> i Edini slovenski dnevnik < v Zedin jenih državah. :-■ ■ ■ Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov:- GLAS I list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian damy in the United States ■ ■ ■ Issued every day except Sundays and Holidays :- TELZPON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 121. — ŠTEV. 121. NEW YORK, MONDAY, MAY 24, 1915. — PONEDELJEK, 24. MAJA, 1915. VOLUME XXTTT — LETNIK XXTTI. ITALIJA JE NAPOVEDALA AVSTRIJI VOJNO. NAPOVED VOJNE NI PRIŠLA NEPRIČAKOVANO. NEMČIJA BO STALA AVSTRIJI OB STRANI. AVSTRIJA IN NEMČIJA STA BILI OBVEŠČENI, DA SE BODO PRIČELE SOVRAŽNOSTI ŠE DANES. — NASPROTUJOČE SI ARMADE STOJE DRUGA OD DRUGE NA KRATKO RAZDALJO, VENDAR PA SE NE VE, KJE SE BO VRŠIL PRVI SPOPAD. NAPOVED VOJNE. OFICIJELNO BESEDILO, KATERO JE PREDLOŽIL AVSTRIJSKEMU ZUNANJEMU MINI STRU ITALIJANSKI POSLANIK NA DUNAJU, DUCA D' AVARNA. Rim, Italija. 23. maja. — Itali-' ja je danes popoldne napovedala Avstriji vojno. Italijanskemu poslaniku na Dunaju se je naročilo, naj izroči avstrijskemu ministrskemu predsedniku napoved vojne ter nato takoj odpotuje. Prebivalstvo je se veil no zelo navdušeno ter je bilo zapaziti en-tuziazem, ko se je zaznalo, da se je vlada koneeno vendar odločila za vojno. Vse stranke, med njimi tudi reformirani soeijalisti, podpirajo sedaj kabinet. Dasiravno se je izdalo včeraj mobilizacijsko povelje, v sled katerega bo v enem mesecu 3,000.-000 pod orožjem, je vendar zna-uio, da ima Italija sedaj pod orož-Pjern l»- 760.000 moz linijskih čet. Ko j«' i/.bruliiiila splošna evropska vojna, je obstajala italijanska armada iz 300.000 mož. Tekom' mesecev pa se jo je okrepilo, da šteje sedaj 760.000 mož. Mobilizacijsko povelje za vse vojake, rojene od 1875—lh9."», jej bilo danes popoldne objavljeno v . vseh italijanskih mestih. Vojno ministrstvo je objavilo, da sprejema v vojake tudi pro-' Stovoljre. Dobrodošli so tudi Ita-' lijani iz "neodrešenih*' provinc. Železnice pod vojaško kontrolo. \ ojaške oblasti so vzele v lastno upravo vse železniško omrežje ter so rekvirirale po celi deželi vozove, avtomobile in konje. Avstrijski poslanik, baron Mae-ehio. se je oglasil danes v zunanjem ministrstvu, da s»- poslovi od zunanjega ministra Sonnina. Pričakuje se, da bo š»> danes zvečer odpotoval. Maeehio s«- je tudi posvetoval z avstrijskim poslanikom pri Vatikanu ter sta se najbrž dogovorila, da skupno odpotujeta, Ojačilo s»- j«* čete, ki stražijo nemško in avstrijsko poslaništvo. Napoved vojne. Dunaj, Avstrija. 23. maja. — Italijanski poslanik na avstrijskem dvoru, knez Avarna, je izročil danes popoldne baronu Bu-riauu. avstrijskemu ministru za zunanje zadeve, sledečo vojno napoved : Dunaj, 23. maja. Njegovo Veličanstvo kralj izjavlja, da se n&haja od jutri naprej v stanju vojne z Avstro-OgT-sko. Podpisani ima čast, vaši ekscelenci, ministru za zunanje zadeve, istočasno sporočiti, da so isti dan odhodni listi na razpolago avstrijskemu poslaniku v Rimu ter vas prosi, da mu prijazno izročite svoje odhodne listine. Avarna.' * Knez Buelow odpoklican. London, Anglija. 23. maja. — V uradni brzojavki iz Berlina, ki je dospela semkaj preko Amsterdama. se glasi, da je nemška vlada naročila nemškemu poslaniku v Rimu. Buelowu, naj skupno z avstrijskim odpotuje iz Rima. To P* z* to. ker je Italija napovedala Avstriji vojno ter s tem tudi brez vzroka pretrgala zvezo z Nemčijo. Nobenih vojnih poročevalcev. Rim, Italija. 23. maja. — Šef genera I št« hn, general Oadorna, j« objavil, da se ne bo nobenim vojnim poročevalcem dovolilo spremljati italijansko armado. Najbrž bo tudi prišlo v javnost le malo poročil glede operacij. Danes je izdala vlada dekret, s katerim se konfiseira vse avstrijske in nemške ladije v avstrijskih pristaniščih. Italijanska armada bo stala pod direktnim poveljstvom generala Caneve, ki je vodil operacije v Tripoiitaniji. Možno je pa tudi. da bo prevzel vrhovno poveljstvo načelnik generalnega štaba, general Cadorna. Oba častnika sta na glasu kot dobra vojaka-stro-kovnjaka. Eksekucije Italijanov. Videm, Italija. 23. maja. — V neki brzojavki iz Pulja se glasi, da je bilo ustreljenih veliko italijanskih delavcev v Pulju ob priliki upora. Preživele se je prevedlo v ječe na Češkem. Iz Trsta se poroča, da je neka neznana oseba v pretekli noči o-besila na zvoniku sv. Justa veliko italijansko zastavo. Danes zjutraj so bili avstrijski orožniki več ur na delu. da so odstranili to zastavo. > Avstrijski srd na Italijane. Amsterdam, Holandsko, 23. maja. — ''Frankfurter Zeitung" je objavila danes sledečo brzojavko z Dunaja: "Ne da se popisati srd in gnev, ki se je polastil vseh slojev prebivalstva vsled zavratnega in sramotnega čina Italije. Ne sovraži se niti Srbije, niti Rusije kljub dolgotrajni in dragi vojni. Italijo, ali boljše rečeno, italijanske politike, ki varajo miroljubno italijansko ljudstvo, pa se sovraži s tako globokim srdom, da bo postala ta vojna nekaj strašnega." "Vlada terorja. Rim, Italija. 23. maja. — I/ Verone se poroča, da je neki Mario Weber iz Trsta stopil v pri-četku vojne v franeosko armado. Padel je v nemško ujetništvo in pri tem se je izvedelo, da je avstrijski podanik. Nemške oblasti so ga izročile avstrijskim in včeraj je bil v Linzu obešen kot izdajalec. Intervencija Rumunske in Bul-garske? Rim, Italija. 23. maja. — Domneva se. da se bo sedaj Romunska v dveh ali Ireh dneh odločif& za vojno. V Bukarešti so se sicer bali, da bo Bulgarska napadla Ru munsko v slučaju, da napove slednja Avstriji vojno, vendar pa se je te bojazni razpršilo vsled vesti iz Sfrfije. da ne l>o Bulgarska storila kaj takega. Mejni spopadi. Rim, It alija. 23. maja. — Neka avstrijska patrula. ki je skušala priti preko prelaza med Ponte di Legno in Pejo. se je spoprijela pri Fortellini di Montozzo z italijanskimi planine L Ker so bili Italijani v premoči, se je avstrijska patrula umaknila nazaj na av strijsko ozemlje. Del avstrijske Tirolske, kjer se je za vršil ta. prvi spopad, je moč no utrjen k številnimi fort i. V Trident u • oemt 8. zrezek; 4. Zgodovina slo-naroda* 4. zrezek; & Tofai ikn, 68. svenk, ft. Duhom! boj (motttvenfk), naj nam dopofije ■r 1 D O LAK. "mm Knjige odpošljemo, ali po po iti, aH Konferenca socialistov. Pariz, Francija. 23. maja. — "Temps" je dobily iz Berna poročilo. da se ne bo vršila letos v Berilu, Švica, konferenca socialistov nevtralnih držav. Konferenca bi se imela začeti že 30. maja. Glavni vzrok je baje ta. ker se je priglasilo premalo delegatov. Washington je posvaril Kitaj, sko. Tokio, Japonska, 23. maja. — V poročilih iz Pekina se glasi, da so Združene države svarile Kitajsko. naj ne podpiše pogodbe z Japonsko, ker bi bili vsled sprejema japonskih zahtev ogroženi ameriški interesi na Kitajskem. 156 mrtvih vsled kolinje. London, Anglija. 23. maja. — Glasom uradne cenitve je bilo pri žielezni«š:ki nesreči pri Carlisle ubitih 156 oseb. Le 69 mrtvih se je moglo identificirati, dočim so o-stala trupla popolnoma sežgana. V celem se je ponesrečilo kakih 300 oseb. ^ P O Z O K ! Cenjenim odjemalcem njamo, da nam je zaloga importi-ranih KO8 popolnoma pošla. Slovenic Publishing Co. Zaporno povelje, za senatorja. Proti zveznemu senatorju Chas. K. Tow nsend iz Jackson, Mich.. je bilo izdano v Battle Creek zaporno povelje, ker je tam s svojim avtomobilom povozil nekega dečka. Nova iznajdba. Berlin, Nemčija, 23. maja. — Neki mehanik je iznašel pisalni stroj, ki je v prvi vrsti namenjen onim. kateri so v vojni izgubili roko. Stroj, na katerega se zamore pisati samo z eno roko, je vseskoz zelo praktična iznajdba. Nižje za denarje v staro damovioo. Pošiljamo denar na Kranjske tajersko. Primorsko, Koroško rirolsko, Češko, Hrvatsko in O grško tako zanesljivo kakor pred 'ojno. Iz poel oranja zadnjih tre! qeseeer smo se da dobrega pre iričali, da pride denar tudi ee '»j »igrnrno r roke naslovnikov Vojakom se ne more sedaj dt tar pošiljati, ker se nikdar za go oro ne re kje se nahajajo, ii tam skoraj vsako pošiljate? si 'ojake e. kr. poštni nrad vrne. Denar nam pošljite po "De nestie Postal Money Order » cer priložite natančni Vaš naslov n one oeebe, kateri ae ima InJ* s*L t 19.80 31.46 13.10 »4.71 26.40 28.06 29.70 SI.35 S3.0C «1.26 49.50 67.75 66.00 74.25 82.66 ».06 115.60 137.00 I4P.60 19.01 l»«l C K .90 120...« 10____ 1.75 130™ 15.___ 2.60 140.... 3.40 150.... 35____ 4 25 160.... 90.... 5.05 170.... 55.... 590 180.... 40____ 6.70 190.... 45 ... 7.55 900.... 50.... 8.25 250___ 55... J».10 . 60 ... 9.90 350.... 65.... 10.75 400..^ 70____ 11.55 4SO._ 75.___ 11.40 80____ 13.20 85.... 14.06 700.... *>.... 14.86 800.___ 100„ 16. £0 »00.... uo ... lOOC____ Mm m MBS se IsJ Jshs asi RUSKI USPEHI NA ZAPADNEM BOJIŠČU. ČETE GENERALA MACKENSENA SE UMIKAJO. VROČI BOJI PRI DTJBICI. — RUSI KONCENTRIRAJO MOČNO ARMADO V OKOLICI VARŠAVE, IVANGORODA IN LUBLIN A. NEKA BRZOJAVKA IZ BUKAREŠTA NAZNANJA, DA SE JE ZAČELO UMIKATI AVSTRIJSKO KRILO V BUKOVINI. — KURDI SO ŽE ZOPET NA DELU. SEDAJ OBLEGAJO ARMENSKO MESTO VAN. — ZAVEZNIŠKI ZRAKOPLOVCI NAD SMIBNO. — VELIK USPEH ANGLEŠKEGA PODMORSKEGA ČOLNA. al njskl Položaj na vzhodnem bojišču. Berlin, Nemčija. 23. maja. — Veliki nemški generalni štab naznanja : V okolici Shawl i smo napadli severno krilo ruske armade in ga popolnoma potolkli. Vjeli smo 1600 mož in zaplenili sedem strojnih pušk. Soražnik nas je ponoči dvakrat napadel ,toda mi smo u-spešno odbili oba njegova napada. Pri Dubici smo pognali Ruse za nekaj milj nazaj. Na jugovzhodnem bojišču se ni ničesar posebnega pripetilo. Uspehi pri Kielce. Dunaj, Avstrija, 23. maja. — Izjava, ki jo je podalo danes avstrijsko vojno ministrstvo, se glasi: — Položaj je v splošnem neiz-premenjen. Vzhodno od -Jaroslava in ob go-eujem teku reke Visle smo odbili vse sovražniške napade. Sovražnik se je moral z velikimi izgubami umakniti. Pri Bojanu so hoteli Rusi prekoračiti reko Pruth. toda poskus se jim je popolnoma izjalovil. V Karpatih smo vjeli 1800 mož. Ruske ofenzivne operacije. Berlin, Nemčija. 23. maja. — Nekemu dunajskemu listu je sporočil dopisnik, da koncentrirajo Rusi pri Varšavi, Ivangorodu in Lublinu močno svojo armado in nameravajo skorajgotovo začeti z novim ofenzivnim prodiranjem. Nemške in avstrijske čete so dobile potrebna ojačenja in so sedaj tako močne, da se popolnoma postavijo sovražniku v bran. Pri Zemiglodu se je vnela vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci in smo pognali sovražnika v beg. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija. 23. maja. — Vojaški strokovnjaki so prepričani, da je moč avstrijske in nemške armade v Karpatih enkrat za vse !ej izčrpana. Rusi bodo v najkraj Sem času poskušali izpremenit. svojo bojno črto severno od Prze mysla. V ono smer bosta poslana dva armadna zbora, ki bosta imela nalogo okrepiti centrum ruske ar made. V ozemlju, ki leži med reko San iu Vislo, je koncentrirana močna ruska armada. Rusi so v tem ozemlju zadnji čas prav dobro napredovali, kljub temu so pa še vedno oddaljeni 30 milj od ga-liških železnic. Kakorhitro si po laste nekaj galiških železniških prog. je usoda avstrijske in nemške armade zapečatena. Zavezniki in Turki. Pariz, Francija, 23. maja. — Danes je bilo izdano ofieijelno poročilo o bojih pred Dardanelami Poročilo se glasi: Pod poveljstvom Lirnan paše. (nemškega generala Litnana von Sanders) so Turki v bližini Kata Tepe z vso silo navalili na angle ške postojanke. Vnela se je silno vroča bitka, po kateri so se mora li Turki z velikimi izgubami umak niti. Skoraj isti čas so si priborili za vezniki tudi na morju lep uspeh Neki angleški podmorski čoln je potopil dve turški torpedovki in neko transportno ladijo. Na pol otoku so se zavezniki pomaknili nekoliko proti severu, kljub temu da so bili Turki močno utrdili vse svoje postojanke in dobili nova ojačenja. Angleško poročilo. London, Anglija.^?3. maja. — Angleška admiraliteta naznanja: Angleški podmorski čoln "E 4'' je potopil od 29. aprila do IS. maja dve turški transportni ladij i in več manjših turških trgovskih par-nikov. Vrhovni poveljnik angleškega brodovja pravi, da ne ve, kako bi odlikoval kapitana 'E4\ Toliko zaslug kakor on. si v sedanji vojni ni pridobil še noben kapitan. Grozodejstva v Armeniji. London, Anglija. 23. maja. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila sledeče poročilo: — Angleške, francoske in ruske oblasti naznanjajo, da so zadnje mesece Kurdi. podpirani od turških oblasti, pomorili v Armeniji več sto Armencev. Sto vasi v okolici Vana je popolnoma opustošenih. Sedaj so začeli Kurdi oblegati mesto Van. Zavezniki pravijo, da je za vsa grozodejstva odgovorna turška vlada oziroma njeni agenti. Upor. Atene, Grško. 23. maja. — V Smirni se je uprl neki turški polk. Veliko turških vojakov se je zateklo na zavezniške bojne ladije. Postaja v Tarsusu razdejana. Kairo, Egipet, 23. maja. — Zavezniki še vedno obstreljujejo Dardanele. Nad sirsko obalo se je pojavilo nekaj zavezniških letalcev, iz katerih so zrakoplovei -meal i bombe na turške vasi. Neka bomba je zadela na postaji mesta Tarsusa vlak, kateremu so bili priklopljeni trije vagoni diuami-ta. Nastala je silna eksplozija. Postaja je popolnoma razdejana. Neka francoska bojna ladija je obstreljevala turški tabor pri Gazi. Bolezen kralja Konstantina. Atene, Grško, 23. maja. — Zdravniki so dognali, da ima grški kralj Konstantin vnetje prsne mrene. Včeraj ga je tresla izvan-i*edno huda mrzlica. Profesor Kraus. • Pariz, Francija, 23. maja. — Kraljevi zdravniki so po dolgi konferenci sklenili poklicati v Atene berlinskega specialista profesorja Friderika Krausa. Ob kraljevi postelji je noč In dan prestolonaslednik Jurij. Profesor Kraus, ki je svoj čas že zdravil kralja, bo potoval iz Berlina preko Dunaja v Dedea-gač, kjer ga že pričakuje p?rški torpedni rušilec "Panther", ki ga bo odvedel v Atene. Pred kraljevo palačo je zbrana velikanska množica občinstva, ki z nestrpnostjo pričakuje zdravniških buletinov. V splošnem prevladuje mnenje, da bo kralj bolezni podlegel. Avstrijci se umikajo. Pariz, Francija. 23. maja. —i Tukajšnja Havas-agentura je fosila iz Bukarešta poročilo, da se avstrijsko krilo v Bukovim umika proti Karpatom. Ruski uspehi. Petrograd, Rusija. 23. maja. — Rusi so po dolgotrajnem prizadevanju pognali nazaj armado generala Maekensena; sedaj se nahaja ta armada trideset milj severno od Przemysla. GLAS NARODA, 24. MAJA, 1915. *GUS NARODA" fftwmiir Daily.) Owtted and published by tlM lUrvenic Publishing Co. (a corporation.) r&\NK SAKifER, President. m LOUIS BEN ED IK, Treasurer. 4. of Bnainoes of the corporation and address«« of above officers : ft Portland t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Ca celo leto Telja list za Ameriko in Caoado........................13.00 • pol leto....................... 1-60 " leto za mesto New York........4.00 4 pol leta za mesto New York . • - 2-00 94 Evropo za vse ieto...........4-60 * " " pol leto............. 2.65 m .. " Četrt leta............ 1-70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan hrvzemdi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") laraad every day except Sundays and Holidays. 5 Subscription yearly $3.00. Adwtitement on agreamant Dopisi brez podpisa in oaob&oeti se ne pnobčujejo. — Deoar saj se blagovoli pofiiljati po — Money Order. Pri spremembi Icrajs naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje Uvsliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ii/pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 12 Cortlandt St., New York City. Telefon 4687 .Cortlandt. mSBS nt Italija in Avstrija. Tekom leta. Povest. — Spisal Josip Stariha. z ozirom na pogodbo, katero je vrgla sedaj Italija v kos. Bila je avstrijska vlada, ki je bila še v zadnjem trenutku pripravljena prodati svoje zveste podanike. kojili kri je že trieetrt leta tekla za Avstrijo in Ilabs-buržane. Italiji ne more nihče zameriti, da s^ je odločila tako. Čakala je ugodnega trenutka, da udari in uresniči svoje narodne aspiracije. Zameriti pa se mora avstrijski vladi, ki je dejanski kriva, da je prišlo tako. Pošast panslavizma jo je strašila in udinjala se je Prusiji, stremeči za svetovnim gospodstvom. V narodih svojega cesarstva pa ni videla narodov, temveč le materijah s katerim bo mogoče doseči cilje Velike Nemčije. Vojna proti Srbiji in Rusiji ni bila defenzivna kot bi bila proti Italiji, temveč ofenzivna, vprizorjena z namenom, da -se stre Slov vzame vsako besedo rodov. Seme, katero je sejala Avstri ja, je sedaj vskliko in preko slo- napornega dela izza zadnjih me da bo advokat kali. jim je vsem pokazal fige. Še pogleda nobenega, kvečjemu čaka. -da bi se mu prejšnji dobrotniki odkrivali, kadar pride pogledat domov. To pač (Nadaljevanje ) \u[ lep°' Francelj' takšnemu bi jaz J - I pljunil k nogam. Z Bogom!* Tedaj se je hipoma Francelj u-j Takšni in enaki pogovori so se stavil: i vrst ill pri različnih obiskih, sein- "Minka, blazna ru.sel je šinila_tertja seje pač naletelo na nekaj v moje 111 o za gn t. * nevoščljiv osti, a večina je bila to- Minka se je ustrašila. liko j>oštena. da je Bukovcu pri-' Glej. neki glas mi je hipoma vo^.ila iz srea VSQ gpego zazvenel na ušesa, da je to zadnji N . torej ^ nov leta ye_ sveti večer, ki ga obhajam. Ne sa-'- mo doma s stariši in s teboj. sploh ^^ družilJa (] in zo t y de_ zadnji sveti večer mojega zivlje- o£ ^ ^ ^delo lllcl I 'V" n , , A , - ... najprijetneje. Različno mizarsko Odkod naenkrat taksne misli,1___. . .* . ... , - oro«J»% ki je stalo v najlepšem re-•ancelj? Kje naj bi bil vzrok iz-' , , . . .., , . . Francelj vira?'* "Ne vem, čudno mi je pri srcu, tako mrtvaško hladno, kakor bi počival v grobu." du po policah in kotih, ali ki je ,.. , , , . , | viselo na stenah ali od stropa, je Minka. toda tako' , , . 1 , svedocilo o resnem trudu 111 med tedenskem delu, pa je tudi pri ealo, da j»* nedeljski in prazniški 4>r . i • • . i t počitek Bukovcev v polni meri ,-anstvo ter mu In to sedaj pri tako krasnem . T_ . . 1 ^ . , , i • , zasluzen. Ko se jutri -zopet jedva o v zboru na- večeru, polnem zaupanja v lepo . , „ - - ' 1 - -- - y zasvita nad gorami, bo že zopet sem. Pojdite v moje strelske jarke, tam boste našli junake." priobčili to vest. so prepustili odgovornost za to vest zgoraj imenovanemu listu. Sedaj potrjuje tudi vatikanski i;Osservatore Ro-( ____ mano", da je bolgarski car Fer- kom angleških ''Liebig' -tvornic. 'spadajoče posle NAJSI zastopniki, 1 kateri so pooblaščeni pobirati na rt ulno ca "Glas Naroda" lil knjige, ka- Nemška konkurenca proti izdel- kor tudl ^ T8e druge v našo stroko dinaiul pravilno prejel velikonočno sveto obhajilo. Kobilice v Egiptu in Siriji. Londonski list "Morning Post" poroča iz Kaira: V Egiptu kobi-liee strašno pustošijo. V nevarnosti se nahajajo tudi nasadi bombaža. Iz Sirije se poroča, da so opustošile kobilice polja med Jeruzalemom in El Arisom. Pastiski V Greifswaldu se je ustanovila društva z omenjenim jamstvom z glavničnim kapitalom 40<).(H)0 j mark za izdelovanje enakovrednih izdelkov, kakor so ga izdelovale angleške tvorniee "Liebig". Predstojnik družbe je dr. Eiehloff, ki je iznašel ekstrakt. ki se dela iz posnetega mleka in ki je enakovreden z znanim mesnini ekstrak-tom "Liebisrovih" izdelkov. To bodočnost in novo življenje?.... Tvoji živci so razburjeni vsled fapela sv°j.° l)CSem' bo pritegnil ostri oblic po raska- venskih zemelj bo šla vihra voj-^eeev, Francelj. in sedaj 1 j* nab;jaio ^»f™' ne, povzročene vsled protežiranja ma prišla reakcija. Prav bi bilo, da razlegal na 'da si ostal doma in šel počivat.", ™ »tin vetrove ter budil zaspan- ce m klical lenuhe izpod odeje. Italijanstva in zapostavljanja slovanskega življa v Avstriji. Buči morje Adrijansko, Bilo nekdaj si slovansko!... tvorniee. narodi beže s Sinajskega polotoka 1 podjetje je zlasti radi tega silne-v Egipt. j pomena, ker se Nemčija s tem Iz svetega pisma starega zako-|re»i tujega uvoza, na drugi stra na nam je znano, da je Bog poslal 1,1 Pa bo,1<> tl domači izdelki mno-deset šib nad Egipčane, katerih cenejši, kakor angleški. Vse osma so bile kobilice. Mojzes in1 priprave so tako daleč uspele, da Aron sta šla k faraonu in mu xek-|so bo kakor hltro b<"ie la: To pravi Gospod Bog Hebrej-|^®^ vrerae z zulan^'m cev: Kako dolgo se mi nočeš uklo-niti? Izpusti moje ljudstvo, da mi' daruje! Če se pa ustavljaš in ga' nošeč izpustiti: glej, jaz pošljem' Koliko konj pade v vojni, to je v tvoje pokrajine kobilice, da bo-^.iak« težko dognati, vendar pa se do pokrile površino zemlje, da Se zamore sklepati približno po izje ne bo nič videlo, marveč p0-'pubah v prejšnji vojni. Zadnje jedle bodo. kar je ostalo po toči, Ieto amerikanske državljanske poglodale namreč bodo vsa dre-ivoj,ie imela armada Vnije oko-vesa, ki zelene na polju. In na- ll 200 000 ko»J- Od teh jih je pad- Izgube konj v vojni. polnile bodo hiše tvoje in tvojih lo ;lnevno. okoli G0°" »kujma iz-! nanjo. Naj pride karkoli hoče—i . . .... toda ta misel, ta misel ni prišla Ponašajte ^ vzdihmte: samo oh sebi nrišla ie navzdol 1,111 tia-i ll(>bro' Bukovcu, večna stegni svojo roko nad egiptovsko w......... • i . " jt zcioi «..«»♦; i" i - i ■ .-i- t i- z< 11 faktor za izgube konj so ra- od zvezde, od prijatelja, ki je od- !uc. naA 11111 s%etl! ,„ZakaJ' tedaJ | deželo po kobilice J--------1----- Pismo iz starega kraja — ------, — f—o-------—7 t)— i , 1;, , , • . * ' — nt*, ki 1111 i)o\zro<"aio srapnen. -o- šel tja gori pred menoj... Minka, bo Wlla £"rt V™* nj;>|3o nad njo in pozro vsa zelišča, ki bona w ^ J tak() , Slovenka F. R. v Brooklvnu je spomni se ob svojem času, kar 111 ^ 11JO ho zait^t- fretuko, da so se razbahali v Trstu in povsod? Kdo je bil kriv, sedeli v tržaškem mestnem itvu možje, ki niso bili niti avstrijski j>odaniki, temveč regni-coli in največji iredentisti, ne le v globini svojih src, temveč javno in odkrito? Kdo je kriv, da je bilo v Trstu samem kakih 40,000 italijanskih podanikov, da je bil Stabilimento Technico v rokah Italijanov, da no bili celo v cesarskem arzenalu v I*ulju zaposleni italijanski in-ženerji in morda celo častniki italijanske armade? Kdo je bil kriv, da je moral ulovenski delavec drugam za kruhom, d očim se je ščeperil na do anačih tleh Italijan iz kraljestva? Kdo j« odobril v Tnrtu volilni sistem, vsled katerega je slovensko zastopstvo v občinskem svetu naravnost smešno in brez moči? Komu je stala policija na strani, ko so mirni alovenski delavci priredili po Trstu obhod in jih je napadla iredentisti en a fakinaža? * Kdo je gradil italijanske šole ter snoval italijansko vseučilišče, dočiin se je Slovencem rogalo, ko ho prišli s tozadevnimi željami?... Bila je avstrijska vlada ki je redila gada na prsih ter imela za udano slovansko prebivalstvo na ustnih le prerirljiv smeh. Bila je avstrijska vlada, ki je trpela iredentistično propagando, pn sicer ii strahu pred Italijo in da z as Sežana dne 22. aprila 1915. Draga Fany! Najprej te naj prisrčne jše po zdravljam in se ti zahvaljujem za voščilo. Zdi se mi. da par mojih pisem nisi dobila. Vsa pisma moramo odprta oddajati in če dobijo v njih kaj posebnega, morajo v koš. Najbrže tudi marsikatero moje pismo dobi prostor v košu. Odkar se je začela ta žaloigra, smo izgubili iz naše vasi že 3 mla deniee. Padla sta Rešetinov France, Peljanov Tone, za tretjega pa ne vem, kako se imenuje. Jagrov Janez je že vdrugič ranjen. Od novega leta je pri nas vsak mesec nabor. Potrdijo vse, kar je količkaj sposobno. Sedaj so notri vsi od 19. do 42. leta. Vendar še vse to ni dovolj. Meseca maja bodo morali iti na nabor vsi oni, ki so rojeni leta 1897 ter možje do 50. leta. Vse to bomo še doživeli, ne vem pa, kaj bo potem. Ostale bomo same ženske in otroci. Daj Hog že enkrat mir! l'e bi prišla sem. stavim, da bi ne poznala več Sežane. Draginja je strašna. Za velikonočne praznike je bila v Trstu moka po dve kroni 40 cinarjev; bila je vse druge barve prej kakor bela. V pe-karijah, gostilnah in hotelih prodajajo samo črn kruh. Kruh je tak, da bi prejšnje čase hlapec že prvi dan zapustil gospodarja, če bi mu takega dal. Riž je pa šestdeset krajcerjev kilogram, olje po goldinarju liter, fižol po 54 krajcerjev liter itd. Ženske dobijo sicer nekoliko podpore, pa jo lahko porabijo. In pomisli, ta draginja še vedno narašča. Kdaj bo konec vojne? Kdaj bo zavladal mir? Edino to vprašanje blodi vsem po glavi! Dela imamo več kot preveč. Zapovedano je, da moramo vse obdelati. Radovedna sem, kje se bo delavce vzelo. Kako je pa kaj v Ameriki? Tukaj govorijo, da je tudi tam slabo. Za Božvč mi je pisal Ukinar-jev Jože z bojišča, toda revež je prej zatisnil oči, p redno je dospelo pismo v moje roke. Danes in včeraj je bila v Trstu velika ust a j a. Ker ženske že tri dni niso dobile kruha, so vdrle v trgovine in prodajalne. Veliko je ranjenih, veliko so jih aretirali. Živeža se ponekod nitj za denar ne dobi. V celi Sežani se ne more kupiti niti za zlat denar ene kile bele moke. Prosim, oprosti tej slabi pisavi in odpiši, če dobiš to pismo. Želela bi tudi, da bi se uresničile želje gospoda Blatnika. Ti ne veš, kako sem bila presenečena. Sedaj smo vsi kakor oživljeni in trd-no zaupamo v bodočnost. Kaj ta. kega v resnici nismo pričakovali. Žalibog, tukaj vlada tema. l*ra je pozna in že ne morem nadaljevati. Srčen pozdrav! Tvoja prijateljica E. Francelj se je nasmehnil. . I 41 Naj bo kakor hoče, Minka.'Kadar nekega delavnega dne ne Tega svetega večera ne izpustim ^^ sljsah teh zuanih Slas<>v' te" .----------------------------- . . . . .)n mn pofnočnice, preveč sem se veselil ^j bodite prepričani, da se je služabnikom in vseh Egipčanov... £ a y t m- k • i i iT I /(Kil ft n»»k-ii nfKiluii'OT tiwl-iT frt1 I • l •! • - i 11« 'konj. \ billskl VOJ1II je zgubila zguuno iieKaj post onega, teuij se jn se ie obrnil in sel od faraona. . ... , , _ „ ' , . . , "i • i i i. • Anglija nad l.uHH) konj in mez- M«„:an„„. ut.t. «• l>og,Gospod pa je rekel Mojzesu: . . • , .... .. „. Manistlque, Mich, la •rov. Annual World pise: Xa-|KutziaiL ™ vy.lifTMo ......................................,l ! Kange, M"1*. ^ okolica: «*. u. SL ; ne, ki jih povzročajo šrapneli. No- Ukovič. <«r»r*. Ulno.: JohId rnsrlna. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrich in Frank Žagar. Uulutb, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gou2e. M. L. Kapsch, Joa. J. Peshel In Loula M. PernSek. E velel h, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn. In okolica: L. VeseL liibbing, Minn.: Ivan Poufie. Iiitzville, Minn.: Jue Atlamich. N&»d\vauk, Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Urovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: (iregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich, oi^gle in so zapeli zvonci ob vzvišeni zahvalnici. Srca so se dvig-ki se'nila kvišku, Minka je upognila koleno, a Franceljnu je izginila hipoma iz duše vjiii bridkost in trpkost in z njo nesrečna misel, ki g-a je malo prej tako potlačila. veter ves tisti dan in tisto noč III. Kako hite dnevi počitniški, nobena voda ne tako hitro, samo še z vetrom bi jih primerjal, ki se m 111 neredna hrana povzročata razne ko se je zdanilo, vzdignil je vroč bolezni pri konjih, t eni se, da ni veter kobilice. In pokrile so vso preveč, ako se računa, tla postane zraku, nekaj težkega in (površino zemlje in vse pokončale.! vsak dan v sedanji vojni okoli j 5000 konj nesposobnih za vojne Hrvatska vprašanja. Preti kratkim so se v Zagrebu posvetovali hrbatski člani skupnega državnega zbora o splošnem položaju. Navzočih je bilo do 20 poslancev. Razpravljali so o zasc- ren, utrujen od dolgega dela in se ne bo več zbudil. Nekaj čudnega je ležalo tisti večer v neumljivega. Le počasi je tekla i beseda, prisiljeni so bili pogovori od začetka. Bukovec je bil videti zamišljen, cesto k rat se je zakrk-nil vase in umolknil. Na mizi je stala skromna večerja. nekoliko prašičje pečenke namene. Omejene kupčije s poljskimi pridelki. V Avstriji je potrebno, zadnji večer njiju božičnih počitnic, večer novega leta. V teh dneh so si imeli vsi toliko povedati, po večkrat so bili prerešetali že razne dogodke, neštetokrat se že zaglobili v sanje o lepi bodočnosti, a vendar se je nocoj vsem zdelo, da so še marsikaj pozabili, marsikaj lepega, da, morda celo najpotrebnejše in najvažnejše. Obiskali so bili vse sorodnike in znance v teh dneh, celo druge ljudi, ki jim niso bili toliko pri srcu. Zlasti Francelj je bil čez dan pomalem doma in čestokrat ga je pri njegovih posetih in pohodih spremljal oče, ki je bil silno ponosen na svojega silno čvrstega in krepkega sina vojaka. Pravega korenjaka si vzgojil, Bukovec'", so rekli drugi očetje. "Kmalu ti bo pomagal." In Bukovec je ob takšnih besedah vedno dvignil že nekoliko vpognjeno glavo in iz očesa mu je sijala sreča in zadovoljstvo. 4*Je že, je že", je odgovarjal, '*do zdaj mu ne morem ničesar očitati. Z božjo pomočjo že poj-de, pojde." "In pa še kako pojde, ej, srečo imaš in pamet, mi je nimamo takšne. Saj sem dejal, da bi bil študiral t-udi naš, pa mati ga ni hotela pustiti od sebe, še dandanašnji se ji mora držati krila, sicer je joj." ' "Predobro se jim godi doma, tvojim, sosed", je odgovoril Bukovec. "Premožen si, ničesar jim ne manjka in tako je težko zapustiti doin in iti v mesto, kjer je pač treba včasih tudi nekoliko postradati poleg drugih nevšečnosti. Pa brez zamere, sosed." "Kaj bi zameril, Bukovec, pametno govoriš. No, z Bogom, Francelj, saj nas boš menda tudi pozneje včasih še pogledal, ko boš velik gospod, kaj ne? Menda ti ne bomo premajhni tistikrat, s krompirjem in hleb maslenega; denju ogrskega državnega zbora, kruha. Tudi steklenica vina za'ki se je pričel, in sklepali, kak-slovo, da se poplakuejo težke mi-jšno stališče naj zavzamejo glede na skupne zadeve. Pred vsem je predlog finančnega mini- , . , , . , , sh. Viseča svetiljka od stropa je;11* ski lovi po gozdu od drevesa do dre- , • . ^ , 1 .1 .... r . . , le nejasno razsvetljevala veliki /a vesa in izgine naenkrat za daljno . „ . - - . „ . J prostor m nje medla luc je pre- strstva o ustanovitvi središča tle- cej pripomogla k otožnemu raz- narnih zavodov, ki naj bi poslo-položenju. Pa sčasoma so se ven-jval° tudi ,lil Hrvaškem in v Sla-dar razpodili temni oblaki in po- 'vnuiji. Izrazili so se pomisleki pro-solnčnih žarkov.predlogu in izrazila želja, naj ^ se ni udeležil posvetovanja. Gle-j tie na nameravano predlogo odrske vlade o podaljšanju finančne nagodbe meti Hrvatsko in Ojrr- sijalo je nekoliko na te obraze, da so se razsvetlili.-hrvatska delegacija "Govoril sem s Klančarjem, ob z l,tlIl<>111 nastopi zato, tla se reši sedmih zjutraj bo pripravljen ta zadeva primerni hrvatski sa-voz; da vaju potegne do kolodvo-! ""»upravi v korist Hrvatom. — ra. Preblatna in preslaba je pot,lKoueno se mso sMcpali, ker se da bi hodila peš, posebno ker hoceJ° se sPorazumetl z bauom- kl imata vsak nekaj nositi", je o-poninil Bukovec. "Ni bilo potrebno, oče. teli par ur bi bila tudi lahko prehodila,1 "\l>Jl 111 \ul>.J , . Ar- i »n • ,, sko, ker poteče sedanja začasna kaj ne, -Minka? pravi Francelj. ,, .)rk - .. . . . , T1 j . „ ,. . .nagodba .30. junija, se ie želelo. 1 a vendar je tako. Kar bi pri-i - . , J1, naj vprašanja ne resi samo skup- hranila na voznim, bi si poskodo-i. - ,Jt - , , . , ,, . . , ni državni zbor, marveč tudi hr- vaia obleko 111 povrhu bi prišla set„.l4.„. - , „ v , , , . 1 , ,, 1 . ° . vatski sabor. Z ozirom na seda-malo eedna v mesto pristavi nje rMmere ni vrjetll da se mati. \ taksnih okončinah ni k]ia včasih ljito so se peC.ali z vprašanjem, a žetev leta 11)li» pridrži brezpogoj- 3409 N. 5th Ave. no javnosti. Odredile so se zato' Brooklyn, N. Y.: Alojzij ČeSarek ln nekatere omejitve, ki se tičejo bo-'^eo Štrukelj. doče žetve. P.....Iredbi, ki je ort, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar ln Fr. Leben. *r»rrlL Pm_; Anton Valentin«« lirceneborg. Pa. tm «k«Uea: Venc*-*iav Falčlfi. Irwin, Pa. In »kolica: Frank Dem-Ur Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polanc. Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta. Moon Ban, Pa. in okoli ca : Frank Maček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvanilk. Ignai Magister, Z. JakSe ln U. B. Ja-kobich. Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ Bteelton, Pa.: Anton M. Paplfl. West Newton, Pa. In okolica: Josip Jo v an. Willock, Pa.: Frank Seme In Jowph Peternel. Toele, Utah: Anton PalCl«. Winterquarters, Utah: Louis Bla-slch. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdaie, Wash.: Jakob Bom lak. Davis, W. V a. In okolica: John Bro-dch. Thomas, W. In okolica: Frank Kot-ijan i:i A. Korenelian. Grafton, Wis.; ^ohn S tam pf el. Kenoha, Wis.: Aleksander Pczilir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Yotlovnik In Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Sepleh HeronLm Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok Ix>nls Lončarlč. Rock Springs, Wyo.: A. Jnstla la VaL Stallcb. Kemmerer. Wyo.: Joelp Motoh. POUK V ANGLEŠČINI! To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na: Slovensko korespondenco o šolo, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. t GLAS NARODA, 24. MAJA, 1011. iniiiiiiii ^aa'i.tii^ia^tirjiia'iiujA^iik'ia.^^iiiCFiiusaEXaca » |gm j^tvwr^ • • IZVRŠEVALNI ODBOB: Frank Saitser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Tajniki: Edward Kaliah, «11» St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Kudolf Trait, JU3 W. Central Park, New Xorlt, N. T. John Jacer, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. I>enar, kolikor ga podružnica Rama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Ja^rti. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglašena po slovenskih listih. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. I tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila lieoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. G119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse iztisc Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G. N. Izvirno poročilo iz Srbije. |«ia moramo čez sedlo med sivimi 1 hribinami in turškim cestam ni-! sem več mnogo zaupal. . Nisem zaupal, ali tla sem po-Prijatelj našega lista inženir i znal ta del ceste do Kavadara, bi Dragotiu < i u s t i n č i č. ki se je se bil težko odločil zato. da ga še preti par meseci mudil v Rimu | prepotujem na tem vozu. in se j.« potem podal v- Srbijo, je I I" • !al uredništvu "tilas Naroda ileče izvirno jioročilo: (Konec.) 1'rešli smo majhen rob in s* v speli na novo teraso, na plan. To j" prilepsko polje. V o-zaiiju sivotemne gore, a v znožju i Avtomobil vztropota. a m omak zopet potegne svojo harmoniko. ; Raztegne meh, pogleda zvijačno postrani, pa zapoje šaljivo kosov-i-ko. Na vratih in oknih so se pojavljala blesketala bela lica lepih i prilepskih devojk, pa hajtli, ka-,u,vo ! kor na svatbo! Prilep je za nami in mi lezemo v strašen klanec. Lezemo, dobe- ^niih domovina kraljeviča Marka. , ,, . . ... , . sodno. Preveč je. Skoro ne homo prijazno me*i■■<■<■ s petindvajset- . - . . . .-i ■ , • ! izpeljali. Kosta vikne m momki tisiK- prebivalstva. stari zgodovin- , - , . . ^ i , ...'.. , , . . . , .(lezejo izpod platnene strehe. -Jaz ski I filep. Momak, ki nu je setlel ' . . .sem se spomnil na verigo m pre-skoro v naroi ju. poseže nazaj v, - . , - , , . ... . ' . stavo m po telesu me je preletelo, voz, pa izvleci' iz njega harmom- , , i i - i i i . 1 n kako da In se bilo razsulo mrav- K') na meli. !,--»- , -ti- ijiiieje gnezdo po meni. Ali v istem Da čuje narod — in razteg-; trenutku se je zbudil v meni stra-nil je meh in ubral srbsko juna-iicn o.lpor: vraga, da imam takt. ško pesem, .la so letela deea in s]ab0 živce! Videl sem popolnoma mlade devojke na cesto. hladnega Kostu, ki se je razgo- Uatavili smo pre,I kafano, t. j. varjai z veterinarjem, videl poti.tla gostilniea. Bilo je ob eni po- rngljive obraze momkov, ki so Ie-poldne, treba se je bilo odpočiti|I10 j„ „ora«li lezli z voza, pa me je ni se pokrepčati za uadaljno. si-|i>jlo skon, sn|m preniagal sem se cer silno interesantno. ali prav ni ostjlj ua tll(ii jaz hladen m;.!" prijetno pot. na svojem sedežu poleg veteri- K nam je prisede! prijazen srb- narja. ski višji uradnik v tem kraju in Zlezli smo po skoro enourni razvnel se je bratski razgovor o|mu,-„i vožnji na vrh sedla, in jaz mestu. .. lifusu. ki tu.li v tem kra-L,.m oddahnil. Al« kaka preva-ju prav, močno razsaja, o mojem ra; xa ,jnigi strani se šele pri-begu iz Avstrije itd. Tudi gospo-i p,avlja prava muka in opasnost. du kapetanu, češkemu veterinar- Dolina se prav malo odpira. Vi ju, se je bil razvezal sedaj jezik j dim ,,m| sai,n globok velik kote! in govorili smo prav na široko, j j,, tja doli torej moramo. Cesta Končno je prišla ura odhoda, sto- strma, slaba, dokaj ožja kakor z pdi smo preti kafano iu uljudlii. onstran sedla in speljana nizdol v iskreni Srb me vpraša: strašno ostrih serpentinah. Na ne- A!i sj, /,. videli razvalino katerih mestih je ime) radius tež-gradu Kraljeviča Marka? Kvo ko šest do osem metrov. vam je. tamle g.>ri! . • . . Ali to se ni vsa moja muka. \ sa \a visoki skali, zapadno od Pri- dolga zvita kača je polna "komo-lepa.se vidi najdragocenejša re- re". To je srbski tren, ki vozi relikvija srbske zgodovine v stari kvirirano seno. slamo in živila iz Maeedoiiiji. Tu je živela duša srb j bitoljske okolice v Krivolak na skega tiaro«la. njegov najvišji postajo. Same dvokoliee. ali ka-\/or. njegovo vse in te kraje naj kor jih narod tu kratko nazivi je bi odstopila Srbi ja sedaj tartar-1 "koliee", izdelane skoro popol-skim Hulgarom pod nemško ko- noma iz lesa in v prežene v dva I slaba, črna bivola. Na vozu je naloženo toliko, »la bi orjaški Makedonec skoro lažje sam nosil, nego Sedli smo zopet na avtomobil, i vizil na tej svoji kolici. ali stori, Kost a ga ogleduje / leve, z desne, kar more. Deloma tovori na ma-spredaj, zadaj, ali kraalo se mi garcih, mezgih in malih turških je zdelo, »la je pazljivost večja, konjičkih, ki so strašno živi in pri-je to dolžnost vestnega šo- jazni. Taka karavana je kaj sli 1'stavi se pri prednjem ko- kovita prikazen, ali nam na tej lllHIlllo? Nikoli! nego ferja in lesu. potegne močan nož iz žepa | cesti strašna muka. Komoro spremljajo vojaki tretjega poziva, na katerih ni nič drugega vojaškega, nego zgorelo lice in pa moderna avstrijska brzometka. Preko se- h lati no skloni, kakor zdrav-mora izvršiti resno opera L l'ol ric na kotačiču če izdr-umu moram da odreženi I demdeset tisoč takih pušk so zadani pri sebi. plenili Srbi Avstrijcem v deeem- ico pnevmatike na levem njem kolesu smo bili že med m do tu izgubili, ali sedaj je il nt I režat i še drugi pramen. U se bomo toraj |h> železnih ščih, pa kdo bi si belil lase tega. Važneje je. da veriga restavi drži. Kosta je to za-sam sebi, ali meni se je zde-a tu bil popolnoma uverjen «• iu imel sem prav neprijeten tek pri ure u, ko sem ne polja! na tesnem sedežu. Z ou- berskem porazu in jim sedaj seveda prav dobro služijo. Tako se počasi pomiče ta dolga karavana od IJitolja proti Krivo-laku na železniško postajo. Strašen je ta pogled. Srbski kmet je dal vse. kar je imel. da reši svojo domovino. Noč in dan je v službi svoje svete vojske, strašno ti je to breme zanj. ali on ne zdilmje ni ne toži. Po dvanajst do sedemnajst dni ti je na potu s takim vozičkom v Krivolak in nazaj, toda "ilepa sem namreč videl, ako ga poiuiluješ ti prikima, pa loniziranju in ureditvi teh krajev resno ozirati na ta moment. Vstavili smo se tudi v Negoti-nu za četrt ure. Turško mestece, vse kakor Kavadar. Turki so imeli sploh za vse samo eno kopito. Kraj sam na sebi je seveda slovanski in so Turki v veliki manjšini — toda slovanski element je bil raja in ni odločeval v kulturi teh krajev. Bulgarska propagan popolnoma liedoktanjena, so Bolgari strašno rušili vse v prek, ko so se morali umikati iz teh krajev. Bulgari pač niso mogli v tej nesrečni vojni zatajiti svojega tatarskega pokolenja in še manji delo svojih germanskih inštruktorjev. Ali žalost vseh žalosti pa tiči v tem. da jih tudi Begalniea še ni izučila in vznemirjajo Srbe z neprestanimi svojimi napadi v da je bila tudi v Negotinu zelo i času, ko se bore proti sovražniku^ strastna in prebivalstvo jako bn-' ki ni bil Bulgarski sami nič manji garaško. Nu. danes je vse te pro pagande konec. Ljudstvo je mirno, dobro in pošteno in si želi samo konca vojne. Prej strastni Ivanof-fi. Popoffi. Petroffi se pišejo da-jiies Jovanoviči. Popoviči, Petroviči in to je bila edina operacija, ki jim jo je potreba napraviti, da so postali iz strastnih Bulgarov dobri in celo jako dobri Srbi, ki v o pase n kakor Srbiji, ako bi se mu. posrečilo uresničiti svoje cilje.. Bulgari so pač udarjeni s slepoto-— ali Jugoslovani jim bomo težko kdaj odpustili ta smrtni greh. Pred nami se je zableščalo v jutranjem solneu motni in široki Vardar. a ob njem par belih lepših hišic z rdečimi krovi. To je že-! lezniška postaja. Na bregu nad sedanji vojni prav zvesto služijo j postajo je nekaj, kar je podobno svoji dragi domovini in doprina-šajo velike materijalne žrtve za svoje in naše osvobojenje. Ncgotin je eden onih krajev, kjer je najstrašnejše besnela srb-sko-bulgarska vojna. Strahote te bratomorne bitke se čitajo še danes na strašnih znakih, ki so jih i zadali Negotinu Bulgari. ko so odstopali od teh krajev. Negotin je zelo porušen. Mnogo hiš na njego- SiONOie G. P'ANNUNZIO bar6rk SONNINO vi periferiji je popolnoma razde-1 janih in kdor hoče študirati razliko o načinu srbskega in bulgar-skega bojevanja, ta mora prepotovati te novoosvobojene srbske : kraje. Dočim niso porušili Srbi v t celi strašni srbsko-turški vojni jiiiti ene same koče. dočim so ostala celo mesta, v katerih je prevla-I doval turški element, od Srbov' krivolaške postaje tu običajnemu velikemu, razsež-nemu selu. ali polovica hišic je: brez strehe in tudi blatne stene so jim strašno razrite. Samo par boljših belih hišic blesti izmed teh žalostnih razvalin, krog katerih se pasejo skromni makedonski ma-garei, ali mali iskri turški konjiči. Med kolodvorom in selom je veliko šotorišče srbske komore, na katerem se razklada seno in slama ter čisti vardarska pšenica za naše momke ob Drini, Savi in Donavi. To je Krivolak. Momak je raztegnil meh. Kosta ga je spremljal z avtomobilsko trobento in tako smo se spustili po ozki strmi poti nizdol k železniški progi in malim belitn hišicam Italijanski pesnik Gabriele d' Annunzio, eden glavnih liujskacev na vojno, italijanski minister sa zunanje zadeve, Sonnino ter ljudska množica pred parlamentom v Rimu. 0 : j vu. ni bil ranjen, ali zapal je. re-! kedoniji. Ni ga silila v to draga sret- kel bi skoro. v Srbiji sedaj moder-! majka — o, ta bi mu bila gotovo gaj o v jarke in na brežine. Ma-garci beže pivd vozom in konjički se bunijo in vspenjajo ob svo-i mirno skoro hladno pripomnC: — E, samo tla bi skoro iu no s vršilo ! j uemu pegastemu tifusu. Prej vo-i še branila — nego domovina, dra- Kosia upije. momak vihti dolg jak ni užival ugleda, ako ni bil' ga in sladka domovina. Postal je drog in grozi. I boga kravčeta be- vsaj v drugo ranjen, danes mora' pop in komitaš. organiziral je svoj preboleti poleg tega vsaj še tre-i narod, učil ga in se boril ž njim. buSni ali pegasti tifus. Na Strumici proti Bulgarom je bil Boren je ta dom; v pritličju ; ranjen. Krasno lice je živelo v jih gospodarjih. Avtomobil drvi, i mala gostilniška soba za kmete in j večni smrtni nevarnosti, toda, šofer vrti in obrača, vsak izmed j kuhinja, v prvem nadstropju, ka- nič ošabnosti. nič nadutosti, nič neštetih ovinkov predstavlja novo , mor se dospe po doka j st rinili stop-' ponašanja. Prota N. pa je polek strašno pogibelj. .laz bi najrajši; nieah. je posebna soba. | junaka tudi zelo široko, svetsko mežal. ali me je sram samega se- A]i lir, pose|ma so})a samo za naobražen človek in človek usta- fieirje in morala kako jaro g<»-1 Ill> y- velikim zatloščenjem iz nje-spodt». Tega si- v Srbiji sploh ne gove družbe. poz'na. Srbski oficir je najprej Sedeli nismo dolgo. Trudni smo človek in sicer jako dober iu |>o-; Lili od dolgega, mukepolnega povečini zelo naobražen človek, in i tovanja. Prota N. je s svojim bi-smatra vsakogar spotlobnim. ako stritn očesom to opazil in se po je pošten in dober. Njemu velja sv<».]' skromni večerji kmalu po-zadnji prosta k socialno ravnoto- slovil ter diskretne umakni1. Sp,!!i smo v neki drugi hiši iste- Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki. be. Opazim, da tiščim pesti in kolena. Zaklel bi na glas. vrgel bi se pod voz. samo da ne izgledam smešen [»red temi hladnimi, stojični-ii i i junaki. Končno sem se le vdal in privadil. Nad Vardarjeni se je dvignila velika bleda obla polnega mesca ' liko. kakor prvi njegov poveljnik* ill ta čut les m a prikazen nad sivo Pri vežbanju z orožjem strog, se gorsko zaseko. proti kateri smo mu takoj zvedri lice. ako ]»o va ravnokar hiteli, me je tako oku- jah zalirešči momkova harmonika pirala in iznenadila. da sem po- j in stopi brez pomislekov v kolo * zabil na vse nevarnosti. Krasota i svojimi vojaki ter pleše ž njimi, vseh krasot. To mu ni dolžnost, niti je to name Zlezli smo počasi na dno dobiine j noma in prisiljeno, nego običaj, k živem gorskem potoku iu se u- j s krvjo rojeni deuiokratizem. stavili. Bletla mesečina se je raz-j Seli smo za mizo: gospod kape livala po visokih vrheh in lesketa-j lan. šofer K<.»ta in jaz. Pri ostalil la v hladni vodici. Zlezel sem ves'mizah so večerjali ali pili kavo srečen ua zemljo, ter hvalil Bogu.'j domačini. Vzbudili ni-nio niti naj-da smo tlospeli sem še pred trdno | manjšega zanimanja, nikdo se ni nočjo. Pogledam ua uro in vzdah- oklenil, vsak je mirno nadaljeval nem- svoje tlelo. Natakar, v navadni do- — Da. — pravi Kosta — ob osmih bomo \ Kavadaru. ako bo sreča. ' — A koliko imamo še do Krivo-laka ? — Iz Kavadara slabo uro — odgovori Ko^at. a pripomni — nocoj bomo nočevali v Kavadaru. ker v Krivolaku bi ne dobili prenočišča. Ta izjava mi ni l»ila baš pogodil. ali ker se je moj želodec že prav močno oglašal in nas je Kosa potolažil, tla je v Kavadaru prav dobra "kafana", sem se drage volje pomiril. Motor je na tej poti močno trpel. Ncstalo mu je bilo vode in se je ves kadil. Dobili so mu hitro mrzle, bistre vode. pa hajd v Kavadar. Kavadar je mestece s kakim štirimi do petimi tisoč prebivalstva. Mestece je zelo bugaraško. ali recimo rajši bilo bugaraško. Med slovanskim prebivalstvom živi tudi okrog tisoč Turkov. Kajpada nosi vse znake turškega gnezda na sebi. Vse bajte so strašno skromne. I "stavimo se sredi mesta, na mali "čaršiji". in tu stoji pred nami skromna, ali vsaj belo pobeljena jednonadstropna hišica. "To je oficirski kazino'' — pripomni moj dragi teh — "tu dobiva še dosti dobro obskrbo." — Nu. ako je to oficirski kazino. potem pa že — mu odgovorim kolegialno. Ali on me poškili postrani in se namrdne. Molče sva vstopila. V oficirskem domu nas je sprejel mlad prijazen gospodar, vojak. Boril se je hrabro pri Valje- mači obleki, nam prinese cenik jedil. Hvala Bogu! Vsi smo tožili, tla smo strašilo izdelani iu lačni. Veterinar vzame v roke list in 1 čita glasno: — Čorba (julia) jagnječa, čorba postna ] »aradajzova. pečeno jagnjc, prženo jagnje .jagnje v omaki, jagnječa obara, jagnječa ...... bogme vse je jagnječe. a ja jagnjetine ne jedem! Ima j oš nešto. hvala Bogu. evo: čorba sa pasuljom. (fižolova juha) i pasulj sa Inkom. Izbomo! Kosta je sedel indiferentno. a jaz sem se muzal tej izbrani jedilni karti in nezadovoljnemu kapetanu. Naročil si je pasulj. a midva s kosto "jagnječe pečenje", in ko se je prismejala na mizo še "oka" vina. t. j. pet četrt kile — vino se prodaja v teh krajih na oko. ali pa na kilo. Dober je vardaree, samo nekoliko plehak in drag. ker se smatra vino v Srbiji za luk-sus in se ga pošteno obdači. Med vratnim nadstopnieami se pojavi visoka, suha postava srbskega popa. Interesantna postava .nekoliko že posivela. a jaka in žilava, iskrenih gorečih oči, se bliža naši mizi. Veterinar ga opazi, plane vesel kvišku in vikne: — Evo ga. naš dragi prota! — Moža se iskreno objaineta in dvakrat poljubita. — Od Strumiee te nisem videl, kako si? Prota je mirno prisedel, kape-tan naju je predstavil in kmalu smo bili sredi prijateljskih razgovorov. Prota N. ni pravzaprav pop. Dovršil ni aluminata; ima maturo srbske gimnazije, a po gimnaziji se je moral odločiti za popa v Ma- ga gospodarja. Postelje vam ne bom opisoval, ker je bila, žali-bože, strašno prozajična! Spali smo štirje v eni sobi: trije srbski oficirji iu jaz. ali povem vam. dr. se mi po onem ležišču prav nič sline ne cede in da si one romantične noči čisto nič več ue želim. • Di •ugo jutro ob osmih snu. že se-leli na \tizT pred oficirskim domom iu harmonika j" zopet pela. Momak jo je z vso svojo mladost no navdušenostjo raztezal in spremljal s svojim simpatičnim, ne-uglajenim. rustikaluini glasom. Okrog avtomobila se je bilo nabralo radovedne tleče in lenih Tur činov, da je bila čaršija skoro polna. Prižgali smo si šc vsak svojo macedonko *. pa liajtl po ozki ulici mirno rnaliii zamreženih hiš. Za slabe pol ure smo bili v Negotinu. To je vardarska dolina. To je krasota, ki si jo more človeško srce samo poželeti; to je bogastvo. ki samo čaka marljivih rok ill modrih šolanili poljedel skih; to je cvet Srbije, ki ji bo pomagal uspešno celiti težke gospodarske rane. ki jih je zadobila v treh dolgih in hudih bojih. Vardarska dolina ni široka ra uma kakor Pelagonija. Njen svet je valovit, poln malih hribov, ali vsi ti hribi so zmerni, položni in se dajo do poslednje pedi obdelati. Zemlja je produkt praskrilav-eev. izgleda da je lahka prh lica, vendar manj peščena kakor ona v Pelagoniji. Za obdelovanje kako-ustvarjena nalašč za ta položai dočim bo treba Pelagonijo najprej osušiti in potem namakati. Naselitev je tudi na Vardarju skrajno pomanjkljiva. SelišČa so zelo redka in zelo velika, kakoi je to odgovarjalo turškemu sistemu. v katerem je morala misliti uboga raja samo na obrambo, a Turčin samo na izkoriščanje in izžemauje. Taka velika in redka selišča so poljedelstvu skrajno neugodna. Za spreten razvoj moder nih poljedelskih principov zahtevamo kolikor mogoče mala in ko likor mogoče gosto sejana sela Dobro je. ako so posamezni kmet ski dvori sploh ločeni in izolirani Srbska vlada se bo morala pri ko Izgube 7. pešpolka. Breitegger Pavel. 16. stot., r. Breschan Anton, 13. stot.. r. (• ligi Ivan. 1">. stotnija, ranjen. Kolla Karol. 16. stot., mrtev, (8. febr. 1915). Kenig Rihard, 16. stot., ranjen. Krassnig Ferilinaiul, 16. stot., ranjen. Messner -Josip, 16. stot., mrtev. (12. febr. 1915). Oberluggauer Amadej, 15. st., mrtev (7.—13. febr. 1915). Pogoritschnig Franc, 16. stot., ranjen. PoeltI Alojzij, 15. stot.. vjet. Priesnig Josip. 15. stot.. vjet. Rechberger Ivan. 15. stot., r. Schilcher Klement, 15. stot., v. Selnvarz Izak, 13. stot., ranjen. Segar Josip, 15. stot.. vjet. Steiner Matija. 16. stot., ranjen. Strugger Anton, 15. st.. ranjen. Fuszwaldcr Sebastijan, 16. st.. ranjen. Voinig Jakob, 13. stot., ranjen. AVallner Josip, 15. stot.. vjet. Wandler Matija. 13. stot., mr tev (4 febr. 1915). Wenzel Ivan. 15. stot., ranjen Werk! Henrik, !6. stot., ran jen. Wisiak Jakob, 13. stot., mrtev (4. febr. 1915). Izgube 47. pešpolka. Berlitsch Franc, li. stot., ranjen. Bernhard Josip, 7. stot., ranjen. Dirnbauer Josip, 2. stot., mrtev (28. jau. 1915). Domitar Ivan. 4. stot.. Korena, mrtev (28. jan. do 5. febr. 1915). Dvoršak Alojzij. 4. stot., mrtev (28. jan. do 5. febr. 3915). Eberhardt Martin, 3. stot., r. Fauster Frane, 4. stot., mrtev. (28. jan. do 5. febr. 1915). Faustner Florijan, 2. stot., mrtev (28. jan. 1915). Genseberger Ivan, 2. stot.. r. Groszschaedl Al., 2. stot.. mrtev (28. jan. 1915). Haložan Jakob, 4. stot.. Drežna, ranjen. Hiebaum Ivan, 2. stot., ranjen. Hoegler Josip, S. stot., ranjen in vjet. Jandl Avgust. 2. stot., ranjen. Kodrič Ivan, 7. stot., ranjen. Kolau Fr.. 4. stotnija, mrtev, (28. jan. do 5. febr. 1915). Kotzbeck Frane. 4. stot., mrtev (28. jan. do 5. febr. 1915). Krainčič Ivan, 8. stot., ranjen in vjet. Krebs Josip. 10. stot., ranjen. Kumraer Alojzij, 7. stot., ranjen. Lafer Alojzij, 2. stot., ranjen. Lampl Ivan, 2. stot., ranjen. Marberl Alojzij, 2. stot., mrtev (29. januarja 1915). Marko Ivan, 4. stot., ranjen. Ninaus Franc, 2. stot., ranjen. Ninaus Josip, 4. ^tot., mrtev, (28. januarja do 5. febr. 1915). Pajer Ivan, 2. stot., ranjen. Pauritsch Frane, 2. stot., mrtev (2. febr. 1915). Persalonik Josip, 4. stot., mrtev (28. jan. do 5. febr. 1915). Petek Henrik. 3. stot., vjet. Petrič Frane. 10. stot., ranjen. Pichler Josip, 7. stot., mrtev. Platzer Friderik, 3. st., ranjen. Ratieh Ivan, 8. stot.. ranjen. Rebernik Matija. 2. stot., mrtev (28. jan. 1915). Riedl Avgust, 3. stot., vjet. Rojko -Josip, 4. stotnija. ranjen. Rumpf Josip. 7. stot., ranjen. Rumpf Leopold. 2. stot., mrtev (28. januarja 1915). Sehabler Josip, 7. stot.. ranjen. Schcucher Henrik, 10. stot., r. Schoenberger Ivan. 2. stot., r. Schutz Ivan, 2. stot., ranjen. Seidl Henrik, 2. stot., Ljubljana, mrtev (28. jan. 191 o). Sengl Avg., 4. stotnija. ranjen. Slugič Ivan. 2. stot., Maribor, mrtev (28. jan. 1915). Spindler Rudolf, 2. stot., Radgona, ranjen. Stachel Konrad, 2. stot., ranjen. Steinbauer Ivan, 7. stot., mrtev (febr. 1915). Stocker Ivan. 2. stot., mrtev, (28. jan. 1915). Strohmajer Vinko, 2. stot.. r. Tatzer Ivan. 3. stotnija. vjet. Tapplauf Henrik. 2. stot.. r. Timischl Fr„ 2. stotnija, ranjen. Trumer Frane, 4. stot., mrtev, (28. jan. do 5. febr. 1915). Tscherne Mihael, 7. stot., Lem-bach, mrtev (28.—29. jan. 1915). I ssar Karel, 3. stot., Maribor, ranjen. Verbošt Martin, 4. 6. marškomp. ranjen. Walter Franc, 2. stot., ranjen. Weiss Frane, 2. stot., ranjen. Windisch Ivan, 2. stot., ranjen. Zinnauer Franc, 2. stot., mrtev (28. januarja 1915). Praporščak Brundula Ernest, 2. stot., mrtev (16. febr. 1915). Poročnik Brando Ernest, 2. st., mrtev (16. febr. 1915). Praporščak Kapral Artur, 2. stot., mrtev (16. febr. 1915). Nadporocnik Kopriva Karel, 6. stot., mrtev (18. febr. 1915). Bremce Marko. 6. stot.. mrtev, (18. febr. 1915). Danko Aleksander, 6. stot., mrtev (18. febr. 1915). Doruk Josip, 4. stot., mrtev (18. febr. 1915). Gaisehek Florijan. 6. st., ranjen. Golob Frane, 4. stot.. mrtev (18. febr. 1915). Hutter Ivan, 6. stot., ranjen. Izgube 17. pešpolka. Ahslaher Josip, 1. stot., ranjen. Arh Ivan, 4. stot., Trojane, r. Infanterist Arh Anton, ranjen. Arnovšek Edvard, 5. stot.. Do-brepolje. ranjen. Auer Ferdinand, 4. stot., ranjen. August in Josip, 5. stot., Toplice, ranjen. Ausec Josip, 2. stot., Studenec, ranjen. Bahar Ivan. 4. stot., Št. Vid nad Ljubljano, ranjen. Bajec Franc, 2. stot., Postojna, ranjen. Bartol Ivan, 5. stot., ranjen. Baša Ivan, 5. stot., Jablanca, r. Basel j Tvfiu, 4. stotnija. ranjen. Baver Ivan, 5. stot., Ljubljana, ranjen. \ GliAS NAROPA, 24. MAJA, 1915. EP Jugoslovanska B : B Katol. Jedneta B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 607 Cherry Way or box «7,Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ava„ Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaopnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. 4th St., Kansas City, Kana. St., La Salle, III. CI PETER S PEHAR, 422 N. JOHN VOGRICH, 444—6th JOHN AT SEC, 5427 Horner Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KR2IŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: PRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva «v. Cirila in Metoda, »tv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jezusa, itv. S, Ely Minn. JOHN GRAHEK. it., od druitva Slovene«, itv 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poSi-liatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. vbo pritožbe fn na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pis me od Btrani članov se ne bode •nralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA" ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne Btvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi, bre* njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče nnsf;ieva"jii: Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Tolažila se je s sladkim upanjem, skritim globoko v srcu: "Potr-pim za pokoro, da zadobim milost solz." A glej, gospodinja jo je zdaj preganjala in trpinčila s podvojeno hudobijo. Bilo je, kakor da bi dekličina krotkost le razpiha-vala in huje podžigavala plamen 'njenega srda. Dogodilo se je nekega večera, da je zdrobila deklica po nesreči pri studencu vrč. Gospodinja je zaslišala v kuhi njo, kako je zaškrebetalo, ko je padel z vodnjakove ograje na ka-menito ploščo ob vodnjaku. V hipu je bila na pragu. Ko je videla nesrečo, ji je prvi naval jeze kar zaprl govorico. Lovila je sapo, kakor bi jo hotelo zadušiti. A kaj kmalu je zabesnela: "Ah, seme cigansko, vse mi polomiš! Svojo bučo bi bila razbila, ne vrča! Počakaj, pa ti jo jaz!" Ob zidu tik praga je ravno slonela otka. Gospodar jo je poslonil tja. Pravkar jo je bil prinesel od kovača .To otko je zagrabila besneča žena in jo je zalučala z vso močjo proti deklici. Na srečo je skočila ta še v zadnjem hipu naglo na stran, sicer bi jo zadela otka v glavo. Ko je gospodarica videla, da je otka izgrešila cilj, se je sama zagnala proti studencu. Deklica, ki se je upravičeno bala, da se je raz-Ijučena gospodinja loti z otko, se je spustila v obupen beg. "Le beži. ciganska hči ciganske matere!" je vpila za njo od jeze obsedena kmetica. "A da se ne pri kažeš več v mojo hišo, sicer te ubijem!" "Ne pridem več, ne pridem!" je od strahu jokalo zbegano src( bežeče deklice. Vsa plašna je hitela iz vasi. V vasi ni imela nikogar ki bi se mogla in upala v tej stiski zateči k njemu. A ko je stala samotna sredi ce ste zunaj vasi. se je vprašala vsa obupana: "Kam zdaj?" Pod milim Bogom ni vedela za kraj in mesto, kamor bi se obrni la. kamor bi se zatekla. Pa si je rekla po kratkem pre 0 deklici, ki ni mogla jokati. (Konec.) "Kakšno vime pa ima rdečka? In kakšno belka? lla? Kakšno pa dimka. kaj! Ali jim je solnee izsušilo vimena? Morda pa si bila le ti spet oIgo je govorila v tihem večeru z rajno mamico v grobu, še dalje časa v goreči molitvi z Bogom nad seboj. Ko je dvignila glavo, žalostna ■a vendar spet vsa vdana v bridko , , - , - . , , . , .usodo in v tako kazen za mladost kako jo zdaj tepe prokletstvo ma-• . . . , , 11 ni greh. je izza gozda za cerkvi- termo. berač je molče poslušal. Ne sla-miea ni zašumela pod njim, tako ti pe-j mirno je ležal in poslušal. Ko je deklica umolknila, se tudi ni oglasil, ne se zganil. "Zaspal je med mojim pripove-dovanejm. Utrujen je, siromak!" Cez dolgo časa pa je naenkrat i/pregovoril. Z mehkim, blagim glasom s— nič več starikavega ni bilo v tem glasu, nič utrujenega — je dejal: "Nesrečni otrok, hudo si grešila, hudo se tudi pokoriš. Sveto- jo ravno vzhajala luna. S srebrnim prahom je potresala ves svet. tihe grobe, zelene in rjave, in križe na poljih, da so se svetlikali in | so blesteli, kakor bi bili vsi novi. sveže pobarvani, pravkar posre-breni in pozlačeni. "A kam zdaj?" Kakor bi pričakovala od molčečih in mirnih rajnih sveta in pomoči. se je ogledovala po grobovih. A grobovi so ostali nemi, mrtveci v grobeh mirni in brezčutni. "Tja k velikemu križu pojdem. Naslonim se nanj in tam zadrem- pi za pokoro morda zopet solze, milost solz. Zakaj zdaj čutiš in veš, kakšna milost da so solze. Ko boš videla naj-žalostnejše na svetu, zajokaš. — A zdaj zaspi, ubogo dete!" Kakor velika sladkost, kakor blagoslovljena radost svete noči, ko zazvoni k polnoenici. je šle v tistem hipu čez deklico, čez njeno srce. čez njene misli. Zaspala je v tej rajski radosti, v tem posvečenem upanju, da sama ni vedela, kaj. Ko se je zarana zbudila, tujca ni bilo več v hlevu. Videla ga ni nikoli več. A njegove besede je ohranila htarjem odhajati v kuhinjo, si je 1 globoko v srtu — nauk njegov, upala v hlev. na borni svoj po- njegovo sladko obljubo, grad. I In je trpela voljno. Poprej je vati pa ti morem le eno: Trpi volj-jljem. Tako sem trudna! In v bli-no. trpi za pokoro! Pa zadobiš žini Boo-a rm zini Boga me ne bo strah." Sedla je v travo ob križ, naslonila se z ramo in z glavo ob trdi les. Žalostne oči je vprla gor v Mater Božjo in v križanega njenega Sina nad njp. Obraza Zveličarja in Madone sta bila od ene strani oblita z mesečino, drugo polovico je pokrivala senca. Čudovito otožen in trpeč izraz je dajala ta razsvetljava licem. Kakor da bi tiho in polagoma polzele po bledem licu Marijinem solze, komaj vidne v tem čudežnem polmraku, se je zazdelo deklici. Pri vila se je tesneje h križu v veliki ljubezni, v kipečem sočutju. Močno, ljubeče je objela trdo drevo z obema rokama. In kakor v o-ni noči, ko ji je govoril v hlevu Mimogrede je videla, da berač , služila in delala neusmiljeni go- tuji berač tiste nenavadne, lepe V .» ] »k / I llfl vlfllll I 7« . I 11 rill I L ! i> i ! i. L-*Mnl<„ ---T — :__1--- in .. I ~ V.----J ~ " _ »1 _ A _ 1 ■__ -__ že leži na slami za durmi. Ko je legla, je bilo nekaj časa tiho v hlevu. Ie prežvekovanje živine se je slišalo, zdaj zdaj cin-gljajoči ropot verige, ki je udarila ob jasli. Zunaj je lajal pes; najbrž je vohal tujca pod streho. A spod ill j i iz strahu pred njo in hu do njeno jezo, a z bridko nevoljo in s tajno, le s silo pritajevauo jezo. A zdaj je služila in delala z lju- in žalostne besede, je šlo ta hip čudežno čez njo, čudovito in skrivnostno ji je zavelo skozi srce in dušo. A tedaj sladko upanje, ki- beznijo. Zdaj je pretrpela žaljivo peča radost — nocoj velika bol, a besede, boleče udarce in vse dru- očiščujoča in odrešilna.."., go trpinčenje s tiho vdanostjo.1 "O, Devica^ in Mati Marija, ka- ko si trpela šele ti zaradi svojega božjepa Sina! Pa mu nisi mogla pomagati, ti najubožnejša, ti naj bolj trpeča vseh žen!" Ko je tako strmevala vsa zamaknjena v žalostno Mater in Devico, ji je bilo, kakor da se zliva bol nebeške Gospe po tenkih, žametastih. luninih žarkih v njeno srce. Bolj in bolj se je polnilo s sočutjem, z mehko žalostjo, s čudno omamnostjo. Sredi te omamice pa nenadoma zasliši sem od cerkve jok, boječ in žalosten. Zdrsne se, naglo pogleda proti cerkvi. Glej, mala deklica, gologlava. z razpletenimi lasmi, stopa čez pokopališče. med grobovi, in bridko, a pridušeno in boječe ihti. Deklica ob križu zastrmi v njo kakor v prikazen. Z velikimi očmi. napol začudenimi, napol plašnimi strmi v prihajajočo. Glej, naravnost proti še skoro svežemu grobu zavije jokajoče dekle. In se vrže na molčečo gomilo in med bolnim, hlipečim jokom, da se strese in zvija vse malo, slabotino telesce, prosi in kliče : "Vstanite, o mamica, in mi dajte jesti! Ne mleka mi ne dado nova mati, ne pogače, niti ovsenega kruha ne. Ko so ata doma. mi dado ata. A nocoj jih ni! In nova mati so me tepli in me napodili iz hiše in so hišo zaklenili. O mamica. pa ležem k vam!" Z malimi, slabotnimi rokami prične odkopavati grob A kmalu se utrudi, kmalu odpovedo prstki. "Tudi vi me ne marate, o mamica. tudi vi mi ne odprete? Kam in h komu pa naj grem. če ne k vam. mila mamica?" In joka in ihti, da bi se smilila -elo neusmiljeni smrti. Le grobovom se ne. Ti molče svoj večni olk. In glej. tedaj je spet šlo ono neznano čez deklico, sedečo ob križu, opazujočo ta žalostni prizor. Spet ji je zavelo skozi srce in dušo ono čudežno kakor v tisti noči, ko ji je govoril berač-tujec one tolažeče besede in ji je vlil v srce novo upanje, in kakor ji je zadr-htelo skozi srce in dušo pred hipom. ko se je bila vsa pogreznila v trpeče lice Matere Marije in v neskončno njeno bol. In tedaj, o čudo nebeško, o milost božja, tedaj začuti nenadoma, z drhtečim strmenjem. v očeh vlažno — solze ji privro iz oči, zdrknejo ji tople in vendar hla-lilne po bledem, shujšanem licu. . hipoma na glas zajoka.... Videla je bila pravkar najža-iostnejše na vsem svetu božjem: Mater, ki gleda svojega ljubljenega otroka, kako umira v najstrašnejših bolečinah, pa mu ne more pomagati z vso neskončno materinsko ljubeznijo — in trpeče dete. ki bi rado iz groba izkopalo in priklicalo rajno mamico, pa je ne more z vso svojo voljo. ... Dr. Josip Goričar. f i Ko smo zaceli priobčevati clan-■ ke g. dr. Josipa Goričarja smo u-|vodoma omenili, kje se je rodil in | kje je služboval. Ker nam je gospod Goričar obljubil, da bo za naš list spisal še marsikak jako zanimiv članek se nam zdi potrebno, da tega veleučenega in naobra-ženega rojaka malo pobližje se-iznaniino s Slovenci. Josip Goričar se je rodil v Mozirju na Štajerskem. V ljudsko šolo je hodil v Šent Iliju pri Velenju. gimnazijo je pa obiskoval v Celju, kjer je dobil zaradi svojega slovanskega mišljenja v VIII. razredu "consilium abeundi" (nasvet. da naj se odstrani). Gimnazijo je dokončal v Novem mestu na Kranjskem. Vseučilišče je obiskoval v Gradcu, v Pragi in na Dunaju. Študiral je nadalje na Sorbonne v Parizu in v Institut de F ranee. v Londonu, v Florenei in v Rimu. Po dovršenih pravosodnih študijah je stopil v sodnijsko službo in je bil naposled pri kazenskem deželnem sodišču na Dunaju. Po dovršeni konzularni izkušnji je bil prideljen ministrstvu zunanjih zadev na Dunaju, potem je bil pa sprejet v konzularno službo. Najprej je bil dodeljen generalnemu konzulatu v Pariz. Potem je .služboval kot ataše j v Jassv na Romunskem, v Konštanei. v Buka-reštu. Berlinu. Bel gradu. Nišu. na-tozopet v bel gradu, v Pittsburghu. Denveru. San Franeiseu in nazadnje v Berlinu. mi da potrdilo, da sem prostovolj-1 no izstopil iz službe, ker zamorem' na podlagi takega potrdila stopi-; ti v to ali ono službo. S tem se c. in kr. ministrstvu in vsem srcem, ki so mi bila naklo-j njena, zadnjič priporočam in osta-i jam z velespoštovanjem Dr. J o s i j> Gori č a r. j Mr. Goričar namerava seda j i prevzeti zastopstvo nekaterih ve-! likih ameriških tvrdk za Azijo.' Vzhodho Evropo in balkanske dr-| zave. Svoj prosti čas bo pa posvetil obrambi svojega zatiranega rodu in zaščiti ogroženega Slovanstva. Značaj tega bivšega avstrijskega diplomata se najbolj zrcali iz spisa, ki ga je poslal našemu uredništvu : ZAKAJ SEM ZAPUSTIL AV-STRIJSKO-OGRSKO SLUŽBO? Kdor me pozna, bo vedel, da ne govorim rad o samem sebi. Moja oseba je preskromna, moje življe-nje je prenečimerno. da bi zaslužilo v teh težkih časih, ki jih svet živi. najmanjšo pažnjo širšega slo-1 venskega ali sploh slovanskega ob-[ činstva. Ker pa mislim svoje življenje posvetiti v obrambo in x\ prid slovenski stvari, moram vendar najprej povedati, zakaj sem zapustit svojo karijero. — Naj mi i torej slovensko občinstvo oprosti teh par besed, ki se tičejo moje osebe. Rodil se sem kot Slovenec in ho-f čem živeti in umreti kot Slovenec: in Slovan. V rajskomilem kraju.j j kjer sem zagledal luč sveta, se mil je duša napojila te neizmerne Iju- Obsojeni kmetovalci. Na Dunaju se je vršila cela vrsta kazenskih razprav proti kmetovalcem, ki so pri popisovanju moke zamolčali večje ali manjše množine. Vsi so bili obsojeni na zapor od 14 dni do 6 tednov in povrh še nekateri na globo od 100 do 200 kron. Prihod civilnih ujetnikov iz Rusije. Te dni je dospelo na Dunaj 45 nemških in štirje avstro-ogrski civilni jetniki z vzhodno železnico iz Rusije. Ujetniki, ki so doma iz Nemčije, so po dveurnem odmoru nadaljevali svojo pot v v Nemčijo. Šlezija za vojne begunce zaprta. Iz vojnočasnikarskega. stana poroča korespondent "N. Fr. Pres-se": Kronovina Slezija je v bodoče za vojne begunce zaprta. Od beguncev, ki se že nahajajo v Šle-ziji, smejo ostati v deželi le oni, proti katerim nima politična in zdravstvena policija nikakih pomislekov in ki imajo tudi za najmanj šest mesecev denarja. Vsi ostali begunci se morajo izseliti v gotova češka mesta, oziroma bodo spravljeni v posebne tabore za begunce. Ponesrečeni dezerterji. Iz. Arka na Južnem Tirolskem se poroča, da so našli na gori Monte Baldo pod snegom tri avstrijske dezerterje. Na begu so zašli in obležali. Ker so imeli zmrznjene noge, so jim jih v bolnici odrezali, a vzlic teinn ni upanja, da bi o-krevali. Neki drugi dezerter, ki je hotel čez hribe priti iz Trente v Italijo, pa se je na potu ubil. __ Meseca decembra lanskega leta je podal iz Rima svojo resignaci-jo, katero je cesar Franc Jožef sprejel meseca januarja tega leta. Gotovo so debelo pogledali gospodje na Dunaju, ko so sprejeli od g. dr. Goričarja sledečo resi-gnaeijo: "C. in kr. ministrstvu naznanjam. da se s tem odpovem svoji službi kot konzul in obenem izstopam iz državne službe. Moja zadnja dolžnost pa je povedati e. in kr. ministrstvu, da se nisem cel čas mojega službovanja do današnjega dne niti pičiee pregrešil proti interesom svoje domovine in da je bilo vse šeuvanje proti meni. odkar sem se vrnil domov, le izliv nemškonacionalne mržnje. Dejstvo, da ljubim narod, kateremu pripadam, da ga ljubim nad vse in ga bom ljubil do smrti bi ne smelo dati povoda e. in kr. ministrstvu, da je tako krivično nastopilo napram meni. Posebno zategadelj ne, ker se mi ni nikdar povedalo, kdo ine je denuneiral in se toraj nisem mogel braniti pred sovražnikom, katerega ne poznam. Moji ponudbi, da bi se me postavilo pred vojno sodišče se ni u-godilo. Videč, da sem izgubil vse zaupanje, katerega sem doslej u-žival. smatram edino za pravilno in pošteno, da se odpovem službi in stopim vsem s poti. Kljub temu. da sem popolnoma brez sredstev, ne zahtevam nika-ke penzije, čeravno vem. da bi jo dobil, ker sem težko bolan. Z božjo pomočjo se bom ze na ta ali oni način preživel. Oe nima c. in kr. ministrstvo ničesar proti temu, prosim, da naj bežni do svojega rodu. In ta ljubezen se odtedaj ni nikdar zmanjšala tudi v najtežjih časih ne. Ze v svoji rani mladosti sem pa opazil da r.am sovražniki slovenskega rodu ne žele ničesar dobrega. tedaj sem se začel oklepati gesla svojega strica (pokojnega dr. Josipa Vošnjaka "svoji k svojim". Ze v gimnaziji v Celju sem trpel zaradi svojega slovenskega prepričanja in sem jo moral zapustiti. K sreči mi je dovolil kranjski deželni svet. da sem napravil gimnazijo v Novem mestu. Kot vseučilišni dijak sem prepotoval vso zapadno in južno Evropo in sem se hitro na lastne oči prepričal, da hvalisano nemštvo ni a in ž celega sveta. To prepričanje se mi je še bolj utrdilo, ko sem si ogledal tudi slovanske dežele. Še sedaj se z veseljem spominjam svojega bivanja v Pragi, kjer sem bil kot prostovoljec za časa češko-slovanske razstave. Hrepenenje po svetu me je napotilo do teira. da sem vstopil v avstripsko službo. Tedaj sem mislil. da mi slovensko prepričanje ne bo delalo zaprek v službi. Nikdar nisem skrival svojih misli, in kjerkoli sem mogel, sem vzdignil svoj glas v zaščito Slovanov. Leta 1909 so me poklicali iz Srbije. ker baje politično nisem zadostoval. ali kakor se mi je reklo v zunanjem ministrstvu* na Dunaju s težkim ukorom: — "Sie halieii politiseh nicht entspro-clien". Premestili so me v Ameriko. — Pa tudi ni bilo več miru. Prišel je čas, ko nisem mogel več mirno gledati, kako je vse avstrijsko zu- nanje uradništvo in cela njegova^ organizacija ustvarjena le za zati-l ranje Slovanov. Ker sem večkrat branil interese slovenskega naroda. sem se zameril najvišjim gospodom v Avstriji. Poslanik mi je nekega dne u-ljudno pisal, tla naj bom zmernejši v svojih izrazih, ker mu je drugače težko pošiljati moja poročila na Dunaj. Pa celo moji ljudje so me tožili, da se strinjam z idejami nekega hrvaškega lista v San Franeiscu. Denuneiral me je neki zaslepljen človek in sicer je storil svoj umazan čin anonimno. Zopet sem moral zagovarjati svoje stališče. Vedno bolj mi je sililo v srce prepričanje da pravi Slovenec ne more biti v zunanji službi. Čimbolj se je bližala vojna nevihta, temtežje stališče sem imel. In res. slep bi bil moral biti, da bi ne videl, kako se je pripravljalo vojno proti Slovanm. Pa o tem bom govoril na drugem mestu obširnejše. Po drugi balkanski vojni sem vedel, da je evropska vojna neiz- | ogibna. Da nisem že tedaj izsto- ' pil iz službe, je bil vzrok, ker sem vedno mislil, da vojna ne bo izbruhnila toliko časa, dokler bo avstrijski cesar živel. Toda kakor da bi me neka tajna sila vodila in razgrnila pred menoj bodočnost, sein napisal že leta 1913 v jeseni na sliko, ki sem jo poslal prijatelju: Kujte meče uma. brusite meče jekla, ker sodni dan se bliža. da bo dan ustajenja naših bratov. Sklenil sem. da bom zapustil službo takoj, ko izbruhne vojna, ki hoče uničiti Slovane in jih podjarmiti germanstvu. Nekak čuden nemir me je pa gnal domov, da po dolgih težkih letih vidim enkrat svoje domače. Spomladi lanskega leta sem se napotil v domovino. Da pa vidim, kaj je s svetovno politično situacijo na daljnem iztoku. sem krenil domov čez Azijo. Ni trajalo dolgo, da sem izvedel od nemških diplomatov, s katerimi sem prišel medpotoma v , dot i ko. zakaj se gre. Zdelo se mi je. kakor da bi mi mrena padla z oči. Že tam v daljnem kraju sem vedel. da je trdna volja Berlina u-ničiti Slovane. Vse sem zapisal in si vse dobro zapomnil. — Prijatelju pa. ki me je spremljal na potovanju. sem že tedaj odločno rekel. da bom zapustil službo, če Avstrija napove vojno Srbiji, toraj Slovanam sploh. — In te svoje besede sem se sveto držal. Kako sem to storil bom popisal v drugem članku. 110-letna starka kot begnnka. Krakovska "Xrnva Reforma" poroča: Med begunci, ki so iz varšavske okolice pribežali v Varšavo, se nahaja tudi ženica iz Grodziska, ki je dopolnila že 110. leto. Ta 110-letna starka se nahaja kot begunka v Varšavi že drugič. Prvič jez bežala v Varšavo s svojimi roje zbežala v Varšavo s svojimi roleti za časa Napoleonskih vojn. Hrabrostna svetinja kot svatbeno darilo. "Pesti Naplo" poroča: Geza pl. Taberv si je s svojo hrabrostjo pridobil kot kadetni aspirant v bojih pri Mezolaborczu veliko srebrno hrabrostno svetinjo in je bil povišan za praporščaka. Tabery je sklenil kapitalizirati s to svetinjo združeno mesečno rento 15 K in sicer tako. da bi dobila po dvajsetih letih kako dekle iz Velikega Varaždina za do takrat narasli kapital balo. Dekletu pa se sme bala dati le, če je med vojno rojeno in če je njen oče na bojišču padel. Svota bo znašala po 20 letih 5000 K. Cenzura na Francoskem. Iz Ženeve poročajo: Kakor se razvidi iz semkaj prihajajočih j francoskih listov, niso imeli koraki .ki so jih storili člani tiskovnega odseka francoske zbornice i na inicijativo Clemeneeauja, glede strogosti politične cenzure, posebnega uspeha. V štirih časopisih je zaplenila cenzura veestop-ne uvodne članke. Kandidati za sekcij skega načelnika v Bosni. Kot kandidatje na mesto sek-eijskega načelnika za nauk in bo-gočastje v Bosni se menujejo: za-j grebški veliki župan in bivin m-! tendant hrvatskega gledališča Vladimir pl. Treščee, vladni svetnik Brodnik in zagrebški vseuči-liški profesor dr. Milan pl. Snf- A** __________ GLAS NARODA, 24. MAJA, 1915. NOVICF 17 ^TARF nOMftVINF 'Slov- Rajni je bil nekdaj rano, ki jo je tu dobil, je okreval F*VJ » IvL XL* 1 nrVL, UXJllkVJ T IIlLr.Jnje^ dobrotnik. Pri hiši Poee- in 15. januarja je zopet sledil boj- kovi je bilo na hrani in stanovanju več revnih dijakov, ki so se- KRANJSKO. | 16. aprila v Bjeliei v Šleziji umrl d~j odlični gospodje v raznih ura- Vojaške vesti. Poveljstvo ar- v tamkajšnji bolnišnici. Bil je po- dih. trije pa so duhovniki, madnega zbora je prevzel dosed a- št en mladenič in stariši so izgubili p^ voz je prišel po nesreči u-djnik 34. pehotne divizije ^ ž njim edino svojo oporo. — Mar-{<~.enec šole pri Sv. Trojici Karol rr. ^ let star tu(jj iz Sauperl, ki sluzi pri županu Vr- sever- .. c«„„j t->—:- oi______: Krautwald vitez Anuau. — tin Tement, >jn»* kurate v rezervi so ime-. Hotinje vasi, Je padel na sever-jtiču v Spod. Porčiču v Slov. gori-inivani za čas vojnega stanja sle- nem bojiš«-u. _ cajK zlomilo mu je desno nogo. d. i: Kandut Ciril, Merite Kon- Vojak umrl. St. Pavel pri Pre- Zborovanje delavcev. Dne 17. li Josip, Bulovec Josip, boldu. Vrste vrlih savinjskih mla-|aprila so imeli delavci v Gradcu l/idor. Hiti Fran, Poje deničev se vedno bolj krčijo, j zborovanje, na katerem je bila Mnogo jih je že umrlo na bojišču, j udeležba ogromna. Sklenilo se je. Tudi našo župnijo je zadela brid- poslati deputacijo k namestniku, ka izguba. Dne 15. aprila smo da posreduje zastran živil. Glavni spremljali k večnemu počitku govornik na shodu je bil soeialno- rad Cat Josip, Pa vlit Peter. Rop Fran, Barbie Mihael in Bazilik Ivan. Vpoklicani pa so sledeči vojni ku-rati: Brv ar Ignacij, Drešar Ivan in Dejak Alojzij. Umrl je na velikonočno nedeljo v Zagrebu e. in kr. stotnik 53. pešpoika Oto Rudman, sin Josipa Rudmaiia, trgovca v Krški vasi na Dolenjskem. Bil je na južnem bojiAeu ranjen in za izredno hrabrost ponovn odlikovanje vzor-m laden iča Alojzija Stuper. poddesetnika pri 87. pešpolku. Odšel je že pri prvi mobilizaciji na severno bojišče, se tam dva meseca vojskoval, a je vsled pre-stanih naporov težko obolel. Zdravil se je v bolnišnicah v pohvaljen ter dobil j Przemvslu, Krakovu, Badenu pri gnum laudis z voj- Dunaju in naposled v Celju, kjer Rane -o se mu si- .H* dne 13. aprila izdihnil svojo demokratni poslanec Resel. Shod se je zaključil z izjavo: "Mir in kruh je želja delavstva v vseh vojskujočih se državah." Predsednik zborovanja je opozarjal poslušalce, da naj dvakrat pre-udarijo vsako besedo, predno jo izrečejo, ter naj bodo mirni in potrpežljivi. Mešetarji na delu. Neki vele- dolf pov, \ posledic hudih na- dušo. Njegova želja, počivati v'posestnici v Slov. goricah je pa-•jiii niso iz-stale. l»il je domači zemlji, se mu je izpolnila,J del mož na bojišču. Revica sedaj ii <>dide sredi aprila kot hil je prepeljan v rojstno župnijo nima nobene možke moči na svo-p.-li..tnega bataljona j Št. Pavel. Pokojnik je bil vnet! jeni posestvu. Gospodari kakor V velikonočnem za vse dobro in plemenito. a j*' ilitibli« zna in more z dvema deklama in doma močno ofco-1 V rusJcem ujetništvu. Od Sv.| štirimi malimi otroci. Te dni pa »rila sklenil svoje l^ovreiica na Dravskem polju po- prideta k veleposestnici - vdovi o življenje. O nje-1 ročajo: Naš organist Ivan Pišlari dva mešetarja, mesarja posestev. i»sti v vseh slojih [»rosta Z U< ' Za t cjra ' tudi i >d likov ijegov veličasten poje vršil <1. aprila na »kopališče v Zagrebu, djivo je bilo slovo vola ob grobu. Zaklieal gom, rodt kina n: Š dobri kape- »ino Rud mana je Kusi so me zajeli dne J. decembra, j ceno v tuje tembolj tragična, j Zdrav tem zdaj še precej, samo neugodnimi ji Umrl h L |, l Ud« lj t rag n Milan, nad-špolka, ki je bil :a hrabrost z voja-križcem z vojno II. septembra pa-Glini južno od uišniei v Kzatmar-rrskein vojak 17. \oračin v starosti se Jottip Koren iz Zapri Žužemberku, čeno-do 11 »ob r. p^polka i. i se je nekaj časa v Ce-tjal ter od tam odrinil ji in jKitem v •ca oktobra ni glasu. — Po-p, čevljar iz it n i re/er\ ist 3. Htotnija. ^bataljonom Galiciji ui> novembra ml jastu io proti > jo. Ud raesecj •ga iiob«*nega j ae .lanes Mm borka, uadoini inobr. pešpolkt je s prvim ma iitiua proti piše i/ l.šima v Sibiriji z dne 23. Zena jima toži, kako slaba ji se-januarja: 1 'red r a ga žena! Prav j daj prede. Mešetarja takoj nape-mogoče se začudiš današnji karti.Mjeta votlo na svoj mlin in ji pra-Mogoče me že objokuješ kot mr- vita: "Kaj se boste mučili in tvega, a to še ni. Zdaj sem že iz- imeli ne potrebne skrbi, prodajte ven nevarnosti. Pred par dnevi grunt!' In prišlo je res do pro-sem zapustil tukajšnjo bolnišnico. J daje. Posestvo je prišlo za slepo roke. in sicer pod zelo pogoji. Kmetica je rcvmatizeiii me muči po celem ži- dobila nekaj stotakov are, drugo votu. Z nami avstrijskimi ujetni- pa dobi po vojni, ln ko bo zopet ki Rusi zelo dobro in hvalevredno .mir. se bo posestvo razkosalo, ka-lepo ravnajo in ne kot nasprotni-j kor se je že sto drugih v Slovenki. Nas Slovencev je tukaj nralo,' skih goricah, a popolnoma sam le nisem. — Naj V narodne roke je prišla hiša drugi dopisnici piše: Zopet mi čas št. 10 pri Sv. Trojici v Slov. gori-d'»pušča in denar, da Ti morem call, nekdanja last pokojne Ku-pisati o svoji nsodi. Tu so nas raz-1 kovee. delili po kmetih po enega ali tudi Novo postajališče. Na Teznu pri več v eno h Ko. Hrana je precej ; Mariboru se tlela sedaj novo podobni. Zdaj v postu jemo po tri-! stajališče južne železnice, ki bo krat na dan ril«- in druge reči. ki postavljeno nekako v sredini pro- v navadi, tudi krom-ne manjka pa tudi •m \ijasiu: od o njem nikakega gUi ■š.i se Rudolf K reč, red ni k pri bos.-be ret ni se v nahajal ira IS<1 m. — P<> c. in kr. e. pešjMil- 4. s ti om pa uija. Fran K reč. IN! kro- m' nahaja katerega •ksponira-časa prvega ob-znana. Pisal je nahaja tudi še Przemvslu ujc- njem poizvedujt jač v Ljubljani. V ruskem ujetništvu stotnik Janko Svrljuga junaška obramba neke ne utrdbe ji* iz/n leganja Pr/.emvsl i/. lVnze, kjer si mnogo drugih v tih častnikov. Smrtna kesa. Iz Gori j poročajo: Martin Žvogelj, vulgo Baloh. brat rajnega barona Schwegelna. je ti. aprila umrl. Z ran j kini je zvezana pnlstoletiia trgovska zgodovina v eeleiu radovljiškem o-k raj u. Pričel je z malim, krošnja-ril jmi jjejmih ter si pridobil veliko premoženje. Sinovi njegovi so v raznih visokih službah. Umrla je v Šmihelu pri Novem mestu š»»lsk;t sestra Krescentia Primož. Bila je izvrstna vrtna-rica. Umrli SO v Ljubljani: Katarina Fcrlan, mizarjeva vdova. 79 1. — Ivana Križaj, posestnikova hči, U1 let. — Martina Milavec, hči uradnega slug«\ 7 mesecev. — Leopold i na Križaj, gostja. 4S 1.— Andrej Ko«tee, bi\ši drvar. mestni ubožec, 50 let. Imenovanje. C. kr. kranjski deželni predsednik j«* imenoval računskega otieiala Josipa Trugerja za c. kr. računskega rev id en ta. računska asistenta Ivana Rusa in Bruno Klauerja za c. kr. računske oficiale ter računskega prak-t i kan ta Reinholda Pucsko za računskega asinteuta. Vlom. Neki tat je vlomil v zaprto pisarno rajt'ajzuovke v Cer-možičah. Z vitrihoin je odprl vrata in je poizkušal vlomiti v wert-heimerco. kjer se je nahajalo do 2000 K. Vlom se mu ni posrečil. ŠTAJERSKO. Žit vi vojne. Vinko Gselman, 19 pri nas ni> pir in zelj čaja s sladkorjem itd. Zima je tukaj precej občutna, a ljudje pravijo. da je letos še nebeška zima. Ljudje so 7. nami prijazni in se ge med Mariborom in lločami. Pri delu je poleg domačih delavcev zaposlenih tudi nekaj galiških beguncev in ujetih Rusov. Poštna nabiraJnica. Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju poro-Dnt razgovarjajo z nami po ruski. Line 14. aprila je začela v zdraviti hočem pojioliioma, boli j Sterntalu delovati poštna uabiral-še samo desna noga. I n*ca za ujetniški tabor v Stern- Odlikovan Savinjčan. Ivan l*odr«|eiia je poštnemu ura- šlander. rezervni korporal, doma' posredovanju žup-polja semkaj v bolnišnico radi o-j»ika in deželnega poslanca ostane /«'bl jen i 11 nog. ki me precej boli- poštni urad tukaj. Pri barakah se jo. I 'pa ui pa, da bo že bolje. Na sedaj izvršujejo dela za vodovod znanim Vam. da sem dobil srebr- in kanalizacijo in električno razno kolajno za hrabrost in vlečem avetljavo, ki so proračunjena na na njo nn-s no do smrti 7 K 50 v.'skoro pol milijona krou. Zbrani Iztrgali s i n o sovražniku več stroj-j so tu ljudje vseh avstrijskih na-nili pušk med hudim ognjem in rodnosti, slišijo se govoriti vsi je-sino mnogo Rusov pobili, nekaj ziki. Pa tudi dolgoprstnežev ne pa ujeli; bili so sami Cerkezi. Jaz manjka; pričajo razne pritožbe, >em imel srečo. Dobil sem dve da zmanjkuje temu kokoši, deiav-krogli v moj krušnjak, raztrgali cem na polju kruh in pijača, eelo sta mi samo dve mesni konservi, druge nesreče pa ni bilo. V Karpatih je hud mraz in velik sneg; zadnje dni so bili hudi boji. Kadar bom zdrav, pridem mogoče v Celje. Umrl je v Mariboru 17. aprila nadsprev.nlnik južne železnice Fr. Petrovič, st.tr 55 let. Umrla je v Jarenini 20. aprila Marija Roškar v visoki starosti !>4 let. Rajna je bila s«*stra in dolgoletna go»jH>dinja bivšega nad-učitelja v Lembahu. Skozi celi dve leti je bila po strašni in hudi bolezni priklenjena na bolniško postelj. Umrla j<* pridna in skrbna mati Ivana Skainlec, posest niča v Sp. Gasteraju v Slov. goricah, v starosti 3H let. Zapušča 5 nepreskrbljenih otrok. Njen mož se je dan poprej vrnil od vojakov na do- že posajeni krompir iz zemlje. KOROŠKO. Vojna poroka. V bolnici Rdečega križa v Spitalu ob Dravi se je ]H>ročil v vojni ranjeni Anton Su-šič iz (iorice s svojo nevesto Ka-rolino JSlušič, ki je bila prišla za-ratii poroke iz Gorice. Priče so bili ranjenci. Za revnejše ljudi. Mestna občina v Beljaku je dobila pred kratkim 40.000 kg moke, katero bode I>o zmernih cenah prodala revnejšim strankam, ki se niso mogle z njo pravočasno preskrbeti. PRIM0BSK0. Padel je nadporočnik v 4. domobranskem polku Anton Feigel. rojen v Volčah. Umrli je bil star šele 30 let. Bil je imejitelj odlikovanja Signum laudis na rdečem pust. drugi dan pa je držal svoji ženi mrtvaško svečo. R<-* žalostno Jraku z voJno dekoracijo in jubi-za moža in /a uboge otročiče. |leJne kolajne. Bil je zelo nadarjen častnik, blag svojemu mo- štvu. Vse, naj si bode častniki ali moštvo, ga je spoštovalo in lju- nemu klicu. Drugič je bil ranjen v Karpatih in kmalu nato umrl. Pokojnik je bil tudi zaveden Slovenec in se je vedno zanimal za svoj narod. f Militarixiranje delavcev. V Pu lju so. kakor poroča tržaški 4 temu j»a nisem uinrl. Se vedno živim, da vam lahko pripovedujem to. Krop «rlave so mi žvižjrale krojrlje kot dež. a vendar me ni nobena zadela. Zakaj, mati? Ker je \s;tka krojrlja zaznamovana od Roke in ker n«* pade noben mož brez volje božje ! ' ' Na ta na«'in je skušal stari veteran navdušiti" nečake ter potolažiti udovo. I »o pot o ve meje se mu je to posrečilo in celo mati jr bila videti nekoliko bolj vesela. A tudi v prrjsnih dnevih ni strie Kweu po«'i val. Hodil je o«l h i še do hiše. k j« r je bil prijat«'lj z ljudmi, kazal j«> svojo medaljo Častne lepij«* in |>ovsod je nav«luševal mladino in stare za Napoh*oua. za Cesarja. Kadar je pripovedoval, j«' «lvipal nos v zrak kot «la duha Mnodnik in r«h*ei obraz j«* bil poln navdušenja. Tak entuziazem je nalezljiv in mla«li ribiči so s.- pričeli smejati in šiiliti. kot tla j«' kou-skripcija doh«-r mestne hiše. Častniki, ki so imeli naročilo, naj vedno spoštljivo ravnajo s starimi veterani, so ga prijazno pozdravili ter se smehljali tudi njegovi družbi. A tudi če bi strica ne bilo. bi jih bil osvojil Man-elin obraz. — kajti lepa deklica j«' vedno sila. posebno pa za vojaka. (Nadaljuje se). HARMONIKE WifUw po —t»lj|ia mu, m M* la iumUIto. ▼ »opr»T*--- ■Mn mkAo MU«, kar t« bu II lat tekaj t Um pota is bm*J t ww-I« Uftua loan. V poyrar«* — kna|ak« kakor tm frag* kantralk* •ar fOuta h 4*1« kakoifta« U« •» ktova »ras imM JOHN \¥ENZ£L ItlT M. H H. Oiaveland. Ohio Za slovenske grafofonske plo. šče, Columbia grafofone, zlatnino in srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, Fronteuac, KaD>. (7—11 ▼ sob) Dr. Josip V. Gratiek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. J«' 'Mm Zdravim vae b* lerni moike, ieneke in otročje. ;t4i;Eaa« Ohio ft.. [Allegheny] N. S. Pfttsbvg. P«. »rad *H...».U P(.Hn«a - » ar iter. 1. S. S In 4 vcgfjo naravno do moie hiS« ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v WlH ^ ših HASSAN PREMLTSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO.. Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. X. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) pa m ga vzame p«'s. da leži na "en. hi sam«* s'o bile sveto-pokoriti s«- pozivu ('»-sarja! — Pre nuiž na ta «lan vseh «lni! Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih.držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. NaroČi lajn denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York,!N. Y. svetnika. — ................. ....— "" ................... njego- ni res. Mikel (Jrallon! ('«- j« rekel K<»han tako, s«- je norčeval iz tebe. Se lisi«-« >e je sama spravila na pot ter ho«-«- hiti prvi v mestu. Nupr« "am ga homo našli! Alain in Januiek prej p«> c sta gla e me v mojem imenu, rei-a t»o ista. < > )><» pa žrel» proti meni. lil prav zadovoljen kot «la sem jra potejmil sam. — To je bil rekel inr srečo ali l llesreeo asno zaigrala tu eela skupina j«- tšla n.i »ti. Mareela ni nieesar r.-kla. a spomnila s«- j«-. kak«» ji j« pred par ve«Vri Kohan manignil. «la bo morebiti odsoten. _ ( pa ne l.o, _ j.. I• i 1 rekel. — pa potegni ti ali stri« 1'rav nobene razlike ni. kajti sni'a 1 ■ * J i in njegov glas je zvenel odločno. Na opa/ila strašnega izraza v nj. govern obrazu. K-» s«, zapu>nli vas r hiteli naprej p«, ti. s«, se s«-ŠIi z razlie-Iru-imi skupinami, k. ho«lile i>t<» pot. Vi,i,.,i j,- bilo ženske, in s!.ir«'. star.-e. t,da«!«- ril.iee in eel o majhne deklk-e in «l«-ek.-. irkve m znamenja, sta Alain in -latinick prenehala sil« I z glave KVoj klobuk in Mareela in njeni brat-pokleknili. j« st;d pri vratih «-«-rkv.- in ob nj.govi strani ka-je iztegnil r«.k«» v blagoslov nuni mlad Ko S igrat pla lini v| I II] Itorp l tre >li ži t v . Je v o.lila skozi raz.sežno p«»krajin«». ^.krit.i z velikanskimi itlUMi skalami, lida je to stara, izvožena grmičevje. ee>ta in ob kraju j« Trinajsto poglavje. ŽREBANJE NOVINCEV. — "ENA! Navzlic nj. govi les« ni nogi j«- stri«- Ew« n dobro korakal. Ko pa je hil prehcHlil par milj. je hil vesel, da je našel kotiček na pripro-' »tem vo/u. ki je Šel v isto smer in bil poln prazniško oblečenih deklic.I Tu« I i Mar«*ela je našla mesto na vozu. «lo«'im sta sledila muzikanta' Alain in Jannick > Iloelom in Gihlasom vre«l »Iružbi. Bilo je v resnici' telo veselo! i ^ Vsepovsod ob poti m* je ozirala Marcela za svojim ljubimcem, a nikjer ga ni bilo opaziti. L Potovali so zopet par milj naprej ter niso bili več daleč cm! mesta. ko je zagledala Mareela staro mater Goron. opirajočo se na roko svojega sina. — vitkega mladeniča priproste zunanjosti. Ko je prišel voz v bližino, je prosil sin, naj se da materi setlež na vozu. kajti bila je «lo smrti izmiuVna. Komaj na vozu. je naenkrat omedlela. | Ko je prišla zopet k sebi, ui izpregovorila uiti besedice ter le Najmodernejša, TISKARNA "GLAS NARODA'* Urrtuje vsakovrstne tiskovin« po n takih UtiQako Vsa naročila poAjita Mg H Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y, ROJAKI. NAROČAJTE SB NA "GLAS YECJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NARODA'* NAJ- aifiSffifiaimfnraypjiiiniB^^ Za. en dolajr dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda'* izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unijo ririririririprippirinnnririnnru TIJ UMIJIJUIJ U U UIU LJU |J lUlUlU MD Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Indnatriea and Immigration'* ca državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali a katerimi ae je glabo ravnalo. Brezplačno ae daje naavete priseljencem, kateri «o bili oalepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, apremljeval-cev, kažipotov in posestnikov gostila. Daje ae informacije v maturali-zacijskih zadevah: kako poftati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)' BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki da« od 9. ure zjutraj do 5. popoldne ln * svpe.er od R do li. uro. Veliki vojhi atlas 1 vojskujočih, se evropskih užav in pa kolonij- k skih posestev vseh velesil Obsega 11 rain:h zemljevidov, sa 20tih straneh in vsaka etrtn j r 104 pri 1 'Si palca velika Cena samo 25 cento*. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zorr.ij«v & NAJBOLJŠA ® e> © ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, 8 sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platna vezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe isto ? podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair Ave^ N. B. gnmoagDlB Qeoeiaie Tiansaiiaongut (Francoska parobrodna družba.) Direktna {rta do Havre, Pariza, Švice, iDcmasta Id L|ebl|aD» B Al Pito VENCI win wiimkm FsMNI 'LA SAVOIB* MO "iaooxcaiiiii 14TRAI«t ^ 1092 E. 64th Sl^ Cleveland. Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLiAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH m ^Ckkago", "U Toaraine", "Bockambeu" b "NtaganT klavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORh corner Pearl SI., Cheiehrougk Bifldinf. Mtnfl pemikl odplujejo vedmo ok aredak fa yrlsUaUia Ht?«b •T- v. m. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do Jobregalsem |se prepriča), daj dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem t staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino']vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Qair Ave., Cleveland, Ohio.