bo lahko opravljala tudi nadzorne naloge v zvezi z zakonskimi določbami, ki predvidevajo posebne deželne DOdpore za brodar-stvo in ladjedelsko industrijo. Coloni se je pri tem skliceval tudi na zakone, ki iih je izdala na tem področju Sicilija. V razpravo so posegli svetovalci Pittoni, Šema, Ginaldi, Trauner, Urli in Gefter Wondrich, ki so se v glavnem Izrekli v prid zakonskemu osnutku. Zatem so odobrili vse člene zakonskega osnutka razen tretjega, o katerem bodo razpravljali na prihodnji seji. Peta komisija pa Je razpravljala o tem, zakaj je vlada zavrnila dva zakonska osnutka o prispevkih za plačevanje obresti od posojil za gradnjo ljudskih hiš ter za gradnjo vodovodov in odtočnih kanalov. Svetovalci so predvsem ugibali, kako bi premostili ugovore, ki jih je vlada utemeljila s tem, da niso glede te panoge še bile izdane izvršilne določbe o izvajenju deželnega statuta. V' razpravi so spregovorili številni svetovalci. Važno opozorilo glede služnosti za naftovod Odbor Konzorcija razlaščencev in oškodovancev zaradi gradnje naftovoda opozarja elane in vse prizadete lastnike zemljišč, po katerih bodo speljali naftovod, naj se nikar ne dajo pregovoriti, da bi podpisali kakršno koli preliminarno ali dokončno pogodbo o uvedbi služnosti na njihovih zemljiščih, u **•>-rije Martelanc daruje družina Stanko Požar bi„(|>|||jm|,||||||||,<«,|«,,|^||i,>|,^|||B||#||||||||||i|^^,|||^,,^,^^,||,|^^i|^||i||||||,,||||||i|^i,,||,|^,,|^i^|,,|,,,,|i|^i|^^i^|||^^,|^^|||t|^^^|i|i,|i|^||||||ii^|,i^^||,||^,|^i||||^,t|ii,(,ii|i||i|^i|^|)i|,|^,^^i|^^^^,^^^^|,,^^i||||«^^||^|^i,n^^|^^^^^^| V OKVIRU MEDNARODNE HIDROLOŠKE DEKADE V Dubrovniku kolokvij o hidrologiji krasa Vprašanje vode in pojavov, ki so z njo v zvezi, je za človeštvo skrajno važno - Krivošije - kraj z največjimi padavinami v Evropi - Pojav edinstvene morske erozije na zahodnih in severozahodnih obalah jadranskih otokov Od 7. do 14. oktobra se bo v okviru Mednarodne hidrološke dekade vršil v Dubrovniku kolokvij o hidrologiji krasa. S tem v zvezi je jugoslovanski publicist Ante Obuljen napisal članek, ki je zelo zanimiv tudi za nas, $e prav jiosebno, ker živimo na geološko istem področju. Zaradi tega smatramo, da je prav, če ta članek , objavimo, ker ga bo prej-kone marsikdo prav rad z , veseljem prečital. * i Pred osmimi leti, se pravi pred samim začetkom Mednarodnega geofizikalnega leta, se je 4. oktobra leta 1957 pojavilo na nebu prvo nebesno telo, ki ga je bila izdelala človekova roka — umetni Zemljin satelit »Sputnik 1». Ze prvi uspehi so napovedovali številna nova spoznanja in odkritja, vendar je vse skupaj v resnici daleč preseglo pričakovanja, vtem ko je danes v tem pogledu sodelovanje med narodi obeleženo z nadaljevanjem še obsežnejših naporov ter izrednimi uspehi. V teku so raziskovalna dela v okviru Leta mirnega Sonca in zelo verjetno je, da se bodo raziskovanja planetarnega prostora nadaljevala v obliki stalne dejavnosti geofizikov in astrofizikov. Na tem mestu ne bi sploh poizkušali, ua tudi samo v najbolj grobih obrisih prikažemo to, kar je človek izvedel in se naučil o pr> štoru, ki ga obkroža, kakor tudi, da opišemo pojave v ogromnih prostranstvih našega planetarnega sistema, ne da bi pri tem omenili procesov na Soncu. Povedali pa bomo, da se šele sedaj iz številnih opazovanj ter meritev začenjajo ustvarjati zaključki o stanju ter procesih v najvišjih slojih naše atmosfere, kj bodo izrednega pomena in važnosti za astronomijo in geofiziko. In povsem gotovo je, da se bodo nadaljnja raziskovanja planetarnega prostora nadaljevala kot stalna dejavnost geofizikov in astrofizikov. V začetku leta 1965 se je začela nova akcija najširšega mednarodnega obsega — Mednarodna hidrološka dekada. Začela se je povsem tiho in skromno. Zdi se, kot da bi za mnoge ne predstavljala posebne zanimivosti, saj pri tem ne gre niti za kake nove satelite, niti za kake posebne senzacije. V resnici pa je njen pomen za človeštvo izreden, saj so npr. poljski pridelki v veliki meri odvisni od vode, kot je tudi ta nadvse potrebna industriji, da ne govorimo o tem, kako je onesnaženje voda že doseglo takšen obseg, da na mnogih področjih že predstavlja pravcato katastrofo. Mnogi kraji so nadalje občasno izloženi velikanskim nevarnostim, ki jih predstavlja vodna stihija v obliki poplav. In ne gre za golo naključje, če se začetek omenjene velike mednarodne akcije — Mednarodne hidrološke dekade — začenja istočasno z Letom mednarodnega sodelovanja Združenih narodov. V teku desetih let bo hidrologiji, danes eni od najbolj zaostalih geofizikalnih znanosti, zagotovo pripadlo mesto, ki ga zasluži tako po svojem pomenu kot vlogi za ohranjevanje življenja na našem planetu, ki mu, kot je znano, grozi ne samo stalna nevarnost pred lakoto, temveč tudi od pomanjkanja vode. Naša dežela je eden od primerov, kako se z vodo neracionalno gospodari, kako brezbrižnost in neznanje povzročata, da se v istem letu moramo boriti tako proti poplavam kot proti suši, in kako se ogromno bogastvo vodne energije, ki z njim razpolagamo, povsem neracionalno izkorišča. Kako nadalje v letih, ki jih označujejo velike poplave, obenem občutimo tudi znatno pomanjkanje električne energije. Po drugi strani je naša dežela na vsem svetu znana po delih mnogih svojih geografov in geofizikov, kot npr. po Moho-sloju, ki mu je dal. ime Mohorovičie, ali po delih našega-Cvijlča. Torej potemtakem ne more biti samo naključje, če se bo eden od najzanimivejših razgovorov v o-kviru Mednarodne hidrološke dekade vršil prav pri nas, v Dubrovniku Na tem zasedanju najbolj znanih učenjakov in strokovnjakov, bo v štirih dneh številnih referatov in razprav govora o površinskih vodah, o vodnih tokovih in odtekanju, o podzemeljskih vodah ter njihovih kemičnih sestavinah, o vodi nasploh in o krasu. Vsekakor pa bodo udeleženci omenjenega kolokvija tudi obiskali kraj z največjimi padavinami v Evropi, kraj, ki se v tem pogledu z njim lahko meri samo znano področje v Himalaji — Cerapundža. Zadostuje samo nekoliko podatkov: v Krivošijah pri postaji Crkvice, ki so dobro znane v mednarodni literaturi, pa jih bodo spričo tega obiskali tudi udeleženci dubrovniškega kolokvija, znaša letna količina padavin nič manj kot 10.000 mm. vtem ko mesečne količine dosegajo 2000, a dnevno presegajo celo 500 mm. Letni višek vode, se pravi količina, ki odteka po površini zemlje, se na tem področju vrti od 3.000 do 4.000 litrov na kv. m. To vsekakor predstavlja največje površinsko od- tekanje vode v Evropi. Ni potrebno posebej poudarjati, kako ogromen in še vedno neizkoriščen vodni potencial predstavlja to, potencial, katerega edini u-činek je opazen po uničevanju tal, po eroziji. V naravi so nadalje vedno primeri, da se ekstremi pojavljajo eden zraven drugega. Tako je tudi tu: nedaleč od Krivošije se sredi Jadranskega morja nahaja otok Pala-gruža, kjer letna količina padavin znaša, nasprotno, komaj 2U0 do 500 mim iDerejusato'manj kot jo v Krivošijah zabeležijo v e-nem samem dnevu. Ko smo že omenili otoke, bo udeležence dubrovniškega kolokvija treba o-pozoriti tudi na izredno zanimiv pojav v zvezi z erozijo morja, pojav, ki je morda edinstven na svetu. Skoraj vsi jadranski otoki brez izjeme imajo zelo značilno obliko: na zahodnih ali severozahodnih straneh je namreč pri vseh opaziti zelo izrazite vdolbine, ki jih je ustvarila in jih še ustvarja trajna erozija morja, katero povzroča izredno močan morski tok. Ta teče vzdolž vse jugoslovanske obale v smeri od juga proti severu. In tako se na zahodnih, oziroma severozahodnih straneh otokov nenehoma ustvarja vrtinec, ki dolbe v otoke in tako omogoča posebno obliko erozije morja na vseh Jadranskih otokih. Posebno lepe primere v tem pogledu predstavljajo otoki Korčula, Vis in Hvar. Verjetno bodo udeleženci dubrovniškega kolokvija obiskali tudi te tri otoke, da bi si tako na lastne oči mogli ogledati edinstveno, izrazito in nepretrgano delovanje morske erozije, kj jo pogajata oblika in zemljepisna smer Jadranskega morja v okviru atmosferske in morske cirkulacije A. OBULJEN VELIKEGA ALPINISTA NI VEC Smrtno se je ponesrečil Lionel Terray Udeležil se je šestih ekspedicij na Himalajo in petih na južnoameriške Ande - Za svoje podvige na alpinističnem področju je bil odlikovan z redom Legije časti Redek primer morske erozije: skoraj vsi jugoslovanski otoki vzdolž jadranske obale kažejo značilne vdolbine, ki jim jih je v teku stoletij bil ustvaril morski tok, ki teče od juga proti severu. imiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii!iiiiiiimiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiinmi,i,„i,iiii„i,|ll,|,|llllllllllllllIlllllrllnllmlll,|lll,|IIIIMmi||||i||1|||||(H||f||11|illnl|1|m|1||1||111|1||||||i|| OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ce boste upoštevali nasvet, ki ga boste Eden od najbolj aktivnih francoskih alpinistov in osvajalcev najvišjih snežnih ter ledenih vrhov na svetu, štiriinštiridesetletni Lionel Terray, se je pred kratkim smrtno ponesrečil v gorah, ki jih je vse svoje življenje nadvse ljubil. To vest so pred dnevi sporočili svetu vsi francoski časopisi, radio in televizija. Lionel Terray Je bil v svetovni športni javnosti znan po svojih izrednih podvigih, ki jih prištevajo med najtežje in najbolj drzne v svetovni alpinistiki. Rodil se je v Grenoblu, v zdravniški družini, a bele snežne vrhove gora je vzljubil že v svoji mladosti, saj jih je lahko vsak dan gledal in se nad njimi navduševal, kadarkoli je pogledal skozi okno domače hiše. 2e zelo zgodaj se je začel ukvarjati s športnimi panogami, ki so ga privedle v prekrasni, a tudi nevarni gorski svet. Postal je najprej smučar, kasneje pa še alpinist. Udeležil se je tudi slavne Herzogove ekspedicije, ki se je 1. 1950 povzpela na Anapurno v Himalajskem gorovju. Med njegovimi številnimi športnimi uspehi je kar šest ekspedicij na Himalajo, pet na južnoameriške Ande in po ena na Hoggaro ter v Aljasko, poleg številnih drugih vzponov, kot n.pr. na ledenik Walker in po severni Elgarjevi steni. Zaradi teh uspehov in njegovega poguma, so ga imenovali ((medveda iz Chamonixa». Padel je skupaj s šestindvajsetletnim alpinistom Martlnellijem na gorskem vrhu Gerbier. Povzpeti sta se hotela na vrh po strmi, kakih 500 metrov visoki steni. Do vrha sta imela še približno 100 metrov. Toda to, kar je lani uspelo neki švicarski vr-vitvi štirih članov, ni uspelo Lio-nelu Terrayu in njegovemu tovarišu. Padla sta in se raztreščila. Kako se je moglo to zgoditi? Kako je zmagovalec «strehe sveta« mogel tako nesrečno končati pri plezalnem podvigu, za katerega je smatral, da ni niti potrebno o njem koga obvestiti? Alpinisti in poznavalci alpinizma menijo, da se ne sme v tej športni panogi ničesar smatrati za nevaž-no, zakaj smrt lahko v gorah srečaš na vsakem koraku. In povsod je treba biti skrajno previden. Trenutno obstajata dve mnenji v zvezi s smrtjo Lionela Terraya in njegovega tovariša. Obe se opirata na dejstvo, da Je zadnji čas padlo precej dežja, pri čemer da je. skala postala vlažna in zelo krušljiva. Na tej osnovi se je po prvem mnenju od stene odlomil kamen in padel na oba plezalca. Po drugem pa, da eden od 600 klinov ni zdržal: razmehčana skala je popustila in klin je izpadel. Odločno pa vsi zavračajo možnost, da je kateri od obeh plezalcev storil kako napako. Saj je znano, da je bil Lionel Terray sam zelo previden, kot tudi, da je s seboj vedno jemal samo izkušene alpiniste, ki se je nanje povsem zanesel. Francoski minister za šport in mladino Maurice Herzog, njegov tovariš pri neštetih alpinističnih podvigih, je o njem rekel: «Lio-nel je bil kot heroj iz legende.« Pred nekaj leti je bil prav on, k je Terrayu izročil odlikovanje častne legije, s katerim ga je vlada nagradila za njegove izredne alpinistične uspehe. Bil pa je znan tudi po svojih knjigah o alpinizmu in alpinističnih podvigih, o gorah, ki jih je oboževal. Poleg tega je posnel tudi dokajšnje število najboljših filmov. Zanje se alpinistične kinoteke imajo zahvaliti prav njemu, velikemu alpinistu, ki ga ni več. bil predmet različnih interpretacij. Mnogi so Mažuraniču zamerili njegovo bansko funkcijo in ga proglasili za »cesarskega uradnika«, pozabljajoč pa pri tem vse, kar Je on v svojstvu pesnika in politika bil dobrega storil za hrvaško ljudstvo. Spričo tega se bo na tem zasedanju o Mažuraniču razpravljalo z različnih vidikov. Najvažnejši bo vsekakor referat, ki ga bo prvi dan simpozija imel vseučiliščni profesor dr. Jaroslav Sidak. Referat nosi naslov «Ivan Mažuranič kot politik«. Zatem je na programu diskusija, ki se je zanjo prv Javilo več uglednih imen. Tstegm dne bo o Mažuraničevem odnosu do starejše hrvaške književnosti govoril Jakša Ravlič, profesor akademije za gledališko umetnost. A-kademik Mate Hraste pa se bo v svojem nastopu dotaknil Ivana Mažuraniča v zvezi z jezikom dubrovniške književnosti, ki je vplival na njegovo pesniško ustvarjalnost. Referat pod naslovom »Interpretacije iz Mažuraniča« bo imel vseuč^ liščni profesor dr. Ivo Frangeš. Drugega dne bo o stihu Ivana Mažuraniča govoril književnik Marin Franičevič, za njim pa o prevodih «Smrti Smail-age čengiča* Davor Kapetanovič, asistent na inštitutu za književnost. Matko Peič bo imel referat pod naslovom ((Mažuranič in slikarstvo«. Po končanem zasedanju bodo udeleženci obiskali pesnikovo rojstno mesto Novi Vinodolsk. Sam organizator, Matica hrvatska, ne želi, da bi posvetovanje bilo ((kabinetnega« značaja, marveč je nasprotno zainteresiran, da bi z njim bila seznanjena najširša kulturna javnost. Zaradi tega je Matica hrvatska povabila na posvetovanje vse svoje člane, zatem člane Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, Društva književnikov, profesorje književnosti na srednjih šolah, študente zagrebške filozofske fakultete, urednike časopisov in sodelavce kulturnih rubrik, člane radijskih in televizijskih redakcij in druge. Nedvomno bo to zasedanje v marsičem prispevalo, da se lik Ivana Mažuraniča osvetli z vseh strani tako, kot to veliki pesnik zasluži. prejeli, vam bo to samo koristilo. Ne bodite tako naivni, da bi nasedli nekemu prilizovalcu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zavračajte slehernega kompromisa, če je ta potreben in koristen. Zadoščenje, ki ga niste našli drugje, vam je zagotovljeno v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Odpirajo se vam nove perspektive gmotnega uspeha ter izboljšanega poslovanja. V čustvenih zadevah je priporočljiva največja previdnost. RAK (od 22.6. do 22.7.) Udeležili se boste zanimivega poskusa na področju umetnosti. Ljubljena oseba vam bo povzročila dokajšnje skrbi LEV (od 23.7. do 22.8.) Spodbudno vzdušje na delovnem mestu. Pie- HOROSKOP menito delo, ki ga boste opravili, bo nagrajeno z iskreno hvaležnostjo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nihče vam ne bo hotel dati prizhanja za odlično zamisel, vsi pa jo bodo hoteli izkoristiti. Neko plemenito čustvo se bo bo še bolj poglobilo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zagotovljeno vam je splošno napredovanje na vseh področjih. Odločno preprečite, da bi neki tujec posegel v vaše družinske razmere. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odlične možnosti v pogledu trgovinskega in finančnega poslovanja. Vaš ugled med prijatelji se bo povečal. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Mimo sprejmite vse odgovornosti, če ste le v zvezi z njimi dobro pripravljeni. Družinski spor, do katerega je prišlo, naj vam ne povzroča preveč preglavic. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prejeli boste nekatere zelo zanimive ponudbe, vendar pa o njih še razmislite. Imejte več razumevanja do najstarejših. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Oni, katerih dejavnost je povezana s špekulacijami, danes ne bodo imeli prav ugodnega dne. V zvezi z nekim denarnim vprašanjem, sploh ne računajte na svoje prijatelje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne obljubljajte nikomur tega, česar ne boste mogli izpolniti. V ljubezenskih zadevah ne bo vse potekalo po vaših željah. Naša mladina se nikakor ne odpoveduje nekaterim svojim sicer starim, a še vedno lepim tradicijam' na sliki vidimo skupino mladih proseških deklet v narodnih nošah. Nihče bi ne mogel trditi, da jim zares lepo ne pristajajo. SREDA, 29. SEPTEMBRA 1965 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Ansambla Bob Azzam in »The Char-leston Red Hot Peppers«; 12.00 Alessandro Manzoni: ((Zaročenca«; 12.45 Za vsakogar nekaj, 13.30 Glasbene razglednice; 17.00 Igra ansambel «Musici del Friuli«; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Radijska po- Prenos RL; 22.15 Orkester RTV Ljubljana; 22.40 Arthur Honegger: glasba za orkester; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 30 Glasba za dobro jutro; !___ Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 , ----„— Glasba Richarda Wagnerja; 11.45 ljudna enciklopedija; 18.15 Umet- Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12; 13.25 Solisti lahke glasbe; nost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni kvarteti; 18.50 Vokalna glasba iz šestnajstega in ____________ ________, ________________ sedemnajstega stoletja; 19.05 An- ska rubrika; 16.30 Violinist Luigi samhpl «T.’Allparn 'Rricjafavv 1G1K THn«nKl. 1n ne tz-„i____i 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.15 Mladinski zbori pojo; 9.30 Igrata ansambel Jožeta Privška in ansambel Jožeta Kampiča; 10.15 Francoska pevca baritonist Gč- . . - . rard Souzay in tenorist Georges ,8_30_Glasba za dobrojutro; 9.10 Thill; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Domače v instrumentalni izvedbi; 12.05 Arije iz oper Bedfi-cha Smetane; 12,30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.35 Iz koncertov in simfo- 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 nij; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Parada uspehov; 15.45 Gospodar- Japonska zborovska glasba; 16.00 sambel «LAllegra Brigata«; 19.15 Alberto Bianchi; 17.25 Ital. poezija Antologija Ivana Tnnka; 19.30 - ............................. ..... Znane melodije; 20.00 Šport; 20.35 uuutvvona i,iuouu, zu.uu Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Iz fonoteke radia Orkestra Carla Pacchiorija in Giannija Safreda; 21.00 Simfonični koncert; 22.35 Romantične melodije; 23.00 Variacije v jazzu; 23.15 Poročila. 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran. Ijak; 20.25 «L’equivoco stravagan te«, opera v 2 dejanjih Gioacchi-na Rossinija. ii. program Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka jlj _ glasba; 8.00 Pevski program; 8.30 16.00 Rapsodija; 16.38 Ital. pesmi; ---- - - - ---- - - 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši v evropski glasbi; 19.05 Oddaja Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 za poljedelce; 19.30 Glasbeni vrti- Glasbene razglednice; 20.00 Bal-:ioir- onoc „T— -*■--------------- dassare Galuppi: ((Podeželski filo- zof«, opera v 3 dejanjih; 21.15 Vedri zvoki velikih zabavnih orkestrov; 22.10 Od popevke do popevke; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23 05 Plesna glasba. Ital. televizija 18.30 Oddaja za najmlajše; 19 55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Corra-do vam predstavlja «La prova del nove«; 23.00 Dnevnik. 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 9.35 «Music-hall», glasbeni program; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Plošče; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 Pevski program; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15 Izbrali smo za vas; 15.35 Koncert v miniaturi; Nastopa zbor »Joža Vlahovič« iz Zagreba; 9.00 Program na ploščah; „ . , , 9.45 Poje Gino Paoli; 10.00 Glasbe- najljubši pevci; 20.00 Koncert lahni mozaik; 10.40 Glasbeni vložek; he glasbe; 21.40 Glas v večeru. 10.45 Pevci danes; 11.30 Uspele melodije; 11.50 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Po- III. program 18.30 Pregled francoske kulture; 19.30 Vsakovečernl koncert; 20.30 ročila; 13.40 Mala prodajalna Reviia revi! 20 40 Havdnov knn plošč; 14.00 Pesmi in plesi; naše «eYUa_ revij, 2U.4U Haydnov kon- domovine; 14.45 Zabavna glasba; 14-45 Zabavna giasDa; 22,15 Sodobno japonsko pripoved- 15.00 Glasbeni vrtiljak, 15.45 Poje ništvn: 22.45 Glashn dnnnc Slovenski oktet; 15.00 Oddaja za najmlajše; 16.30 Violinski virtuozi; 17.00 Pojo Claudio Villa, Nila Pizzi in Luciano Tajoli; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Prenos RL; 19.00 Neapeljske mandoline; 19.30 8 25 “Concertino in iver t imen to’ cert; 21.30 Glasba Monteverdija; 22.15 Sodobno japonsko prij ništvo; 22.45 Glasba danes. Slovenija 7.15 Spored popularne zborovske glasbe; 8.05 Zabavne melodije; //. kanal Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angle-sčine; 17.40 Tiktak: Čudežni gumb — I. del; 17.55 Slike sveta; 18.25 TV obzornik; 18.45 Dubrovniške poletne prireditve; 19.15 Mozaik kratkega filma; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik in poročilo s kongresa ZB; 21.20 TV obzornik; 21.30 Kulturna panorama. IZREDNI NAUV NA GORIŠKEM POVZROČIL VEČMILIJONSKO SKOPO Soča in Vipava sta prestopili bregove in povzročili škodo v hišah in na polju Poplavljene kleti in hiše v Podpori, pri Ločniku, v Gabrjah in drugod ■ Zemeljski usadi na Kalvariji ter na cesti proti Št. Mavru in Števerjanu, ki sta zaprti za promet ■ V kleti v Ul. Rrigata Re poginilo okrog 70 kokoši in zajcev ■ Izolirano naselje v Zdravščini NA PROGLAS CGIL IN C1SL Jutri v livarni SAFOG 2-urna stavka delavcev Vzrok za stavko jo slaba proizvodna politika, ki povzroča krčenje delovnega časa V OKVIRU 8. ŠPORTNEGA TEDNA Jutri zvečer plavalne tekme Urnik nastopov in navodila tekmovalcem Kakor prejšnji dan Videm h o-kolico, je v noči od ponedeljka na torek hud naliv dežja zajel tudi Gorico in njeno okolico. Po podatkih meteorološke postaje na go-riškem letališču so tam zabeležili skoro 192 mm padavin v 32 urah. V ponedeljek od 10. do 19. 'ure je padlo 35 mm dežja, od 19. do 7. ure včeraj zjutraj 109 mm in od 7. ure do 16.30 včeraj popoldne še nadaljnjih 47.8 mm. Nič čudnega torej če so imeli gasilci včeraj dopoldne in ponoči polne roke dela, saj so jih klicali na pomoč na več kot 20 krajev v mestu in bližnji okolici, kjer Je voda poplavila kleti in gospodarska poslopja ter povzročila veliko škodo. Najbolj so bile prizadete nekatere hiše v Podgorl in v podnožju Kalvarije proti Ločniku. Tako so t* ob 7. uri poklicali gasilce v Ul. Brigata Re 6, kjer je voda vdrla v hišo Bruna Tortula ter poplavila vse spodnje prostore, v katerih Je imel gospodar avto fiat 1100 ki ga Je voda skoro vsega pokrila, dalje je imel v kleti kakih 100 kokoši in rajcev od katerih jih je v vodi poginilo kakih 70. Gasilci so bili tukaj na delu tri ure, da so za silo izpraznili klet z motorno črpalko. Škodo cenijo na okrog 200 tisoč lir. Vsa tamkajšnja okolica na nekdanjem odlagališču smeti «Alle Grap-pnte» je bila včeraj ves dan pod vodo in vse je bilo videti kot jezero v katerem so takorekoč pla-vlade nove hiše, zgrajene šele v zadnjih letih. Domačini pravijo, da j« to zato, ker so zaprli nekatere odtočne kanale in tisti, ki so ostali, ne zadostujejo za odtok vode ob večjem nalivu. Nekaj podobnega Je bilo tudi v Podgorl. Tu so ob 10.30 poklicali goriške gasilce v Ul. IV. novembra št. 8, v hišo, ki je last Afre-Brešan. Voda je tu poplavila vse spodnje prostore in gasilci so delali s črpalko do 14.30, da so jih za silo izpraznili. Tukaj so ocenili škodo na preko 50.000 lir. V bližini te hiše je med cesto in Kalvarijo nastalo tudi pravo jezero, ker je voda poplavila vše njive in prizadejala veliko škodo zlasti na koruzi. V Podgorl že zlepa ne pomnijo takšne poplave in toliko vode. Pri tem Je tudi dejstvo, da so ob izgraditvi nove rajonske tovarne zaprli več odtokov vode proti Soči, tisti pa, ki so Jih pustili, ne zadostujejo že ob količkaj večjem nalivu. V Ul. Attimis so tudi morali domačini vstati ponoči, ker jim Je voda vdirala v hiše. S Kalvarije so pridrli hudourniki in ker so odtočni kanali zamašeni, vsaj nekateri, je voda vdrla preko ceste v nižje ležeče hiše. Tako Je napravila precejšnjo škodo pri hišah št. 59, 61, 63. 65, 67 in drugod. Ljudje so za silo zajezili vodo z zemljo in kamenjem, da so Jo usmerili drugam. Občinska uprava bi morala poskrbeti za ureditev odtočnih jaraov lu njihovo očiščenje, o čemer smo v našem listu že pisali. Naliv Je razmočil zemljo tudi na pobočju Kalvarije in poljedelcu Dcrčetu Sirku iz Ul. Calvario je zemeljski usad na pobočju odnesel kos gozda. Zemeljski usad so imeli tudi na cesti iz Pevme proti Podsabotinu. V Ul. Costabona na Vinčah je vo- da odnesla prejšnji večer okrog 20. ure kos ceste v dolžini 20 m ter v globino 4 metre. Za zopetno popravilo ceste bo potrebno nekaj tednov ali morda mesecev. Podoben zemeljski usad je bil tudi na pokrajinski cesti kakih 200 metrov pod prvimi hišami v smeri proti Oslavju. Tu je odneslo cesto v dolžini 40 metrov. Pokrajinska u-piava je zato odredila zaporo te ceste za promet do 12. oktobra zaradi popravila in je na njej dovoljen samo prehod za pešce na zgornji polovici. Vozila pa morajo po cesti skozi Grojno, ali pa po cesti skozi Gabrski konec. Bregove je prestopila tudi Vipava, ki je poplavila dober del po-l)a med Mirnom in Rupo ter v Gabrjah. Njena gladina je skoro dosegla most na državni cesti in vferaj opoldne Je imela le še 20 cm predaha. Voda je poplavila spodnje prostore v gostilni «Pri Tomažu« v Gabrjah in so morali poklicati na pomoč gasilce iz Gorice. Skoda znaša okrog 150.000 lir. Gasilci so izpraznili kletne prostora tudi pri Sambu Vlttoriju v Grb r j ah, 17, kjer je voda napravila ti di nad 150 tisoč lir škode. V Rubijah je Vipava narasla tako, da je skoraj dosegla cesto. V Gabrjah in Rupi ne pomnijo take povodnji že najmanj 10 let. Gasilci so imeli mnogo dela in poklicev tudi v Gorici. Tako so morali zaradi narasle Vrtojbice, ki jp prestopila bregove, v civilno bolnišnico, kjer je voda dosegla mrtvašnice in tudi povzročila nekaj škode. V Ul. Rabatta št. 17 so morali podreti neki dimnik in odstranil televizijsko anteno. Skoda znaša okrog 70 tisoč lir. Včeraj popoldne so klicali gasilce tudi v Zdravščlno, kjer je narasla Soča popolnoma izolirala nekaj hiš in blokirala družine, ki v njih stanujejo. Soča Je močno narasla v vsem svojem toku in doseglo višino kot ob deževju v prejšnjem mesecu, ko je bila najvišja. Tudi pri Sovodnjah je prestopila bregove in poplavila gozdiček «Bošket» med Vipavo in Sočo. Tudi številne ceste v Podgori, Ločniku, proti Moši in na Majnlci Je poplavila voda ter je zaradi tega prišlo do številnih večjih ali manjšin prometnih nezgod. Kako je narastla Soča od ponedeljka do torka nam povedo tudi naslednji podatki iz centrale v Doblarjlh: v ponedeljek je znašal tok vode po 600 kub. metrov na minuto, včeraj ob 13. uri 1300 kub. metrov in popoldne ob 16. url 1500 kub. metrov. Voda Je prekoračila varnostno višino na vodomeru. Smrtna nesreča pri Moši Včeraj okrog 13,30 se Je 25-letni Aldo Domini iz Collorada di Mon-talbano peljal z avtom fiat 1500 Iz Gorice v smeri proti Vidmu. Ko Je privozil v Moši do odcepa ceste v vas, se Je srečal z nekim malim tovornjakom, ki Je prihajal iz nasprotne smeri. Med obema voziloma Je prišo do frontalnega trčenja, Močan sunek Je odprl leva vrata pri avtomobilu in šoferja je vrglo na cesto, kjer je obležal mrtev. Ko je prišel na mesto rešilni voz Zelenega križa, ki so ga takoj poklicali, so lahko ugotovili samo smrt nesrečnega mladeniča. Truplo so nato odpeljali v mtrvašnico v Moši na razpolago sodnim oblastem. Zapishnik o nesreči je napravila cestna policija iz Gorice, ki skuša tudi ugotoviti vzroke za nesrečo. Med temi je verjetno tudi poplavljena cesta. Tovornjak OM Tigrotto je vozil Gino Del Do iz Kaprive, Ul. Car-ducci 6. Pričetek šolskega leta na slovenskih šolah 1. oktobra se ponovno odprejo šolska vrata. Vpisovanja se zaključujejo, kdor pa svojega otroka še ni vpisal ali koleba, kam naj ga vpiše, temu bi še zadnjikrat radi povedali, da spada slovenski otrok v slovensko šolo, ki mu je zaradi tolikšnih razlogov bliže ter zato najprimernejša za dosego čimveč-Jega učnega uspeha, ki Je podlaga za vse nadaljnje življenje. Na liceju, učiteljišču in nižji gimnaziji se začne šolsko leto v petek z mašo ob 9.30; dijaki teh šol naj se zberejo ob 9. uri v šolah, od koder Jih bodo profesorji popeljali v cerkev. Slovenski osnovni šoli v Ul. Croce in Randaccio bosta imeli mašo ob 8.45 v cerkvi sv. Ivana v Asco-lijevi ulici v Gorici. Otroci teh dveh šol naj se zberejo ob 8.30 v svojih šolah, od koder jih bodo učitelji popeljali v cerkev. Po okoliških vaseh bodo šolske maše prav tako v petek 1. oktobra 'jutra.!, vendar pa bodo uro določili domači župniki. Popoldne ob 16. uri bo prva seja učiteljskega zbora v Ul. Croce. Po prisegi župana -iz Tržiča Tš' drli’ fržiški župan Romani prisegel na goriški prefekuri, ki Je s tem potrdila njegovo izvolitev. Novi občinski odbor se bo lahko ustoličil šele 2. oktobra in za 5. oktobra je predvidena njegova prva redna seja. Ob tisti priliki si bodo porazdelili delo v odboru. Predvideno Je, da bodo dosedanji odborniki obdržali svoje dosedanje resore, novi odbornik PSI Vittorio Semola pa bo dobil resor za javna dela. V četrtek dopoldne pogreb nadškofa Ambrosija Bivši goriški nadškof Giacinto Giovanni Ambrosi, ki Je v nedeljo umrl v kapucinskem samostanu v Thiene, bo pokopan v goriški stolnici; takšna Je bila njegova zadnja želja. Pridružil se bo goriškim nadškofom, ki so od leta 1752 vodili našo nadškofijo in so vsi pokopani v stolnici. Njegove posmrtne ostanke bodo pripeljali v Gorico jutri popoldne ter jih položili v kapelo sv. Križa v nadškofijskem dvorcu. V četrtek ob 9.30 bo pogreb v stolnico, kjer bo svečana maša. Pogrebne svečanosti bo vodil nadškof Pangrazio, ki se bo vrnil s koncila. Ob smrti nadškofa Ambrosia, ki je 10 let služboval v Gorici, je nadškof Pangrazio prejel večje število sožalnih telegramov. Poslali so mu ,lih pokrajinski tajnik KD Martina, predsednik pokrajine Chientarolli in drugi. Sestanek za vinsko klet bo v petek ob 10. uri Trgovinska zbornica sporoča, da bo sestanek za vinsko klet v petek 1. oktobra ob 10. uri. Sestanek je bil sprva določen za četrtek zjutraj, vendar Je ta dan neprimeren zaradi pogrebnih svečanosti nadškofa Ambrosija. Sinoči ob 18. uri sta predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Janko Smole s soprogč in podpredsednik Izvršne ga sveta SRS Beno Župančič s soprogo zapustila deželo Furlanijo-Julijsko krajino, kjer sta bila dva dni na turističnem potovanju po Furlaniji, gosta deželnega odbornika za kulturo Vicaria. Od uglednih predstavnikov slovenske republike se je na mednarodnem prehodu Rdeča hiša poslov! dr Saverio Paparo, načelnik kabineta predsednika deželnega odbora Borzantija. Janko Smole in Beno Župančič sta si včeraj dopoldne v spremstvu deželnega odbornika V.caria ogledala Zanussljevo tovarno RKX, k! izdeluje gospodinjske stroje, po kosilu v restavraciji NoncePo v Pordenonu pa sta si popoldne o-gledala mestne zanimivosti. Janko Smole in Beno Župančič, sta bila oba dneva gosta deželnega odbornika Vicaria, ki se je s tem oddolžil za svoj nedavni obisk v Sloveniji. Cesto v Dolenje zasul plaz Zaradi razmočene zemlje Je prišlo do zemeljskega usada na griču Sv. Helene pri Dolenjah. Plaz Je zasul cesto Bračan . Dolenje - Mirnik v dolžini kakšnih 500 metrov. Oblasti so odredile zaporo te ceste za ves promet, dokler ne bodo odstranili nasutega materiala. Prometna nesreča zaradi mokre ceste Včeraj ob 10.15 Je 26-letna Dioni-sia Merifico por. Toss iz Gradiške, Ul. Roma 5, vozila avto volkswagen Sindikalni organizaciji CGIL in CISL sta proglasili za jutri, v četrtek od 10. do 12. ure dveurno stavko v livarni SAFOG. V svojih tiskovnih obvestilih sindikalni organizaciji pozivata delavce tega velikega metalmehaničnega obrata IRI v naši pokrajini, naj enotno sodelujejo v stavki, s katero hočejo krajevne in osrednje oblasti opozoriti na celo vrsto neurejenih vprašanj, zaradi katerih so delavci prikrajšani v prejemkih. Delavci in sindikalne organizacije bodo sestavili delegacijo, ki jo bodo sprejeli deželni predstavniki Pristojnim organom bo pojasni a razloge, ki so povzročili takšno odločitev delavcev. Predvsem vzbuia zaskrbljenost projektiranje in proizvodnja nove statve, okoli katere podjetje dela že celih pet let, pa kljub temu ni uspelo, ker je statev po tehnični zamisli neprimerna, medtem ko po statvi, ki jo sedaj proizvajajo, ni povpraševanja zaradi njene zastarelosti Vse to povzroča krčenje delovnega časa ter čisto izgubo delavcev. Z jutrišnjo stavko bodo delavci o-pozorili na kritično stanje tudi ti- pn cesti iz Gradiške proti Gorici. V vozilu je imela še svojega sina 6-letnega Marina, tasta 67-letnega Eu-genia Tossa ter taščo 66-letno Ber-nurdino Viola. Na spolzki cesti je zgubila kontrolo nad vozilom, ki je zdrsnilo v jarek na desni strani blizu križišča pri Madonntni. Pri tem so bili tast, tašča in sin ranjeni ter so jih odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Tastu so ugotovili rane na čelu in pretres možganov ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Tašča ima zlomljenih nekaj reber na desni strani in bo tudi ostala 20 dni h8' zdravljenju, sin Marino pa je dobil le manjše poškodbe in bo ostal v bolnišnici pot dni. Soferka je ostala nepoškodovana. Zapisnik Je napravila cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila tudi znatno škodo na avtomobilu. Dve nesreči na delu Včeraj okrog 10. ure dopoldne je hotel 73-letni kmetovalec elemente Devetag iz Zdravščine št. 6 po lestvi na senik pri hiši. Ko je prestopil že nekaj klinov, mu je spodrsnilo da je padel in se poškodoval. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge v peti ter so ga pridržali na zdrav ljenju s prognozo 60 dni. Včeraj zjutraj okrog 8. ure je 27-letni Artemio Brandelero i_ Gorice, Ul. Colombo 3 ime’ o-pravka s pečico na petrolej. Pri tem pa je buhnil plamen iz pikice in ga opekel. V civilni bolnišnici so mu ugotovili opekline prve in druge stopnje po obrazu in desni roki ter so ga pridržali za 18 dni na zdravljenju. ste organe, ki so nad ravnateljstvom podjetja. Svetovalci v Doberdobu zahtevajo sklicanje občinskega sveta Predstavniki opozicije v dober-dobskem občinskem svetu so poslali tamkajšnjemu županu pismo v katerem zahtevajo, naj bi sklical sejo občinskega sveta, da bi obravnavali številne občinske probleme. Med temi navajajo stalno čiščenje cest, otvoritev nove občinske knjižnice, ureditev prostorov I za čipkarsko šolo, oddajo del za I popravilo poslopja osnovne šole, okrepitev javne razsvetljave, postavitev spomenika padlim, obračun za leto 1964 in ureditev ceste Doberdob - Selce. Obvezno cepljenje otrok proti kozam in davici V občini Gorica se bo začelo jesensko cepljenje otrok proti kozam in davici. Cepiti se morajo o-troci, rojeni v času med 1. januarjem in 30. junijem 1964, in pa otroci. rojeni pred tem obdobjem, če še niso bili cepljeni ali pa je bilo cepljenje negativno. Profilaktični postopek se izvrši v uradu za zdravstvo v Mazzinijevi ulici 7 (dvoriščno poslopje) od I. do 9. oktobra med 9. in 10. uro. Otrok, ki niso bili cepljeni, starši ne bodo mogli vpisati niti v vrtec niti v šolo, zategadelj naj jih starši pripeljejo cepit, četudi niso prejeli poziva. Ker se pogostoma otroci okužijo s tetanusom, naj jih z injekcijo proti davici cepijo tudi proti tetanusu. Karabinjerji iz Gorice so sinoči ob 18.45 pripeljali v goriško civilno bolnišnico 48-letno Marijo Poberaj por. Marsol iz Sovodenj Ul. Ex Impero 135, ki se je ponesrečila na delu v kartonažni tovarni Carvi v Sovodnjah, ko ji je spodrsnilo na mokrih tleh in je padla. V bolnišnici so ji ugotovili rano na lasišču. Nudili so ji prvo pomoč. Okrevala bo v sedmih dneh. Kino CORSO. 17.00: «Agente Lemmy Cau-tion: Missione Alphaville«, E. Con-stantine; francoski čmobeli film, mladini pod 14 letom vstop prepovedan. VERDI. 17.30: «Una moglie ameri cana», R. Fleming in Ugo To-gnazzi; ameriški Kinemaskopski film, mladini pod 14 letom vstop prepovedan MODERNISSIMO (tel. 87-319) 16.00; «Con odio e con amore«, Carmen Amaia in Antonio Prieto; barvni španski film, mladini pod 14. le tom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: «La Kinga valle verde«, Bruce Bennett in S Joung; ameriški čmobeli film. CENTRALE. 17.00: «La grande ca-rovana«, J. Leslie in Foster Du cker; črnobeli ameriški film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna CRISTOFO LETTI na Travniku št. 14, tel 29-72 Plavalnemu tekmovanju letošnjega športnega tedna se obeta izreden uspeh: za prireditev, ki bo v četrtek 30. t. m. v občinskem pokritem bazenu (Nabrežje Gulli 3) z začetkom ob 19. uri, se je prijavilo res rekordno število plavalcev in plavalk. Urnik plavalnega tekmovanja: ob 19. uri 33 m v poljubnem slogu za naraščajnike prve kategorije (moški in ženske skupaj) ob 19.05 33 m v poljubnem slogu za naraščajnike druge kategorije (moški in ženske skupaj) ob 19.20 uri 33 m v poljubnem slogu za naraščajnike tretje kategorije (moški in ženske ločeno) ob 20. uri 200 m prosto moški ob 20.10 66 m hrbtno moški ob 20.20 33 m prsno ženske ob 20.40 66 m prsno moški ob 21. uri 66 m prosto moški ob 21.30 33 m prosto ženske ob 21.50 štafeta 4x33 m prosto moški. Navodila za tekmovalce: 1. Vsi tekmovalci morajo prinesti s seboj milo. 2. Tekmovalci naj bodo pripravljeni za nastop v posameznih panogah pol ure pred navedenim urnikom. 3. Starter bo tekmovalce poklical le enkrat. Odsotni bodo črtani iz seznama. 4. Po končani tekmi morajo tekmovalci čimprej iz bazena, razen če ne nastopajo v drugih panogah. 5. Postavo za štafeto je treba prijaviti pri zapisniški mizi takoj po koncu zadnje moške discipline (66 m prosto). mu Pred zadnjim kolom prvenstva Monza, Novara ali Amatori? S porazom v Novari je Triestina izgubila sleherno upanje na naslov Eno kolo pred koncem prvenstva se še tri moštva potegujejo za naslov italijanskega prvaka v hokeju na kotalkah. Žal med temi letos ni nobenega tržaškega moštva, saj je Triestina z zaporednima porazoma v Monzi in Novari izgubila stike s prvimi. Tako se neuspešno zaključuje pr. — ‘ venstvo, ki je v prvih kolih obe talo tržaškima moštvoma največja zadoščenja. Ferroviario in Triestina sta dolgo časa bila na prvih mestih, medtem ko sta bila videti Novara prej in nato še Amatori že odrezana od najvišjih mest. Kot pričakovano je Ferroviario proti koncu prvega dela prvenstva močno popustil in doživel štiri zaporedne poraze. Nasprotno pa je Triestina po presenetljivem porazu v Follonici žela vrsto uspehov in prišla prav na vrh lestvice. To serijo j? prekinil Bassano, ki je v Trstu prisilil rdeče na neodločen rezultat, nato pa je Amatori odnesel s tržaškega terena dragoceno točko. Vseeno pa je imela Triestina še nekaj možnosti. V Novari je prisilila domače moštvo na delitev točk in s tem postavila resno kandidaturo na naslov. Med tekmo pa je prišlo do tehnične napake, saj Je po izključitvi tržaškega vratarja Marija sodnik dopustil, da so Tržačani poslali na igrišče rezervnega vratarja Talocchija. Pravilnik pa odloča, da v tem primeru moštvo lahko nadomesti vratarja le z drugim igralcem. Novara je seveda na podlagi tega pravila poslala priziv, katerega je italijanska zveza sprejela, tako da so morali tekmo ponoviti. To po predzadnjem kolu. Dve koli pred koncem Je bil torej položaj na vrhu naslednji: Monza in Amatori 23 točk, Triestina 22, Novara 20, (Triestina in Novara s tekmo manj). Tedaj je bil na sporedu spopad v Monzi med Candyjem in Triesti-no. Tržačani so zaigrali kot še nikoli, zaključili prvi polčas z minimalno prednostjo, takoj v začetku drugega dela pa povišali rezulat na 2:0. Tedaj so nekoliko popustili in domačini so jih dohiteli. Vseeno pa je Tržačanom uspelo vnovič presenetiti nasprotno obrambo. Nov naval gostov in ponovno izenačenje. To je bil seveda razvese- ljiv rezultat za goste 5” pred koncem pa je Prinz, kapetan Triestine in najboljši igralec na igrišču, pomotoma podal žogo nasprotniku, ki je priložnost izrabil in dosegel odločilni gol za domačine. Ta nezasluženi poraz je seveda spravil Trie-stino v zelo težek položaj. Amatori je sicer zaigral neodločeno * Lodijem, tako da je bil vrstni red: Candy Monza 25 točk, Amatori 24, Triestina in Novara 22 (in tekmo manj). Spopad med Novaro in Triestlno naj bi torej odločil kat*-ra od dveh naj še upa na naslov. Kljub odlični igri tokrat Triestina ni bila kos nasprotnikom, ki so zasluženo zmagali in zadali Triesti-ni zadnji, usodni udarec. Kolo pred koncem prvenstva Je torej Candy v vodstvu s 25 točkami, Amatori in Novara pa imata točko manj. Leader bo moral v Trst proti Ferrovlariu, Novara bo Igrala z Bassanom, Amatori pa z Rapidom. Medtem ko bosta torej zasledovalca imela slaba nasprotnika, se bo moral Candy pošteno potruditi, da bo odšel s Trsta vsaj nepremagan. Sicer nima Ferroviario nobene koristi od te tekme, a se bo potrudil, da bo proti morebitnemu prvaku pokazal vse svoje vrline. Tristina pa se bo morala letos zadovoljiti s četrtim mestom, katerega bo zasedla ne glede na rezultat zadnje tekme v Valdagnu. U. K. NOGOMET Včerajšnji Izidi: Evropski pokal: Dinamo Bukarešta . Odense (Danska) 4:0 (0:0). Pokal sejemskih mest: Antwerpen-Glentoran (S. Irska) 1:0 (0:0); Muenchen 1860 - Malmoe (Švedska) 4:0 (2:0); Nuemberg . Everton 1:1 (1:0); ZJS Brno - Lokomotiv Plovdiv 2:0 (1:0). iimiiiiiMiiiimiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiimtiiiuiiiiiiiiimtiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiHHiiiiiiiiiiiiitimin PO DVODNEVNEM TURISTIČNEM OBISKU Slovenska zastopnika sta včeraj zvečer zapustila našo deželo v Na prehodu Rdeča hiša se je od Smoleta in Zupan, čiča poslovil načelnik urada predsednika Berzantija PAGON ANDREJ-OGAREV: Nekaj spominov na življenje v Vojkovi brigadi 4. Ob 22. obletnici Komaj smo začeli gasiti, smo se morali kar najhitreje umakniti, ker Je sledil drugi naval bombardiranja. Sele po tretjem navalu smo lahko ostali s prebivalci. Bila je taka vročina, da ni bilo mogoče vzdržati na ulicah. Zažigalne bombe so razvijale tako vročino, da se je celo opeka topila. Pogledal sem v cerkev, ki sta Jo zadeli dve bombi. Z glavnega oltarja je vrglo kip sv. Boštjana s podstavka s tako silo, da se je kos debla, na katerega je bil privezan kip zapičil globoko v oltarno mizo, kip pa se je zavalil po stopnicah na tlak in se tam ves polomljen ustavil. Nemci so se dobro zavedali, da v Cerknem ne bi mogli dolgo ostati, čeprav so nekajkrat nahitro pridrli v to dolino. Zato so sklenili, da ga uničijo iz zraka. Njihova strategija jim je zagotavljala, da bo potem tuti partizanstva na Cerkljanskem konec. Te račune so delali brez krčmarja. Ees je, da njene ustanovitve so z bombardiranjem in raz-rušenjem Cerkna prizadejali velik materialni udarec osvobodilnemu gibanju na Cerkljanskem, kar pa so prebivalci prenesli kot nekaj neizogibnega v borbi proti nacifašizmu. Ni bilo med njimi malodušja in obupavanja. 2ivljenje so si potem uravnavali v skromnih razmerah, ki so jih dopuščali takratni dogodki. Partizane so še naprej sprejemali odprtih rok. BORCI VOJKOVE BRIGADE O HEROJU VOJKU Propagandni odsek Vojkove brigade je v avgustu 1944 izdal posebno spominsko številko brigadnega glasila «Za Vojkom«. V uvodnem članku so borci tako-le spregovorili: «Ko nam v temnih nočeh klecajo kolena v nadčloveških naporih, ko se plazimo — nevidni osvetniki — proti sovražnim bunkerjem, ko v zarji poraja-joče se svobode rušimo fašistične postojanke in prinašar mo hrepenečemu ljudstvu pe- sem o svobodi, davni želji zasužnjenih Primorcev — hodiš z nami Ti, naš dragi Vojko. Kako to, da si tako naš, da tako živiš v naših srcih? Mar samo zato, ker Te je rodila primorska zemlja, ker si nam brat po rodu? Veliko več si nam! Naš Peter Klepec si, ki se je zavedel svoje moči! Začelo se je: Tu je bila napadena sovražna patrola, tam razrušen bunker. Fašisti so začeli trepetati. Prišel je glas o osvetniku Vojku. Mi smo to ime izgovarjali z radostnim trepetom v srcu, fašisti s strahom. Vedno močneje nas je vabil ta glas in odhajali smo v gozdove. Potem smo se skupaj borili. Vedno si bil prvi: Prvi si prekoračil železnico, pr- vi pregledal teren, prvi prebredel vodo, prvi jurišal na bunker .. Ko smo bili obkoljeni in zrli smrti v oči, smo zaslišali Tvoje povelje: «Fantje! Prebijmo obroč!« Planili smo za Teboj in se prebili. Kako rad si hodil med ljudi in jim razlagal, čemu se borimo. Kako radi so Te poslušali. Potem so po vaseh pripovedovali o dobrem, junaškem Vojku, ki se s svojimi partizani bori za svobodo primorskega ljudstva. In mi? Ko smo ob večerih sedeli ob tabornem ognju, si nam najraje bral Prešernove in Gregorčičeve pesmi. »Hajdukova oporoka Ti Je bila najljub-ša. Saj si tudi bil naš primorski hajduk. Nihče Te ne more odtrgati Cerkno po bombardiranju 18. marca 1944 od nas. Naš si, junak med junaki in vedno boš ostal naš. Vedno nam boš vzor, kako se je treba boriti in žrtvovati za svobodo. Mi, borci brigade, ki nosi Tvoje ime pa obljubljamo, da bomo zvesto izpolnjevali Tvojo oporoko, da ne bomo nikdar oskrunili Tvojega imena, naš dragi Vojko! PARTIZANI PROPAGANDISTI IN HUMORISTI... Propagandisti, vojni dopisniki, pa tudi drugi partizani smo med borbo radi ((kovali« verze in razne recitacije. Spominjam se, da sem si zabil v glavo, da moram »skovati« priložnostno recitacijo, ki bo smešila Hitlerja. Umaknil sem se bil nekam na podstrešje med staro šaro in pajčevine. Za mizo mi je bil star, črviv in majav mizarski stol. Pisal sem in pisal, črtal, popravljal in znova pisal. Zaklel sem se: Nekaj mora «ratati» iz tega. Da bi kot partizan ne spravil skupaj nekaj kitic, sem kregal samega sebe. Končno Je bilo na zmečkanem papirju — gladkega in lepega nam je takrat zelo primanjkovalo — zapisanih pet kitic z naslovom: Hitlerjeva u-ra. Danes se takratni vnemi in navdušenju nad ((skovanimi)* verzi — samo smejem. Takrat so taki verzi bili potrebni in so užgali veselo razpoloženje na mitingih. Za raziskovalce partizanske publicistike imajo svojo dokumentarno vrednost. Pesem je bila objavljena v tretji, januarski števil- ki brigadnega glasila «Za Vojkom«, zato ni zadržka, da je ne bi tu navedel: ' iteJ* maSuam «an mr. tvnim i. . ...v....: ".. •—... jaun®B£mm m M *» a*«*' iw. ----*+**&!& 4, 4«H3* 3*44. a ---------■ —.......... • ■ Ivf -i*...* ‘ HITLERJEVA URA Tik, tak — tik, tak ura počasi tiktaka v mrak, Hitler na trhlem stolu sedi in moli: «0, Bog, pomagaj mi fi. V Rusiji vse gre dobro — nazaj marširamo hitro, da je le kaj obramba elastična dobro deluje, s sadovi zmage nas obsipuje. Italija, Francija in Balkan — tam moj je življenjski prostor končan, če še doma se sedaj kaj zgodi, tedaj mi pomoči nobene več ni. In mislil sem jaz, da Evropa bo moja, poprej ne vojakom ne meni pokoja. Zdaj pa Evropa iz rok mi uhaja, rajhovo tretje kraljestvo se maja. Moj Bog, ki se smatram tebi enak, razsvetli možgane in daj mi kak znak, saj vidiš in čutiš, da revež trpim, nazaj do korita si srčno želtm.s Ta ((umotvor mojega pesniškega ustvarjanja« je potem na prvem mitingu reoitiral tovariš Petrič iz Idrije Recitacija je vzbudila veliko dobre volje in pripomb na račun Hitlerja. (Nadaljevanje sledil - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellioo l ■ II, Telefon 83-8* — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 87-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej: v tednu in nedeljo 60,- din, mesečno 1.000.— In letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Tret 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, D/.S. Ljubljana. Stari trg S/l., tele . j- ^ “*■* ' ‘ ‘ naročajo pri upravi drugih pokrajin Italije pri aSocletk Pubblicitk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. UKEONI8IV O: TRST - UL MONTEOCH1 8, II. TELEFON 934108 in M fon^iSam ^ tekoči1 račun^ri Narodni’ LJublJanf 600-1^503-86 ^"oGIASl: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 180, finančno “Pr®l?1,^'0SrnnInlce 150 ..^»“z^ožnistvo^tržLk^a156«^ .JL?®1881 tržaSk® 111 gorlSkB pokra|lrie ** 100 ’ _ jj vaeh nnbmin itpidA nr( »Snr.ictA Pubbllcltk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst