Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stvo 40 Din — ne« deijska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SEOVENEC
Telefoni uredništva la sprave: 40-01, 404)3, 404)3, 40-04, 40-05 m Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljub« ijana št 10.650 ia 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Današnji številki »Slovenca« prilagamo položnice. Prosimo cenjene naročnike, da bi se jih poslužili.
Konec državljanske vojne v Španiji
Z včerajšnjim dnem se je končala, če že ne ena najdaljših, pa gotovo ena najbolj krvavih državljanskih vojn, kar jih pozna svetovna zgodovina. Španska državljanska vojna je bila posledica idejnih trenj naše dobe in je zaradi tega večkrat bila nevarnost, da bo iskra vojnega požara iz Španijo siknila tudi na ostale dele Evrope. Zato moramo konec španske vojne iskreno pozdraviti, ker je s tem odstranjeno vojno ognjišče, ki je ves čas grozilo s požarom vsej Evropi.
Daljni vzrok španske državljanske vojne moramo iskati v dejstvu, da špansko ljudstvo za ljudovlado ni bilo dozorelo. Država je takoj po izklicanju republike postala plen silovitih notranjih bojev, v katerih so se poedine stranke borile za nadoblast, ne da bi pri tem imele časa — tudi če bi imele voljo — da bi izpeljale nujne gospodarske in socialne reforme. Kaotično §Janje na iberskem polotoku je končno pritegnilo nase pozornost kominterne, kateri se je Španija zazdela pripravna dežela, da jo spremeni v sovjetsko podružnico in odskočno desko za boljševizacijo Afrike in Južne Amerike. Kominterna se je poslužila tudi v Španiji »ljudske fronte«, ki je dobila na svojo stran tedanjega predsednika republike Alcala Za-moro, ki je na malo časten in na neparlamen-taren način izigral najmočnejšo parlamentarno skupino, kateri je bil na čelu Gil Robles, ter končno zaupal volivno vlado levičarjem. Pozneje, ko je bilo že vse zamujeno, je Zamora svoj političen greh v begunstvu na Francoskem v ponovnih izjavah živo obžaloval, toda usodna krivda še ni dala več popraviti. Levičarska vlada je z znanimi terorističnimi metodami 16. februarja in 1. marca 1936 dobila seveda večino v parlamentu (265 poslancev proti 144 desnice in 64 sredine), strmoglavila takoj Zamoro kot predsednika republike in postavila na njegovo mesto Azana kot svojega človeka. Pod novim državnim in političnim vodstvom — predsednik vlade je bil Cesares Quiroga —'je boljševizacija Španije hitro napredovala. Levičarske strokovne organizacije in razne marksistične ter anarhistične skupine so pričele vežbati miličniške čete in se močno oboroževati. Začeta >eo se nasilja nad desničarji in katoličani ter požig in uničevanje njihovega imetja. Končno so se spravili tudi nad armado in pričeli premeščati in odstavljati vidnejše poveljnike. Tako je bil general Franco iz Maroka prestavljen po »službeni j>otrebi« na Kanarske otoke —, to se pravi, poslan je bil v pregnanstvo.
Neposredni vzrok vojne pa je bil umor desničarskega voditelja Calva .Sotella 15. julija 1936. Umorila ga je po naročilu madridska policija. Tri dni na to je general Franco iz Kanarskih otokov z letalom poletel nazaj v Maroko in se postavil na čelo njemu brezpogojno vdanih marokanskih čet. Pridružili so 6e mu armadni poveljniki v Sevilli, Cartageni, Barceloni, Saragosi in Madridu, toda uspela sta le Quiepo de Liano v Sevilli in Mola v Saragosi. Rdeča milica pa je že v kali zadušila upor vojaških garnizij v Madridu, Barceloni in Kartageni ter po drugih mestih. Generali, ki so se postavili na Francovo stran, pa so bili postreljeni. Na strani levičarske vlade je ostal tudi pretežni del španskega vojnega ladjevja.
V takih razmerah je bila možnost Francovega uspeha zelo majhna. Kljub temu pa se mu je še v poletju 1936 j>osrečiio spraviti pretežni del maroških čet na španska tla, kjer se mu je pridružila sevillska garnizija. Do prvih velikih bojev je prišlo na 6everu, ko je Mola po zelo krvavih bojih osvojil Irun in s tem Baske in Asturce odrezal od zveze s Francijo, ter v srednji Španiji pri Badajozu, ki so ga rdeče čete močno branile, boleč preprečiti združitev severne in južne Francove armade. .V jeseni sta ee Franco in Mola le združila in Molu 6e je posrečilo osvojiti že važno pristaniško mesto San Sebastijan. To pa je bil tudi glavni vojaški uspeh tega leta. Pohod na Madrid je sicer prinesel osvojitev Toleda in osvoboditev junakov v Alcazarju, toda Franco samega Madrida ni mogel zavzeti. V pozni jeseni in v zimskih mesecih je pred Madridom, ki se je že dobro utrdil in so ga vešče branile mednarodne komunistične čete, izkrvavel cvet maroške vojske, ki ni imela niti približno zadostnih sredstev za obleganje tako silno utrjenega trdnjavskega tabora.
Naslednje leto 1937 je Francu prineslo dva velika uspeha. Že v zgodnji pomladi je s pomočjo italijanskih divizij — vseh Italijanov je bilo v Španiji največ 30.000 — zavzel važno pristaniško mesto Malago in tako znatno razširil svojo oblast v južni Španiji. Jeseni pa ee mu je posrečilo popolnoma likvidirati severno fronto v deželi Baskov in v Asturiji z zavzetjem Bilbaoa, Santandera in Ovidea. Strateško je bil to velikanski uspeh, ki je docela osvobodil severno armado in odstranil nevarnost, da rdeča vojska s pomočjo iz tujine pade Francu v hrbet na madridskem bojišču. Po tem velikem uspehu se je Francu zmaga že zelo približala. Vendar pred Madridom tudi 1. 1937 ni imel sreče. Dve zaporedni ofenzivi, spomladi in v poletju sta kljub silnemu naporu in ogromnim žrtvam propadli. Madrida ni bilo mogoče zavzeti ne s frontalnim napadom, kakor je pokazala Gua-dalajara in tudi ga ni bilo mogoče obkoliti, kakor je pokazala druga poletna ofenziva. Zato je Franco opustil nadaljnje poizkuse pred Madridom in 6e je lotil vojaških akcij na drugih bojiščih.
Medtem je rdeče vrhovno poveljstvo skrbno pripravilo izvrstno zamišljeno protiofenzivo pri Teruelu, ki naj bi — ako bi uspela — Franca pripravila ob vse njegove uspehe. Boji so 6e pričeli sredi decembra 1937 in so z nezmanjšano silovitostjo divjali skoraj tri mesece. Rdeči so dosegli le majhne uspehe, ki pa so jih moral; odkupiti s silnimi žrtvami. Ta njihov neuspeh je bil podlaga končnemu porazu. Francova protiofenziva je sicer nazaj osvojila Teruel, toda večjega ozemlja ob tej priliki ni mogla osvojiti. Tudi izgube na Francovi 6trani so v teh bojih bile zelo velike;
K Bekovemu obisku v Angliji
V Londonu je imela vlada posebno sejo glede Poljske
Nemčija si zelo prizadeva, da Poljsko odvrne od zapadnih sil
London, 30. marca. c. Danes dopoldne je predsednik vlade Chamberlain nenadoma sklical novo sejo vlade. Dejstvo je zaradi tega tembolj zanimivo, ker je bila zadnja seja šele včeraj in je že včerajšnja seja trajala dve in pol ure. Chamberlain bi moral dopoldne govoriti na občnem zboru mladinske konservativne organizacije, pa je udeležbo tudi nenadoma odpovedal.
Pred sejo vlade je Chamberlain povabil k sebi tudi oba voditelja opozicije Atleeja in Sin-clairja, ter ju obvestil o tem, kaj misli na seji vlada sklepati.
O tej seji se širi sedaj cela vrsta ugibanj. Največ se poudarja, da se je na seji govorilo o snoč-njem Daladierovem govoru in o povečanju angleške kopne vojske.
Nekateri gredo še dalje in pravijo, da se je na seji govorilo o skupni izjavi treh ali štirih velesil, to je o izjavi, ki jo je v zadnjem času pripravljala predvsem angleška vlada.
Nazadnje bi se naj bilo govorilo tudi o vsem, kar bodo razpravljali s poljskim zunanjim ministrom B e c k o m v Londonu v začetku prihodnjega tedna.
Nekateri večerniki so v zvezi z vladno sejo in z obiskom poljskega zunanjega ministra celo objavili domnevo, da je nemška vlada izrazila mnenje, da bi obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu v sedanjem trenutku smatrali za neprimernega.
Toda na merodajnih angleških, poljskih in nemških mestih k tej vesti izjavljajo, da je izmišljena in da ima samo namen kaliti mednarodno ozračje.
milijon prebivalcev, uporabila predvsem nova sredstva. Nemško-poljski odnosi so trenutno povsem nejasni.
Velika notranja napetost na Poljskem bo omogočila poljski vladi, da zavzame odločnejše stališče. Vsekakor bosta morali Anglija in Francija iti v svojih obljubah zelo daleč. Za vsak kvadratni meter poljskega koridorja ho morala Poljska dobiti oboroženo pomoč, čo si hočeta obe zapadni velesili pridobiti zopet zaupanje Poljske.
Nemški predlogi o Gdansku in Pomorju
London, 30. marca. TG. Reuferjcv urad poroča iz Varšave, da je nemška vlada odločno zanikala, da hi bila poljski vladi poslala kakšno liltimativno zahtevo glede spremembe položaja Gdanska in n avtomobilski cesti skozi poljsko Po-morje. Ultimata ni bilo, toda nemška vlada jc na prijateljski način predložila poljski vladi nekaj predlogov glede obojih vprašanj. Poljska vlada
predlogov ni sprejela, ker so bili vojaški krogi proti. Izjavila pa je pripravljenost za razgovore, če se bosta oho državi pogajali kot enakovredni stranki brez kakšnega pritiska. Delna mobilizacija poljske vojske j« v zvezi s tem položajem.
Dnevni red za Becka
London, 30. marca. AA. DNB: »Times« po roča, da je določen tale spored ob priliki obiska poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu Minister Beck se bo pripeljal v London v ponedeljek. V torek bo obiskal lorda llalifaxa v Fo-reign Officeu. Isli dan opoldne bo lord Halifax priredil ministru Becku na čast kosilo v zunanjem ministrstvu, nakar bo gost obiskal spodnji dom. V torek zvečer bo slavnostna večerja v Foreign Officeu. V sredo dopoldne bo imel minister Beck konferenco z angleškimi državniki, nakar bo naredil obisk pri kraljevski dvojici v Windsorskem dvorcu. V sredo zvečer bo slavnostna večerja na poljskem veleposlaništvu. V četrtek pa ho minister Beck v Portsmouthu obiskal angleško mornarico.
Nemško-poljski odnošaji
Prizadevanje Anglije za „protinemško fronto"
Vse je odvisno od zadržanja Poljske
francoske vojske generalu G a m e I i n u. Generala Gorta spremlja zelo številno spremstvo višjih častnikov in višjih vojaških strokovnjakov.
London, 30. marca. TG. Posveti angleške vlade z inozemskimi državami glede ustanovitve enotne fronte proti napadalcem trajajo dalje. Težko je reči, če so se stvarno kaj približale končnemu cilju, ker je vlada zelo molčljiva o vsebini ,	posvetov s tujimi državami. l'o dnevnem tisku so-
Berlin, 30. marca. b. Kolikor bolj se bliža ' deč, se je nekaterih članov vlade spet oprijel
obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu, toliko živahnejša je diplomatska delavnost med Berlinom in Varšavo. V Berlin se je vrnil poljski poslanik g. Lipski z novimi navodili svoje vlade in ga je sprejel von Ribentropp. Nemčija noče zamuditi priložnosti, da bi nagovorila Poljsko k temu, da ostane hladna do britanskega načrta za osnovanje bloka, ki ga hoče Nemčija čim bolj oslabiti.
V nemško-poljska pogajanja je spet vrženo vprašanje nemških narodnih manjšin na Poljskem in je Nemčija zaradi zadnjih incidentov na Poljskem zahtevala od poljske vlade jamstvo za svoje narodne manjšine. Ako pa bi poljska zunanja politika Nemčijo razočarala, potem bo Nemčija za zaščito svoje narodne manjšine, ki šteje okrog
optimizem, da vendar ne bo vse tako hudo, kot je izgledalo po nemški zasedbi Prage, med tem ko drugi ministri silijo k hitri odločitvi. Končni uspeh posvetovanj o »protinemški fronti« bo končno odvisen od Poljske. To vsi priznavajo in zaradi tega tudi vsi nestrpno pričakujejo Becko-vega prihoda prihodnji ponedeljek.
Veliko presenečenje pa je sinoči vzbudila objava polslužbenega obvestila, ki pravi, »da je angleška vlada sporočila nekaterim inozemskim državam, kaj namerava ukreniti, ako hi se napad proti kakšni neodvisni državi ponovil«. Časopisi se sprašujejo, kaj je vlada sjx>ročila in seve spravljajo v zvezi s tem tudi potovanje vrhovnega šefa generalnega štaba angleške oborožene sile gene-raga Gorta v Pariz k vrhovnemu jioveljniku
Slovaško-madžarska
mirovna pogajanja
Slovaki pripravljeni odstopiti področje reke Uhe
Bratislava, 30. marca. b. Slovaški ministrski svet je sklenil, da z Madžarsko sklene mir na sledeči podlagi.
Slovaška je pripravljena odstopiti Madžarski v vzhodni Slovaški področje Unge, skozi katerega teče železnica, ki jo hočejo imeti Madžari za sebe in za katero so izjavili, da bi jo celo odkupili od Slovaške (pas širok 30 km). V zamenjavo pa bi zahtevala bratislavska vlada nekaj manjših slovaških občin blizu Nit-re. prav tako pa tudi cesto, ki je za Slovaško zelo važna, ali leži na madžarskem področju. Pogajanja so se danes popoldne nadaljevala v Budimpešti.
Predsednik slovaške vlade dr. Tis» je dal zastopniku Havasa izjavo, v kateri je poudaril, da Slovaška ni zaprosila za pomoč Nemčije po vpadu Madžarov na Slovaško, ker jo hotela pokazati svetu, da so jo sama sposobna braniti.
V odgovoru na vprašanje, zakaj je Slovaška dovolila, da so madžarske čele vdrle na slovaško ozemlje, je Tiso dejal: Na dan vpada madžarskih čet se je neki madžarski oddelek pojavil na meji z belo zastavo. Zatem je eden parlamentarcev iz-
ročil pismo slovaškemu poveljniku, v katerem jo bilo zapisane, da madžarsko četo vstopajo na Slovaško na podlagi sporazuma in da hodo ostalo na neki določeni črti. Poveljnik slovaškega oddelka je smatral to za kršitev meje in slovaška vlada je sklenila ustaviti prodiranje madžarsko vojske.
Dalje je dr. Tiso izjavil, da so Madžari zahtevali, da so sestane mešana komisija in da prenehajo začeti hoji. Slovaška je sprejela madžarsko predloge v želji, da na ta način dokažo svojo miroljubnost.
Poročajo, da je slovaško zastopstvo danes dopoldne odjiotovalo v Budimpešto.
Slovaški denar: »orel«
Bratislava, 30. marca. AA. DNB: Novi slovaški denar »orel« bo imel isto vrednost kakor nemška marka na Češkem in Moravskem.
Vatikan priznal Slovaško
Vatikan, 30. marca. c. Vatikansko državno tajništvo je danes obvestilo slovaškega zunanjega ministra Durčanskega, da je Vatikan priznal novo slovaško državo in da bodo takoj vpostavljeni redni diplomatski stiki.
oba nasprotnika sta po krvavih teruelskih mesecih bila prisiljena klicati nove letnike pod orožje.
Spomladi 1938 se je končno Francu posrečil širok predor sovražnih čet v Aragoniji, ki je zmagovite narodne čete ponesel ravno na Veliko noč prav do morja in še dalje proti jugu skoraj do Valencije. Zarja dokončne zmage je že vstajala, ki jo mali uspehi rdečih na drugih bojiščih niso mogli več preprečiti. Še enkrat so se čete ljudske fronte spustile v odločilen boj, in sicer v lanskem poletju v stodnevni bitki v kolenu reke Ebra — in izgubile. Kar je temu sledilo, je še vsem v spominu. Z veliko zimsko ofenzivo so Francove čete brez posebnih žrtev zavojevale Barcelono in celo Katalonijo, kar je imelo za posledico, da se je sedaj predala tudi preostala rdeča Španija, ker bi v resnici vsak nadaljnji odpor pomenjal nesmiselno krvoprelitie.
Franco je ostal zmagovalec. Izkazal 6e je kot
velik vojskovodja, ki ga odlikujeta izvrstna strategija, premišljenost in izredna vztrajnost. Toda tega moža čakajo sedaj nič maniše naloge, kakor je bila zmaga z orožjem Dežela je razdejana, obubožana, zasužnjena tujemu kapitalu in ima nad milijon vojnih pohabljencev ter skoraj vsako družino, ki objokuje kakega svojih dragih. Španiji bo treba dati zakonodajo, ki bo vsaj približno izpolnila nade malega in srednjega človeka, ki 6e je v upanju na socialno pravičnost boril skoraj tri leta na eni ali drugi strani. Silno težko stališče bo imela tudi Cerkev, ki bo gotovo poskušala premostiti sovraštvo med belimi in rdečimi. Franco se bo moral izkazati kot velik državnik, da bo vsaj nekoliko kos nastalim nalogam. Zanj bo šele prav sedaj nastal španski problem, pri čigar reševanju bo bržčas imel malo smisla in malo časa za tuje ideološke recepte, prav co-tovo pa iskreno željo po dolgem, dolgem miru.
Rusije zaenkrat ne - pozneje
Iz običajno dobro obveščenih krogov je sinoči glede gornjih vesti izšlo mnenje, da hi Anglija iu Francija v primeru nemškega napada na Poljsko ali na Romunijo za enkrat ne klicali na pomoč Sovjetsko Rusijo, ker hi sovjetska pomoč oh kakšni poznejši priložnosti bila mnogo bolj koristna in dobrodošla. Na vprašanje pa, kaj namerava Anglija skupno s Francijo ukreniti v tem primeru, odgovarjajo isti krogi, da se jc treba za enkrat držati izjav angleških državnikov. Lord Halifax da jo v svojem govoru v lordski zbornici dejal, »da bi novi napadi na neodvisne države, ki hi so častihlepnemu poželenju po nadoblasti z orožjem zoperstnvljale, tudi Anglijo dovedli do tega, da bi svojo dosedanjo opazovalno politiko čakanja spremenila.«
Ako vsi vtisi ne lažejo, se je angleška vlada zadnje dni posvetovala s s o -se dnimi državami Poljske in R o m u ni je in da jim je predložila gotove takojšnje ukrepe, če bi se napadi na neodvisne države ponavljali. Kakšen bo izhod vseli teli posvetovanj, danes ni mogoče reči. Eno je gotovo, namreč, da je morala angleška diplomacija v zadnjih 14 dnevih pripoznati, da danes ne zadostuje več, da bi angleška vlada kaj predlagala in bi vse male in srednje države z ozirom na ugled angleškega imperija predlog takoj osvojile, marveč, da si tudi male in srednje države, predno prevzemajo kakšno obveznost, hočejo kriti hrbet z nedvoumnimi obveznostmi Anglije same.
Obisk poljskega zunanjega ministra Becka bo v marsičem, kot zgoraj povedano, prinesel jasnost o vprašanju, če je organizacija »protinemške fronto« mogoča in kakšen naj bi bil njen cilj. Veliko bo k razjasnitvi prijiomogel tudi govor, ki ga bo v soboto dne 1. aprila imel v Hamburgu nemški kancler Hitler ob priliki splovitve bojne ladje ,-Tirpitz«. Pri tej priložnosti ho Hitler brez dvoma posegel v nicdnarodnopolitično razpravo in ho tudi izpovedal misli Nemčije glede bodočih odnosov do Poljske. Hitlerjeva izpoved bo poljskemu zunanjemu ministru polkovniku Berku pripomogla k temu, da bo našel pravilno smer poljsko politike in da jo ho prihodnji ponedeljek tudi zastopal pri svojem obisku v Londopu.
Nemška ocena poselov v Londonu
Spričo zelo počasnega napredovanja londonskih posvetov — od zasedbe Prage do danes je minulo žo 14 dni — ni čudno, če se v nemškem tisku vedno bolj oglaša omalovaževalna kritika angleške počasnosti. Najbolj značilna pripomba, ki je bila v tej zvezi napravljena, prihaja od propagandnega ministra dr. Giihbelsa. ki je pred svojim odhodom v Alene in na dodekaneško otočje v »Volkischer Beobacliler« napisal sledeče na-ziranje o angleški politiki: »Vsa Evropa ima sedaj priložnost opazovati nekoliko smešno sliko Anglije, ko podobna nekoliko slarrjši moralizirajoči teti, sedeč na mehki znfi svojega imperija in iz varnega zavetja svojega bogastva, daje nauke o lepem obnašanju.« Maršal (i ii r i n g pa je v razgovoru z dopisnikom sPopolo dTlalia« dejal, da »psi, ki glasno lajajo, navadilo ne grizejo«, meneč pri tem Anglijo.
^frnn 2
a<TX)VENEC<, dne 31. marca 10391
A. 75.
Zagrebški »Obzor« razmišlja o koncentraciji
še ta teden se bo odločilo?
Novosadski >Dan< prinaša iz Sarajeva fo-le poročilo od 29. marca: »Jugoslovanski list« poroča iz Belgrada, da se po enodušnem prizadevanju vseh činilcev delajo priprave, da hrvatsko vprašanje pride že v pretres. Nn podlagi nekaterih znakov, privi list, se da slutiti, da ho v tem prizadevanju že ta teden nastopil nov in odločilen moment.«
Živahno delovanje JNS in opozicije
Kakor poročajo belgrajski listi, se je 29. t. m. mudil v Zagrebu zemljoradniški poslanec dr. Miloš Tupanjanin, ki je najprej govoril z Vilderjeni, nato pa tudi z dr. Mačkom. Istega dne so je iz Ljubljane pripeljal v Zagreb tudi dr. Kramer, ki je najprej govoril z Vilderjeni, nakar ga je ob (> D zvečer sprejel tudi dr. Maček. — Zagrebški Obzor pa poroča, da se pripravlja živahna akcija SDK in združene opozicije, ki se je morda udeleži tudi JNS«. Verjetno je, da bo v Zagrebu širši sestanek pod predsedstvom dr. Mačka. Dan še ni določen, verjetno pa je, da že pred koncem tega tedna ali pa vsaj prvi teden prihodnjega meseca... Namen te akcije je la. da bi se jmspešilo priprave za rešitev perečih političnih vprašanj.«
Kdo naj predstavlja Srbe?
V	Belgradu je začel izhajati nov polmesečnik, ki se imenuje »Socijalni Vesnik« ter ga ureja uredniški odbor. Ta list je prinesel članek z naslovom »Kdo je poklican reševati hrvatsko vprašanje?« Pravi, da so za to poklicani predstavniki večine Srbov, večine Hrvatov in večine Slovencev. Potem pravi, da je znano, da Hrvate predstavlja dr. Maček in da Slovence predstavlja dr. Korošec. Nato pa se sprašuje: »Kdo pa predstavlja Srbe ... To bi bila mogla biti združena srbijanska opozicija, če bi se bila organizirala v eno celoto na en program, kar bi bil potem široko narodno gibanje, ki v sebi nosi večino Srbov. Toda šefi starih strank so to gibanje ubili, ga zapustili ter sedaj organizirajo vsak svojo stranko. Vračajo se na stanje pred 6. januarjem, da s korumpiranjem in preživelimi strankami gredo v novi čas... Toda iste stranke, ko so bile šc mlajše, tega vprašanja niso mogle rešiti. One so tiste, ki so privedle do 6. januarja. Ko bi bilo kaj poštenosti, bi sedaj morale prostovoljno iti demov, se umakniti. Sicer nc trdimo, da bi se stare stranke ne dale pomladiti. Mogle bi se. Toda v ta namen je treba spremeniti svoje stališče, je treba obsoditi svoje grehe in iti pogumno po novi poti skozi boje, skozi žrtve in skozi ječe. Maček in Korošec sta šla po tej poti, zato sta tudi svoji stranki ohranila ter osposobila za nove naloge.« — Nato pa list sklepa, da bi bile potrebne nove volitve, ki naj bi pokazale, kdo naj govori za Srbe. — Beležimo le kot kronisti.
Narodna odbrana na delu
Tz Belgrada poročajo, da je Narodna odbrana imela v nedeljo glavno sejo svojega osrednjega odbora, kjer je poročal odbor, nato pa predsedniki oblastnih odborov. Zlasti je bila naglašena potreba drlbViliija zh dvigtiVije iri kropftev nacionalnega duha in narodne zavesti. Dalje naglašajo, da so ahra.vn;waji/tudi vse ovire, ki ovirajo pravilen razvoj nacionalnega delovanja ter resnične službe državnim in narodnim interesom, nakar je seja sklenila navodila, kako naj se to ovire odstranijo.
Hrvatske žene v Belgradu
Hrvatsko ženstvo je organizirano v hrvatskem narodnem ženskem društvu Hrvatska majka. Kakor poročajo hrvatski listi, so 29. sušca prišle v Belgrad zastopnice društva Hrvatska majka ter obiskale ministra pravde dr. Ružiča, kateremu so razložile potrebe svojega društva.
Vojvodinsko krilo združene opozicije
V	Srbskem Itebeju so v nedeljo na prostem imeli svoje zborovanje pristaši vojvodinskega krila združene opozicije. Na zborovanju je govoril sklicatelj zborovanja bivši poslanski kandidat Evge-nij Jocič, ki je govoril o zadnjih volitvah. Po shodu pa so zborovalci klicali kralju Petru II., Jugoslaviji in vojski.
Muslimani zoper komunizem
V	Sarajevu zboruje muslimanski verski zbor »vakufsko-mearifski sal>or<. Član tega zbora Ila-niid Kurbegovič je trdil, da je delo saborskega odbora nepopolno v tem pogledu, ker ne pobija komunistične agitacije. Trdil je, da je komunistična akcija zlasti močna med muslimani, ker komunisti menijo, da je muslimanski živelj najbolj pripraven za njihovo propagando. Kurbegovič pa je naglasil, da je islam iiepomirjiv sovražnik vsakega brezverstva, iz česar 6ledi tudi za muslimane dolžnost odločnega boja zoper komuniste. Zalo se morajo vsi muslimani, zlasti pa muslimanske versko-prosvetne ustanove odločno upreti komunistični propagandi.«
Nov hrvatski tednik v Bosni
V	Brčkem v Bosni so tamkajšnji Hrvati začeli izdajati nov tednik, ki se imenuje »Bosna<. List bo zastopal hrvatske narodne, kuiturne in druge interese.
Nov zagrebški tednik
V	Zagrebu je začel izhajati nov tednik, ki se imenuje »Naše Novine« in ki mu je odgovorni urednik ter lastnik dr. Velimir Turk. Ta list je v svoji prvi številki prinesel članek, ki v njem med drugim veli: »V nasprotju s stališči o nujnosti samoodločbe narodov |>o receptih in načelih totalitarnih sistemov, ki pa so po svojem jedru nazadnjaška, ker hočejo samoodločbo izvesti kar 7. menjanjem oblike narodnega tlačenja — mi postavljamo v prvo vrsto rešitev narodnega vprašanja na jiodlagi demokracije. Torej je za nas rešitev hrvatskega vprašanja, ki je osrednje politično in državno vprašanje v Jugoslaviji, povezano s silami skupne demokracije Hrvatske, Srbije, Slovenije in drugih. Od moči te demokracije bo odvisna prihodnjost in svoboda Hrvatske. Vsaka drugačna pot rešitve nacionalnega vprašanja sploh pomeni napačno pot.
Ban dr. Natlačen v Belgradu
Belgrad, 30. marca. m. Z jutranjim vlakom je prispel v Belgrad ban dravske banovine dr. M. Natlačen. Danes je obiskal predsednika senata dr. Antona Korošca, pravosodnega ministra dr. Ružiča, finančnega ministra Vojma Djurčiča, kmetijskega ministra inž. Bcšliča in prosvetnega ministra čiriča.
Zagrebški »Obzor« prinaša dolgo razmišljanje o koncentraciji ter pri tem navajatudi mnenje
»Slovenca«. Nato pa razlaga svoje stališče o koncentraciji, za katero se je zlasti izrekla JNS, potem pa so za njo tudi, kakor se zdi, Vbe tri skupine združene opozicije. Nato pa pravi:
»Načelno ni zoper koncentracijo niti SDS. Znano pa je tudi, da dr. Maček ne želi koncentracije zaradi koncentracije same, to se pravi, da ne mara iti v vlado zaradi same oblasti. To jo docela pravilno stališče. Potemtakem dr. Maček ni zoper koncentracijo, če bi taka vlada imela' natiinčno odrejeno nalogo, ki bi bila v skladu z nalogo, da se utira- pot za naglo rešitev hrvatskega vprašanja. Tako stališče je nekaj docela drugega, kakor pa slabo prikrita želja posameznikov, da se sestavi že kakršnakoli taka vlada, ne da bi se pri tem upoštevala vsebina vjirašanja, ki je na dnevnem r^du.
Koncentracija z natančno določeno nalogo je tudi zoper predloge, naj bi »se zbrale vse 6tnije in vsi nazori«. Vlada »vseh struj in vseh nazorov« hi bila nesposobna količkaj doprinesti k rešitvi perečih političnih vprašanj, celo še bolj bi mogla stvari zaplesti. Dovolj je, če premislimo, kakšna bi bila vlada, ki bi v njej poleg SDK, združene opozicije, JNS in JRZ bile še tiste male pa številne skupine, ki po zgledu Topalovičevih jugosocialistov zahtevajo, da tudi sodelujejo v »koncentraciji vseh 6truj in vsel sil«. Ce pa pre-zremo te male skupine in računamo lo s sodelovanjem SDK, združene opozicije, JNS in JRZ, nam je jasno, da bi taka vlada ne mogla uspešno pripraviti poti za rešitev perečih političnih vprašanj, razen če bi se poprej vse skupine med seboj domenile o vsem tistem, kar bi bilo v določenem roku treba izvesti.
Recimo pa, da bi bila mogoča kombinacija vseh omenjenih skupin pa brez JRZ, tedaj bi morali brezpogojno biti v njej zastopani zastopniki naših muslimanov in dr. Korošec, ki ima za seboj nedvomno veliko večino Slovencev. Toda tudi v tem primeru bi se takoj videlo, da bi taka
koncentracija v praksi močno šepala ter bi bilo neobhodno potrebno, da bi »e že poprej doseglo soglasje v tem, kako naj se pripravlja pot za reševanje perečih političnih vprašanj.
Od katere koli strani torej motrimo sestavo take mogoče kombinacije, vidimo, da niti ena ne bi mogla uspešno pripravljati pota rešitvi perečih političnih vprašanj, če poprej ni sporazumi«, kako in do kdaj naj se naložena naloga izvrši.
Docela razumljivo je, da navadne stranke na vprašanje koncentracije gledajo s svojega političnega in strankarskega stališča. Toda hrvatsko narodno gibanje ni stranka, marveč predstavlja
v resnici ves hrvatski narod. Nekaj čisto drugega je, če gredo v vlado predstavniki hrvatskega narodnega gibanja ali prvaki posameznih, navadnih strank. Ti zadnji morejo iz koncentracije tudi izstopiti, ne da bi pri tem izgubili kaj drugega kakor tiste ugodnosti in pristaie, katere prinašajo ministrske listnice. Drugače pa bi bilo, ako bi morali iz koncentracije izstopiti predstavniki hrvatskega narodnega gibanja, ko bi se prepričali, da ta kombinacija nima upanja pripraviti pot k rešitvi«.
Po vsem tem in takem razlaganju pa končno »Obzor« zameri »Slovencu«, ker odklanja zamisel koncentracije t JNS. Mislimo, da ie iz »Obzo-rove« gornje razlage lahko vsak sklepa, da bi taka kombinacija ne vodila k nagli rešitvi, za katero se izrekajo v6i, in tudi »Obzor«.
Uredba za dentiste in zobne tehnike
Belgrad, 30. marca. m. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je na podlagi točke 5 § 93 finančnega zakona za 1. 1938-39 po odobritvi ministrskega sveta predpisal uredbo z zakonsko močjo o spremembi g 18 zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1938 spremenjenega z zakonom od <1. julija 1933.
§ 1. to uredbe določa, da se po tretjem odstavku točke 4 § 18 zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in rob ter o zobnih tehnikih od 18. novembra 1930 spremenjenega z zakonom dne 4. julija 1933 doda točka 5, ki se glasi: Zobni tehniki, zohotehniški pomočniki in učenci, ki so dne 1. oktobra 1930 bili v stroki, morejo po skupnih 14 letih dokazanega dela stopiti v denti-stifno šolo na stomatoloških oddelkih, odnosno klinikah, ki jih ho za to določil minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, kakor tudi na one v inozemstvu z istim rokom trajanja po predhodni odobritvi socialnega ministrstva. Dentistična šola bo trajala najmanj leto dni in bo pričela z delom najkasneje 12 mesecev po stopanju te uredbe v veljavo. Po končani šoli imajo kandidati pravico delali dentistični izpit pred stalno komisijo,
ki jo določa § 19 tega zakona in to po programu, ki ga bo predpisal minister za socialno politiko. Pravico do dentističnega izpita imajo tudi oni kandidati. ki so končali 1 leto dentistične šole v inozemstvu, v kolikor izpolnjujejo ostale pogoje iz drugega odstavka tega paragrafa. Izpiti se lahko dvakrat ponavljajo in to v razdobju najmanj šestih mesecev.
Program dela dentistične šole kakor tudi red, po katerem se bodo sprejemali prijavljeni kandidati, določi s svojim odlokom socialni minister. Po opravljenem izpitu dobe zobni tehniki pravico do dentistične prakse kot dentistl tehniki ter za njih še nadalje velja odredba §§ 17 in 21, odstavek 2, tega zakona s spremembami. Zobni tehniki, ki so pričeli delo v stroki do 1. oktobra 1930 in ki jih je ta zakon zatekel v stroki kot pomočnike ali učence, se morajo najkasneje v roku enega leta priglasiti pristojni upravni oblasti z dokazom, kdaj so pričeli z zobotehničnim delom. V nasprotnem izgube pravico, da to naknadno store zaradi vstopa v dentistično šolo.
Uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinah« ter je z današnjim dnem dobila obvezno moč.
Češko politično življenje na novem
tiru
Praga, 2fi. marca.
Te dni ste brali v listih, kako je češki državni predsednik dr. Hacha imenoval odbor tako imenovane Narodne enote, ki se je zbrala na svojo prvo sejo 23. marca tega leta na zgodovinskih Hradčanih, kjer bo stoloval nemški državni pro-tektor bivše samostojne češke države, Neuralb, ki še ni prispel v Prago.
Novo vodstvo Čehov
Ustanovitev Narodne enote, kateri je postavljen za predsednika Adolf llruby, mali kmet iz Mlake pri Trcbonji, pomeni prvi korak k uresničenju nove državne ustave, po kateri bo odslej živel češki narod pod varuštvom nemške države. ■/,a Čehe je ta narodni svet v toliko velikega po-i mena, da bodo v njem zbrane vso češke, n aro/in 9"-,' 'sile, ki niso več razdeljene v' politične stranke* ki so tako rekoč odpravljene. Bivša češka država stoji namreč hoče nočeš pred novo bodočnostjo in so bile prejšnje državnopravne razmere likvidirane brez vsakega formalnega akta. Dr. Hacha je na seji Narodne enote sam poudarjal, da jc Češka postala dejansko sestavni del nemškega rajha. Hacha ostane nekak poglavar češkega naroda in voditelj njegovih političnih poslov, bo pa imel nad seboj državnega protektorja, ki lahko vsako njegovo dejanje razveljavi. Narodna zajednica je zaradi tega vsaj zaenkrat samo nek prostovoljen moralen faktor, po katerem hoče češki narod ohraniti svoje nacionalno edinstvo in disciplino, ki je Čehom danes bolj potrebna, nego je bila kdaj v njihovi zgodovini. Razume se, da bi strankarska diferenciacija v tej novi dobi zgodovine Čehom samo škodovala in da se morejo ohraniti samo po največji narodni in socialni slogi. Kar se pa ideološke strani tiče, po kateri naj se češki narod odslej ravna, je treba pomisliti, da bo državno-pravni položaj Češke in njena notranja politika sama po sebi odvisna od državne }>olitike in ustrojstva celokupne nemške države in da Čehi v tem oziru ne morejo nič izbirati. Narodna enota je tudi neoficielni posvetovalni organ dr. Ha-ehe, ki je po novem ustavnem stanju vodja češke vlade pod popolno odgovornostjo nemškemu dr-' žavnemu protektorju. Dejansko je torej ta narodna enota tak narodni svet,_ kakor ga je imel češki narod, odkar v novi dobi živi kot politični in kulturni narod, seveda je danes pomen tega narodnega sveta še večji nego je bil v prejšnjih dobah češkega narodnega življenja.
Delo „Narodne enote"
Dr. Hacha je nalogo Narodne enote označil sam. Predvsem se bo morala prizadevati za mladino, o kateri se nič ne ve, kako in v kakšnem smislu se bo odslej organizirala. Nadalje bo narodni svet ohranjal kulturno in gospodarsko individualnost češkega naroda ter se brigal za njega socialno stanje in za razne stanove. V tem oziru bo seveda Narodni svet moral delovati popolnoma v soglasju z nemško narodno socialistično stranko. Dosedanja češka vlada zaenkrat še ostane, narodni svet so bo brigal izključno za kulturno gospodarsko življenje ljudstva, pri čemer bo seveda moral gledati strogo na to. da bo v soglasju s smernicami tiste politike, ki jo bo odrejal rajh ]H> svojem protektorju. Ker je vodja nemške države obljubil, da kulturno življenje češkega naroda ostane nedotaknjeno, bo Narodnemu svetu dana možnost širokega dela.
Članstvo „Narodne enote"
Dr. Hacha je imenoval v Narodno enoto okoli ")0 oseh. Predsednika smo že imenovali. Noben član nima nobene zveze s prejšnjim političnim življenjem in osebami. Najvidnejši člani so Ulrich Suchv iz mladih agrarcev, ki se zbirajo okoli glasila »Brazda«, jx>tem prof. Maček, ki je bil socialdemokrat, pa se že nekaj časa nagiba k narodnemu socializmu, nadalje urednik Chalupa, ki je iz mladega pokolenja obrtniške stranke ter kmet Matej Trnka, ki je od nekdaj pristaš Gayde oziroma češkega fašizma. Vsi štirje so bili prej poslanci, toda izven vseh ostalih strank. V Narodni enoti sta tudi dva stara češka aristokrata knez Jan Ivolikovic in Fran Sclnvarzenberg.
Vse le os«'be so prišle od vzpor, ne pa od zdolai. kier kakšnega gibanja v narodno-soclali-stifnem smislu ni, izvzrmši Gaydovih ljudi, ki so pa zaenkrat maloštevilni in so v Narodnem svetu
samem samo po dveh članih zastopani. Narodni svet bo moral vzgojiti čisto novo politično plast v češkem narodu, kar gotovo ni lahka naloga. Nemška država seveda zaenkrat tem možem ne bo zaupala vlade, dokler se ne izkaže, kaj bodo mogli ustvariti. Važen pa se jim zdi ta novi organ narodnega češkega življenja v političnem oziru že zdaj v toliko, da se bo ohranila potrebna kontinuiteta in da se bodo privedle stare politične naprave v novo stanje, ker se člani, ki so v nJem, nagibajo k avtoritarnemu pojmovanju države. Narodni svet pa naj se sam potrudi, da vzgoji ljudsko plast, ki ga bo nosila.
Stališče nemške vlade
Važno je, kakšno stališče je zavzela nasproti temu nemška država, ki je eno z nemško narodno socialistično stranko. Za nemški rajh je najbolj važno to, da je prenehal praški parlament in da bo narodni svet moral usmeriti češko narodno življenje po novem tiru, ki bo moral teči vzporedno s političnimi, gospodarskimi in socialnimi smernicami nemške avtoritarno države. Zato ima Narodni svet tudi zaupanje fiihrerja Hitlerja, dokler se bo po teh smernicah gibal. Po nemškem naziranju ima ta Narodni svet celo več smisla in
odkazana naloga, da bi upravni aparat funkcioniral dalje brez hibe, dokler se ne ustvari nov politični režim. Politične stranke seveda na Češkem no predstavljajo več ničesar in vidijo Nemci prvenstveno nalogo Narodnega sveta v tem, da bo znal zlasti gospodarsko in socialno plat življenja usmeriti po vzorcu nemškega jajha. Iz tega 6e čisto natančno vidi akcijska možnost in širina udejstvovanje Narodne euote.
Prve odločbe
Prve odredbe, ki jih je Narodna enota z odo-brenjem dr. Hache izdala, so: Omejitev pravie Židov v narodnem šivljenjn in njih popolna iilo-čitev iz kulturnega (tako n. pr. so jim že vzeli proizvodnjo in vodstvo filma), likvidacija strank, zasega premoženja komunistične stranke in uvedba splošne delovne dolžnosti (Arbeitsdienst). Zanimivo je, da so raspustili tndi <Jaydovo stranko, ker ti rovarji tudi pri možeh Narodne enote ne uživajo nobene simpatije, predvsem pa ne njihov poglavar Gayda.
Čehi na Moravskem so tndi organiiiranl V Narodni enoti, ki ima v Brnu svoj pododbor.
Nemški opotnomočenec do prihoda protektorja^ general Blaskowitz, }e izdal uredbo, da so Nemci na Češko-Moravskem izvzeti it kompetence čeških sodišč in se podredijo nemškemu sodstvu.
Z veliko napetostjo se pričakujejo odredb«! Narodnega sveta na šolsko-prosvetnem področju.
češki pozdrav: »Vlasti zdar!«
Praga, 30. marca. AA. DNB: Predsednik Narodne zajednice je izjavil, da se bo uradni po-bolj globoko nalogo, nego češka vlada, ki nima 1 zdrav glasil »Vlasti zdar« (živela domovina), pri nobenega pravega vodstva v državi, ampak ji jo ' čemer se bo dvignila desna roka.
Nemški minister dr. Funk
razlaga gospodarsko politiko Nemčije v Srednji Evropi
Berlin, 30. marca. AA. DNB: Gospodarski minister in predsednik nemške narodne banke Funk je izjavil v svojem današnjem govoru med drugim:
Iz novega sistema v srednjeevropskem prostoru vstajajo nove politične in gospodarske moči. Nemčija je danes največja industrijska država na svetu, obenem bo pa mogla z večjim uspehom za vse prizadete države izgradili gospodarski prostor od Severnega do Črnega morja. Bodoča tesna politična in duhovna skupnost Nemčije in Italije mora roditi tudi skupnost obeh držav, v kateri se bodo organizirale in izgradile obojo gospodarske sile za skupne velike naloge.
0 neinško-romunski trgovski pogodbi je rekel Funk, da ta pogodba otvarja nove poli. Tu ni »žvenketanja srebra«, je rekel Funk, temveč se tu urejajo in po načrtu izražajo naravne gospodarske sile in delovna energija v interesu skupnega ustvarjanja. Nemčija daje dolgoročne kredite v obliki polizdelkov in izdelkov, ki se odplačujejo z delom romunskega naroda. Tako pomeni naše blago v Romuniji valuto, romunske surovine pri
nas pa devize. Delovna produkcija, urejena po državni poti, predstavlja torej pri nas kritje valute. Ne bomo dovolili, da bi naše gospodarstvo bilo spet odvisno od kašne mednarodne valutne in konjunkturne politike, ker se nam je posrečilo naše lastne metode uspešno uresničiti. Narodi, ki jim manjka kapitala, ne bodo več odvisni od drugih zaradi tujih posojil. Nemčija se je z Anglijo in Francijo pogajala, da bi z vzajemnim delom zboljšala mednarodno trgovino in dala svetovnemu gospodarstvu spet zdravo podlago. Ta pogajanja bi bila mogla roditi uspeh, toda najnovejši politični dogodki so jih prekinili. Po uvedbi novega sistema v srednjeevropskem prostoru je potreba za nadaljevanje teh razgovorov le že narasla.
Na koncu svojega govora je Funk takole re-sumiral temeljne smernice nove nemške finančne politike:
1.	Odložiti fim ref bremen sa bodočnost.
2.	Prihraniti državi neznosne obresti, in
3.	čimbolj osvoboditi finančni trg ia potrebe zasebnega gospodarstva.
Knez Pavle kupil hrvatske umetnine
Belgrad, 30. marca. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je podaril muzeju kneza Pavla 10 slik in kipov, ki jih je izvolil odkupili na razstavi »Pol stoletja hrvatske umetnosti« v Zagrebu. Gre za dela mlajših umetnikov, za slike Bruna Buliča, Vilka Gcčana, Ivana Režka in Slavka Sahaja, za akvarele Mladena Beže, Ivana Domca, Slavka Kopača in Vjekoslava Parača ter za kipe Frana Kr6-liča in Ivana Loznice. Tako se jc po zaslugi pozornosti svojega ustanovitelja muzej kneza Pavla vnovič izpopolnil ter obogatil z zbirko naših sodobnih umetnikov.
Kneginja Olga na umetniški razstavi
Belgrad, 30. marca. m. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je danes dopoldne v spremstvu dvorne dame ge. Lozaničeve obiskala umetniško razstavo slikarja Bore Stevaniča, ki razstavlja v umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič.
Dr. Gdbbels se je ustavil v Belgradu
Belgrad, 30. marca. m. Na svojem potovanju v Atene se je ustavil danes dopoldne na zerntin-skeni letališču nemški propagandni minister dr. GObbels. Na letališču ga je pozdravil v imenu kraljevske vlade šef protokola v zunanjem ministrstvu dr. Dušan Marinovič, v imenu jugoslovanskega zrakoplovstva poveljnik vojaškega zrako-
plovstva general Milojko Jankovi? z vsem svojim štabom. Minister Gdbbels se je z njima razgovar-jal, dokler letala niso pripravili za odlet.
Min. Snoj govori drevi izseljencem
Belgrad, 30. marca. m. V noči od 31. marca na 1. april bo govoril v prekooceanski kratkovalovni radijski postaji v Belgradu našim izseljencem minister Franc Snoj.
Zagrebški nadškof prišel v Belgrad
Belgrad, 30. marca. m. V Belgraji je prispel zagrebški nadškof prevzv. dr. Alojzij Stepinae. V cerkvenih in političnih zadevah je bil sprejet danes pri pravosodnem, prosvetnem, gradbenem in finančnem ministru.
Za uvoznike
Belgrad, 30. marca. AA. Na predlog Narodne banke je fin. minister izdal pooblastilo, da sme uvozni odbor Narodne banke dovoliti podjetnikom, ki uvažajo surovine ali polizdelke, da avoje izdelke iz uvoženih surovin izvozijo v neklirinSke države proti 100-odstotni kompenzaciji. Podjetja, ki bodo mogla del taksnih izdelkov prodati tudi za svobodne devize, bodo imela možnoet, da dobe superkontingente za uvoz eurovin. Prošnje za kompenzacije je poslati uvoznemu odboru Narodne Banke, odbor bo pa določil pogoje za te transakcije. (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije,)
\ ^
V \
Nervoznost radi Islandije
Nemčija hoče graditi svoja letalska oporišča na tem zelo važnem otoku
Na otoku je napovedan obisk nemške krizarke „Emden"
Pariz, 30. marca. TG. Tukajšnji »Jour« objavlja zanimiv dopis svojega dopisnika v Ko-penhagnu o bojazni, ki 6e je zadnje čase pojavila na Danskem glede u-sode Islandije (102.000 kvad. km. velik otok, ki leži med sev. Škotsko in Grenlandijo in ki te po ustavi samostojen ter z Dansko združen le po skupni vladarjevi
kralja Islandije. Prebivalcev šteje Islandija 110.000. — Op. ured.).
• Francoski časnikar pravi, da so se pojavila znamenja, da hoče Nemčija ta otok dobiti pod svoj vpliv, da bi tamkaj ustanovila letališko oporo za prekooceanski letalski promet kakor tudi oporišče za morebitne letalske napade proti Angliji, ako bi kedaj izbruhnila vojna med Nemčijo in Anglijo. Časnikar meni, da to ni nič novega, ker se je že v predvojni Nemčiji cesar Viljem bavil s to mislijo in delal poskuse v tem 6mislu.
Članek pripoveduje, da je posebno zadnje leto nemška propaganda na Islandiji bila izredno močna. Pred meseci je prišla namreč na Islandijo skupina nemških znanstvenikov pod vodstvom brata maršala Goringa, ki je zaprosila pri islandski vladi dovoljenje za znanstvene preiskave o starodavnih zemljepisnih dejstvih, o sestavinah islandske zemlje in o morskih tokih, ki otok božajo. Znanstveno odposlanstvo je mesec in mesece ostalo. Pridružil se mu je še nemški rušil ec, ki se je vsidral v pristanišču glavnega mesta, ko da bi imel namen tamkaj ostati. Za tem so prišli mladi ljudje, ki so delili med ljudstvo literaturo o narodnem socializmu in o-,Nemšiii.
Časnikar trdi, da mora vsakemu nestrokovnjaku pasti v oči izreden, vojaški pomen tega otoka. Od Islandije do Škotske, torej do Anglije je razdalja majhna. Moderno letalo jo lahko premaga v 3 slabih <irah. Otok leži nadalje na sredi velike pomorske .poti,' ki vodi iz severno-ruskih pristanišč ob Murmanski obali-čej. Atlantik. Islandija je v bližini Grenlandije, torej sijajna vmesna postojaakaifiav palete i* Nemčije- čez Atlantik v Ameriko. Ona država, ki ima v svojih rokah 'islartdski otok, je dobila s -tem v roke takorekoč tudi kljirtS det' nadobiasti. v severnem, delu Atlant-. skega morja.
V danskem parlamentu so se oglasili zaskrbljeni glasovi glede usode Islandije. Poslanec Olgeirson je vprašal vlado.
Bukarešta, marca 1939.
Istočasno z zasedbo Češke in Moravske po Nemčiji, s proglasitvijo nemške zaščite nad Slovaško ter z zasedbo Karpatske Ukrajine po Madžarih, je nenapovedano stopila tudi Romunija prav v ospredje evropskih dogodkov. Po Evropi so šla divja poročila, da je 6edaj na vrsti Romunija. Na Madžarskem 60 že mobilizirali za okrepitev meje napram Romuniji, nemško gospodarsko odposlanstvo je v Bukarešti pritiskalo s svojimi predlogi, v Londonu 60 se vrstili diplomatski posveti zaradi tega, Poljska in sovjetska Rusija sta morali zaradi Romunije odgovarjati na vprašanja zapadnih velesil. Končno je tudi Romunija klicala svoje može pod orožje in s tem brez besede priznala, da se ji zdi položaj nevaren. Po prestolnici in po vsej deželi je šlo šepetajoče vprašanje, kaj bo jutri. Od vseh strani pa so se vsuli v deželo poročevalci velikih svetovnih listov ko jata gavranov, ki se vedno pojavlja na krajih, kjer diši po mrhovini -oznanjevalci hudih dni. Na vso državo je legel teman, težak oblak.
Ministrski predsednik Galinescu in zunanji minister Gafencu sta v dveh zaporednih govorih pp.gumno naslikala položaj. Ljudstvo je razumelo pomen uradnih izjav, ki jim je bilo namenoma pri-litega mnogo optimizma, ter 6e ozrlo na edino sredstvo, ki še preostaja, kadar je v nevarnosti svoboda doma, na svojo oboroženo silo! A tudi opazovavci iz tujine, ki se jih je te dni gnetlo po bukareških ulicah in po obmejnih krajih, so v prvi vrsti iskali ' podatkov o moči romunske armade, dobro vedoč, da bosta duh, ki jo prevladuje in orožje, s katerim je opremljena, vplivali na nadaljnji potek zgodovine.
Kakšna je romunska armada? Kaj in koliko je vredna? Kakšna je njena udarna moč, kolikšna njena odporna sila? Država Karola II šteje danes skoraj 20 milijonov prebivalcev. Med njimi jih je daleč nad milijon, ki so opravili svojo redno vojaško službo in spadajo med izvežbane rezerve. Današnji romunski vojak je dober. To je treba poudariti v nasprotju z naziranji, ki so se v povojni dobi širila na njegov račun. Romunski vojak je po svojih osebnih zahtevah skromen, lahko zadovoljiv, a je utrjen, vztrajen in bister. Ne bo mu težko prilagoditi 6e nujnostim sodobne vojne. Neuspehi romunske vojske med svetovno vojno ne smejo biti zapisani na naslov romunskega vojaka, marveč na slabo vodstvo, na častnike, ki svojim nalogam niso bili ko/5. Zadnja leta je bilo v tem pogledu mnogo storjeno. Romunska oborožena sila se je spremenila v moderno vojsko, odkar je dobila zadostno tehnično opremo, posebno pa, odkar si je generalni štab prizadeval, da bi preustrojil častniški zbor in napredovanje v višje čine napravil odvisne od stvarnega znanja, dokazanega pri posebnih strokpvnih izpitih. Vseh starih grehov seveda še ni bilo mogoče popraviti, vendar pa dosedanji uspehi opravičujejo najboljše nade v vsakem pogledu.
Tudi na polju tehnične opreme priznavajo
če je Islandija zares sprejela od Nemčije prošnjo za dovoljenje, da tamkaj zgradi letalska oporišča in kakšen naj bi bil namen obiska nemške krizarke » E m d c n < , ki je najavila svoj prihod v Rejkjavik, prestolnico Islandije. Ministrski predsednik je v odgovoru priznal, da je nemška vlada zares zaprosila za takšno dovoljenje in sicer na osnovi starih pogodb. Islandska vlada pa tega dovoljenja ni dala, češ, da Islandija nobeni tuji državi ne bo dovolila, da bi tamkaj gradila kakršnakoli oporišča. Glede »Emdena« pa ministrski predsednik ni povedal ničesar, toda v političnih krogih so mnenja, da hoče nemška vlada s tem obiskom nekoliko poudariti svoj pritisk na islandsko vlado, naj ugodi njeni prošnji.
Oran, 30, marca. AA. Havas: Včeraj opoldne je prispel na tromotornem vojaškem letalu v spremstvu še ene osebe na letališče Sinijo španski republikanski general Miaja. Generala Miajo so na letališču pozdravili španski republikanski častniki, ki so prispeli par ur pred njim. General Miaja je na stavljena vprašanja odgovoril samo: »Vse je končano«.
Med deseto uro dopoldne in popoldne je prispelo iz republikanske Španije 23 letal. V toku popoldneva sta pristali na tukajšnjem letališču še dve letali.
Notranji minister Suner
o bodoči politiki Španije
Burgos, 30. marca. Notranji minister Francove vlade Serrano Suner je imel ob priliki vhoda nacionalne armade na Madrid politično pomemben radiogovor.
Najprej se je vprašal, kako da so mogli zastopniki "tfijih držav V Madridu tako < mirno .trpeti teror, ki ga je v tem nesrečnem mestu vzdrževala .rdeča vlada.	, .	,
Nato so je norčeval iz sovjetske Rusije, ker noče sprejeti članov rdeče vlade, ki so zbežali v Oran, bogato založeni z zlatom, ki so ga v Španiji naropali. »Sedaj smo mi v Madridu, ki ga jo le-
strokovnjaki velik napredek. Topništvo je v vsakem pogledu dobro. Orožje je prišlo iz čeških Škodovih tovaren, medtem ko so lažje topove dobavljale francoske Creuzotove orožarne. Mnogo orožja so proizvajale domače železarne. V pogledu strojnih pušk je romunska armada dobro opremljena, saj je znano, da je Romunija samo v zadnjih dveh letih kupila na Češkem 20.000 najmodernejših strojnic vrste »Zbrojovka«, ki slovijo po vsem svetu.
V letalstvu je Romunija sorazmerno še slaba, število bombnih letal, ki so najnovejšega izvora, je še dokaj skromno. Nekoliko boljše je glede lažjih lovskih in izvidniških letal, a treba bo še velikih naporov, da bo brezbrižnost prošlih let popravljena. V Romuniji so danes v polnem obratu že tri tovarne za letala, tovarne »lkar« za lahke stroje, tovarne »Set« za vežbalna letala, ter tovarne »IAR« v Brassovu v Transilvaniji, kjer izdelujejo bombnike in večja lovska letala. Kes pa je, na drugi strani, da vse te tovarne ne zmorejo več kakor 300 letal na leto.
Velike naloge čakajo romunsko armado še na polju motoriziranja. To zveni zelo čudno, če pomislimo, da je Romunija dežela petroleja. Vse motorizirano orodje, tanki in oklopni vozovi prihajajo še vedno izključno iz tujine. Severna Amerika je poslala veliko vojaških tovornih avtomobilov. Poleg tega imajo tvrdke Ford, Chrysler in Graham v Romuniji svoje sestavljalne obrate, ki so po svojem obsegu zmožne, da same ustrezajo vsem potrebam, če bi ua primer vojna dovoz avtomobilov iz Amerike prestrigla. Vojaški strokovnjaki, domači in tuji, pa priznavajo, da pomanjkljivosti v motorizirani opremi ne predstavljajo izredno velike škode, ker bi si tudi tuja armada, še tako sijajno opremljena, na slabih ro-munskhi cestah in mehki romunski zemlji, zelo slabo počutila in bi ugodnosti motoriziranega prevoza ne mogle izkoristiti tako, kakor na primer v zapadni Evropi.
Udarnost romunske vojske pa neprimerno dviga bogastvo Romunije na sirovinah. Romunija nima samo v izobilici živežnih pridelkov in gonilnih snovi, kot na primer petroleja, ampak tudi na drugih rudah, ki jih vojna industrija potrebuje (mangan, grafit, bavksit, železo), medlem ko si baker z lahkoto dobavlja iz sosedne Jugoslavije. Domača železarska industrija pa je v zadnjih letih dosegla mogočen razmah, tako da bi v primeru vojne samostojno skrbela za vojaške potrebe. Nahaja se večidel v dobro zaščitenem delu transilvanskih Alp.
Ako v luči zgoraj navedenih bežnih podatkov gledamo na romunsko oboroženo silo, moramo z zaupanjem verjeti zatrdilom Calinesca in Gafen-ca, da se bo Romunija proti vsakemu napadu branila in da je tudi v stanu z uspehom braniti svoje meje, razen seveda, če bi jo napadla kakšna velesila, ki jo v vsakem oziru nadkriljuje. Toda v tem primeru bi se ne borila več sama.
Islandija nima ne armade, ne mornarice, ne letalstva, ne kakršnegakoli orožja. Morda bi ee dala j>rcplašiti. Z »Emdenom« se bo peljala na Islandijo cela vrsta odličnih predstavnikov nove Nemčije in bo zelo zanimivo izvedeti, v kakšnem poslanstvu 60 se podali na obisk na ta osamljen, a z vojaškega stališča tako važen otok sredi mrzlega severnega Atlantskega morja.
Gobbels v Atenah
Atene, 30. marca. AA. DNB: Nemški minister Gobbels je prispel danes popoldne v Atene.
6 minutna seja
Kovno, 30. marca. AA. Havas: Litvanski sejm je ratificiral sporazum o odstopitvi Klajpede Nemčiji. Zunanji minister Urbsis je imel tri minute trajajoč govor, v katerem je prosil, naj sejm soglasno odobri berlinski sporazum. Seja je trajala šest minut.
vičarska propaganda vsega sveta proglašala kot naš grob. Sedaj pa je Madrid tempelj naših najdražjih mučenikov, ki so umrli za domovino, napadeno oil vsesvetovne boljševiške fronte, ki je pod vodstvom Rusije kričala, da se ne bu nikoli udala.«
Nato je minister Suner omenil tiste narode in države, ki so hlinile, da želijo v Španiji mir, v resnici pa so podžigale rdečo tiranijo, da bi bila Španija pod-jarmljena tujcem, sedaj pa od nas zahtevajo zagotovilo, da bomo ohranili neodvisnost Španije od tujih vplivov ... Španija se dobro zaveda, da niso španske državljanske vojne krivi samo tisti bedaki, ki so se dali nahujskati od sovjetske Rusije, ampak tudi izvestni narodi, ki so to državljansko vojsko hoteli izrabiti za to, da Španijo politično in gospodarsko podjarmijo sebi. Nato je Suner dejal:
»Nacionalna Španija želi sodelovanja z vsemi državami, da doprinese svoj delež k pomirjenju Evrope. Toda vsekdar se bo zavedala in tega so morajo zavedati tudi drugi, da je špansko vprašanje rešil general Franco s pomočjo moči in hrabrosti španskega naroda na bojišču. Tudi bomo ostali neomajno zvesti nasproti tistim, ki so nas v tej državljanski vojski podpirali dejansko tako politično, kakor na naših bojiščih.
Francija sprašuje:
Kaj z italijanskimi četami
Pariz, 30. marca. Tukajšnji politični krogi poudarjajo, da jc sedaj prišel čas, da Italija odpokliče iz Španije svoje štiri divizije (Littorio, Frecce nere, Frecce azzurre in Frecce verdi pod poveljstvom generala Gambare), ker je to predpogoj za ureditev odnošajev med Španijo in demokratičnimi velesilami ter za normalni razvoj njene notranje obnove. Sicer pa je general Franco angleški in francoski vladi obljubil, da bo odslovil italijanske čete, kakor hitro bo gospodar vse Španije. V Londonu upajo, da ho konec državljanske vojne na Španskem zelo olajšal napetost med Italijo in Francijo. Angleški politični krogi tudi pravijo, da je Španija dolžna večjo hvaležnost Veliki Britaniji, ki je ostala nevtralna in tako pripomogla generalu Francu do zmage (za kar Anglijo ljulo napadajo sovjetski listi), nego Italiji in Nemčiji. Londonski denarniki tudi obljubljajo vladi generala Franca veliko posojilo za obnovo dežele.
V Londonu
London, 30. marca. AA. Havas: Daladierov govor, ki ga objavljajo vsi listi, je napravil v Angliji globok vtis. Poedinosti v francosko-itali-janskem sporu 60 izzvale največje zanimanje. V Londonu obstoja upanje, da bo Rim izkoristil priliko, ki se mu proži in da bo izdelal predloge, ki ji bodo omogočili končno rešitev vseh nerešenih vprašanj med Francijo in Italijo. Kar se tiče Nemčije in nove dogme o potrebi »življenjskih prostorov«, ki naj stopi na mesto rasistične dogme, je bilo v zadnjih dneh že dovolj govora ler je angleško politično mnenje novo dogmo obsodilo. Zato se lahko trdi, da je Daladier bil v tem pogledu istočasno tolmač Francije in Anglije.
V Rimu
Rim, 30. marca. b. Tukajšnji politični krogi smatrajo Daladierov govor za neugodno politično dejanje, ki ne more doprinesti k politični razjasnitvi odnosov med Italijo in Francijo. Diplomatski krogi trdijo, da včerajšnji Daladierov govor ni prav nič doprinesel k političnemu zbli-žanju obeh držav, čeprav Daladier ni zaprl vrat za seboj.
»United Press« poroča, da italijanska vlada že zaradi odhoda Mussolinija trenutno ne bo zavzela nobenega stališča do včerajšnjega govora Daladiera. Mussolini se bo verjetno v soboto vrnil ler bo bržkone tedaj podal jasno sliko o stališču Italije. Medtem so se pojavile tudi vesti, da se bos/a Se la leden v Neaplju sestala iej italijanske rlade Mussolini in pruski ministrski predsednik marial Gor in p. Dobro poučeni rimski krogi še vedno govorijo o tem, da bo general Frauco lahko pri&oeivoval temu tsččlauku, ali pa
Družina v višji luči
Tudi tisti krogi, ki so krščansko vero zavrgli in jo prezirajo, pa ne morejo tajiti nravstvenega razkroja sodobne brezverske družbe, si prizadevajo, kako bi se mogla dvigniti, in zlasti razmišljajo o tem, kako naj bi se utrdila družina. 2al pa ti poizkusi ne kažejo pravega uspeha in ga tudi ne morejo imeti, ker zakon in družino motrijo zgolj le s prirodnega stališča brez onstranskega smisla in smotrov neumrjočega, k Bogu stremečega duha. Zato nam versko brezbrižni in krščanstvu protivno usmerjeni ljudje, ki o tem vprašanju razglabljajo, ne morejo v tem oziru povedati nič odrešilnega. Tudi pri nas beremo, kako bi bilo treba družino postaviti na gospodarsko višjo raven, kako je treba ženo z možem popolnoma izenačiti in kako postaviti zakon na podlago nekega medsebojnega erotičnega soglasja. Vse to, čeprav je v izvestnem smislu in pravih mejah tudi potrebno, pa ni glavno in družina drči navzdol tudi tam, kjer je marksizem svoj družabni sistem docela uresničil in ženo v svojem smislu čisto osamosvojil.
Kako drugače pojmuje družino krščanstvo! O tem je v svoji letošnji pastirski poslanici povedal lepe in globoke misli škoi Bayeuxa in Lisieuxa, msgr. Picaud. Družina — pravi — je naravnost od Boga samega ustanovljena kot temelj civilne družbe in zato je zakon med možem in ženo podrejen pravi postavi, čije pogoje morata zakonca brezpogojno izpolnjevati. Nikjer ni važnost, namen in visokost zakona bolj označena kakor v svetem pismu, v katerem Bog sam tako v stari kakor v novi zavezi ne poudarja samo, da mora biti zakonu v socialnem pogledu prvi namen, da se množi rod, ampak se poudarja tudi ljubezenska povezanost moža in žene, ki postaneta telesno-duševno eno, kakor je z nedosegljivo globokimi besedami dejal sam Sin božji. Toda sveto pismo nam tudi pove, da je eros žal izpremenljiv, nestanoviten in podvržen valovanju nagonov, zaradi česar mora biti zakonska zveza zasigurana tudi po strogi nravstveni dolžnosti, zaradi česar je zakon trdna družabna institucija, ki ni prepuščena golemu osebnemu izživljanju in zahteva včasih najhujše žrtve osebnega čustvovanja. Prav zato, da bi se zakon mogel povzpeti do tolike višine, mu je Bog tudi podelil verski značaj v zakramentu, s katerim postaja vir posebne božje milosti in tudi v Cerkvi tvori važno osnovo življenja v Bogu. Kdor zanemarja ta moment, zakona krščanske družbe nikoli ne bo doumel do dna in tudi ne bo mogel na-svetovati nobene resnične relorme. V krščanskem zakonu mož ni tiran, pač pa ostane dobri in pravični gospodar družine, in brez te podreditve iz ljubezni in spoštovanja srečen in trajen zakon, ki bi bil tudi v blagor družbe, ni mogoč. Žena pa je po krščanskem zakonu po-vzdignjena v dostojanstvo, ki je še povišano po zakramentalnem značaju te uredbe, odgovornost do otrok pa je v zakonu, kakor ga hoče Bog, zajamčena v priznavanju očetove avtoritete in nravstveni višini ljubeče matere, ki ima svoj vzor v božji Materi sami.
Sicer je pa tudi že staro poganstvo božje-pravni značaj zakona dobro čutilo in institucija zakona je bila že takrat posvečena kot dej najglobljega verskega značaja. Le novo poganstvo je to pozabilo in v tem je eden glavnih nravstvenih vzrokov propadanja družine. Dobro bi bilo, če bi to upoštevali tudi pri nas tisti, ki o tem problemu razmišljajo in pišejo.
Vatikan, 30. marca. AA. Havas: Sv. oče Pij XII. je določil pariškega nadškofa kardinala Verdiera za papeškega legata na evharističnem kongresu, ki bo meseca maja v Alžiru.
Rim, 30. marca. AA. Stelani: Znani industrijalec, lastnik tovarne klobukov senator Terczio Borsalino je snoči umrl. Bil je star 70 let
poznejšemu sestanku, ki bo sklican v nekem dru gem kraju.
Rim, 30. marca. c. »Lavoro Fascisla« piše o Daladierovem govoru in pravi, da se iz lega govora vidi, da odnošaje med obema državama ureja predvsem moč.
»Zračna armada«
Rim, 30. marca »Giornale d Italia« pripominja k letalskemu dnevu, da je število italijanskih vojaških lelal tajnost, ki je ne more in ne sme nihče izvedeti. Lahko pa se pove, da je Italija razen zračnih divizij uvedla kot enoto sedaj tudi zračno armado. Zračna armada šteje 400 lelal, katerih vsako ima hitrost 400 km na uro ter nosi s seboj po 1000 kg bomb, ki jih je mogoče prenašali na razdalji 20110 km. Iz tega je razvidno, da je italijansko letalstvo predvsem usposobljeno za operacije v velikem in da more italijansko vojaško letalo, ne da bi se ustavilo, doseči vse točke v Sredozemskem morju pa vsa glavna mesta Evrope tja do Londona ter se vrnili k svoji bazi. Težki bombniki italijanskega letalstva, ki imajo tudi akcijski radij 2000 km, pa nosijo s seboj 5000 kg bomb ter morejo operirati tudi v Rdečem morju in v Indskem oceanu.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma bo jasno, porast toplote, tudi ponoči nad ničlo.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno in topleje.
Zemunska vremen, napoved: Nekoliko hladneje. Na zahodu jasno, na vzhodni polovici državo pa oblačno iu morda luui dež aii sneg.
osebi. Danski kralj nosi naslov
Kako močna je Romunija
(Pismo iz Bukarešte)
Miaja: „Vse je končano"
Ali bo Italija odpoklicala svoje čete iz Španije
Odmevi Daladierovega govora
i
s
TtL	21-2'<t
<zfcCnAflaliaa.
PRTD^TAVE ob IG 19 21 h
Samo Se danes
GIBRALTAR
Angleški Intelegence Service in franc. kontrašpi-jonaža v borbi t špijoni.
VIVIAN ROMANCE E. v. STROHEIM R. DUCHESNE
I
Zborovanje trgovcev v Kranju
Kranj, 30. marca.
V sredo popoldne ob 2 je imelo Združenje •goveev 7u kranjski okraj svojo 20. redno letno ikupščino.
Predsednik Združenja g. Berjak je v svojem poročilu povedal, da je bil v lanskem letu gospodarski položaj zelo nestalen zaradi zunanjepolitičnih napetosti in zalo tudi v trgovini ne moremo beležiti uspehov. Dalje je g. predsednik ostro obsojal umazano konkurenco, ki jemlje trgovcem že itak pičli zaslužek. Sončna stran novega finančnega zakona je v tem, ker so predvideva sprememba zakona o ohrtih, o kateri je upati, da bo zadovoljiva. V pogledu šušmarstva in kroš-njarStva bi bilo potrebno storiti energične korake. Krošnjnrstvo bi se dalo odpraviti že z določbo, da se vsakemu krošnjarju, ki krši predpise, zapleni blago, izkupiček za to blago pa uporabi za zatiranje nelegalne trgovine. Isto je s šušmar-stvom. Združenje trgovcev je zahtevalo, da se kontrolnemu organu prizna pravica javnega organa, t. j. da zamore krošnjarja, ki je kršil predpise, aretirati in dopeljati obrtni oblasti. Glede voznega reda na Gorenjskem se pripravljajo radikalne spremembe. Baje pa nameravani novi vozni red ne bo odgovarjal našim potrebam, zato je Združenje proti takim nameravanim spremembam in zahteva, da se železniški vozni red prilagodi tukajšnjim ljudskim [»otrebam.
Nato je govoril zbornični svetnik g. Franc Gorjanc. Poročal je, kaj je storila Zbornica in banska uprava za naše trgovstvo, tako glede: odpiranja in zapiranja trgovskih in obrtnih obratovalnic, nove uredbe o nakladanju in žigosanju lesa, ureditve prostorov na živinskih sejmih ter glede nedopustnega krošnjarstva, glede prodaje
■■/<7770 Kodeljevo tel. 41-64™
Danes in jutri ob 20. uri
Poslednji Mohlkanec
film po slovitem C00 'ER.IEVEM romanu, ki so ga čitali milijoni
Igralec
Novela Dostojevskega obdelana v nemški verziji z LIDO BAAROVO
i^JOAp&daMtvO
vate in zavojnega materiala, dalje, kaj je storila za zaščito domačih potnikov in zastopnikov, zaradi telefonskih loko-j>ogovorov na deželi itd. Na vloge glede izboljšanja telefonskega prometa med Kranjem, odnosno med telefonskimi centralami na Gorenjskem ter Zagrebom in Belgradom je prejela Ztx>rnira od poštne direkcije 11. marca obvestilo, da so v teku predpriprave za gradnjo zveze Kranj-Ljubljana in da je dala poštna direkcija tozadevni predlog ministrstvu v odobritev.
Tajnik Zveze trgovskih združenj dr. Pustošen je .poročal o delu Zveze.
Tajnik Združonja trgovcev za Kranj g. Koš-man je jxxial nekaj številk o trgovskem gospodarstvu. Industrija v Kranju in Tržiču je bila razmeroma dobro zaposlena, vendar se je na koncu lela opažalo zaradi pomanjkanja deviz tiho odpuščanje delovnih sil. Pridelek deželnih pridelkov je bil zaradi deževnega leta slab, znatno škodo pa je napravila toča. Tujski promet zaradi poostrenih deviznih predpisov in deževne poletne sezone ni prinesel pričakovanih dohodkov. Trgovina beleži zvišanje števila trgovskih obratov in tudi nameščenega osebja. Gospodarska perspektiva je bila torej v splošnem v začetku leta ugodna, konec leta pa se ni zaključil s pričakovanim uspehom. — Številke jiovedo, da se je v 1. 1938 fiskus prizadeval javna bremena razdeliti pravičneje po moči in s tem ustvariti vsaj zanesljivo davčno moralo. Pridobnina se je pri malih obratih dejansko v 1. 193« znižala in se ista še znižuje že od 1. 1935, ko je bila najostrejša davčna praksa, toda, žal, so se pa na drugi strani bremena povečala. — S parletno intervencijo je Združenju uspelo, da se je na postaji v Kranju zgradila 40-tonska vagonska tehtnica. Dalje je Združenje stavilo predloge k izdaji tržnega reda ob tržnih dnevih v Kranju. Ponovno se je zahtevalo, da se domače delovne moči boljše zaščitijo pred tujci. Konec leta je bilo pri Združenju registriranih 412 rednih in 23 prostovoljnih članov, dalje* je bilo registriranih 85 (»močnikov in 93 pomočnic, učencev in učenk skupno 81.
Pri samostojnih predlogih je stavil g. Franc Gorjanc sledeče: Zaradi bližine tovarne »Jugo-češke«, »Jugobruna«, »Tekstilindusa«, Sirca, »In-teksa< in Kolijaša je jiotrebno, da se zgradi kolodvorska pošta. V zvezi z gradnjo kolodvorske pošte naj železniška uprava razširi postajni peron in čakalnice. Vsi nakladalni in razkladalni prostori na kolorlvoru naj se kanalizirajo. Bivše Majdičevo skladišče, sedaj oddajno skladišče železnice, je vsekakor preveliko in se naj podere. Namesto njega naj se na sever podaljša prodajno skladišče. Znižajo naj se cene prevoza robe, da se s tem zopet pridobi stranke, ki se sedaj rajši poslužujejo avtomobilskega prevoza, ker je cenejši in hitrejši. Stalež delavcev na postaji v skladišču se naj poveča, ker je za tako velik promet vse premalo delavcev in zato morajo stranke čakati, preden pridejo na vrsto.
Prediogi g. Gorjanca so bili soglasno sprejeti.
Bilance
Jugoslovanska banka, Zagreb. Bilanca izkazuje brez prenosa iz prejšnjega leta za leto 1938 čistega dobička 1.2 (0.6) milij. din, s prcno6om pa 2.8 (2.1) milij. din. Od tega se 0.5 milij. din porabi za dotacije rezerv, ostanek pa prenese na nov račun. Banka je oprostila vezav vloge v tekočem računu do 500.00 din 5%, vlog na knjižice do 25.00 Odin 45%, do 30.000 din 25%, do 100 tisoč dinarjev pa 20%. Lani jc banka izplačala starim upnikom 35.7 (30.4) milij. din.
Mestna hranilnica v Zagrebu. Računski zaključek za 1938 izkazuje 49.1 (37.46) milij. lastnih sredstev, nadalje 612.6 (591.9) mili), din vlog. Likvidnost zavoda je zelo velika, saj znašajc. gotovinske rezerve in žirovne naložbe 2028 (232.76) milij. din in blagajniški zapiski 45.0 (45.0) milijonov dinarjev. Nova sredstva )e porab" a hranilnica predvsem za posojila, kajti dolžnik, so se zvišali od 149.8 na 219.9 .menice pa znižae od 105.0 na 82.4 milij. din. Pri bruUo-donosu 36.1 (32 9) milij. din znaša čisti dobiček 6.8 (4.2) mi-H-IJ 2 -	dobiček zagrebškega tram-
lijvsuu» U....
vaj« je znašal 0.6 mihj. din
Naše socialno zavarovanje v 1.1938
Pred nami sta računska zaključka Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva za 1938. Iz dodanih poslovnih poročil je razvidno, da se je lam začelo izvajati starostno zavarovanje našega delavstva. Iz tega naslova je bilo lani pri OUZD predpisnih 20.506 milij. din (1937 6754 milij. din) prispevkov za starost. onemoglost in smrt, pri bolniški blagajni TBPD pa 841 milij. din. Skupni predpis vseh zavarovalnih prispevkov je znašal pri OUZD 99.9 milij. din, pri bolniški blagajni TBPD pa 9.9 milij. din, dočim je znašal lela 1937 samo 62.4 milij. din oz. 8.3 milij. dinarjev. V teh številkah so vračunani predpisani prispevki za bolniško zavarovanje, invalidno zavarovanje, nezgodno zavarovanje, Borzo dela in Delavsko zbornico.
Če primerjamo te številke z izkazanim dohodkom našega delavstva, vidimo, da znašajo n. pr. v delavskem zavarovanju zavarovalni prispevki skupno 13.7% zavarovane mezde (od tega odpade na bolniško zavarovanje 7, invalidno 3, nezgodno 2, Borzo dela 1.4 in Delavsko zbornico 0.3%. Socialna bremena za zasebne nameščence in rudarje pa so še znatno večja, ker imajo zasebni nameščenci in rudarji znatno boljše pokojnine kot zavarovanci OUZD.
Za poslovanje organov našega socialnega zavarovanja, ki vrše pri nas predvsem bolniško zavarovanje, dočim so ostala zavarovanja centralizirana pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in vrše krajevni organi samo veliko dela za to, zlasti pa pobirajo prispevke, je važno, da morajo krajevni organi prispevati 2.5% predpisanih bolezenskih prispevkov v sklad za odpis neizterljivih prejemkov in 2.5% v sklad za pokrivanje primanjkljaja pasivnih krajevnih organov. To je zneslo pri OUZD lani 1.3' milij. din, pri bolniški blagajni TBPD pa 0.3 milij. din (pri OUZD je navedena samo vsota, kolikor je je bilo plačane v gotovini). Nadaljna obremenitev je tudi, da_ morajo krajevni organi plačevati določene pavšalne zneske za odrejeno število postelj v zdraviliščih Osrednjega urada.
Povprečno število zavarovancev OUZD je lani naraslo od 94.495 na 98.768, zavarovana mezda pa od 23.51 na 24.80 din. Pri bolniški blagajni TBPD pa je število zavarovancev naraslo od 8737 na 9473, povprečna dnevna zavarovana mezda pa od 33.91 na 34.19 din. Po strokah je bilo največje povprečno število zavarovancev pri OUZD v tekstilni industriji 16.645, nato v gozdnožagarski industriji 8280, kovinski industriji 7844, pri gradnjah nad zemljo 6237 in v hišni služinčadi 9290. Pri bolniški blagajni TBPD je bilo največ zavarovancev v trgovini 4643, v denarnih zavodih in zavarovalnicah 1332, v tekstilni induštVlji >781, ;,y prostih poklicih 674 itd. Krajevno je imela slednja blagajna največ zavarovancev v» Ljubljani ^'bližnjo okolico 3976, v Mariboru 1572, Celju 600, Kranju 595, Ptuju 235, Tržiču 151, Kamniku 122, Novem mestu 105 itd.
Povprečni odstotek bolnikov je znašal pri OUZD 2.72, pri bolniški blagajni TBPD pa 2.53%.
OUZD
V glavnem razpolagajo krajevni organi samo z bolniškimi prispevki ter dohodki lastnih naprav. Po računu zgube in dobička so dohodki narasli
pri OUZD od 48.4 na 52.5 milij. din, od tega največ pri bolniških prispevkih od 47.45 na 51.35 milij. din. Istočasno so se zvišali tudi izdatki, in sicer v najvažnejših postavkah: hranarina od 13.7 na 15.1, porodniške podpore in dajatve od 2.9 na 3.14, zdravniški stroški od 5.3 na 5.7, izdatki za zdravila od 5.0 na 5.9, za zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih od 3.1 na 3.3 milij. din. Zmanjšani so izdatki za oskrbnine v bolnišnicah od 6.6 na 5.94 mili]., nadalje so se znižali tudi upravni stroški od 7.6 na 6.445 milij. din, ker je urad že izvršil delne obračune z bonifikacijo, ki jo ima dobiti za te stroške in so zaradi tega sedaj stroški nižji kot so bili prvotno lani, ko še niso obsegali bonifikacije.
Med imovino urada znašajo gotovine in naložbe 3.06 (1.76), od tega pod zaporo neizpreme-njeno 0.8 milij. din. Dolgovi delodajalcev za prispevke so se zmanjšali od 27.0 na 26.656 milij. din. Med obveznostmi urada so neporavnani računi padli od 4.9 na 4.3 milij. din. Znatne pa so še terjatve Osrednjega urada jz naslova predpisanih in pobranih prisj evkov za 06tale panoge zavarovanja. Te terjatve so lani narasle od 17.5 na 18.6 milij. din Tudi so se zvišale terjatve Delavske zbornice in Borze dela za pobrane, pa še ne odvedene prispevke.
Leta 1937 je znašal poslovni primanjkljaj urada 0.05 milij. din, kar se je pa pozneje zmanjšalo zaradi bonifikacij pri stroških. Za leto 1938 pa so bonifikacije že delno upoštevane, zato tudi izkazuje urad 0.3 milij. din prebitka, kar je pa tako majhna vsota, da lahko vsaka najmanjša epidemija povzroči občuten primanjkljaj. Pri teh razmerah ne more urad dopolnjevati rezervnih skladov, ki so določeni za podpore nad 26 tednov. Te podpore izplačuje urad iz likvidirane imovine, ki bo pa kmalu izčrpana. Tudi je velika ovira za redno poslovanje neiedno plačevanje prispevkov. To je pa nujno potrebno sedaj, ko je uvedeno starostno zavarovanje, ker veže zakon te pravice na pogoj, da so prispevki dejansko plačani.
Bolniška blagajna TBPD
Predpis prispevkov se je pri bolniški blagajni TBPD povišal od 8.3 na 9.9 milij. din, zlasti zaradi uvedbe starostnega zavarovanja in povišanja prispevkov za Borzo dela. Pač pa je uspelo blagajni zmanjšati skupne zaostanke od 1.86 na 1.61 milij. din pri delodajalcih.
Dohodkov izkazuje blagajna 6.95 (6.07) milij. din, od tega za bolniško zavarovanje 6.5 (6.0) milij. din. Glavne postavke izdatkov pa so naslednje (v milij, din,, v oklepajih podatki za lansko ' feto): hranarina 1.6 (1.5), zdravniški stroški 1.3 (1.2), oskrba v bolnišnicah 1.26 (1.13), zdravilišča 0,7 (0,6)» zobna> nega 0.6 (0.5), upravni stroški 0.48 (0.6) .milij. din.
Med aktivi znaša gotovina z naložbami 0.18 (0.16) milij. din, upniki pa dosegajo 1.24 (0.8) milij. din brez Osrednjega urada v znesku 0.5 (0.53) milij. din, Delavske zbornice, Borz dela itd.
Primanjkljaj leta 1937 je znašal 10.079 din, leta 1938 pa je narastel na 405.903 din, zlasti ker je blagajna odvedla 0.325 milij. din v zaklad za odpisane neizterljive prispevke in za pokritje pri-, manjkljaja pasivnih krajevnih organov.
Novi zako o hmelju
O novem zakonu o hmelju smo prejeli še naslednji sestavek. Sestanek producentov in trgovcev, ki je bil menda januarja, ni nič dokončnega sklenil o zakonskem predlogu. G. poslanec Teuerschuch je tudi zapustil ta sestanek, osnutek so odklonih hmeljarji in trgovina v Bački. Če se še povrnemo samo k nekaterim določbam osnutka, naletimo naj-pre| na omejitev nasadov, ki danee po čeških dogodkih prav golovo ni na mestu, dokler še niti ne vemo kako se bodo ondotne prilike dalje razvijale. Dalje so predvideva obvezna zadruga, ki pa da razumeti, da trgovski in obrtniki ne bi imeli mesta v zadrugi, torej bi tudi ne bili upravičeni gojiti hmelj. Ker eo pa ti sloji tako rekoč pionirji hmeljarstva in kažipot k pravilni produkciji, bi bilo s tem po trgih in vaseh udarjena velika množina priznano najboljših hmeljarjev, kar bi prav gotovo tudi ostalim hmeljarjem ne bilo všeč, ne da bi se vprašalo kje ostane pri tem še enakopravnost po državnih zakonih? Vsak hmeljar (obvezni član zadruge) bi moral odvajati od vsakega hmeljskega izkupička po 1 do 2 odstotka obvezni zadrugi, kar bi dajalo zadrugi 500.000 din do enega milijona letnih dohodkov. To pomeni počasno oddajo premoženja zadrugi in ne ve se, v kake namene bi se tam moralo kupičiti takšno premoženje, namesto, da bi se pobirala od članov zmerna redna letna članarina, ki bi pomenila že pri višini 10 din do 60 din, torej povprečno po 30 din od 6000 hmeljarjev 180.000 din letnega dohodka- Za prisilno zadrugo naj bi pobirali trgovci kot prevzemniki hmelja od producentov prednjih 1—2% odbitka od zneskov za hmelj, katere zneske bi morali trgovci oddajati tedensko zadrugi. Kdor bi pa ta posel neredno opravljal, pa se kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev ali z zaporom do enega leta. Tako bi bil kaznovan tudi hmeljar, ki bi moral
oziru, ko se zametujejo dobri praktični nasveti za dvig narodnega gospodarstva, neka potvara resnice za sebe.
Že samo lz kratko povedanih razlogov je nujno potrebno* da se tako velevažne določbe, ki ee hočejo s takim zakonom kratkim potom in enostransko zametavati ves dosedanji red. da širši javnosti in merodainim krogom dovolj prilike za pomislek in se uvažujejo re« dobri nasveti, da zamore postati rea zakon vreden svojega imena in ia bo vsaj prilično ustrezal, ne pa naravnost Škodoval. Zahteva velike večine hmeljarjev pa je in ostane, da
tak zakon vsaj zaenkrat hmeljarstvu ni potreben, •
Naša trgovinska bilanca. V mesecu februarju t. 1. je znašal naš izvoz v klirinške države 198.2 (lani 255.9), uvoz iz klirinških držav pa 277.7 (313.4) milij. din ali v odstotkih izvoz 58.37 (64.9), uvoz 69.07 (72.7). V devizne države smo izvažali 147.3 (138.3) milij din ali 41.63% (35.10), dočim smo iz deviznih držav uvozili 124.4 (117.6) milij, din ali 30.93% (27.30). Trgovinska bilanca s klirinškimi državami je bila pasivna za 79.6 (57.5), z deviznimi državami pa je bila aktivna za 16.9 (20.7) milij. din.
Društvo ekonomistov T Ljubljani ima svoj III. redni občni zbor dne 3. aprila 1939 ob 20 v sejni dvorani Trgovskega doma.
»Oceani««, brodarska d. d, Belgrad. Namesto g. Mata Marovič« je bil izvoljen v upravo g. dr. Stanko Svrljuga.
Borze
Dne 30. marca 1930.
Svetovne efektne borze
Pariz: popolnoma miren potek sestanka; London: lahno naraščanje tečajev se ni okrepilo;
Amsterdam: lahno naraščanje tečajev; N e w y o r k : dobra usmerjenost v prvem dela sestanka.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258
Nemški čeki 13.80
za vsako nasaditev hmelja vložiti kolkovano proe njo, če bi brez dovoljenja višje oblasti sadil hmelj. Tudi vse te kazni, s katerimi se hoče postavljati hmeljarje in trgovce na nekak sramotilni oder, bi se stekale v kopico nepotrebnega zadružnega premoženja. Omejitev svobode pa vidimo tudi v tem, da ne bi smel hemljar prodati svojega lastnega hmelja po vzorcu in ga tudi trgovec ne kupiti na vzorec drugače, kakor da smo pri zadrugi, kamor bi ga moral oddati hmeljar kot prisilni zadružnik. Zadruga sama bi pa seveda smela po takih skupaj znešenih neštevilnih vzorcih, ki bi znašali še posebej kaj kmalu kakih 1000 kg, sklepati vse kupčije. Tudi bi preskrbovala zadruga vsem hmeljarjem — prisilnim zadružnikom — vse splošne potrebščine ln vnovčevala vse odvišne pridelke. To bi bila neka prisilna zadružna veleblagovnica, ki bi značila že sama po sebi velik rizik za zadružnike po nevednih strokovnjakih in neodgovornih faktorjih. in zgodovina o številnih propadlih takih podjetij ve že marsikako nevšečno zgodbo, ko se je zadružnikom za posledice prodajalo imetie. Oznam-kovanje hmelja, ki ga predvideva zakonski osnutek. je pa še posebej važna zadeva, ki jo je treba sporazumno s trgovino in izvozniki, posebno pa še po krajevnih prilikah, bolj praktično predelati. Končno še določuje osnutek v § 34, kdo more biti kmetijski nadzornik, katera točka je pa velikega premisleka vredna.
V celem osnutku pa je edino meroda.na oblastvena ustanova, ki ie predvsem poklicana in najbolj upravičena urejevati vse prilike, tako v produkciji kot v prometu s hmeljem, t. j. B. H. K. najmanj uvažuje. če ne že skoraj briskira- V tej ustanovi je zastopana sedaj produkcija in trgovina 3:1. Vsak hmeljar dobro ve, da zamore v pogledu vnovceva-nja in uspešnem izvozu hmelja, kar je pač vele-važnega pomena, ravno izvozna trgovina največ do-prinašati. Zato je naperjeni osnutek tudi v tem
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90, nadalje so v Zagrebu beležili za konec aprila 13.725-13.925.	, ,
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.765 da 31.465, v Belgradu 31.75 blago.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,347.344 dinarjev, v Belgradu 5,032.000 din. V efektih jo bilo v Belgradu prometa 1,662.000 din.	^
tjabljana — tečaji • primomt
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2342.20-2380.20
Berlin 100 mark...... 1776.12-1793.88
Bruselj 100 belg ...... 742.00- 754.00
Curih 100 frankov...... 995.00-1005.00
London 1 funt....... 206.70- 209.90
Newyork 100 dolarjev .... 4398.00-4458.00
Pariz 100 frankov ...... 116.70— 119.00
Trst 100 lir........ 232.55- 235.65
Curih. Belgrad 10.00, Pariz 11.785, London 20.8325 Newyork 445.00, Bruselj 74.875, Milan 23.42, Amsterdam 236.25, Berlin 178.50, Stockholm 107.40, Oslo 104.70, Kopenhagen 93.00, Sofija 54.00, Varšava 83.50, Budimpešta 87:30, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 919, Buenos-Aires 102.5.
Vrednostni papirji
Vojna Skoda 8
v Ljubljani 465.25—470.25 v Zagrebu 465 —467 v Belgradu 466.50—466.75
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—102, agrarji 62.50—63.50, vojna škoda promptna 465.25—470.25, begluške obveznice 90.50—91.50, dalm. agrarji 90—92, 8% Blerovo posojilo 99.50—101, 7% Blerovo posojilo 93.50—94.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 98.50—99.50. — Delnice: Narodna banka 7500—7600, Trboveljska 190—200.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 100 do 102, agr. 60—62 (60), vojna škoda promptna 465—467 (465), begi. obvez. 89-90 (90), dalm. agr. 89—90, 4% sev. agr. 61.50 denar, 8% Bler. pos. 99-100 (100). 7% Bler. pos. 93.50-94 (93.50), 7% stab. 98—98.50. Delnice: Priv. agr. banka 226 denar, Trboveljska 190 denar, Gutmann 35—45, Sladk. tov! Osijek 85 denar, Jadr. plov. 350 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 101 do 102, agr. 62 den., vojna škoda promptna 466.50 do 466.75 (467.25), begi. obvez. 90.50—90.75 (90.75), dalm. agr. 89.50—89.75 (89.75), 4% sev. agr. 62 do 63, 6% šumske obvez. 89 denar, 8% Bler. pos. 100.50-101 (100.75), 7% Bler. pos. 93.25 do 93.75 (93.50). Delnice: Nar. banka 7600 blago, Priv. agr. banka 228—228.50 (228.25 drobni komadi).
Sitni trg
Novi Sad. Koruza: bač. paritet Indjije Vršac 96—97. Sušena ne notira. — Tendenca neizpreme-njena. Promet srednji.
Živinski sejmi
Živinski sejem v Teharjih v okraja Celje, dne 27. marca t. 1. Debeli voli so se prodajali od 4.50 do 5.50, plemenski pa od 4 do 4.50 din, debele krave od 3.50 do 4.50, krave II. vrste od 2.50 do 3.50 din in telice od 4.25 do 4.75 din za 1 kg žive teže.
€eSki film - te$ka umetnina po romana plsalello I. s. Baoro
Župnikov Krilc* pot
Film, ki je zaradi svoje lepote odlikovan zdržavno nagradol
V glavnih vlogah
nono Ulova Zdenek stepanek
„CeslftU KrilOTOU" - pO romanu „Bora4H Hn€Ee". Ena najlepših filtmkih umetnin, livljenjski roman borca za svobodo In pravico, roman zaščitnika revnih, ponižanih, teptanih in zaničevanihl Film. ki je vsebinsko lepM in globlji od nepozabnega filma »Kirchfedski župnik«. |f||y4| II NI Ali Te,e1,
Danes premiera 1 OD 16., 10. ln XI. url.	IUIW UN1VN
\
Štev. ?5.	_>SLOVENEC<, dne 31. marca 1039.
Kako skrbimo za svoje zdravje:
Mazaštvo ie še močno razvito
Povsod po svetu skrbe danes v pospešeni meri za zdravje ljudstva, ponekod izdajajo javna oblastva zato celo velike vsote. Pri nas tudi store pristojne oblasti mnogo za ohranitev zdravja našemu rodu in vsi ljudje se tudi radi drže navodil splošnih zdravstvenih in socialnih ustanov. Toda ravno med zasedanjem banskega sveta smo zadnjič lahko opazili, da so se zastopniki raznih okrajev še hudo pritoževali nad mazaštvom, ki še cvete po našem podeželju, posebno pa so grajali mazaštvo pri najvažnejšem viru našega življenja — to je pri rojstvu otrok, ko se pogosto zgodi, da je vzrok materine in otrokove nesreče mazaško postopanje žensk in neizprašanih babic. Na čigav račun pa gre še mnogo drugih mazaških posegov v ljudsko zdravje, pa najbrž še dolgo tudi najbolj podrobne zdravstvene statistike ne bodo mogle ugotoviti in omejiti.
Mazaštvo — ostanek poganstva
V današnjih »modernih« časih sloni naklonjenost mazaštvu predvsem na sovraštvu starejšega rodu napram zdravnikom, ko nočejo verjeti ali pa slediti zdravnikovim zdravstvenim nasvetom celo tedaj, ko jim že skoraj mrtvaški dih veje iz ustnic. Vsa ta stara nevera, oziroma zakrknjenost sloni na tradicionalnem prepričanju, da zdravnik svetuje in zdravi le zato, ker mu to narekuje njegov poklic in borba za obstanek. Še močnejša pa je bila ta podlaga mazaštva v srednjem veku in ob začetku novega veka, ko so v 16., 17. in 18 stoletju z raznimi zagovori in roki zdravili celo kugo, izpahnjenje udov, garje itd. Stari rodovi, posebno pa Germani in Judje, so imeli cele zbirke takih zagovorov, s katerimi so odpravljali in zatirali razne bolezni; vse to pa sloni še na starih poganskih navadah najstarejših rodov. Pri starih Germanih so bili zlasti . znani »merzeburški zagovori« (Merseburger Zauber-spriiche), ki slone še na izrekih iz germanske poganske dobe. Pri nas Slovencih se je ta zbirka ohranila pod imenom »Duhovna hramba« iz leta 1740 in v to vrsto spada tudi znani »Kolomanov žegen«, ki je bil tiskan v Kolnu in je izšel najprej v latinskem jeziku, pozneje pa je bil preveden tudi v slovenski jezik. Obe zbirki obsegata celo vrsto »zdravilnih zagovorov« in sta imeli vse polno navodil v slučaju bolezni ali nezgod in bi ju danes lahko primerjali z našimi modernimi brošurami »Prva pomoč v nezgodah itd.«. Toda že višja stopnja takega ljudskega »zdravljenja« pomeni nabiranje raznih »zdravilnih zelišč« in naravnih sredstev, ki so včasih res da uspešna, največkrat pa čisto neučinkovita in je tedaj kak uspeh pripisovati le temu, da se sredstvu pripisuje večja vera, ki vpliva na bolnika predvsem kot nekaka sugestija. Prav često pa je poraba takih naravnih sredstev še celo škodljiva. Med ljudstvom so se tako kmalu znašli ljudje, ki so bili veščaki za take rastline, postali so »padarji» in že Valvazor omenja, da je bilo po podeželju polno rannce(lnik.ov, ki so lečili zlomljene ude s staro tolsčo, siuolb in nekaterimi rastlinami,' kar so vse skupaj, stolkli in dajali na boleča mesta jZlomljeiiihf uaflS-f Pnibodnia,tst,Qftt)ja..lega . zdravljenja je bilo mazaštvo naših časov, ko so se po raznih krajih začeli pojavljati »mazači«, ki se pečajo takorekoč poklicno s svojim zdravljenjem in jim je tak način dela tudi edini vir dohodkov.
Mazaštvo izrablja ljudsko vero
Tudi sodobno mazaštvo se naslanja na iste predsodke, kakor se je uveljavljalo zdravljenje v starih časih. Ljudje več verjamejo človeku iz svojih vrst„ domačinu in tajinstvenemu nevednežu kot pa »učenemu« zdravniku, ki črpa svoje zdrv-Ijenje iz tujih znanosti, dočim pozna kak mazač kar celo vrsto tistih sredstev in načinov, ki so bili v kraju zmeraj v veliki časti. K temu se priključi često še neutemeljen strah pred zdravnikom in njegovimi kirurškimi posegi, pomanjkanje denarnih sredstev za nabavo zdravii ali pa bolniškega zdravljenja pa odloči izbero za cenejšega mazača. Cesto kličejo še danes zato zdravnika šele tedaj v hišo, ko je bolnik od raznih »čajev« in »obližev« že čisto izčrpan in ker je bilo pri hujši bolezni zdravljenje seveda čisto napačno, je zdravnikova pomoč že prepozna, so to nazadnje še urdili vero in prepričanje, da zdravnikov način dela ni boljši od mazaškega.
Dasi je kaznjivo
Mazaštvo v nekaterih državah ni kaznjivo kakor n. pr. v Nemčiji. Tam se je zakonodaja postavila na stališče, da vsakdo sam razpolaga s svojim telesom ter zasledujejo mazače kazensko šele tedaj, če jih kdo toži zaradi povzročene škode ali pa zaradi povzročene smrti. V drugih državah in tako tudi pri nas pa je mazaštvo zakonito prepovedano in se na ovadbo kaznuje. Država smatra in zdravlje svojih podanikov ter ne dopušča, da namreč za svojo dolžnost, da skrbi za blagostanje bi neusposobljenci izvrševali zdravljenje in dovoljuje to samo zdravnikom, ki so si s predpisanim študijem in vežbanjem pridobili to usposobljenost.
— pa se le širi
Vkljub temu pa se mazaštvo povsod še širi in to navzlic vsem modernim sredstvom zdravstvene propagande in socialne prosvete. Tudi nikdar še moderna tehnika ni dala zdravniški vedi na razpolago toliko najmodernejših sredstev za zdravljenje. V zadnjih letih je bil posebno znan Zeileis, ki je deloval na Zgornjem Štajerskem in je s svojim čudnim načinom zdravljenja in ugotavljanja bolezni zaslužil na dan 10.000—20.000 dinarjev.
Kdo je kriv
Na splošno se lahko reče, da so širjenju mazaštva med ljudstvom mnogo pripomogli tudi zdravniki sami. Zdravniki le prepogosto menijo, da je bolnik zanje samo »objekt«, to je predmet, ki je tembolj zanimiv, čimbolj poseben ali nenavaden je slučaj ali razvoj bolnikove bolezni. Tako jih bolezen sama često bolj zanima kot pa bolnik sam, ki končno mora bolezen prenesti in prestati. »Mazači« in »padarji« pa navadno postopajo že v začetku čisto obratno, ker s svojimi preprostostmi skušajo vplivati na bolnika predvsem živčno, to je vplivati morajo na njegovo duševno razpoloženje. Bolezni živčnega izvora pa se dado olajšati in omiliti prav na ta način in pogosto se stanje bolnika res za nekaj dni ali nekaj mesecev zboljša, v čast in slavo takega »mazača«, ki bo pa nato pogubno za bolnikovo zdravje nastopal tedaj, kadar bo šlo za hujša notranja obolenja ali vnetja (slepič, pljučna obolenja itd.), ki bi jih pa bilo gotovo mogoče še ozdraviti, če bi bil zdravnik pravočasno poklican k bolniku.
Revščina podpira mazaštvo
Kdo pa je največji zaveznik takih mazaških posegov v zdravje posameznikov in celih družin? Ko sem nedavno vprašal zdravnika, ki deluje prav med •najnepremožnejšim delom našega naroda, kakšno je higiensko stanje v njegovent okraju, mi je brž odgovoril: »Dvignite gospodar* sko stanje našega ljudstva — pa boste dvignili tudi njegovo higieno.« Kevščina se skuša zdraviti s sredstvi, ki so najcenejša, pogosto še celo tako poceni in brez vrednosti, da pri njih še mazač skromno zasluži. Toda ravno zdravstvena kultura hi zahtevala, da bi vsaka naša večja družina imela svojega stalnega zdravnika, ki bi lahko skozi več let spoznaval zdravstveno razpoloženje naših družin in jih tako imel nekako kar v svoji »kartoteki«, ki bi bila obenem tudi vir kontrole nad zdravstvenim stanjem vsega našega naroda. Prav tako bi se tudi polagoma zatrlo tisto pretirano ponujanje zdravil in uspešnih sredstev proti boleznim, ki se nam danes povsod vsiljujejo z naj-trdovratnejšo reklamo. Zdravniki znajo pač le edini po svojih skušnjah v bolnišnicah in klinikah presoditi uspešnost reklamnega zdravilnega sredstva. Leki, ki so se izkazali pri uporabi v bolnišnicah in klinikah, ostanejo tako v rabi, vsi drugi pa izginejo in se naj pozabijo. Današnji čas je že tako bister in pretehtan, da skrivnostnih zdravil več ne pozna.
Po zdravstvenih poročilih iz leta 1936 se vidi na pr., da je bilo mazaštvo zelo razširjeno v škofjeloškem okraju, kjer so se skoraj vse konje-derke pečale z mazaštvom. Nekaj je bilo tudi ranocelnikov, ki so zdravili kostolome. Mnogo mazaških posegov je bilo tudi še v nerojeno življenje s komplikacijami, ki so se končale s smrtjo. Tudi v logaškem okraju je mazaštvo še na glasu in je bilo mnogo primerov zakotnega babištva, ker so porodnice v krajih, ki so predaleč od zdravnika, in so tudi zelo siromašne. Zakotno babištvo je zelo delavno v krškem okraju, kjer je bilo v letu 1036 ugotovljenih tudi mnogo slučajev splavov; revščina prebivalstva je največja opora te nesreče. Isto so ugotovili v okraju Laško, kjer je vzrok beli kugi predvsem beda in neurejene socialne razmere. V okraju Šmarje pri Jelšah so bile tedaj znane kar tri osebe, ki so se pečale z mazaštvom, to je z dajanjem zdravstvenih nasvetov. Prav tam je deloval tudi mnogo zakotnih babic. V okraju Ptuj so kot mazači delovali v letu 1936 3 moški in 1 ženska.
Italijani zapuščajo francoski Tunis. Pred kratkim je 4000 italijanskih družin s 25.000 člani zapustilo francoski Tunis, ker pri oblasteh zaradi svojega italijanskega mišljenja niso bile dobro zapisane. V Neapelj so prispele, ko je Mussolini govoril svoj znani govor pred fašistično in korporativno zbornico in so ga po zvočnikih takoj poslušali.
ki so gradili prekop Vzhodno morje — Belo morje (pozneje so ta prekop imenovali »Stalinov prekop). Poleg tega so gradili še veliko električno centralo na Sviru. Bili so to večinoma politični jetniki, navadnih zločincev je bilo med njimi zelo malo. Zastopane so bile vse narodnosti sovjetske unije. Največ pa je bilo nemških kolonistov s Krima in republike Volga. Bilo je tudi veliko Kavkazijcev, ki pa so večinoma vsi pomrli, ker niso bili vajeni mrzlega podnebja. Sploh je bila umrljivost med ujetniki zelo velika. V šestih letih se je zamenjala skoro polovica jetnikov. Nekaj jih je pomrlo, nekateri pa so za vse življenje postali pohabljeni. Le malo jih je bilo, ki bi se jim posrečilo tako kakor meni, da bi ušli iz tega pekla brez odrezanih udov (zaradi ozehlosti) ali težkih revmatičnih obolenj. Ko so bila dela na Sviru končana, je bilo vse taborišče ukinjeno in nas, »bele sužnje«, so preselili drugam. Mene so poslali v neko taborišče blizu Segoserska pod Medvedovo goro. Tam je bilo eno izmed tistih taborišč, ki so svoje jetnike zaposljevala pri nadaljnih delih v prekopu in pri razširjevanju plovne proge. Prekop je bil namreč prej širok samo 14 m in torej za vojne ladje preozek. Do takrat so po prekopu mogle pluti le podmornice in manjši torpedni čolni.
Naše delo je bilo grozno in nečloveško, fte hujše kot delo pa je bil pritisk in stalna negotovost. Ujetnike so kruto kaznovali od prilike do prilike, kakršne so bile pač razmere v Leningradu in v Moskvi. Tudi pri nas so bila »čiščenja«. Na tisoče so jih poslali nazaj v ječe, odkoder se niso več"Vrnili.'1"'""
Po nas, »belih sužnjih« s črkami BBK, se je na severu SSSR mnogo izpremenilo. Pokrajine ob jezeru Onega in na zahodnem obrežju Belega morja so močno industrializirane. Zrasle so tovarno, rudniki, cela mesta. Kjer je nekdaj živelo komaj nekaj tisoč ljudi, jih danes živi na sto-tisoče. Ujetniki so tu zgradili ne samo tovarne, ampak tudi poslovna poslopja, hotele, celo sana-torije za sovjetske uradnike. Da, tam se je mnogo spremenilo. To velja zlasti za Karelijo in Lapon-sko, ki sta ohe bogati na naravnih zakladih in ležiščih surovin.
Le eno se ni izpremenilo: strašno suženjstvo »belih zamorcev« v sovjetskih koncentracijskih taboriščih.«
Šest let v sovjetskem
koncentracijskem taborišču
Po pripovedovanju ujetnika, ki je bil zaposlen pri gradnji Stalinovega prekopa
i t
'K' Našim bralcem' že' znana -poročen ealska družba »Transcontinental«, ki je zlasti poučna za dogodke v severni Evropi, poroča o doživljajih nekega Estonca, ki je zašel v sovjetsko koncentracijsko taborišče in je bil zaposlen pri gradnji tako imenovanega »Stalinovega prekopa« (Vzhodno morje — Belo morje). Takole pripoveduje to poročilo:
Pred nekaj dnevi se je po več kot šestletnem bivanju v sovjetskem koncentracijskem taborišču vrnil na Estonsko estonski državljan g. K. Žalostna je bila usoda tega moža. L. 1932 so ga v Leningradu zaprli pod sumom vohunstva in je potem šest let in več mesecev preživel v severnih koncentracijskih taboriščih. Eno izmed teh taborišč je bilo ob reki Svir, drugo pa ob znanem prekopu, ki veže Vzhodno morje z Belim morjem. Ko je prestal svojo kazen, so ga odpustili pod pogojem, da se bo stalno naselil v Turkestanu. K. je privolil, na poti v Turkestan pa se mu je v Moskvi posrečilo, da je obvestil o svoji usodi estonsko poslaništvo, ki je potem z energično intervencijo doseglo, da mu je bil kot inozemcu dovoljen povratek na Estonsko.
Našemu 'poročevalcu, ki je naletel nanj v Talinu, je dejal:
»Težko je z besedami popisati, kar sem v teh šestih letih doživel. Samo mojemu trdnemu zdravju se imam zahvaliti, da sein živ ušel iz tega pekla.« Pri tem je pokazal na tri črke »B. B. K.«, ki so s črno barvo utisnjene na njegov ujetniški suknjič. Te črke označujejo ujetnike, ki so zaposleni pri gradnji zgoraj omenjenega prekopa. Ne kaže pa samo to zunanje znamenje, od kod je prišel; tudi njegovo pripovedovanje o strahotah šestletnega bivanja v sovjetskem koncentracijskem taborišču ima znake zanesljive resničnosti.
»Po obsodbi v Leningradu,« nadaljuje g. K., »so me poslali v koncentracijsko taborišče ob reki Svir. V tem taborišču je bito 200.000 ujetnikov,
KINO SLOGA.
Telefon 27-30
Premiera
ob 16., 19. in 21. uri
Pa ul Horbiger Viktoria Balasko, Oskar Sima
Ofroški zdravnik dr. Engel
Veron priknz. vzvišenosti zdravniškega poklica in nesebične oožrtvovalnostl do bližnjega. — Izredno lep film, ki si ga ho 7. užitkom ogledal vsak ljubitelj
dobrih filmov
C I S T E K 1. ___
Dr. M. A.:
Pod Lovčenom
Baba Jotte
Baba reči tam doli ni nikaka žaljivka. Preveč tisti ljudje trpe, da bi njihov jezik poznal pomanjševalnice. Baba bi po naše bilo babica in je smisel prav tak. Babi Joke pa itak nihče ne bi mogel reči babica, ker se je je vsak bal, pravili so namreč, da je bila zlobna, huda, da je znala ureči in zagovoriti in da je bila čarovnica. Koščene in visoke rasti je bila. Vedno 6e je nosila črno. Oči so ji tičale v globokih sivih jamah Ln čez, kozavi obraz so ji prehajale temne sence, druga za drugo. Bila je prava Torka. Groza je popadla deco, če je "kar naenkrat vzrasla izza žive meje ali kamnite ograde in napodila otroke, naj drugje pasejo ovce, češ, tu bo mesto le za njeno kozo
Za vasjo je bila njena bajta. V njej so bivali njen osel, stara zlobna mačka, baba Joke in pa pod pragom hišna kača. Čudna sredina je bila vse to in čudno vzdušje že sama akolica te čarov-niške koče. Začnimo s kačo. Nekaj starih ljudi tam doli ima vero, da hišna kača prinaša srečo. Včasih je to popolnpma ncšl^oljiv gož, v prevneti veri pa nekateri stari ljudje trpe in ščitijo tudi šarenka, poskoka in modrasa in pravijo, da pride nad hišo nesreča, če v njeni bližini ubiješ kačo. Hišna kača babe Joke pa je bil dolg, temnorjav, dobro rejen gož, ki so mu bile na razpolago vse miši, kar jih je bilo v tej čarovniški bajti. Osel babe Joke je bil star filozof in njemu se imam prav za prav zahvaliti, da sem dobil vstop v to začarano kraljestvo. To pa je bilo tako. Ko je namreč nekoč ta osel brez vsake zle slutnje mulil ie tolikokrat da koreninic oblizano travo v oljč-
njaku, ga je pičila strupena kača v jezik. Ravno sem ležal zleknjen v senci velike murve in molil vse štiri od sebe, da me je zrak hladil z večih 6trani, ko je moj pokoj zmotil silen vrišč, jok in preklinjanje. Bog vedi, na koga je letela ta nevihta, sklepam le, da na ono kača, ki je pičila toliko ljubljenega osliča v jezik. V divjem monologu je pritekla baba Joke V6a zmršena, besna, bolj ko kdai temnega obraza in koščena in kljub svojim osemdesetim leto,m bolj podobna razdira-jočemu elementu kot mili babici. Ne da bi rekla dober dan in ne da bi midva kdaj prej o čemerkoli govorila, je začela z vreščečim glasom: »Hitro, medik, se požuri k mojemu oslu!« Zaman je bilo prepričevanje, da nisem »marveniak«, ka-kar tam doli pravijo živinozdravniku. Začela jc končno .8 staro žensko taktiko: s solzami. Poče-nila je k moji glavi in pričela: »Vidiš, medik, imam hčer. Bog naj jo živi in naj ji da mnogo otrok tam v Ameriki. Vidiš, medik, imela sem sina, Bog naj mu da vse dabro na onem 6vctu. Zdaj imam samo še osla: on mi več velja kot hči in mrtev sin. Poglej, medik, naberem nekaj drv in ponese drva in mene na njih v mesto, kjer jih prodam in kupim moke in soli. Nese mi oljke v mlin in moko iz njega. Bogami, o/sel mi je najljubše, kar imam. Pojdi, medik, in ozdravi ga!«
In šel sem. O, ti ubogi osel, kakšen je bil. Iz ust mu je mahal jezik, natekel kakor bet. Prav za prav si pa osel ni mogel storiti iz tega nič. Legel je in paleg glave položil še natekel jezik. Uredili smo stvar, kakor bi jo pri človeku, samo bolj po oslovsko. In dobil sem košarico suhih fig in rožičev, dve pesti sušenega grozdja in pol litra »ljutega«. Da, to jc bil oni slavni tropinovec, in-spirator vseh junaških podvigov babe Joke, kakor na primer zaušnica, ki jo je baba Joke pri-solila gospej županji, ker ji je le-ta v abraz rekla, da je čarovnica, dalie vzrok izkopanih trt, ker je sosed zagnal svojega prašiča na vrt babe Joke, ko je bila le-ta v mestu na sodniji v zadevi županjine zaušnice, in še da je pobarvala svoje ovce s hipermanganom, ki ga je dobila pri sal-datih, ko jo je bolelo grlo, in da je oskubila živo kokoš in jo izpostavila soncu, privezana na količek, za nalašč za to obsodbo zabit v prisojni rebri, ker ta kokoš nikakor ni hotela nesti ja-
jec in je morala umreti v velikih mukah za težka sončarico . ..
Drugega dne sem obiskal svojega štirinožne-ga bolnika. Serum, sicer za ljudi, je odlično deloval tudi na oslu (Bog vedi, kako bi bilo obratno?). Jezik jc že šel za zobe, samo še splošno počutje visokega bolnika ni bilo v redu. Ni namreč rigal tako huronsko in da sc moderno izrazim: frenetično, kakor običajno, in to je zelo vznemirjala babo Joke Kajti, kako se ji bo »širila duša«, kakor jc rekla, da se ji, čc zasliši veselo rigati svojega oslička. Bil pa je ta kosmati bolnik v najnežnejši negi. Še celo obkladek je imel na glavi. In spal je kar v hiši, ki jc bila obenem kuhinja, spalnica, kokošnjak in budoar babe Joke. Ko sem opravil obisk in zvrnil obvezno šilce tropinovca, mi je rekla, da mi ima še nekaj pokazati. Vedla mc je za hišo, do svoje murve. Na spodnji veji je visel skoraj dva metra dolg črnorjav gož: ta je bila hišna kača, naj se ji ugasi krstna sveča! Ponoči je baba Joke nalila nanjo kropa skozi špranjo v pragu, naj ji lasje postanejo rdeči, če ni storila prav! Kako ie cvilil ubogi gaž. Potem ga je baba Joke izvlekla izpod praga in ga obesila na murvo v strah vsem go-žom te srenje in v opozorilo, da baba Joke nima več smisla gojiti kačje zalege pod svojim pragom.
Postal sem njen telesni zdravnik, ta se pravi, da sem namesto popoldanskega lenarjenja pod košato murvo moral poslušati, kje jo boli in tega ni bilo malo, kajti bolelo ja ie zdai levo, zdai desno, zdaj glava, zdaj noge. Odločila pa sva se le, da ji porujem vse škrbine, ker sem mislil, da bo potem mir in ker je ona mislila, da jo od njih bolijo ušesa in ker sa ji škrbine ovirale nemoteno gibanje jezika, njenega glavnega orožja. Zmenila sva sc z babo Joke za nedeljo popoldne pod njeno murvo. Prišla je točna bila je v tisti obleki, v kateri jc bila pri poroki, in dišala je po žganju Pričela se je velika operacija, od vsega so ji cKstali le štirje sekalci in zlat podočnjak v spodnii čeljusti.
Da, baba Jo.ke je imela zlat zob. Nekoč, šc pred davnimi časi, ji je hči iz Amerike poslala nekaj denarja. Pa baba Joke ni vedela drugega z njim, kot da je šla v mesto, kjer je pred vojno živel zoboder, Zid in falot, ki je zdrav zob pre-
vlekel za deset forintov z zlatom. To je bilo babi Jake zelo všeč in je sploh imela tak zob tudi mati županja, njena velika nasprotnica. S tem zlatim zobom babe Joke pa je v zvezi tudi zadnia znamenitost v njenem čudnem življenju.
Dolgo namreč nisem bil pri 6tarki, samo ljudje so mi pravili, da ji nekaj ni dobro. Lepega dne pa me s preplašenim obrazom pride iskat neka žena, naj grem za božjo valjo, kar morem hitro, k babi Joke. Kaj ji je in kako ji je, da bom vedel kaj pripraviti in vzeti s seboj. Naj le grem, bom že videl, kaj je, s seboj pa naj vzamem vse, kar imam. Šla sva in bilo je to pozno ponoči. V bajti je go.rel s sajastim plamenč-kom zanikern čukec na olje. O, ti moj Bog, kaj mi je osvetlil! Navajen se bil smelih pogledov, ta pa je bil šc za tako oko prehud in prestrašen. Baba Joke je imela steklene ači in na njih je zaostal ve« prezir do nečesa podlega, kar sc jc čudni starki moralo zgoditi v njenih zadnjih trenutkih. Na njeni postelji je, odmaknjena od hladnega trupla, sedela sključena senca nekega človeka. Usta bnbe Joke, ona strašna, brezzoba usta, v katerih jc bil tisti zlati zob, sa bila na po! odprta, v njih sta tičala skoraj do dlani palec in kazalec desnice tistega, ki je sedel ob truplu in ki ie imel silno bolečino in strah na obrazu. V la dva prsta, ki so njihove jagodice bile v krču stisnjene na zlatem zobu, v ta dva prsta so se glaboko zagrizli škrbasti sekalci babe Joke. ki je v posmrtnem krču stilnila čeljusti in tako umrla Nai uredim, za pet ran božjih, ker jc onemu, ki je hote! izruvati zlati zob navidezno mrtvi starki, natekla roka že do komolca.
Naj uredim in drugim ljudem zamolčim žalosten konec babe Jake To še lahko povem, da je kmalu za nio šel tudi njen osel. Ker ga nihče ni imel na brigi. in ga tudi ni hotel imeti, ker drugemu nikomur ni hotel delati: ne nosili drv v mesto, nc nositi ejja v mlin, ne moke iz njega
Pa sc je le našel nekdo, ki je odri starega osla in je iz njegave grešne kože napravil odličen meh, v jeseni ga je napolnil r. vinom, obesil ga je v kaščo in ko sem bil tudi jaz povabljen na čašo mladega vina, sem ga dobil prav iz tega meha in izpil sem ga » spomin na prečudno starko.	(Dalje.)
te Kovice,
Koledar
Petek, 31. marca: Marija sedem žalosti; Be-ijamin, mučencc. Ta mesec je dan narastel od 11 ur 5-min. za eno ura 38 min. na 12 ur 43 min.
Sobota, 1. aprila: Hugo, škaf; Venancij, škof, •mičenec. Ta mesec naraste dan od 12 ur 46 min. ta 1 uro 29 minut na 14 ur 15 minut,
Novi grobovi
+ V L|ubli«ttl je včeraj po dolgem hiranju v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Anton Kadunc, železniški upokojenec. Pojjreb bo v soboto ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu.
+ V Makolah je umrla gospa Cecilija Jolldr, mati g. župnika iz Stranic in g. kaplana na Muti. Pokopali jo bodo v soboto, 1. aprila ob 8 zjutraj.
■f V Ljubljani je po dolgem trpljenju umrla v starosti 80 let gospa Marija Bogataj.
Nai jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
= Poročila sta se v Mengšu g. Alojz Poneb->«k. notar iz Ormoža, in gdč. Iva Meršol iz Novega mesta. Novoporočenrema želimo obilo sreče in božjega blagoslova na novi življenski poti.
Roparski napad
na župnika
Dobje pri Planini, 20. marca.
Veliko razburjenje med ljudstvom je povzročil roparski napad na župnika g. Vaupotiča Franca v Dobju v noči 24. marca pred Marijinim praznikom. Gospod župnik je |*>ziio v noč delal v topli kuhinji. Ob pol 12 ponoči vzame ročno svetilko, da lii si svetil v nadstropje v pisarno in pFinesel oznanilno knjigo. Ko odpre kuhinjska vrata, sko-(■ i t a nenadoma proti njemu neznana moška. Eden ga tako močno udari z roko po ustih, da mu je zlomil prednje zobe. Nato vržeta tolovaja župnika na tla, eden roparjev ga udari z nokim topim predmetom po glavi, da mu prebije kožo in je bil gospod župnik za trenutek omamljen. Ko se spet zave, zakliče v smrtnem strahu: »Jezus, Marija, pomagajte I« In čudno, tega klica sta se tolovaja lako prestrašila, da sla pustila svojo žrtev na tleh in pobegnila skozi hišna vrata, ki sta jih imela že prej odprta, na prosto. Ko se gospod nekoliko zave od prestanega strahu, zapazi na tleh nekaj močnih vrvi, ki sta jih tolovaja pustila tam ležati. Takoj ie spoznal, da sta ga hotela zločinca "otovo najprej omamiti, potom zvezati njega in gospodinjo, ki je v sobi prestrašena čakala, kdaj bosta zločinca vlomila v njeno sobo; slišala je namreč župnikov obupni klic, a v svoji zbeganosti ni vedela, kaj bi naj storila. Gospod župnik je dobil hudo poškodbo na ustih in zobeh, tudi udarec na glavo je bil silen, vendar pa U sreči ni prebil lobanje. Tolovaja sta izginila brez sledu v temno noč. — Vedno bolj pogosto se dogajajo ročni vlomi in napadi, oblast bo morala začeti neizprosno postopati z brezvestnimi zločinci, ki se na strašijo prod nobenim grozodejstvom._
SMUČARSKI DOM S. K. ILIRIJE
RATEČE-PLANICA
ima od 1. aprila posezijske cene. Krasni izleti v okolico. - Sonce, - Dober sneg.
_ Na svetovni razstavi v New ^orku, ki bo
odprta 30. aprila, je Jugoslavija zasedla 1000 kvadratnih metrov prostora v velikem paviljonu narodov- Na fasadi paviljona ob glavnem vhodu je postavljen kip, ki predstavlja skromnost in moc naroda! ki se je stoletja boril za svojo svobodo tn napredek. Nad glavnini vhodom v paviljon je obešen velik razsvetljen zemljevid Jugoslavije, na katerem ie v živih barvah označeno naše sinje morje, zelena polja, naše železniške proge, avtomobilske ceste in zračne zveze. Do razstavljenih predmetov, ki so v gornjem nadstropju paviljona, se pride po hodniku brez stopnic. Pod tem hodnikom |e mala bosanska kavarna, v kateri bodo postregli s pravo črno bosansko kavo. Naš paviljon je razdeljen na sledeče oddelke: umetnost jugoslovanske vasi- naravna bogastva in njihova eksploatacija, industrija in arhitektura. Poleg teh oddelkov bodo v raznih delih paviljona razstavljene narodne noše v bogati izdelavi. En del paviljona ie rezerviran za naso izseljence, ki žive v Ameriki. Tu bodo razstavljena dela znanih ameriških Jugoslovanov, učenjakov svetovnega slovesa, Nikola Tesla in Mihajja Pupina, kakor tudi veliko število drugih zanimivih predmetov. Med našimi izseljenci v Severni in Južni Ameriki vlada veliko veselje nad tom. da bo naša kraljevina udeležena na tej res največji sve-
tovni razstavi. Že sedaj se pripravljajo na skupna potovanja na razstavo v New York.
—	Cestna razstava v Belgradu. Jugoslovansko društvo za ceste priredi na letošnjem velesejmu v Belgradu v času od 1.—0. aprila razstavo pod inienom »Cesta in turizem«, katere se udeleži z zanimivim in obširnim razstavnim ■materialom Društvo za ceste v Ljubljani. Naše društvo za ceste je s posebno vestnostjo izdelalo razne skice o cestno-prometnih potrebah Slovenije, o že izvršenih modornizacijskih dolih in o delili, ki so še v teku. Posebno ho prikazana prometno-politična važnost omrežji, v Sloveniji za mednarodni in turistični promet in za razvoj turizma v vseh ostalih delili države, Tudi naša gradbena podjetja, ki opravljajo dela na naših cestah, so prispevala za-ti i rii i v material, zlasti v nekaterih posrečenih reliefih. GeijeFalno ravnateljstvo državnih železnic je dovolilo zp Ip razstavo polovično voznino pod navadnimi pogoji. Slovesna otvoritev razstave ho v soboto 1 aprila ob 11 dopoldne v navzočnosti č|apov kralj, vlade in številnih zastopnikov naših gospodarskih in prometno-turističnih ustanov.
—	Meilicinkn umrla od jnjekoije. V Sarajevu je bjla že del j časa v prak6j visokošolka-ipedic.inka 32 letna Terezija Ehrlioh iz Maribora. Bila je dobro znana pod imenom »sestra Toa« Zadne dni je po-kašljevala in čutila bolečine v pljučih. Zato je prosila zdravnika za injekcijo kalcija Par minut nato. ko je dobila injekcijo, pa je umrla. Njeno truplo so prepeljali v Maribor, drobovje je pa ostalo v Sarajevu zaradi analize.
—	Izjava. Podpisana izjavljava, da sva izstopila iz kroga sotrudnikov »Totega lista« in v bodoče nimava s tem listom nohenih stikov. Ivan Albreht, 1. r. Jože Pukl, 1. r._
Prvi znanilci pomladi
v obliki prekrasnih vzoroev za obleke so došli Oglejte si jih v mamifakturni trgovini
Janko Češnik
L j ubija na, Llngar|eva ulica
—	Sedaj je čas, da pohitite po srečko državne razredne loterije v glavno kolckturo »Vrelec sreče«. Do sedaj je domača kolektura »Vrelec sreče« izplačala svojim naročnikom ogromno šte-
po cbižovi

*	Zahteve Šipadovih uradnikov. Ker ee je
zvedelo, da namerava podjetje Šipad reducirati številne svoje uradnike, so ti sklicali sestanek, na katerem so razpravljali o redukciji in drugih važnih vprašanjih. Sprejeta je bila resolucija, v kateri Šipadovi uradniki zahtevajo, da se nadaljuje z izdavanjem dekretov o njihovem razvr-Sčevanju Varčevanje in asanicija v podjetju naj ne gre na račun redukcije nameščencev, marveč naj se najdejo uspešnejša sredstva trajnejše vrednosti, ker bi varčovnnje z redukcijo imelo samo začasen uspeh. To resolucijo so uradniki poslali ministru za gozdove in rudnike, ministru za socialno politiko in narodno zdravje, upravnemu odboru Šipada in pa Delavski zbornici v Sarajevu.
*	Vzroki slabega izvoza živine. Na letni skupščini Osrednjega združenja poljedelcev in rejcev živine v Novem Sadu so ugotovili, da je izvoz živino v letu 1938 znatno manjši kakor v letu 1937. Najbolj je padel izvoz svinj in goveje živine. Da ni bilo toliko živine prodane v inozemstvo, so deloma vzrok cene, ki so bile v prvi četrtini leta 1998 na naših domačih tržiščih višje kakor v inozemstvu, deloma pa politične spremembe v Avstriji in Češkoslovaški. Tudi slinavka in park- J ljevka sta močno ovirali izvoz naše živine. V letu 1937 je bilo izvožene žive živine za 718 milij. din,
v preteklem letu pa samo za 552 milij. din.
*	Nemci kupujejo naš tobak. V Split so se pripeljali trije strokovnjaki poljskega tobačnega monopola, ki bodo nakupili večjo množino našega tobaka, predvsem hercegovinskega in dalmatinskega. Te dni pričakujejo, da bodo prišli v Split tudi nemški tobačni strokovnjaki za tobak, ki bodo odkupili večjo množino tobaka. Ti strokovnjaki bodo pregledali tudi tohak, ki se nahaja po drugih skladiščih izven Splita.
*	Velik požar v Suliotici. V noči od torka na sredo je izbruhnil v tovarni suboliške izvozne tvrdke Hartniann in Conen velik požar- Ker je bril hud veter, se je ogenj hitro razširil. Gasilcem se je jiosrečilo, da so r>o večurnem napornem delu pogasili ogenj. Škode je nad 200.000 dinarjev, pa je krila z zavarovalnino.
*97 letni starec obsojen na dosmrtno ječo. V Beranih so obsodili na dosmrtno ječo 971etnega Ra-dula Zečeviča in bo lako starec pričakal svojo smrt v temnici. Radul je bil obsojen zaradi umora. Svo-
Velike povodnji v Bosni
Zaradi naglega taljenja snega so se bosanske reke razlile čez bregove in povzročile veliko škodo
vilo dobitkov kakor tudi premijo. Da pa bo možnost šo večja zadeti velike dobitke in premije, zato prav vljudno vabi kolektura »Vrelec sreče«, da si vsak nabavi pri njej srečko. Upipača kolekr tura »Yr«lec »reče« se odlikuje po velikem žte, vilu srečk raznih serij ter hitri, točni in strogo solidni pqsjreibi top takojšnjem izplaiievanju dobitkov. Posluje v splošno zadovoljnost igralcev. Zato pohitite in še danes naročite srečko pri »Vrelcu srečo«, ker je tu sreča doma. V novem kolu bo izplačaj^ dri. razredna loterija igralcem «5,000.000 dinarjev. — Žrebanje I. razreda 38. kola bo. aprila |. 1, Cena »rpfk; četrtinka 50 din, polovica ion (lili, cela 200 din, — Priporoča se Vaip domača glavna kolektura »Vro|e? srečp*. — Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14.
—	Za velikonočni izlet v Gorica, Trst, Benetke in Idrijo se zaključijo prijave v soboto, dne
1.	aprila. Jzlotna pisarna M. Okprn, Ljubljana, Frančiškanska ulica. tel. 22-50.
—	Sadjarji! Kot je bilo ohjavljeno v »Sadjarju in vrtnarju«, ho poučna ekskurzija v Italijo od 11. do 13. aprila in se prijave zaključijo dne
2.	aprila.
—	Ba B dni v Gorio« in Trst » avtom PO Vipavski dolini, ob svelogorskem romanju, po priljubljenem našem sporedu v tehnični izvedbi Tuj-skoprometne zveze. Odhod 8. aprila zjutraj, povra-tek 10. aprila zvečer. Prijave do 1. aprila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Pelra nasip 17.
r- Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani Josef« grončice.
—	Samomor mladega Slovenca v Baranji. V Zinajevcu se je ustrelil 25 letni Josip Urbančič, uradnik pri gozdni upravi državnega posestva »Belje«. Večer je prebil v neki gostilni, kjer je tudi plesal. Okrog U je dejal, da gre domov, šel pa je v urad gozdne uprave in se je tam v predsobi ustrelil. Zapustil je pisni«, v katerem pa ne navaja vzroka samomora in tudi nikogar ne krivi. Urbančič je bil doma iz Slovenije.
_ Napad s kolom. Iz vasi Bistrice pri Naklem so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 43-letnega posestnika Franca Aljančiča. Tega je ponoči nekdo napadel ter mu s kolom zdrobil levo roko.
—	Prijavite se pravočasno za Putnikove izlete o velikonočnih praznikih. Sporedi na razpolago v vseh biljetarnah Putnika. V Trst, Gorico, Idrijo in Benetke priredi izlete Putnik o velikonočnih praznikih.
-— Pri včerajšnji zahvali Pušnik se nam je vrinila pomota. Pravilno se mora glasiti Pušnik Beti.
—	Pri včerajšnji osmrtnloi Karoline Zotter
se nam je vrinila napak. Pravilna je! Karolina Zotter, kar s tem popravljamo.
je posestvo je prodal svojima sorodnikoma Savi in Mirašu Zečeviču za 36.600 dinarjev. Vsak bi mu moral plačati polovico. Savo je plačal eamo 12.000 dinarjev, ostanek pa je obljubil plačati pozneje. Medtem pa je Radulov pastorek Nenad zahteval od starca, da mu izplača 28.000 dinarjev, katere mu je bi| dolžan za dolgoletno službovanje. Nenad je zahteval od sodišča, da prepove Savu in Mirašu Zečeviču izplačilo še dolžne vsote Radulu. pa kljub temu ni mogel priti do svojega zaslužka. Savo in Miraš sta trdila, da sla vso vsoto izplačala Radulu. nakar je Nenad proti njema vložil kazensko ovadbo. Ko je Savo prejel poziv od sodnije, je šel z njim v Andrijevico tudi stari Radul Starec se je hal, da ne bi sodišče razsodilo, da mora Savo izplačati ostanek kupnine Nenadu Zato je Radul sklenil, da l>o obračunal s Savom, Ko je Savo spal, ga je starec s kolom ubil, Nato je Sel starec v vas Oblo Brdo, kjer je svojemu vnuku pravoslavnemu popu Laboviču priznal, da je ubil Sava. Vnuk je nato odvedel starca v Andrijevico, kjer ga je^ izročil sodišču. Pri razpravi na okrožnem sodišču v Beranih starec ni hotel priznati svojega zločinstva ter se je delal norega. Vendar so pa zdravniki ugotovili, da je čisto pameten in odgovoren za svoj zločin.
*	Izropani oltarji. Iz Splita poročajo: V eni zadnjih noči, ko je divjala silna nevihta, so zločinci vlomili v cerkev sv. Jožefa v Veli Luki. Z Marijinega kipa so dnesli zlato krono in zlate uhane, z Jezusovega kipa zlato krono, s kipa svetega Antona pa deset zlatih prstanov in zlato broško. Skupna škoda ukradene zlatnine znaša okrog 20.000 din. Ta grda tatvina je povzročila med prebivalstvom silno ogorčenje. Vsi so bili prepričani, da je to mogel storiti le človek, ki dobro pozna to cerkev. Splitska policija je takoj začela preisko-vati in kmalu našla vlomilca v osebi mehanika Ivana Prizmiča, pri katerem so našli vso ukradeno zlatnino. Prizmi® je tatvino priznal. Zlatnino je policija vrnila cerkvi.
*	Razbojniški napad na trgovino sredi mesta. V Ludini se je zgodil hud zločin v središču mesta poleg župnišča in sto korakov od hiše občinskega načelstva Ob 3 zjutraj sta se prebudila trgovka vdova Kočina in njen sin, zbudil ju je ropot v trgovini in takoj sta vedela, da so na delu vlomilci. Gospa Koši,na je odprla okno in začela klicati na pomoč. Stala je za svojim sinom, ki je zgrabil samokres in začel streljati Tolpa desetih nepoznanih vlomilcev ee ni prestrašila, ampak je tudi začela streljati. V sence je bila zadeta gospa Košina. stara 56 let. Zrušila se je v naročje svojega sina in kmalu nato izdihnila. Po streljanju so vlomilci pobegnili, ne da bi odnesli kaj plena.
Iz Sarajeva poročajo: Pretekli teden je po I Bosni močno snežilo in je posebno po hribih za- | padel debel sneg. V nedeljo pa je zapihal jug in začelo je močno deževati. Deževalo je dva dni, obenem se je pa tudi sneg hitro tajal. Posledica tega jo bila, da so potoki in reke začele hitro nara-čati. V noči od ponedeljka na torek so reke prestopile svoje bregove in nastale so po mnogih kra-lih hude povodnji.
Od nedeljo popoldne je prekinjena telefonska zveza iz Sarajeva proti severnim in zapadnim krajem, ker je voda podrla mnogo telefonskih dro-uov.' Zato ni mogoče dobiti poročil o škodi, ki jo e naredila povodenj po deželi. Po veliki škodi v Sarajevu in okolici pa lahko sklepamo, da so 'tovodnji v severni in zapadni Bosni zelo velike. : »grozen je tudi železniški promet na progi Sara-evo-Brod. Na tej progi se je med postajama Karanj— in Modrinje zaradi močnega deževja zru-ilo na železniški tir veliko zemlje in kamenja. Potniški vlak. ki je vozil iz Broda proti Sarajevu, e jo iztirit, ker strojevodja ni pravočasno opazil, la ie proga zasuta. K sreči ni bil noben potnik ranjen Na pomoč je privoz.il pomožni vlak, pa se je tudi ta ponesrečil- Voda je izpodkopala tračnice in se je iztirila lokomotiva, eai vagon pa se je
prevrnil Šele drugemu pomožnemu vlaku se je jiosrečilo, da je privozil do kraja, kjer je zemlja zasula progo. Številni delavci so takoj začeli odkopavati progo in je bil |io večurnem delu zopet vzpostavljen promet.
V Sarajevu je povoden] povzročila občutno škodo. Kočevski polok je v svojem gornjem toku prestopil bregove in poplavil mnogo rodovitne zemlje, pa tudi nekatere hiše so ogrožene. Čolin potok v vzhodnem delu mesta ie divjal kakor mala reka. Francosko nabrežje je bilo pod vodo. V kleti mnogih hiš je vdrla voda, neka stara hiša v l'a-šičevi ulici ee je pa podrla. Posebno veliko ško lo je povzročil potok Kovačica v predmestju Krasno. Ker sta prestopili svoje bregove tudi reki Željez-nica in Miljacka. je pod vodo tudi del sarajevskega polja Večja ozemlja sta preplavili tudi reki Dohri-nja in Zujevlna.
Iz Banja Luke poročajo, da je minister za gozdove in rude Ljubo Pantič moral prekiniti svoje potovanje po srednji Rosni. Zaradi tajanja snega so narastle reke in so mnoge ceste neprehodne. Na poti iz Travnika v Jajce je moral minister Pantič prekiniti svoje potovanje 7. avlomohilom in se z navadnim vozom pripeljati v Banja Luko.
Zdravnik: »Zakaj vas tako dolgo ni bilo k
meni?«
»Bolan sem bil, gospod doktor.«
Ljubljana, 31. marca
Gledališč«
Drama I Petek, 3J. marca: zaprto. — Sobota, 1. aprila: »Hlapci«. Znižane cene. — Nedelja, 2, aprila, sb ISi »Prevara«, Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Žene na Niskavuariju«. Izven, Znižane oene. — Opera; Pe(ek, 31. marca, ob 15: »Giocpnda«. Dijaška predstava, Globoko znižane cene od 16 dip navzdol. — Sobota, j, aprila: »Štirje grobijapi«. Premierski abonma. — Nedelja, 2, aprila, pb 15: »Jesenski manevri«. Izven. Znižane pene. — Ob 20: »Evgenij Opjegin«, Izven. Znižane cene,
Radio Ljubljana
Petek, 31. marea: U Šal6ka ura: Po izletu -« razgovor z učenci (vodi g. Miroslav Zor) — 12 lz domačih logov (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18,80 Opoldanski koncert Radijskega or* kestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: jedilnik za april in za Veliko noč (ga Vida Penšuji) — 18.20 Plpšče — 18.40 Francoščina (g- dr- Stanko Lebe«) 19 Napovedi, poročila — 19.30 Naoionalna ura « 19.50 Deset minut za gasilce: Organizacija kongre* sa in program (g. Japelj Pavle) — 20 Koncert. Sodelujejo; Radijski komorni zbor in Radijski ork. Dirigent: D. M. Šijaneo — 21 Nastop skladateljske šole Srečka Kopoma. Sodelujejo: gdč, Herta Sei-fert (klavir), gdč. Valerija Heybalova (eopran) g. dr. A. Dolinar (predavanje) — 22 Napovedi, poročila — 32.20 Angleške plošče — 22.50 Eeperantsko predavanje; O letošnjem kongresu Kristusa Kraijs Y Ljubljani (g. A, Golobic). — Konec pb 23.
Drugi programi
Petek, 31. marca: Zagreb: 20 Petje — 20.80 Komorna gl. — 21.80 Lahka gl — 22.20 Plesna gl. Belgrad: 20 Zagreb 20.80 Igra — 22.15 Plor šče — Sofija: 19.80 Verdijeva opora »Aida« Varšava: 19.05 Zab. konc. — 21.15 Beethovnove skladbe — 22.20 Švedski kono. —- Budimpešta: 19.45 Igra r- 20.50 Plesna gl. — 23 Cig. gl- — 23 Sohmidtova IV simfonija — Italijanske postaje: L skupina (421, 804, 283 m): 17.15 Ork. konc. — 21 Prenos — 21.30 Violina in klavir •<- II. skupina (500, 369, 262 m): 17 Koncert iz akademije sv. Ce« oilije — 21 Godalni konc. — 21.30 Igra — III. skU' pina (492, 372, 221 m); 20.30 Ork. kono, — Dunaj; '30.10 Zab. konc. — Berlin: 80.10 Nar, pesmi —^ 20.30 Wagnerjev konc. — Vratfslava: 20.10 Roman-tična kntata od Pfitznerja — Frankfurt: 20.15 Vo* jaški večer »«- Stuttgart: 19 Gounodova opera »Margarete« — Beromiinster: 19.40 Haydnova vojaška simfonija — 21.80 Pihala —■ Strasabourg; 19^30 Zab. konc.' — 21.15 Operetni potpuri — 21,80 Beethovnova III. simfonija »Eroica« — 22,30 Pi« hala.
Prireditve in zabave
APZ ho imel vsakoletni koncert v ponedeljek 3, aprila v Unionu oh 20 pod naslovom: Pe-som slovenskega preporoda. — Vstopnice in programe dobite na univerzi. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti v ponedeljek, najkasneje do
Dobrodelno materinsko proslavo bo priredilo v soboto 1. aprjia ob 8 zvečer v šolski telovadnici društvo »Šola in doni« na III. realni gimnaziji za Bežigradom, Na sporedu, ki je zelo pester, so tudi pevske in orkestralne točke. Ves dobiček je namenjen podpori revnih dijakov, zato se prepla-čila hvaležno sprejemajo.
Prijatelje Prešernovih poezij opozarjamo na veliko Prešernovo p r O Si a v d, k( ' p<f v soboto, 1. aprila, ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani. Spored je zelo bogat in obsega poleg govora o Prešernu, ki ga bo imel g. prof. Slodnjak, tudi recitacije, deklamacije in solospeve priznanih pevcev ge. Pavlovčičeve in g. Štruklja. Na proslavi bo zapel tudi akademski kvintet. Ker vlada za proslavo veliko zanimanje, si preskrbite vstopnice v predprodaji v pisarni Pax et bonum.
Veliki teden v besedi in pesmi je naslov II. glasbenega ln recitacijskega večera, ki ga priredi Frančiškanska prosveta M. O. na cvetno nede-: ljo, 2. aprila ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani.
šiškarji. Na cvetna nedeljo bo vprizorjen* Finžgarjeva »Veriga« v samostanski dvorani.
Opozarjamo na III. javno produkcijo gojencev drž. konservatorija, ki bo v ponedeljek, dne 3. aprila ob četrt na 7 v veliki Filharmonični dvorani. Sporedi 60 že na razpolago v knjigarni GU Matice.
Predavanja
Prešernov večer s predavanjem g. dr. Antona Slodnjaka in recitacijami g. režiserja Cirila De-bevca bo drevi ob 20 v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ulica, poleg Trgovske akademije). Slavistično društvo vljudno vabi na to prireditev. Vstopnine ni.
Univ. prof. g. dr. Andrej štampar iz Zagreba bo predaval dne 31. t. ni. ob 20 v Delavski zbornici o »Spopadu na Tihem oceanu«.
Pedagoški tečaj za starše v Spod. Šiški, Drevi predava ga. Krista Hafnerjeva o temi »Starši in otrokovo šolsko delo«. Predavanje bo ob 8 v prostorih ljudske šole.
Vič. — »Župnik iz cvetočega vinograda« je naslov Timermansove drame v treh dejanjih, ki jo uprizori viško prosvetno društvo na cvetno nedeljo. dne 2. aprila, ob 7 zvečer.
Angleško društvo v Ljubljani opozarja na predavanje o univerzitetnem življenju v Cambrid-gcu, ki ga bo imel drevi ob 6 v beli dvorani hotela Union pomožni učitelj angleščine na ljubljanski univerzi g. Aleksander Lavvrenson.
Sestanki
Prosvetno društvo Vič ima občni zbor drevi ob 8 v društvenem domu z običajnim dnevnim redom. Na sporedu je tudi razgovor o povečavi doma.
Združenje jugoslovanskih ijiženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, sklicuje 20 redni letni občni zbor na soboto, 15, aprila t. L, v društvenih prostorih na Kongresnem trgu 1-IL (poslopje Kazine) z običajnim dnevnim redom.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra oesta 78.
Poizvedovanja
Pred nekaj dnevi je v cerkvi Marijinega Oznanjenja oo. frančiškanov neka oseba pozabila aktovko z ribami, ki jo lahko dobi nazaj v frančiškanski zakristiji.
Anekdota
Angleški kralj Jurij II. jc bil zelo dober človek. Nekoč so mu predložili v rešitev poseben kazenski akt. Urednik nekega londonskega lista je sam napisal in dal tiskati prestolni govor, samo da bi ga prinesel pred drugimi listi. Ta
govor ni imel niti ene skupne misli s kraljevim prestolnim govorom.
»Tega človeka ne maremo kaznovati,« je odločil kralj. »Jaz sem primerjal oba govora, Njt-gov ja boljii.«
t
Obvezna telovadba vajencev
Pred kratkim smo pod tem naslovom objavili članek, ki se je prav toplo zavzel za vajence, ker morajo po pouku v obrtni nadaljevalni šoli ostali ie pri letos uvedeni obvezni telesni vzgoji. Pisec je pa o tem pouku vajencev gotovo premalo poučen, ker ljubljanskemu odboru za telesno vzgojo očita, da morajo biti vajenci take dni cela do 9 zvečer lačni.
Zato pa prav radi objavljamo tudi pojasnilo, ki smo dobili z magistrata, ter je zanimivo tako za starše in vajence, kakor tudi za mojstre.
Mestna občina je po zakonu o abvezni telesni vzgoji dolžna organizirati obvezno telesno vzgojo za moško mladino, ki ne obiskuje srednjih šol. Vseh teh obveznikov v starosti od 14. do 20. leta je v Ljubljani čez 2000. Za tako množico pa mestna občina ljubljanska nikakor ne more organizirati pouka, ker nima niti finančnih niti tehničnih možnosti. Zato se je morala ravnati za enkrat po zgledu Belgrada in Zagreba, kjer eo se omejili samo na pouk učencev strokavno nadaljevalnih šol, ker so obrtni vajenci mnogih strok zaposleni na tak način, da jim je sistematično telesno razgjbanje nujno potrebno, predvsem pa krojačem, čevljarjem, pekom in dr. Zakon predvideva sicer nedeljski pouk, vendar je p« tudi po drugih krajih ob delavnikih, ker je zlasti po mestih laže izvedljivo.
Pisec je z najboljšim namenom zahteval pouk ab delavnikih, toda pri tem ni pomislil na mojstre, ki ob delavnikih celo v šolo le neradi pošiljajo 6voje vajence. Po drugih državah mora imeti obrtniški naraščaj najmanj eno popoldne na teden prosto za razgibanje v svežem zraku na urejenih igriščih in pod strokovnim nadzorstvom.
Če bi bil mestni odsek za telesno vzgojo pri-feel s to zahtevo, bi gotovo takoj zavladalo veliko razburjenje med mojstri, na drugi strani pa spet tli bilo mogoče vajencem vzeti nedelje, saj jim (vsi privoščimo izlete v planine, smučanje, nogomet, lahko atletiko in tudi razvedrilo ter počitek. Poleg vsega tega pa v Ljubljani še tudi nimamo primernih, zlasti pa nam manjka tako velikih zaprtih prostorov, da bi lahko vsi obvezniki na nedeljo telovadili v njih. Ker je sedaj telovadba vajencev po pouku strokovno nadaljevalne šole, izgube vajenci najmanj časa, ker jim ni treba dvakrat hoditi v šolo. S tem se gotovo strinja tudi pisec članka, ki govori, koliko časa izgube vajenci s hojo k telovadbi, če stanujejo daleč v okolici mesta.
Popolnoma pa moramo pritrditi prijatelju vajencev, da vajenci ne smejo in ne morejo biti brez jedi od poldne pa do noči. Ljubljanski mestni odsek za obvezno telesno vzgojo je pa tudi to upošteval mnogo bolj kakor znatno večja in bogatejša mesta v državi, ko je poskrbel, da vsak vajenec po končanem pouku strokovne nadaljevalne šale dobi za malico hlebček polbelega kruha, preden gre v telovadnico ali na športno igrišče.
Vsem željam seveda nI mogoče ustreči, vcn-Har je pa že iz tega razvidno, da telesno-vzgojni odbor mestne občine ljubljanske upošteva interese vajencev in delodajalcev tako, kakar nikoder drugje v državi. Pouk jc v mejah možnosti izveden na res najprikladnejši in najboljši način, pri tem je pa treba tudi poudariti, da obvezna telesna vzgoja ne obstoji samo iz telovadbe, temveč ves njen program sloni na nacionalni, mo-Talni ter splošno telesno vzgojni podlagi, kakor to predpisuje učbenik ministrstva za telesno vzgojo. Ljubljana je prva v dravski banovini, ki je uredila obvezno telesna vzgojo, zato pa moramo s svojimi zahtevami še počakati, kako bodo druga mesta rešila to težko vprašanje. Že danes smo trdno prepričani, da bo Ljubljana vsem drugim krajem v zgled in da se bodo drugod prijatelji vajencev sklicevali na obvezno telesno vzgojo v Ljubljani.
— Pri motnjah y prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za
čiščenje črev.
Ogl. reg. S br. 30474/35.___
1 O. Emil Kralj, odlični igralec naše drame, proslavi v torek 4. aprila 25 letni jubilej svojega odrskega dela. Ob tej priliki bo nastopil v Tolstojevi drami »Živi mrtvec« v vlogi Fedje Prota-sova. Jubilejna predstava bo v opernem gledališču. Vljudno prosimo jubilantove številne prijatelje in častilce njegove umetnosti, da kupIVo vstopnice pri dnevni blagajni v operi, kjer so že y predprodaji.
1 Spremembe pri okrajnem sodišču. Z nastopom službe sodnika Pleiweisa, ki je bil premeščen iz Kranjske gore v Ljubljano, se je spremenil razpored poslov na sledeče: sodnik Plcivvcis prevza me vso pravno pomoč in vse tekoče in na novo pripadajoče kazenske zadeve črk B, K in O s J. aprilom t. 1.; sodnik Jože Rus prevzame vse
tekoče in na novo pripadajoče civilne zadeve črk H, L, R in Z in se zanj ustanovi oddelek IV/B. Temu oddelku je dodeljen kot vodja pisarne kanc-list Roman Kramaršič. Vse stanovanjske zadeve, še nerešene in na novo pripadajoče, obdrži od petih civilnih sodnikov vsak svoje.
1 Razstava motornih koles. Motoklub »Ilirija« priredi od 15. do 22. aprila razstavo motornih koles. Sodelovali bodo le ljubljanski trgovci z motornimi kolesi. Izbira bo velika, saj so že vsa tvrdke dopolnile svojo zalogo. Vsi letošnji modeli najboljših svetovnih tvrdk bodo zastopani. Priprave za razstavo so v polnem teku. Nekatere tvrdke so že prijavile, katere modele žele razstaviti. Druge se še pogajajo s tovarnami, da dobe do razstave res vse nove modele. Razstava bo v dvorani Delavske zbornice.
1 Prosvetno društvo Simon Gregorčič prej Plamen. Zastopnik imenovanega društva je hodil z nabiralno polo po Ljubljani ter deloma pri zasebnikih, pri raznih trgovcih in obrtnikih, ki so imeli posla s zidavo Frančiškanske dvorane, nabiral prispevke, kakor je dejal, za: Frančiškansko dvorano in za gori omenjeno društvo. Javnosti se s tem sporoča, da omenjeni gospod zastopnik ni bil pooblaščen od nikogar, najmanj pa od žup-nega urada Marijinega Oznanenja, da nabira tozadevne prispevke. Če je bil pooblaščen od Prosvetnega društva Simon Gregorčič ali ne, to bo dognala policijska preiskava. Do sedaj nabrane zneske je porabil sam za svoje lastne namene. To pojasnilo javnosti, da ne bo še kdo nasedel.
1 Za moške obleke — damske obleke; plašče, kostume kupite najugodneje pri Jeločnik & S i m o n č i 6 - Ljubljana • Pred škofijo 13.
1 Zopet češki film — slovanska filmska umetnina na sporedu v kinu Unionu. Umetniško višino češke filmske industrije spričujeja nepozabni filmi »Hordubalovi«, »Hajduk Janušik«, »Nedolžnost«, »Križ ob potoku« itd. Najnovejši češki film »Župnikov križev pot«, ki bo od dane« naprej na sporedu v kinu Unionu, pa pa lepoti in vsebini prekaša vsa dosedanja češka filmska de-
ALDUS terpentinovo milo
varuje Vaše perilo!
Dobiva se povsod!	Pazite na ime Albus!
la. V Pragi je bil nagrajen z državno nagrado. Napravljen je po romanu češkega pisatelja J. S. Baarova »Roman kneže«, »Župnikov križev pot« spominja nekaj na »Kirchteldskega župnika«, pa tega brez dvoma nadkriljuje.
1 Huda nesreča na palači TPD. Včeraj popoldne je delal na palači TPD v Gledališki ulici 16 letni inštalaterski vajenec Franc Golobič. Med delom je nesrečen slučaj nanesel, da je Golobič padel v kotel vrele vode. Oparil se je po vsem spodnjem delu telesa.
1 Velika tatvina zlatnine. V stanovanje gostilničarja Julija Podhraška na Tržaški cesti sc je splazil te dni neznan tat in ukradel zlato damsko ovralno verižico z monogramam I. Z., sestavljeno iz velikih členkov, zlato damsko avratno verižico s podolgastimi členki in mono-gramom N. P., zlato damsko ovratno verižico z malimi členki in zlatim obeskom s sliko angela, zlato maško verižico za žepno uro iz tankih po-dolgastih členkov, par zlatih moških podolgastih zapestnih gumbov z monogramom J. P., par zlatih damskih uhanov v obliki jabolka, zlato masivno zapanko za samoveznico, zlati damski uhan za predor skozi uho, zlat moški masivni prstan z monogramom P. J., zlat damski prstan z velikim svetlomodrim kamnom in zlat damski prstan z velikim rdečim kamnom. Za tatom ni nobene sledi.
1 Nesreča v Št. Vidu. Včeraj popoldne se je v Vižmarjih pri Št. Vidu nad Ljubljana ponesrečil mizarski vajenec Janez Zore. Cirkularka mu jc odrezala štiri prste na levi roki. Zore je močno krvavel ter je zaradi izgube krvi omedlel. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki je Zoreta prepeljal v bolnišnico.
Trilefka mariborskega avtobusnega prometa
Maribor, 30. marca 1939. Pred tremi leti sredi meseca marca 60 začela Mestna podjetja v Mariboru z načrtno preureditvijo mesitnega avtobusnega prometa in obnovitvijo celotnega avtobusnega parka. Od prejšnje mestne uprave so prevzela zlasti v pogledu avtobusnega prometa žalostno dediščino. Ves vozni park je bil v takem stanju, da so stala Mestna podjetja pred odločitvijo, da se avtobusni promet sploh ukine ter se koncesija prepusti kakšnemu zasebnemu podjetju, ali pa se pristopi k radikalnemu ozdravljenju. Mestna podjetja so 6e odločila za drugo rešitev. Z vso energijo se je začelo delo za obnovitev avtobusnega parka in za ozdravljenje podjetja. Potrebne so bile velike žrtve, predvsem pa velike investicije in bilo je takrat dosti takih, ki so kaj. skeptično gledali na ta prizadevanja. Čas pa je pokazal, da so bila predvidevanja Mestnih podjetij pravilna. Te dni bo dogotovljen 17. novi avtobus, s katerim se zaključi predvidena triletna preureditvena in obnovitvena doba mestnega avtobusnega prometa. V teh treh letih se je prejšnji zastareli park zamenjal s 17 novimi sodobnimi avtobusi na pogon s plinskim oljem. Od vsega prejšnjega parka je ostalo v obratu edino še eno vozilo. Večji del starih avtobusov je prodan, nekateri so preurejeni na pogon z metanom ter služijo zaenkrat za rezervo za primer kakšnih nepredvidenih potreb. Ozdravljeno pa je tudi gospodarstvo avtobusnega prometa. Podjetje že zdavnaj ni več pasivno, temveč prinaša mestni občini lepe dohodke ter izplačuje popolnoma sanio iz lastnih sredstev vse investicije, ki so bile izvršene zaradi obnove avtobusnega parka.
Cenjenem občinstvu vljudno sporočam, da sem so preselil iz gostilne »Pri delavski pekarni,« Tržašk cesta št. 3^ v gostilno „Triaiki dwor Tržaška cesta št. 44, ter se tem potom cenjenim gostom vljudno priporočam	gtarma
n Rado.
m Velikonočna obnova za moške izobražence.
Od velikega ponedeljka do vključno velike srede bodo v bogoslovni cerkvi sv. Alojzija vsak večer ob 20 za mariborsko izobraženstvo versko-obnovit-veni govori kot priprava na praznik Vstajenja Gospodovega. Govorili bodo: v ponedeljek ravnatelj Jakob Richter; v torek docent dr. Držečnik; v sredo spiritual Anton Karo. Te duhovne obnove se zaključijo vsakokrat z zakrainetalnim blagoslovom. Petje oskrbuje zbor mariborskih bogo-slovcev. Cerkveno predstojništvo vabi uradnike, dijaštvo, trgovske in obrtniške kroge ter vse mariborske meščane k obilni udeležbi, da pripravijo svoje duše za pravo velikonočno razpoloženje.
m Na cvetno nedeljo vabi Katoliška akcija za dekleta k velikonočni duhovni obnovi s sledečim sporedom: Ob četrt na 8 sv. maša v kapeli pri oo.
Romunska vojna mornaric« f« dobila novo šolsko motorno jadrnico. Izdelale so Jo I"d et,de)m" Btohm & Voss v Hamburgu. Ko so n. njej slovesno razv.h romunsko zastavo (slikal) in )o je °	prevzelo romunsko vodstvo, so dali l«dji hm »Mircea«,
frančiškanih s skupnim sv. obhajilom. Nato v »Domu« govor g. Oheržana in govor dekleta »Veliki teden — dekle v družini in |>oklicu«. Vsa dekleta iz dekliških krožkov vabljena.
m Eni se selijo, drugi pa obrate večajo. Poročali smo že, da namerava tovarna Zelenka & Co. preseliti svojo predilnico iz Maribora nekam na jug. V mariborski javnosti se celo trdovratno vzdržuje vest, da se 1k> selila kar v Egipt. Pojavila se je tudi novica, da se namerava še neko drugo tekstilno podjetje v Mariboru preosnovati v akcijsko družbo rx> vzorcu, kakor je to storila tovarna Doctor in drug in da tudi namerava potem prenesti svoj sedež v Belgrad, tovarna pa bi šo nadalje ohratovala v Mariboru. Na drugi strani pa se sedaj sliši razveseljiva vest, da bo Mariborska tekstilna svoje obratne prostore znatno povečala.
Prosvetni dom na Prevaljah kulturna zahteva!
m Važna konferenca v Slovenskih goricah. Danes bo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah važna konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju elektrifikacije Slovenskih goric.
m Občni zbor Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Mariboru je bil v sredo zvečer. Vodil ga je predsednik Anton Snoj, poleg odbornikov pa je jioročal tudi predsednik centrale narodni poslanec Rudolf Smersu. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Franjo Sekolec, za podpredsednika Anton Kovačič, za tajnika Zdenko Aljančič, za blagajnika I. Šolar, za odbornike pa tekstilni mojster Ivan Fras, Anton Snoj in Franc Rijavec.
m Vstopnice za novo igro »Izgubljena pota«, ki jo igra Ljudski oder v soboto, dne 1. aprila ob 20 in v nedeljo, 2. aprila, ob 5 popoldne, se dobijo v predprodaji v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti.
m Dijaške kongrcgacije imajo v soboto zvečer ob 6 cerkveni sestanek v cerkvi sv. Alojzija. Pridiga, večernice, priložnost za sv. sjx>ved. V nedeljo zjutraj ob pol 7 istotam sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Za člane udeležba obvezna, drugi vabljeni.
m Prosvetno društvo v Studencih vprizori v
nedeljo v dvorani deške ljudske šole v Studencih dramo »Podrti križ«.
m Združenjo kovinarjev je imelo v četrtek zvečer svoj občni zbor. Zborovanje je bilo odlično obiskano ter zelo razgibano. Vodil ga je predsednik K u mere, ki je podal obširno poročilo. Poleg njega so nastopili z referati šo trgovec Gustinčič in številni drugi člani združenja.
m Z alkoholom se je zastrupila. V Framu so našli orožniki, ki so bili na obhodu, na njivi posestnika Ivana Petka neko žensko, ki je ležala na obrazu ter je bila nezavestna. Prenesli so jo v vas ter poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je ženska zastrupljena z alkoholom ter da umira. Res je kmalu potem umrla. Ugotovilo se je, da je to 63 letna prevžitkarica Marija Oplet iz Morja.
m Na korenini si jc iztaknil oko. 10 letni Jože Kocin u t, sin banovinskega cestarja pri Sv. Jurju ob Ščavnici, se je jx>nesrečil v gozdu. Padel je na korenino ter si iztaknil levo oko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
tn Pintarič poskusil samomor. Razbojnik Mel-hior Pintarič, ki je bil v sredo pred sodniki ter pričakuje danes zjutraj razglasitev obsodbe, je poskusil izvršili samomor. Požrl je tri kose železa, debel kot svinčnik, ki jih je odlomil od omrežja na oknu. To železje je pogoltnil že prod razpravo. Med obravnavo je potem ves čas tožil, kako ga boli trebuh, šele po končani razpravi je povedal paznikom, kaj ima v želodcu.
m Štiri kolesa ukradena. Pred nekaj tedni se je posrečilo mariborskim' policistom in okoliškim orožniškim postajam prijeti nekaj nevarnih tatov koles, pa so jmtem tovrstne tatvine kar prenehale. Sedaj pa so se spet jx)javile. Predvčerajšnjim so bile na policiji prijavljene tri tatvine koles, včeraj pa ena. Kolesa so bila ukradena ključ, vajencu Ivanu Potočniku, delavcu Antonu Pažonu, pisarniškemu slugi Francu Dabjaku ter posestniku Martinu Vrablu od Sv. Benedikta v Slov. gor.
Gledalce
Petek, 31. marca: Zaprto. Sobota, 1. aprila ob 20: »Pygmalion«. Red A. Nedelja, 2. aprila ob 15: »Vse za šalo«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: »Pygmalion«.
Celje
c Kristusovo življenje in trpljenje s svojimi globokimi skrivnostmi zajame srce vernega kristjana najmočneje v Velikem tednu. Zalo se je odločilo Katoliško prosvetno društvo v Celju, da danes, jutri, v nedeljo in ponedeljek priredi v dvorani kina »Metropol« predavanja z veličastnim lilmom »Kralj 'kraljev«. Občinstvo prosimo, da si po možnosti preskrbi vstopnice v predpro-daji.
c »Mrtvaški ples«, nedeljska prireditev Gledališke družine v Celju, v celjskem mestnem gledališču. Prvič se pojavlja na slovenskem odru imo dunajskega pesnika A. J. Lippla, čeprav se more baš to delo, ki ga bo predvajala na cvetno nedeljo Gledališka družina v Celju, uspešno kosati z najboljšimi deli te vrsto, ki so kdaj šla preko slovenskih odrov. »Mrtvaški ples«, ki je sicer pisan v stilu srednjeveške duhovne igre, je ves prepojen z resnično pesniško lepoto. spominjajoČo na najlepše bisere svetovne literature, obenem pa snovno tako bogat in zgoščen, da mora popolnoma osvojiti tako bralca kot gledalca. Glasba, ki spremlja posamezne dogodke in ki še r>ovečujo učinek igre, je delo skladatelja A. Cererja. Tako jx> izboru dela kot po njegovi izvedbi obeta biti »Mrtvaški ples« najboljša diletantska prireditev v letošnji gledališki sezoni.
c Drovi ob 7 so prično v kapelici šolskih sester duhovne vaje za dekleta (uradnice, name-ščenke in vsa druga dobra krščanska dekleta).
c Kongregacija celjskih gospa ima svoj sestanek na cvetno nedeljo ob 6 zvečer, namesto drugo nedeljo v aprilu, ki pade ravno na Veliko noč. Družbena sv. maša bo v torek, 4. aprila ob 8 zjutraj.
c t Anka Vltavsky. Na bregu št. 1 jo umrla 6 letna hčerka tajnika mestnega poglavarstva Anka Vltavsky. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje I
c Velikonočni veleslalom na Okrešlju. Namesto nameravane tekme v smuku priredi Smučarski klub Celje na velikonočni fionedeljek s Savinjskega sedla na Okrešelj veleslalom na isti progi.
c Celjski šahovski klub je imel v sredo svoj mesečni brzoturnir, katerega so je udeležilo 12 igralcev. Prvo mesto je dosegel prof. Gabrovšek z vsemi dosegljivimi točkami (11), drugo in tretje Dielil Vladimir in Dobrajc (9). V nedeljo, dne 2. aprila, bo celjski šahovski klub v Trbovljah odigral prvenstveno tekmo s tamkajšnjim šahovskim klubom.
c Pri Skalni kleti se bo odigrala v nedeljo 2. aprila ob 4 popoldne prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atletiki in moštvom Bratstva z Jesenic, prvakom ljubljanske nogometne podzveze.
c Napad. V neki gostilni v Lembergu sta dva neznana moška napadla 39 letnega posestnika Seniča Josipa iz Gorice pri Dobrni in ga zdelala s koli in zaprtim nožem. Prizadejala sta mu hude jx>škodbe po vsem telesu, zlasti nevarne pa po glavi.
Ptuj
Požar v Skorhi na Dravskem polju. Pri posestniku Ogrincu Lovrencu v Skorbi, občina Slovenja vas na Dravskem polju, je 28. t. m. ponoči ob |wl eni izbruhnil jw>žar. Prihiteli so takoj gasilci iz Uajdine, Gorečje vasi in Ptuja, ki pa so niso lotili gašenja, ker je bil ogenj medtem žo ukročen in omejen. Ogrincu je zgorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje, tako da trpi nad 18.000 din škode. Zavarovan pa je bil za 15.000 dinarjev. Zgorela je tudi ena krava, druga pa se je k sreči odtrgala. Na hlevu je usodne noči spal 38 letni Ogrinčev brat Franc, poljski dclavec iz Skorbe, ki je pri tej priliki dobil hude opekline po vsem telesu, tako da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno.
Ljudska univerza. V petek, 31. marca, bo v Ljudski univerzi v Mladiki predaval prof. Rudolf Rranko iz Maribora o temi: Kitajska in Japonska. Predavanja bodo spremljale skioptične slike. Začetek ob 20, vstopnina zelo nizka.
Murska Sobota
Občinski boben gre v pokoj. Na proračunski občinski seji je bil sprejet sklep, da se razgla-ševanje z bohnanjem ukine in da se razglasi objavljajo samo na občinskih deskah in v lokalnem časopisju.
Prodaja šmarničnega vina je zavzela tak obseg, da je vzbudila velik odpor v gostilničarskih krogih, ki zahtevajo strožjo kontrolo in občutnej-še kazni za vse skrivne prodajalce. Tudi korist ljudskega zdravja to zahteva!
Na šahovskem hrzoturnirju za prvenstvo Prek-murja je zmagal soboški prvak Janez Nemec.
Gradnja Trgovskega doma je spet v jiolnem teku. Zdaj so na vrsti notranja zidarska dela, ki pa bodo kmalu končana. Mizarska, kleparska in druga dela so tudi že oddana. Stavba mora biti do konca maja gotovo, ker bo otvoritev Trgovskega doma dne 16. junija uvod v »Prekmurski teden«.
Uničevanje vran in srak bo organiziralo so-boško lovsko društvo z zastrupljenimi kurjimi jajci, ki jih bo polagalo po poljih in travnikih.
Kranj
Koncert pevskega zlmra Glasbene Matice ljubljanske bo jutri, v soboto, dne 1. aprila zvečer ob jiol 19. Pod vodstvom ravnatelja Poliča bo izvajal Matični zbor nekaj najlepših del slovenske vokalne glasbene literature, poleg tega pa tudi vrslo narodnih pesmi, ki se v Kranju še niso izvajale. Pripominjamo, da so zborovske točke izvrstno na-študirane. zato bo nudil koncert najlepši umetniški užitek. Koncert bo v veliki dvorani Narodnega doma, vsitopnice pa so v predprodaji v trgovini g. Pleška v Kranju.
Gorenjci! Nosite HINKO klobuke!
Tudi tovarna »Semperit« odpušča delavce.
V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali, da jc začasno odpustila velika kranjska tovarna 86 dc-lavcev, ki 60 bili zaposleni v predilnici. Zvedeli smo, da je tudi tovarna »Semperit« v Kranju odpovedala za dne 15. aprila službo akrog 90 de-iavccm. Tudi tovarna »Semperit« odpušča delavce zato, ker nc dobi deviz za potrebne »i-rovino.
KULTURNI OBZORNIK
Rimski napisi na Slovenskem
Najbolj vidna oslalina Rimljanov v posameznih deželah sveta, ki si jih je rimski imperij podvrgel, so gotovo napisni spomeniki raznih vrst, kakršnih pozna mnogo tudi naša domovina. So to razni kilometrski kamni ali miljniki, napisi, ki nam govore o gradnji posameznih stavb ali mestnih obzidij, znamenja posvečena raznim božanstvom v obliki kamnitih spomenikov — ar (altarjev) ali navadnih napisov, dalje nagrobniki najrazličnejših vrst od navadnega, ki vsebuje le napis, do takega, na katerem je umrli upodobljen v plastični obliki, mejniki posameznih ]x>-sestev, napisi na opekah itd: itd. Ze dolgo velja trm pričam sive davnine pozornost znanstvenika, ki s podatki, katere 11111 la material nudi, skuša rekonstruirati podobo nekdanjega rimskega imperija, oziroma njegova zgodovine in civilizacije na ileh dežele, kjer so bili najdeni.
Najraznovrstnejše so »informacije«, ki jih dobiva epigrafik, oziroma slari hislorik iz tega napisnega gradiva. Kilometrski kamni s svojim vklesanim besedilom pripovedujejo na pr., kje so tekle poramezne rimske ceste po provinci, navajajo razdalje v tisočih metrov in cesarje, v katerih dobi so bile ceste delane. Ker sloji rimskih cest sami niso ravno prepogosto ohranjeni, so ti miljniki za študij rimskih rest izrednega pomena, a v prvi vrsti so važni za zgodovino vojaških akcij Rimljanov v dotični pokrajini. Prav tako pomembne podatke nam dajejo posamezni tako zvani ustanovni napisi, ki pripovedujejo, kdaj je bilo zgrajeno obzidje posameznih mest, ali la in ta slavolok, amfiteater itd. Kakor znano, je tudi v Emoni prišel na dan zelo razbit napis to vrste, ki govori o gradnji emonskega mestnega zidu. Mnogo številnejši od teh spomenikov so znamenja ali tnko zvani votivni kamni, posvečeni najrazličnejšim božanstvom. Iz teh spomenikov črpa dragocene podatke zlasti verstveni hislorik, kajti iz. leh napisov spoznavamo vsa mogoča božanstva, ki so bila češčena na tleh rimskega imperija ter posebno na tleh barbaričnih« provinc, ki si jih je imperij podvrgel. Obenem s tem pa dobivamo vpogled v strukturo prebivalstva, kajti povsod je imenovan tudi oni, ki je tak spomenik postavil. Ti za spoznavanje prebivalstva in socialnih razmer razni podatki pa so posebno pogosti na nagrobnikih, kjer se včasi omenjajo posamezniki z 7.0I0 natančnimi podatki in rodovnimi navedbami. Tudi so ti napisi posebno važni za študij rimske vojaške organizacije, legij in podobnega. Iz vsega tega jo že razvidno, kako neprecenljiv vir so za zgodovinarja in arheologa ti kamniti spomeniki, ki navidez niso drugega kot večji ali manjši, slabše ali lepše obdelani kamni.
Rimski napisi spadajo med ono vrsto arheoloških starin, ki je najprej pritegnila pozornost zgodovinarja iu se že v dobi humanizma pojavljajo prvi zapiski. Pri nas jo na pr. Dolničar opisal in deloma ludi skiciral epigrafske spomenike iz Emone, mnogo jih jo zabeležil Valvasor. Pozneje sta pa posebno Linhart in Vodnik uporabljala ta material, prvi v svoji zgodovini Kranjske, Vodnik pa ga jo beležil v svojem znanem Ilinerarju. Sredi 19. stol. se je pri nas začelo sistematično gojili zanimanje za epigrafiko. Ko se je konec ii). stol. pod vodstvom velikega zgodovinarja Th. M omilile'iin 'Osnoval*"'Corjiiis Insrriptionum Latinarum, to je zbornik vseli latinskih napisov nekdanjega rimskega imperija široni sveta, so prišli v III. zvezku toga mogočnega (ki sa s kratico navaja CIL III). na vrsto tudi napisi iz slovenskih krajev. Zbirka se je potem d.doma komplelirala s suplementi, katerih zadnji je izšel lota 1902. Vendar so v teh suplcmentih izhajale le bolj korekture starih či-tanj in ne toliko novi napisi, kaleri so tudi kasneje pogosto prihajali na dan.
Epigrafična in historična veda je zalo že dolgo čutila potrebo nadaljevanja tega Corpusa, ki je bilo pa zaradi težkih razmer dokaj ovirano. Po vojni se je lotila tega posla Mednarodna zveza akorolemij s sedežem v Bruslju, ki je dodelila izvedbo korpusa znanstvenikom posa-
Siovenica med Hrvati
Ob 70-lclnici kanonika Janka Barlcta so sc
vsi večji zagrebški dnevniki spominjali njegovega dela, s katerim je pridobival mesto med najuglednejšimi kulturnimi delavci starejšega rodu. Dr. Ivan Esih jc napisal kar dva članka: prvega v »Obzoru« (8. marca), drugega pa v »Jutranjem listu« (10. marca); 12. marca pa prinaša »Jutranji list« sliko slavljenca in zopet nekaj toplih besed o njem. — Krajši članek je med kulturnimi beležkami prinesla tndi »Hrvatska straža« (12. marca), prav takev »Novosti« (6. marca) S tem jc bila javnost dosti dobro informirana o Barletovih zaslugah za zgodovino, muzikologijo in elnogra-fijo. Kot dopolnilo k bibliografiji Barletovih del pa naj omenim še dva njegova članka, ki sla izšla v XIII. knjigi »Gradje za povijest književnosti Hrvatske« (1938), pa ju nobeden člankar ni omenil: 1. Dva pisma u vezi sa Stankom Vrazom; 2. Piijevodi slovenskih narodnih pjesama Hiacinta pl. Schulhcima. To sta dva zelo dragoccna prispevka za raziskovanje slovenske slovstvene zgodovine.
Ob smrti zgodovinarja prof. dr. Fr. Kovačiča
je napisal dr. Ivan Esih ( Obzor«, 21. marca) lep članek, v katerem daje kratek pregled o življenju in delu rajnega slovenskega učenjaka in poudarja zlasti one Kovačičevc razprave, kier je gavor o hrvatski zgodovini in kulturi: tako jc Kovačič pisal o Kačiču (Dom in svet), o pomenu Tomislavovega kraljestva za Slovence (Svcsla-venski zbornik, Zagreb 1930), po Prlekiji in hrvatski Podravini je zbiral narodne pesmi in pri-pripovedke za I. Kuknljcviča - Sakcinskega, pa tudi v njegovi mono.grafiii o A. M. Slomšku je mnogo podatkov o Hrvatih, o Gaju in ilirskem
gibanju.	. ,
Poročilo vašega dopisnika o pesniški zbirki Vinka Nikoliča (Svijetli putovi), ki je izšla v »Slovencu« 10. marca, je ponatisnil v lepem prevodu »Hrvatski dnevnik« 19. marca pod naslovom »Slovenski kritičar o pjesmama Vinka Nikoliča«. _ Prav tako je dr. I. Esih v »Jutranjem listu« (18. marca) napisal daljšo beležko o »Zagrebškem pismu« v 3. št. letošnjega »Doma in sveta.« - ie.
25-letnica zagrebškega komika gosp. Avgusta Ciliča. Prihodnji ponedeljek, 3. aprila bo obhajal v zagrebškem Velikem gledališču 25-letnico svo-ega umetniškega dela najpopularnejši zagrebški komik A. Cilič. Cilič jc znan ne samo med zagrebškim gledališkim občinstvom, marveč ga enako pozna tudi hrvatska provinca, k|er dostikrat žanje uspehe s svojim humorjem. Nepozabne so posebno njegove kreacije -Diogencša (Tito Bre-sovačkl), v.fiveika« itd. Za svoi jubile] si ;e izbral Ciiič nova delo mladega hrvatskega kome-
meznih držav, ki so prevzeli nalogo, obdelati rimsko napise, najdene na področiu dotične države. Za Jugoslavijo so prevzeli to nalogo gg. Vulič v Belgradu, M. A brani ič v Splitu, N. Hof-filler v Zagrebu in B. Saria v Ljubljani. Obdelava napisov slovenskega ozemlja je bila poverjena univ. prof. dr. B. Sar i i.
Pred nami leži prvi zvezek napisov iz Jugoslavije pod naslovom Antike Inschriftcn aus Ju-gosluvien. 11 e f I. 1. N o r i c u ni u n d P a n n o -n i a Superior. Bearbeitet von Viktor Iloffil-ler umi Balduin Saria. Zagreb 1938. Obdelani so napisi iz rimskega Norika, kolikor pripada to ozemlje Jugoslaviji (na severnem meje Mežiška in Donavska dolina, Maribor, na jugu Sava približno v smeri Zidanega mosla) ter iz Zgornjo 1'anonije, ki je v celoti na jugoslovanskem teritoriju, a si jo med seboj delita Slovenija in Hr-vatska. Slovenski del je enako kot Norik obdelal prof. Saria, hrvatski (počenši z vzhodnim tokom Kolpe) pa prof. Hoffiller. Zaradi te razdelitve je prvi zvezek v glavnem delo prof. Sarie, oziroma posvečen kamnom s slovenskega ozemlja. Obširni volumen obsega 279 dvostolpno tiskanih strani in je opremljen z izredno številnimi reprodukcijami kamnov, deloma epigrafičniini, deloma fo-tografičnimi. Indeksi in podobno bo prinesel zaključni zvezek jugoslov. napisnega korpusa.
S pričujočo izdajo je storjeno, da se omejimo na slovensko epigrafiko in rimsko zgodovino, važno delo, ki je že dolgo čakalo rešitve. Tu so zdaj kot prvo zbrani spomeniki, ki niso več prišli v berlinski korpus in teh je jako mnogo; omenimo pa naj samo izredno važne spomenike iz Emone in Poelovija, ki so prišili na svetlo šele po omenjenem letu. Že zgolj s tega stališča mora biti slovenska arheologija hvaležna zvezi akademij, posebno pa prireditelju, ki je tu opravil važno delo. Zbornik napisov prinaša razen tega mnogo korektur starih nepravilnih ali netočnih zapisov, objavljenih deloma v berlinskem korpusu, deloma po raznih revijah. Ves ta material je jako kritično pregledan ter na važnih mestih spopolnjen z grafičnimi prepisi, ki so zelo natančni in sodobni. Tu se ponekod spopolnjujejo tudi lapidarijski inventarji naših muzejev. Posebna dragocenost dela pa obstoji v reprodukcijah. Slari Mommsenov korpus je v tem oziru še izhajal brez slik, ker je bil interes tedanjih prirediteljev izključno zgodovinsko - epigrafičen. Ali kmalu je prodrlo spoznanje, da ni le kar se dekorija lice, temveč tudi kar se oblike črk in oblike kamnov tiče, neobhodno potrebno dodajati napisom folografične posnetke. Korpus Mednarodne zveze akademij to zahtevo upošteva in — bodimo odkriti — delo ne nosi onega pustega učenjaškega obeležja, ki je značilno za berlinski korpus, temveč je moderna, živa knjiga. Iz tega zvezka bo marsikdo šele izvedel, da ima Slovenija sorazmerno zelo mnogo epigrafičnih spomenikov.
V prof. Sarii je dobilo gradivo pravega prireditelja, ki se je pri delu še lahko naslanjal na izkusiva, katera je dobival v šoli pokojnega Borr-manna. Na čelu odt|<MkQy, posvečenih posameznim provincam, sloji splošni uvod, v katerem nahajamo najpotrebnejše podatke o geografiji in zgodovini province, ter vso literaturo, ki pa je vselej postajala le v zvezi s problemi, kar je velik plus dela. V teh uvodih prinaša prof. Saria mnogo novih vidikov. Prav tako ohiluje pa tudi katalog mnogo novih znanstvenih dogajanj in izsledkov, ki pričajo o vestnem in poglobljenem dolu na toni na zunaj nehvaležnem, a bistvu zelo važnem in plodovilem gradivu. Za slovensko rimsko arheologijo pomeni zbornik napisov velik korak dalje k organizaciji te vede pri nas, za katero ima ravno prof. Saria velike zasluge, predstavlja pa tudi v osebnem znanstvenem delu prireditelja. ki je v sestavljanje kataloga vložil mnogo let truda in pozornosti, velik uspeh. Na izdajo opozarjamo vse ljubitelje antike in arheološke znanosti, te- želimo, da bi temu zvezku kmalu sledili nadaljnji.	R. Ložar.
diografa Gene Sencčiča, ki je že v dosedanjih svojih delih ustvaril najprimernejše vloge za Ciliča (na pr. fijakar v »Slučaju z ulice«). Žalostno je le to, da ta proslava pada v čas hude krize zagrebškega gledališča, od koder se je prav te dni poslovil prvak hrvatske drame in dosedanji ravnatelj Dubravko Dujšin. O Dujšinavem odhodu se mnogo razpravlja v hrvatskih kulturnih krogih in tudi časopisje posega v to krizo. Najnovejše Senečičcvo delo, ki bo v ponedeljek doživela prvo uprizoritev, sc imenuje »Ncobični čovjek«.	—ič.
Petdesetletnica univerze v Sofiji. Sofijska univerza bo v aprilu praznovala na najsvečanejši način svojo 50 letnico. Kakor pišejo sofijski listi, se bodo te proslave univerze udeležili zastopniki večine evropskih univerz, tako varšavske, krakovsko, praške, nemških univerz sploh tor italijanske, posebno močne udeležbe pa se nadejajo iz Jugoslavije. Naznanjeni so tudi zastopniki univerz i/. Švedske, Norveške, Anglije, Holandije, iz Ameri-kor ter celo iz Kalkute v Indiji. Univerzine slav-nosti bodo obenem tudi slavnosti bolgarske znanosti in bolgarskega šludentstva, ki se že sedaj pripravljata k velikim manifestacijam v vseh smereh.
Ob dopolnilnih volitvah Češke akademije zna. nosli in umetnosti. V kratkem bodo dopolnilne volitve v umetniški razred Češke akademije znanosti in umetnosti v Vragi ter časopisi že zdaj u gibljejo, kdo bo izmed Čeških pisateljev izvoljen mod nesmrlnike. Zanimivejše pa se mi zdaj zdi omeniti, kdo vse ni hotel bili izvoljen v Akademijo ler je odklonil ponujeno kandidaturo, izvolitev, ali pa je pozneje izstopil iz nje. Eden med prvimi, ki je odklonil izvolitev, jo bil Julius Zayer. Za njim je isto storil Svatopulk Čech zaradi izjave, ki jo je Franc Jožef izrekel o njegovih Pesmih sužnja-, ki zdaj dobivajo zopet svoj pomen. Prav tako je v Avstriji odklonil izvolitev ,1. S. Machar, ki pa jo je sprejel po vojni. Od znanstvenikov pa so resignirali Vaclav Flajšhans in Josef Veletiovsky. Po vojni pa so odklonili članstvo med prvimi pokojni Karel Cape k tor tudi Franjo Š r a in e k. Lani pa je demonstrativno izstopil iz nje Jaroslav Durych. — Zanimalo bo morda še to, da so žono postale članice Akademijo šole po vojni leta 1923, in sicer Rožena Vikova-Kuneticka, Gnbriela Preissova, Ružena Jesenska in Rožena Benešova. Zdaj sla živi samo šo Preissova, velika naša prijateljica in opisovateljira slovenskih koroških motivov, tor Ružena Jesenska. — Zdaj je praznih 10 mest, ki jih bodo pri naslednjih dopolnilnih volitvah izpopolnili. Kdo bo sedel nn fololj čeških nesmrtnikov v umetniškem delu Akademije, bomo še poročali.
Plazovi v v Visokih
francoskih Pirenejih. Pri vasi Bareges Pirenejih je plaz zasul 23 ljudi. Slika kaže reševalna dela.
Golobi - uničevalci umetniških stavb
Francosko mesto Rouen se ponaša s katedralo, ki je ena izmed najlepših gotskih stavb. Nazidki in okraski pa dajejo ugodno zavetišče celim tisočem golobov, ki tu gnezdijo in poživljajo sicer mrko stavbo. Kakor pa so zanimivost in prijetnost za tujca, ki pride sem samo na ogled, tako pa so nevarni veličastni stavbi. Po sodbi arhitektov in stavbenikov bi mogli ti golobje sčasoma stavbo tako poškodovati, da bi izgubila vso svojo značilno zunanjost in bi jo bilo le težko popraviti. Toda golobje so tako prijetne živalice in tako priljubljeni, da se doslej še nihče ni upal lotiti se jih in jih uničevati, čeprav vsi vedo, da umetniškemu licu stavbe močno škodujejo.
Vprašali so za svet uglednega francoskega znanstvenika dr. Charles Nicolle-a, ravnatelja-1'asteurjevega zavoda v Tunisu. Ta je poslal nek poseben strup, ki golobe brez bolečin in počasi uničuje, ne da bi javnost sploh opazila, da se njihove jate redčijo.
Arhitekti katedrale pa so to korenito sredstvo odklonili in strup poslali mestnemu magistratu Rouena v pregled. Ta je strup poslal kne-zoškofijskemu ordinariatu s pripombo: »Za stvar jo pristojen oddelek »zgodovinski spomeniki« prosvetnega ministrstva«. Knezoškofijski ordinariat je nato poslal strup ministrstvu v Pariz. Minister kot zadnja pristojna stopnja se ni mogel več izmakniti jasnemu odgovoru ali zadevo prevaliti drugam in je odločil: »Golobov ne bomo uničili.« Tej odločitvi se je pridružil prefekt okraja in mestni župan v Rouenu.
Tako bodo golobje še mirno gnezdili po stolpičih in stebričih katedrale v Rouenu. Zoper škodljive posledice njihovega udobnega bivanja pa je ostalo edino sredstvo: katedralo bo treba v rednih razdobjih temeljito popravljati. Tako bo umetniška stavba rešena potomcem s poživljajočimi jatami golobov vred.
ŠPORT
Po športnem svetu	I
91-ič Oxford—Cambridge	I
Jutri bo na Temzi enaindevetdeseta tekma na klasični progi v dolžini 6800 m med vseučeli-škima osmericama Cambridgea in Oxforda. Prva tekma je bila leta 1829 torej pred 110 leti. Oxford je zmagal 42 krat, Cambridge pa 47 krat, v letu 1877. pa je bila borba neodločena. Predlansko in lansko leto je uspelo Oxfordu, da je prekinil niz sijajnih uspehov Cambridgea, ki je neprekinjeno 13 krat zaporedoma slavil zmago in to od leta 1924. do leta 193G. Leta 1937. je uspelo temno-niodrim iz Oxforda, da so za tri dolžine čolna premagali svellomodre iz Cambridgea. Lansko lelo so zopet Oxfordčani ponovili svoj uspeh, in so tudi za letošnje leto favoriti.
Na stotisoče navijačev iz vse Anglije se sedaj deli v Vlva tabora: eni so ža Cambridge, drugi
pa za Oxford.
• t| a;	jo o i i. ,	•• •«• • ......
Ali so ruski športniki sposobni za mednarodno konkurenco?
O ruskem športu zelo malo slišimo v mednarodnem svetu. Vzrok je v glavnem v tem, ker se Rusi ne udeležujejo mednarodnih tekem in tudi niso člani nobenih mednarodnih športnih zvez izvzemši letalcev, ki so včlanjeni v FAI. Pred časom so imeli ruski nogometaši nekaj zvez s češkoslovaškimi in francoskimi nogometaši, ki so pa zaradi odklonilnega stališča FIFE in zaradi zadnjih dogodkov v Srednji Evropi zaspale.
Na deset milijonv cenijo one, ki se bavijo s šporlom v Rusiji. Razumljivo je, da se iz tega velikega števila najdejo tudi taki, ki dosegajo na športnem jx>lju lepe uspehe. Pojavljajo se mladi talenti, katerim manjka samo srečanje z drugimi inozemskimi tekmovalci. Zato si ne moremo ustvariti povsem točne slike na kaki višini je danes ruski šport. Aktivnih nogometašev imajo en milijon in drugih športnikov, ki se bavijo z raznimi igrami z žogo je tudi velikansko število. Tudi ni mogoča primerjava v športnih panogah kakor rokoborba, boks, sabljanje in tako dalje. Zalo se moramo omejiti samo na one panoge, katerih kvaliteta se lahko oceni z uro^ štoperico ali z metrom. Če primerjamo uspehe težkoatletov, je treba priznati, da stoje ruski težkoatleti na prvem mestu. Konec leta 1938 so imeli Rusi izmed 15 svetovnih rekordov nič manj kakor 7 sami, ki so obenem tudi ruski rekordi. Iz tega lahko sklepamo, da bi ruski dvigači, če bi se udeležili zadnjega svetovnega prvenstva, prišli v kvalifikaciji narodov, na prvo mesto.
V plavanju imajo Rusi fenomenalnega prsnega plavača Semjona Bojčenkota, ki je vzbujal splošno pozornost v Anl\verpnu in Parizu leta 1937. v metuljčkovem stilu. Najboljši njegov čas na 100 m je 1:06.9. Spomladi leta 1938. je uspelo Bojčenkotu zboljšati svetovnii rekord Američana Casleyja na 200 m v prsnem plavanju za eno sekundo. Omenjeno progo je preplaval v času 2:36.2. Čas Leonida Meškowa v prostem plavanju na 100 m 58,9 sek., s katerim je postavil nov ruski državni rekord dokazuje, da so ruski športniki tudi v drugih plavalnih disciplinah izborni.
Od lahkontletskih rezultatov preteklega leta bi omenili zlasti skok s palico v višino atleta Nikolaja Osolina. ki je skočil 4,29 m visoko. S tem svojim rezultatom ie ta atlet prekosil evropski rekord Norvežana Čharkes Hoffa za 4cm. Potom pa imajo Rusi še dva skakalca, ki sta skočila lansko leto 4,10 m visoko. In tudi v drugih šport nih panogah, katerih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navesti, imajo sovjetski športniki lepe uspehe. Da morejo ruski športniki tako uspevati, je treba pripisovati dejstvu, da prejemalo vso moralno in finančno pomoč države. Zneski, ki jih država žrtvuje v športne svrlie so od lela do leta večii. 147 milijonov 900.000 rub-ljev so dali v letu 1938. za šport in telesne vaje, skoraj za 50 odstotkov več kakor v preteklem letu. Poleg tega pa izdajo še 34 milijonov rubljev za razvoj turizma in 13 milijonov za gorske in turistične koče. Težko je dobiti državo, ki bi v sorazmerju toliko izdala za telesno vzgojo kakor Rusija.
Samo Punčec se je kvalificiral za naslednje kolo
Na mednarodnem tonis turnirju v Allasio so se včeraj vrstile senzacija za senzacijo. Italijansko občinstvo je bilo najbolj veselo krasne zmage svojega igralca Ucelija nad Heuklom. Nemec
Henkel je bil premagan od Italijana Ucelija t rezultatom 8:6 in 6:1. Menzel je bil pa premagan od Schtingla z rezultatom 6:3, 3:6, 6:2. Čeh Vo-dička je i>reniagal De Štefanija z rezultatom 6:2 in 6:4. Naš prvak Punčec pa je premagal De Bela z rezultatom 6:0 in 8:6. Pri damah pa je premagala Horakova Hamerovo z rezultatom 6:4 in 6:1. Prvakinja Madjarske pa je odpravila bivšo prvakinjo Češke Najmilerjevo z rezultatom 6:3 in 13:11. Naša Kovačeva je kljub bolezni nastopila proti Šumanovi in se pri stanju 12:12 udala zaradi utrujenosti, kajti igra je trajala tri in pol ure.
Gimnastično- plavalni tečaji
Mnogo ljudi je v Ljubljani, ki niti ne vedo, da imamo Ljubljančani tudi zimski bazen, ki je dostopen vsakomur, ki želi plavati že sedaj, ko 6mo na plavalno sezono šele začeli misliti. Plavalna sekcija SK Ilirije je tudi letos organizirala, kakor sedaj že par let poseben gimnastična-pla^alni tečaj za dame in gospode, v katerem se bodo neplavači poleg prijetne gimnastike lahko naučili plavanja, plavači pa svoje plavalne sposobnosti izpopolnili. -Ker bo ta tečaj pod strokovnim vo,dstvom, bi Vam priporočali, da premislite ali ni boljša telovadba v kopališčih kot ona v prašnih telovadnicah.
S tem, da se prijavite v tečaj, ki bo trajal dvakrat tedensko do meseca maja in je prijavnina 6amo 80 din, ne bo,ste koristili samo sebi, temveč tudi našim plavačem, ker s tem denarjem, ki ga boste plačali, pomagate tudi vzdrževati to športno napravo, za katero se druga mesta tako bore, pri nas pa, ko jo imamo, jo ne znamo niti uporabiti. Tečaj se prične v sreda 15. t. m. ob 20. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope,
Snežne razmere
Poročilo Tujsko prometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSZ z dne 30. marca 19)9:
Pokljuka 1300 m: —5, sončno, 15 cm pršiča, 80 cm podi. Bohinj *ZI(itoroi7« 530 m: —2, sončno, 1"> em snega, sren. Domn na Komni iSSOm: —8, sončno, 210cm snega, pršič. Dom na Voglu 1510 m: — (1, sončno, 200 cm snega, pršič. Triglav, jezera 1683 m: —6, sončno, 2110 cm snega, pršič.' Dom tia Krvavcu 15iS m: —6, bolačno, 20'cm pršiča, 70 cm podlage.
Velika planina 1558 m:—3, oblačno, 4fl cm snega, pršič. Koča pod Kopo 1377 m: —15, sončno, 13 cm snega, pršič. Koča pori Smrekovcem 131S m: —8, sončno, 110 cm snega, pršič.
Peca 1(54 m: —8, sončno, 70 cm pršiča, 60 cm podlage.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek damske sekcije danes ob 10 v damski sobi kavarne Emona.
STK Moste. Drevi ob 20 splošen članski sestanek, . ki je zaradi nedeljskih prvenstvenih tekem za vse obvezen.
SK Ilirija — Inhhoattctska sekcija. Vsi dolgo-progaši, ki so določeni za Zagreb, odpotujejo v Roboto, dno 1. aprila ob 13.32 minut iz Ljubljane. Zbor pred kolodvorom ob 13. — Tajnik.
Nemško olimpijsko jadralno letalo,
ki ga bodo Nemci prvikrat uporabljali pri olimpijskih igrah I. 1940 v Helsinkih. Posebnost tega letala 60 takozvane padalne zavore.
Kaj je presta t Madrid
Ob priliki zavzetja Madrida se listi spominja- 1 jo strahot, ki jih je doživljalo madridsko prebivalstvo za časa državljanske vojne, ko je bil Madrid popolnoma v. rokah boljševiških in anarhističnih teroristov.
Začetek terorja
Teror se je začel v Madridu že januarja leta 1934, ko ee je pod republikansko vlado začel generalni Jtrajk, ki so ga spremljali politični umori, požigi in plenitve ter je sodrga napadla celo ministre republikanske vlade. Teroristični val sc je v še hujši obliki ponovil naslednjega leta, 1935. Takrat so že boljševiški komisarji imeli toliko moč, da so popolnoma obvladali ulico, ki je pobijala vse njej nevšečne ljudi. 14. julija 1936. pa se je zgodilo tisto hudodelstvo, ki je bilo neposredni povod državljanski vojski. Vladni agenti so namreč zahrbtno ubili poslanca Calvo Sotelo, ki je bil v parlamentu razkrinkal grozodejstva marksistične tolpe: 58 ropov z o.boroženo roko, 12 političnih atentatov in 106 požganih samostanov v dobi treh tednov,
Obleganja
Ko je general Franco nato udaril iz Maroka na španska tla, da dvigne splošnct vstajo, ki naj bi Španijo osvobodila boljševiške tiranije, se je večina madridskega prebivalstva, ki je težko trpelo pod nasiljem sodrge, seveda želelo vstaji pridružiti in se je tudi napravil tak poizkus, ki so ga pa rdeči zadušili in vse, ki so ostali živi, po-6trelili. Potem so rdeči hitro organizirali obrambo, da ne bi mesta zavzel Francov tovariš general Mola, ki je bil zavzel vso staro Kastilijo. Nato se je začelo obleganje na črti, ki jo je zavzemal leta 1809 že Napoleon. Madrid se da namreč izvrstno braniti, ker je obdan na vse strani od visokega gorovja Sierre Guadarrame, ki dosega 2000 metrov višine ter od Sierre di Gredos, čije najvišji vrh šteje celo 2500 m, vmes pa teče cela vrsta drugih strmih hribov s strmimi pobočji in globelmi. Okoli Madrida 60 6e vršile krvave bitke in v mesecih oktobra in novembra 1936 je bil general Franco na tem, da mesto zavzame, tako da se je rdeča vlada preselila v Valencijo oziroma Barcelono. Bitke med nacionalisti in rdečimi so se vršile že v takozvanem univerzitetnem predmestju Madrida, toda odpor obleganih je bil tak, da je general Franco sklenil, da vojsko konča na drugih sektorjih in zavzame Madrid šele potem, ko bi bila ostala Španija osvobojena.
Klanje, požigi, plenitve
V mestu 6amem pa je vladalo pomanjkanje in teror, ki je sedaj dosegel vrhunec. Vlada je sedaj postala popolnoma boljševiška in socialistični ter liberalni ministri so bili golo o,rodje v njenih rokah. Znan je napad podivjanih žensk na hotel »Ritz«, ko so bili poklani vsi gosti. Tolpa je razdejala in zažgala vse cerkve in samostane ter poklala redovnike in redovnice. Le kapucinski samostan so ohranili kot ječo za politične nasprotnike in za talce. Sodrga je nagnala v posamezne cerkve in samostane celo ženske in otroke in jih potem zaž'gala. Miličhiki ep dobivali za to delo 50 pezet za vsako ubito chsebo, 25 pa za v«aktx požgano truplo. Ustanovila se je tajna policija po vzorcu moekovske GPU in zdaj so se začeli aresti,
Otroiki kotilek.
Konči Ahačič:
Nosan in Zalika
•»■»■•' »JFfc«* r*	»<ftT»
Križem-kražem plava Luna po svetu, čez Široko morje, visoke hribe, šumeče gozdove in čez sto in sto vasi in mest. Zdaj je dospela nad vaški zvonik, v katerem tik-taka ura.
Luna postoji in pogleda na uro: >Pazi Luna, da ne boš zamudila! Vsak čas bo pol noč odbila. Potlej do ene lahko narediš, karkoli si zaželiš! Le hitro! Le hitro I Hol Ho! Ho! da prepozno ne bol«
Kraljeva palača v Madridu
streljanja in mučenja na kupe dan za dnem, Ople-nili so tudi vsa poslopja in privatne hiše, v katerih so bile umetnine, ter uprizarjali divje orgije. Pri tem 6e je najbolj odlikovala ženska, proslula Paesionaria. Nad vsako zmago nacionalistov so 6e rdeči maščevali s tem, da so začeli klati talce, ki so bili zaprti v prostore brez zraka, kjer so gla-dovali in umirali ne 6amo od gladu, bolezni ter umazanije, ampak tudi zaradi mučenj, ki so bila na demonski način organizirana od sovjetskih strokovnjakov. Demokratična Evropa pa je k vsemu temu molčala, dasi so člani španske Akademije znanosti, kolikor jih je zbežalo v Evropo, junija 1937 na podlagi avtentičnih informacij in lastnih izkušenj pozvali javna ves kulturni svet, da se dvigne proti taki grozovitosti.
Koliko so rdeči nakradli
Nato so se začeli letalski napadi na mesto, marksisti pa so divjali naprej in so v tem času izropali tudi enega najbolj slavnih muzejev na 6vetu, znani del Prado in muzej Moderne umetnosti. Tudi so oplenili še vse, kar je ostalo, in znano je, da so ob tej priliki ministri rdeče vlade in njihovi prijatelji nakradli ogromno premoženje, ki so ga naložili v inozemstvu in od katerega
danes v Franciji, Švici in Angliji živijo. Tudi miličniki najboljše boljševiške legije, pod poveljstvom proslulega rdečega generala Listerja, sq takrat nagrabili ogromno premoženja in ko 60 letos pribežali čez Pireneje v Francijo, so na avtomobilih prinesli s seboj zlata in dragih kamnov v več 6ta milijonski vrednosti ter so bili še ogorčeni, ko je francoska oblast ta bogastva zaplenila, da jih vrne pravim lastnikom ...
Zadnja postaja križeve poti
Lani in letos pa je madridsko prebivalstvo, ki je po pretežni večini bilo na strani nacionalne vlade, prestalo zadnjo postajo svoje Kalvarije, v kateri more zaznamovati veliko mučenikov za vero in domovino. Potem, ko so letos zbežali teroristi in se je ustanovil narodno-obrambni svet 6 polkovnikom Casadom in generalom Miajo na čelu, se je začelo za Madrid novo trpljenje, ker 60 se komunisti obrambnemu svetu, ki je imel namen skleniti z generalom Francom mir, uprli. Po ulicah so zopet streljali, napadali hiše in morili svoje politične nasprotnike, še več pa nedolžnih ljudi, ki so jih tudi oplenili. Danes to prebivalstvo plava v radosti, ker 6Q minuli dnevi strahotnega pekla pod rdečim režimom,
Zaradi prehlada filmske zvezdnice - cel alarm
Pred nekaj tedni je ves evropski tisk zavpil, da se je slavna švedska filmska igralka Žarah Leander pri snemanju nekega filma težko ponesrečila. Poročila so ganljivo opisovala, da se je po neprevidnosti nekega tehnika, ki je zanemaril varnostne naprave, močno opekla po obrazu in dobila hude poškodbe na očeh, slednjič, da se je morala podvreči hudi operaciji. Poročila so se zaključevala z ugotovitvami zdravnikov, da »direktne življenjske nevarnosti še ni«, kar naj bi sicer učinkovalo tolažilno, vendar pa tudi kazalo na to, da gre za res. V filmskih krogih in pri številnih obo-ževateljih švedske umetnice so tako poročila seveda vzbudila veliko pomilovanje. Nekateri peresar-ji so morda že pripravljali nekrologe.
Nekemu švicarskemu listu pa se je posrečilo priti do pisma Žarah Leander, ki ga je list tudi objavil. Iz tega pisma je razvidno, da se je igralka le nekoliko — prehladila, in sicer pri snemanju filma »Bila je nora plesna noč« (Cajkovskij). Pri nočnem snemanju vožnje s sanmi po snegu in ledu jo je kljub odejam in ogrevalcem nekoliko pre-mrazilo, «prav za prav so to smolo prevzele moje oči, in ker so že od nekdaj za prehlad bolj občutljive, jim moram sedaj nekoliko prizanašati«, pravi sama vpismu.
In zaradi takega piškavega prehlada so po evropskem' tisku šla tako razburljiva poročila! So pač nastala bolj iz želje po veliki reklami kot pa iz sočutja.
Hiša mu ie izginila čez dan
V Brooklynu, posebnem okraju New Yorka, 6e je sredi marca zgodila smešna pomota, ob kateri pa je bil delavec Smith le ob hišo. Ko se je nekega večera vrnil z dela domov, je prestrašen opazil, da njegove revne hišice ni več. Na mestu, kjer je zjutraj, preden je šel na delo, še stala hišica, je bilo vsevprek razmetano njegovo pohištvo. Poslopje samo pa je povsem izginilo in ni bilo nobenega sledu, kje je stalo. Šele od sosedov je izvedel, da so mu hišo podrli delavci mestnega magistrata. Planil je k najbližjemu telefonu in mestni magistrat vprašal, kje imajo njegovo hišo. Tako se je zadeva pojasnila tako, da so mu mestni delavci podrli hišo — po pomoti. Gradbeni urad mesta je namreč sklenil, da se mora nekaj starih hiš v Brooklynu podreti, da bodo napravile prostor modernejšim stavbam, Zjutraj je urad poslal skupino delavcev z naročilom, da podro hišo, katere naslov so označili z »Belmoot Avenue 158«. Nesreča pa je hotela, da večina hiš v tem delu Brooklyna ni imela nobenih vidnih številk in delavci hiše št. 158 niso mogli najti. Dobili pa so hišo, ki je imela št. 162. Iz tega so sklepali, da bo druga hiša nazaj tista, označena s številko 158. Toda tudi hiša št. 160 m imela številke in tako so jo zgrešili in se ustavili pri hiši št. 156. Bila je majhna, revna hišica, ki je bila kakor nalašč za podiranje. V kratkem so padli vsi zidovi, gradbeni material in vse, kar je od ruševin ostalo porabnega, so odpeljali in stvar je bila opravljena. Palir delavcev je zadovoljno zabeležil v svojo beležnico: »Hiša Belmont Avenue 158 podrta.« Šele, ko se je oglasil razkačen lastnik hiše, je prišlo na dan, da so delavci podrli hišo št. 156.
Iz Julijske krajine
Ponikve pri Sv. Luclfl. Po daljši bolezni je umrl g. Jožef Hvala, po domače Štefan, star 82 let. Bil je kremenit, značajen krščanski mož in zaveden Slovenec. Nad 40 let je bil cerkveni ključar. Kaka je bil spoštovan in priljubljen, je pokazal njegov slovesni pogreb z nenavadno številnim spremstvom. Vsemogočni naj bo njegov plačnik, preostalim pa iskreno sožaljel
V spomin na Mussollnijev obisk. V spomin
na obisk Gorice in Julijske Krajine, ki ga je napravil načelnik naše vlade najprej Trstu, 20. septembra pa Gorici, je izšla lepa, slovesnim dnem primerna knjiga. Poleg popisa sprejemnih svečanosti prinaša knjiga dolgo vrsto zanimivih slik, v katerih središču je voditelj fašistične Italije.
Smrtna nesreča pri delu. Pri zgradbi nove električne centrale v Kanalu se je 6mrtno ponesrečil 35-Ietni Ivan Cervo iz Bozena na Južnem Tirolskem. Bil je zaposlen na nekem ogrodju nad Sočo. Nepričakovano je napravil pogrešen korak in je strmoglavil v globino, kjer si je zlomil tilnik. Obležal je na mestu mrtev.
Imenovanje. Za predsednika tribunala v Kopru v Istri je bil imenovan g. Fr. Boškin, sodnik tržaškega tribunala. G. Boškin je naš rojak iz Pevme pri Gorici.
Smrt v tujini. V bolnišnici v Parizu je umri dclavec Viktor Oblak, star 32 let, doma v Spodnji Idriji. Naj počiva v miru!
Spodnja Idrija. Po daljšem bolehanju je umrla 19-letna mladenka Jožefa Svetlik, posestniška hči s Krnic. Imela je zelo lep pogreb. Žalujoči starši, zelo potrti nad izgubo svoje mlade hčerke, se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so s počastitvijo njihove ljubljenke tudi njim nudili toplo tolažbo.
Kanal. Po kratki bolezni je mirno v Gospodu zaspal g. Štefan Segalla, znan kollarski mojster. Zaradi svoje značajnosti in jeklene možatosti je bil spoštovan v vsem kanalskem okraju. Dočakal je 71 let. Pokoj njegovi dušil
Električni tok ga je ubil. Iz Sp. Idrije nam poročajo: 9 in polletni Vinko Ogrič je v svoji otroški objestnosti splezal na električni drog, prijel za žico in tok ga je pri priči ubil.
Za družine s številnim naraščajem. V vseh središčih Julijske Krajine se je slovesno obhajala dvoletnica ustanovitve fašističnega združenja družin 6 številnim naraščajem. Ob tej priliki so bili tudi starši z mnogimi otroki nagrajeni. V Gorici, kjer je bila svečanost na gradu, 6ta dobila zakonca Ivan Rupnik in njegova žena Frančiška 6 Črnega vrha nad Idrijo 2000 lir, ker imata osem otrok. Slične nagrade so bile razdeljene tudi na Reki, v Pulju in v Vidmu.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 28. marca-
Mesec marec, ki je prinesel več prav važnih dogodkov za zagrebške Slovence, sc bliža h koncu. Ker nismo sproti o tem nič poročali, hočemo vsaj pred koncem meseca dati nekaj pregleda.
Dne 12. marca je priredilo Slomškovo prosvetno društvo igro »Prisega o polnoči« (Manica Komanova). Igro je pripravil g. Rupnik France, ki jo letos zrežiral žo več predstav. Tudi ta ie bila uspešna, čeprav jo nastopilo nekaj novih igralcev. Posebno lepo pa je bilo petje, s katerim sta med odmorom nastopila društveni mešani in moški zbor. Petje je vodil bogoslovec g. Lisac Andrej, ki je tukaj na dopustu in je z veščo roko v kratkem času dosegel zelo lepe uspehe.
Istega dne se je pri sv. Roku poslovil naš dosedanji duhovnik g. Jožo Gregorič, ki je štiri leta in štiri mesece opravljal službo dušnega pastirja med zagrebškimi Slovenci. Na njegovo mesto jo prišel g. Marko Mihelič, ki bo študiral na tukajšnji univerzi matematiko in fiziko za škofijsko gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano. Novi dušni pastir se nam jo lepo predstavil v nedeljo, 10. marca. Želimo mu mnogo blagoslova in uspeha pri delu za duhovni napredek zagrebških Slovencev in tudi pri njegovem študiju.
Prosvetna večera je imelo Slomškovo prosvetno društvo v tem času samo dva: 26. februarja je predaval o zavarovanju g. Bregar, ravnatelj zagrebške podružnice Vzajemne zavarovalnice. Predavanje je bilo prav poučno in koristno, kar se je videlo iz razgovora po predavanju. — 5. marca je nadaljeval g. L. Kikl Evoja predavanja o socialnem vprašanju. Predavanje je bilo skrbno pripravljeno ln mu je bilo mnogoštevilno občinstvo zelo hvaležno.
Za belo nedel jo pripravlja Slomškovo prosvetno društvo namesto igre koncert slov. umetnih in narodnih pesmi. Upamo, da bo to lep dogodek za zagrebške Slovence.
V zagreliškem predmestju KustoSiji je bilo konec januarja ustanovljeno »Slovensko prosvetno društvo Kustošija« (predsednik g. Matija Horvat). Društvo ima namen, da poveže raztresene Slovence in med njimi širi pravo omiko. Nekateri člani društva so zelo delavni in so pridobili društvu že blizu sito članov. — Kmalu nameravajo nastopiti s prvo igro.
že ve zakaj »Prosim, gospod vlomilec, vzemite tudi blagajniško knjigo s seboj!«
Kamnik
Kamniški proračun za lelo 1039-40 je za 119 tisoč dinarjev večji od letošnjega in znaša 978.965. Povišan je predvsem v postavkah: šolstvo (50.000 din), ceste (10.000 din), mostovi (Sušev most I 30.000 din) itd. Tudi za nabavo novega škropilnega avtomobila je določenih 30.000 din. Kljub zvišanju proračuna se doklade ne bodo zvišale, ampak bodo ostale iste ko do sedaj. Računski zaključek za lansko leto izkazuje 120.000 din prebitka, kar je dokaz, da sedanja občinska uprava dobro gospodari.
Litija
Prosvetno društvo v Litiji priredi v soboto 1. aprila ob 8 zvečer in v nedeljo 2. aprila ob 3 popoldne Matterlinckovo dramo iz svetovne vojne v 3 dej. »Stilmondski župan«.
Ivan Kos 70letnik. Te dni praznuje 70letnico značajen in zgleden krščanski mož g. Ivan Kos iz Podsitarjevca. Življenje mu je potekalo v težki in odgovorni železničarski službi, ki jo je opravljal [Klinih 35 let kot čuvaj. Hodilo se mu je 15 otrok in vso je spravil dobri in skrbni družinski glavar h kruhu. Nikdar so ni udejstvoval v javnem življenju in ni nikjer silil v ospredje, bil pa je vnet in odločen pristaš voditelja slovenskega naroda dr. Korošca. Katoliško časopisje je bilo v njegovi družini vedno na častnem mestu. 37 let je naročnik »Domoljuba«, in »Bogoljub« že 10. leto zahaja v njegovo hišo. Čestitkam njegovih otrok, sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in mu želimo, da bi ob svoji zvesti družici mami Tereziji dočakal se mnogo let v miru in zasluženem počitku.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop (desno) in litvanski zunanji minister llrbsjs (levo) podpisujeta pogodbo, s katero je Litva odstopila Nemčiji mesto Memel s pripadajočim ozemljem
Obvestilo!
Majerhold Marija je zopet prevzela in odpre v nedeljo, dne 2. aprila 1.1 znano gostilno Majerhold v Mozirju.
Vedno boš postrežen 7. okusnimi jedili in najboljšo pijačo. V hiši sobe za tujce in ietoviščarje. Avtogaraža. — Ko prideš Mozirje, obišči gostilno Majerhold,
Dražba
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani proda na javni ustmeni dražbi dne 13. aprila W0 pri Šumski upravi razlaščenih gozdov, Kočevje, ca. 400.000 kg v lastni režiji izdelanega bukovega oglja, loco gozd.
Pogoji in pojasnila so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani, Cesta 20. oktobra št. 24-1. in pri Šumski upravi v Kočevju.
Za vsa V zidarsko stroko spadajoča dela se priporoča 0GRIN ANTON
oblastno koncesionirani zidarski mojster Nontenj — Bohinjska Bistrica
Razpis
Cerkveno-konkurenčni odbor občine Muta razpisuje na podstavi sejnega sklepa z dne 21. marca 1939 popravilo cerkvenega stolpa no Muti.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe pri občini Muta.
Ponudbe je vlagati pismeno v zanrfi kuverti najpozneje do 30. aprila 1939 pri ol»čini Muta.
Muta, dne 28. marca 1039.
Predsednik: Dobnik Aleš, s. r.
Umrla je po dolgem trpljenju, v starosti 80 let, najina dobra sestra
Marija Bogataj
Blngo pokojnico priporočava v molitev in blag spomin.
Ljubljana. 2iri, dne 30. marca 1939.
Apolonija Bogataj in Helena Peternel,
sestri.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; Zenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Službodobe
IIEHEEDI
Pomočnika
za boljše delo sprejme takoj Llnko Mravljo — krojač, Mozirje.	(b)
Služkinjo
staro 0(1 30—35 let, veščo dobro kuhe, z znanjem nemščine, se takoj sprej me k dvočlanski rodbini v Inozemstvu (v Svlcl). Začetna plača z vso oskr bo približno 1000 din. — Naslov v upravi »Slov.« pod M. 48S0.	(b)
Graščina Boštanj
pri Sevnici Išče pridnega, delavnega, domačega, oženjenega hlapca brez otrok za živino, sadov njake ln poljsko delo. Starost ne pod 35 let. Pismene ponudbo z navedbo dosedanjega služ bovanja poslati upravi Slovcnca« pod št. 4470.
Denar
Kompanjona (-ko)
denarjem lščo vpeljana trgovina v centru Maribora. Ponudbe na upravo Slovenca. pod »Takoj« 553/4816.	(d)
I
Automofor
»Chevrolet«
i
zaprt, poltovornl, poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4757.
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob težki izgubi našega dragega očeta, soproga, brata, strica, gospoda
Avgusta Karlingerja
ter darovalcem vencev in cvetja, častiti duhovščini, posebno pa še č. g. opatu in banov, zdravniku dr. Gregorju Fedranu in vsem onim, ki so blagega pokojnika tako v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, prav vsem iskrena hvala.
Žalujoči ostali.

»Sachs« motorno kolo
100 ccm, novejše tipe, ln navadno kolo zelo poceni naprodaj. Llkalnlca, Vegova 12.	(f)
Motor »Harley«
s prikolico, 1200 ccm, zadnji model, menjalna kolesa, rezervno kolo, malo vozen, dobro ohranjen, prodam za smešno nizko ceno. Erjavec, fotograf, Stična.	(f)
Vnajem
Dvosobno stanovanje
In lokal, primeren za vsako obrt, takoj oddam. Cerkvena ulica 21. (č)
Trgovski lokal
na Sv. Petra nasipu 29 se takoj odda. Istotam se odda tudi več prostorov na dvorišču za skladišča ali obrtne delavnice, (n)
Razno
Dame, pozor!
Trajna ondulacija, barvanje las najceneje v salonu »Polanc«, Kopitarje-
Orehova jedrca in orehe
nudi Sever & Komp., Ljubljana.	(i)
Moško perilo
na drobno in na debelo po najnižjih tovarniških cenah nudi »Ivreko«, za loga perila, Tavčarjeva 3.
BLAGO
za moške in fantovske obleke, za damsko športne kostume in plagče, dvojna šir. od 20—50 din, dobite v novo otvorjenl
trgovini za Ljubljanico, pri Zmajskem mostu Sv. Petra nasip št. 29. Istotam moško ceneno pe rilo, n. pr. srajce od 19 din, spodnje hlače od 13 din naprej.
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarske zveze).
Pohištvo
vi- i-
vse lastnega Izdelka, Kupite najcenetfej i pri Andrej Kregar, št. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora.
Semena
prava erfurtska, uradpo preizkušena dobite v trgovini pri
M. Widmayer
LJubljana, Cankarjevo nabrežje št. 8 Podružnica: Tyrševa El
Stojnica: Nabrežje 20. septembra.

va ulica 1.
Prvovrstni trboveljski
premog
bres prah«
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
Hiše
trgovske In stanovanjske ter stavbne parcele ozlr. posestva - nudi v ugoden nakup PrlBtaveo Kra njo. realltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva o. 4a
MMObM/lM JA
(r> Bohorič«™ j Tel al on z O-S a
»Imobilija«
ima v prodaji vsako hišo, vsako stavbišče in vsako vilo, ki jc resno naprodaj, razpolaga z organizacijo za upravljanje imetja, dolgoletno delo, prvovrstne reference.
1,800.000 din gotovine
in 600.000 din hipoteke, dohodkov 366.000 din. Nova palača v strogem centru z lokali in velikimi skladišči ter modernimi stanovanji in luksuznim udobjem, ogrevanje na paro, topla tekoča voda itd. Gradnja in zidanje take palače bi stalo čez 1,000.000 din več kot cena, za katero se ta veliki objekt sedaj prodaja.
1,600.000 din gotovine
in 1,090.000 din hipoteke, dohodkov 280.000 din. Najbolj luksuzna palača, kar jih je naprodaj in lahko dokažemo, da v prestolnici s 30.000 hišami ni 20 hiš, ki bi bile tako luksuzno in sodobno zidane. Palača se nahaja v najstrožjem centru, stanovanja pa zadovoljujejo najbolj rafinirane zahteve uglednih in razvajenih stanovalcev. To je vsekakor najboljša priložnost za gotovo in rentabilno investicijo kapitala. ia-- in* ijj - v 'u . -
1,300.000 din gotovine
430.000 din hipoteke, dohodkov 200.000 din. Nova palača v strogem centru, z lokali in sodobnimi stanovanji. Osebno in dvoje tovornih dvigal, etažno ogrevanje, ploščice in marmor, vzidane banje itd. To je edini objekt, ki jc naprodaj pod 2,000.000 din, dasi je v sredini mesta, ima osebno dvigalo in 5 nadstropij.
Stavbišče - priložnost!
Stavbišče blizu Borze, čez 400 in1, popolnoma pravilno, s čez 20 m lica, nujno naprodaj za 550.000 din. - Stavbišča v vseh krajih prestolnice v največji izbiri.
»Imcbilija«
Knrz Mihnjlova 1?
Tel. 26-167 in 28-260
Dobro obrit-dobre volje!
r«Si. ZNAMKA
ROTBART
GOSPODJE!
Halo I Halo I
Ali ste si že ogledali krasno izbiro razstavljenega blaga za moške obleke in površnike v novih velikih izložbah tvrdke
F. I. Goričar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Lepi in moderni deseni, dobre kvalitete in — kar je važno — tako nizke cene v izložbah Vam jamčijo, da se odločite za nakup Vaše nove obleke pri nasl Oglejte si torej našo zalogo tudi v trgovini!
Zahvala
Vsem, ki so ob smrti našega dobrega soproga, brata, strica in svaka, gospoda
Milana Jenčiča
inž. tehn. podpolkovnika v pok.
z nami sočustvovali, podarili vence in šopke ter spremili dragega pokojnika na poslednji poti, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo.
Šmarje pri Jelšah, Ljubljana, Wien, dne 31. marca 1939.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Vsem, ki ste spremili našega predobrega očeta, starega očka, tasta, strica, gospoda
Andreja Slejko
na njegovi zadnji poti, molili za njega, mu darovali cvetje, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo č. g. kanoniku Riharju za vodstvo in g. kaplanu. Posebno hvaležnost pa smo dolžni mekinjskemu č. g. župniku Čadežu za asistenco. Nadalje čč. gg. oo. frančiškanom, čč. usmiljenim sestram, kamniški Čitalnici in pevskemu društvu »Liri« za ganljive žalostinke, ter slednjič vsem tistim, ki so nam ustmeno a^i pismeno izrazili svoje sožulje.
Kamnik, dne 30. marca 1939.
Rodbini Petek in Mejač.
Skrivnost	21
amerikanshega jezera
Napravil je nekaj korakov po trotoarju in se spomnil na četrtega gospoda Marsha... Mr. Marsh!? Tudi on je moral odpotovati z brzcem ob šestih zjutraj v Ne\v-York! Tudi on je pobegnil! Naznanil je beg že v Čakalnici miss. Mercurosove...
»Končno je, ne morem več vzdržati ... Zblaznel bom, če bo to še kaj časa trajalo... Moram oditi... To popoldne sem šel v Cookovo pisarno...«
Neighbour se je še spominjal teh besed in glej, v zmešn javi se je rodila la misel. Marsch ... Marsh je izrazil željo, da zapusti Chicago... Morebiti... so ee oni trije dogovorili.
»Ti, moj krokar, ti nam hočeš pokvariti druščino. Ti si Devil Path!«
Morebiti je vsak mislil, da mora slediti bankirju. Da, da... to mora biti!
Časnikar je ustavil taksi, ki je še! mimo.
»Hitro! peljite me v Chicago Daily Tribune! Dvojna napitnina!«
XI.
Deset minut čez štiri.
Emilija Monar je dobro poznala svojega zaročenca. Nikoli v svojem življenju ni bil točen. Navajen je bil zamujati vsaj pol ure. Zaradi tega se ji pač ni mudilo na križišče Western avenue s 36. cesto. Tako je bila prepričana, da bo prva prišla...
Toda, ko je zagledala križišče, se je nasmehnila. John je bil tam, he! Ze se je začel vznemirjati! Emilija bi pač mogla slutiti, da se ho na ta imenitni dan John gotovo potrudil, da pride o pravem času na sestanek.
Ko jo je zagledal, je koračil k njej:
»Ste tu. Emilija I Ah! mislil sem, da sploh ne boste prišli !<
Kako so se mu svetile oči in kakšno vznemirjenost so izražale njegove besede! Kaj se je zgodilo?
»Oprostite, da vas nadlegujem, Emilija, toda najina poroka...«
Mladenka je nemirno namršila obrvi.
»Najina poroka, John?«
»Ne more se vršiti danes, draga.«
»Kaj pravite?«
»Ne... Poslušajte... Ne smete biti hudi name. Razumeti me morate. Ne veste, kaj se godi. V četrt ure moram odpotovati...«
>Od potovati?«
»Da. Chicago moram zapustiti.«
»Kam greste?«
»V Newyork. Dnevnik mi je pravkar naložil važno poslanstvo...«
»Toda, John ...«
»Ni pomoči, Emilija. Odpotovati moram. De-vih Palh je pobegnili«
»Pobegnili«
»Da. Danes zjutraj je zapustil Chicago z eks-presom oh šesti uri. Še la večer se bo najbrž vkrcal na krov velikega francoskega parnika ,Nor-mandie'. Razumete... niti minute ne smem izgubiti I«
Mladenka je bila v zadregi. Dolgo časa je molčala, potem se ji je pa obraz nenadoma razjasnil.
»Kako čudovito ženitovanjsko potovanje, Johni«
»Ženitovanjsko polo\anje?«
»Da. Saj naju ne more nič ovirati, da se nfe bi poročila. S tem bo zamujena le ena urica in ... spremljala vas bom tja doli!«
»Vi me ... Nikoli!«
»Zakaj. John? Ali so mogoče nevarnosti?«
»Da, da.«
»Tedaj vztrajam. Nočem, da hi bili vi sami v teh nevarnostih. Hočem hiti 7. vami...«
»Glej. Emilija, bodi pametna! Poročila se bova takoj po mojem povratku.«
»Ne da se pomagati, John. Podvizajva se.
Takoj greva v Saint,Francis church.«
»Emilija!«
»Vi se torej smatrate za velikega časnikarja, John Neighbour! Vi mislite, da vam bi bila jaz v oviro na vašem iovi za Devilom Pathom? Napačno menite! ln... imam denar, plačala si bom karto. In ko se vrnem bom objavila svoje vtise...«
»Ne, ne!«
»Gotovo vem. da bo vaš ravnatelj vzradoščenl«
Ne gre za to, Emilija...«
»Kar hoče žena, John ...«
In ta žena je res hotela!
Kako je znala poiskati dokaze, da je prepričala zaročenca! Kako dobro je poznala svoj zen6ki posel! Kar žena hoče... Bog hoče!
John Neighbuor ji je zaman ugovarjal z vsem, kar mu je prišlo na misel; nič ji ni moglo izbili iz glave njene volje. Ta drzna pot z letalom v Newyork pred odhodom francoskega parnika... Kako bi bilo lo zabavno!
Emilija je hrepenela vse svoje življenje po pustolovščinah. Kot vse ameriške žene je bila tudi ona skrajno romantična. Bila je odločena, da te nepričakovane prilike, ki se ji je nudila, za nobeno ceno ne izpusti iz rok. Hotela .je poskusiti svojo srečo. Nobena stvar, niti noben človek je n' mogel pregovorili.
Neighbour se je moral vdati. Četrt ure pozneje je izgovarjal v Saint-Francis Churchu po-sveiilne besede, s katerimi se združuje z Emilijo za vse življenje in obljublja, da bo delil z njo brez izjeme vse veselje, vse napore, vse življenjske skrbi.
Mladenka je žarela od veselja. Slednjič se ji je sen uresničil. Slednjič je ni moglo nič več ločiti od Johna. Nič več?... Da, smrt.
Ob tej misli jo je spreletela ledeno mrzla zona. A takoj je stresla 7. glavo.
Ali se naj predaja ob tej uri takim črnim mislim? Vse življenje se je odpiralo pred njo. Čudovito življenje, ki se pričenja s potovanjem v letalu.
Ob četrt na šest sta prišla Neighbour in njegova žena na letališče.
»Letalo Chicago Daily Tribune«» je poizvedoval Neighbour.
»Na koncu zemljišča poleg svojega hangerja,« so 11111 odgovorili. »Pilot vas čaka.«
»Pilot? Toda... to res! Letalo je dvosedež-no. Potem takem Emilija...«
Mladenka je našla takoj rešitev:
»Ali niste vi pilot, John?«
»Da, toda . ..«
»No. dobro! Glej: vi boste vodili letalo, a jaz bom potnik...«
Kakor se vidi, je bilo to zelo enostavno!
Pilot je zaman prišel k Neighbouru, da bi poskušal pregovoriti mladenko, ničesar ni hotela slišati. Ob pol šestih se je letalo dvignilo in velika Emilijina pustolovščina se je pričela.
Velika pustolovščina? Oh, seveda sc je izvršil let iz Chicaga v Ne\vyork brez resnejše nesreče. Letalo je bilo zgrajeno za veliko hitrost. Vseeno je. kateri pilot bi mogel prevoziti tisoč dvesto kilometrov v štirih urah toda John Neigh-lK)ur proge ni poznal. Zgubil je pol, zavil proti severu, se zopet uravnal in končno pristal malo pred polnočjo v Newyorku.
»,Normandie'. gospod? Odplula!«
»Odplula!« je vzkliknil Neighbour,
»Da, gospod. Pred več kot pol ure ie zapustila pristanišče. Odbilo je polnoči... Toda par-nikov za Evropo ne manjka, gospod. Po nekaj urah ,Rex'...«
Neighbour ni več poslušal. »Normandie« je odplula... odplula brez njega! Ne, ne, ni mogel dopustiti takega poraza. Ni si mogel misliti, dn bo ostal zadaj. Ni mogel prenesti uničenja svojih načrtov. Mr. Cliff bi zbesnel. Gotovo bi ga vrgel skozi vrata ...
Vendar vsaka sekunda, ki preteče...
»Brzojav?« je zatulil in zagrabil uslužbenca za roko.
Za Jugoslovansko iiskarno v Ljubljani: Karel Čsž
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenčiS
Obvezna telovadba vajencev
Pred kratkim smo pod tem naslovom objavili članek, ki se je prav toplo zavzel za vajence, ker morajo po pouku v obrtni nadaljevalni šoli ostati že pri letos uvedeni obvezni telesni vzgoji. PLjec je pa o tem pouku vajencev gotovo premalo poučen, ker ljubljanskemu odboru za te-le«no vzgojo očita, da morajo biti vajenci take dni celo do 9 zvečer lačni.
Zato pa prav radi objavljamo tudi pojasnilo, ki smo dobili z magistrata, ter je zanimivo tako za starše in vajence, kakor tudi za mojstre.
Mestna občina je po zakonu o obvezni telesni vzgoji dolžna organizirati obvezno telesno vzgojo za moško mladino, ki ne obiskuje srednjih šol. Vseh teb obveznikov v starosti od 14. do 20. leta je v Ljubljani čez 2000. Za tako množico pa mestna občina ljubljanska nikakor ne more organizirati pouka, ker nima niti finančnih niti tehničnih možnoeti. Zato se je morala ravnati za enkrat po zgledu Belgrada in Zagreba, kjer eo «e omejili samo na pouk učencev strokovno nadaljevalnih šol, ker so obrtni vajenci mnogih strok zaposleni na tak način, da iim je sistematično telesno razgibanje nujno potrebno, predvsem pa krojačem, čevljarjem, pekom in dr. Zakon predvideva sicer nedeljski pouk, vendar je pa tudi po drugih krajih ob delavnikih, ker je zlasti po mestih laže izvedljivo.
Pisec je z najboljšim namenom zahteval pouk o.b delavnikih, toda pri tem ni pomislil na mojstre, ki ob delavnikih celo v šolo le neradi pošiljajo svoje vajence. Po drugih državah mora imeti obrtniški naraščaj najmanj eno popoldne na teden prosta za razgibanje v svežem zraku na urejenih igriščih in pod strokovnim nadzorstvom.
Če bi bil mestni odsek za telesno vzgojo prišel s to zahtevo, bi gotovo takoj zavladalo veliko razburjenje med mojstri, na drugi strani pa spet ni bilo mogoče vajencem vzeti nedelje, saj jim vsi privoščimo izlete v planine, smučanje, nogomet, lahko atletiko in tudi razvedrilo ter počitek. Poleg vsega tega pa v Ljubliani še tudi nimamo primernih, zlasti pa nam manjka tako velikih zaprtih prostorov, da bi lahko vsi obvezniki na nedeljo telovadili v niih Ker je sedaj telovadba vajencev po pouku strokovno nadaljevalne šole, izgube vajenci najmanj časa, ker jim ni treba dvakrat hoditi v šolo. S tem se gotovo strinja tudi pisec članka, ki govori, koliko časa izgube vajenci s hoja k telovadbi, če stanujejo daleč v okolici mesta.
Popolnoma pa moramo pritrditi prijatelju vajencev, da vajenci ne smejo in ne morejo biti brez jedi od poldne pa do noči. Ljubljanski me-. stni odsek za obvezno telesno vzgojo je pa tudi to upošteval mnogo bolj kakor znatno večja in bogatejša mesta v državi, ko je poskrbel, da vsak vajenec po končanem pouku strokovne nadaljevalne šole dobi , za malico hlebček polbelega kruha, preden gre v telovadnico ali na športno igrišče.
Vsem željam seveda ni mogoče ustreči, vendar je pa že iz tega razvidno, da telesno-vzgojni odbor mestne občine ljubljanske upošteva interese vajencev in delodajalcev tako, kakor nikoder drugje v državi. Pouk je v meiah možnosti izveden na res najprikladnejši fn najboljši način, pri tem je pa treba tudi poudariti da obvezna telesna vzgoja ne obstoji samo iz telovadbe, temveč ves njen program sloni na nacionalni, moralni ter splošno telesno vzgojni podlagi, kakor to predpisuje učbenik ministrstva za telesno vzgojo. Ljubljana je prva v dravski banovini, ki je uredila obvezno telesna vzgojo, zato pa moramo s svojimi zahtevami še počakati, kako bodo druga mesta rešila to težko vprašanje. Ze danes smo trdno prepričani, da bo Ljubljana vsem drugim krajem v zgled in da se bodo drugod prijatelji vajencev sklicevali na obvezno telesno vzgojo v Ljubljani,
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za
čiščenje črev.	,.,Js,..
Ogl reg S br. 30474/35.
1 O. Emil Kralj, odlični igralec naše drame, proslavi v torek 4. aprila 25 letni jubilej svojega odrskega dela. Ob tej priliki bo nastopil v Tolstojevi drami »Živi mrtvec« v vlogi Ferlje Prota-sova. Jubilejna predstava bo v opernem gledališču. Vljudno prosimo jubilantove številne prijatelje in častilce njegove umetnosti, da kupijo vstopnice pri dnevni blagajni v operi, kjer 60 že v predprodaji.
i Spremembe pri okrajnem sodišču. Z nastopom službe sodnika Pleiweisa, ki je bil premeščen iz Kranjske gore v Ljubljano, se je spremenil razpored poslov na sledeče: sodnik Plcivveis prevza me vso pravno pomoč in vse tekoče in na novo pripadajoče kazenske zadeve črk B, K in O s i. aprilom t. 1.; sodnik Jože Kus prevzame vse
tekoče in na novo pripadajoče civilne zadeve črk H, L, R in Z in so zanj ustanovi oddelek IV/B. Temu oddelku je dodeljen kot vodja pisarne kanc-list Roman Kramaršif. Vse stanovanjsko zadeve, še nerešeno in na novo pripadajoče, obdrži od petih civilnih sodnikov vsak svojo.
1 Razstava motornih koles. Motoklub »Ilirija« priredi od 15. do 22. aprila razstavo motornih koles. Sodelovali bodo le ljubljanski trgovci z motornimi kolesi. Izbira bo veiika, saj so že vse tvrdke dopolnile svojo zalogo. Vsi letošnji modeli najboljših svetovnih tvrdk bodo zastopani. Pripravo za razstavo so v polnem teku. Nekatero tvrdke so že prijavile, katere modele žele razstaviti. Druge se še pogajajo s tovarnami, da dobe do razstave res vse nove modele. Razstava bo v dvorani Delavske zbornice.
I Prosvetno društvo Simon Gregorčič prej Plamen. Zastopnik imenovanega društva je hodil z nabiralno polo po Ljubljani ter deloma pri zasebnikih, pri raznih trgovcih in obrtnikih, ki so imeli posla s zidavo Frančiškanske dvorane, nabiral prispevke, kakor je dejal, za: Frančiškansko dvorano in za gori omenjeno društvo. Javnosti se s tem sporoča, da omenjeni gospod zastopnik ni bil pooblaščen od nikogar, najmanj pa od žup-nega urada Marijinega Oznanenja, da nabira tozadevne prispevke. Če je bil pooblaščen od Prosvetnega društva Simon Gregorčič ali ne, to bo dognala poiieijska preiskava. Do sedaj nabrane zneske je porabil sam za svoje lastne -namene. To pojasnilo javnosti, da ne bo še kdo nasedel.
1 Za moške obleke — damske obleke; plašče, kostume kupitr najugodneje pri J e I o č n i k & Simončič - Ljubljana - Pred škofijo 13.
I Zopet češki film — slovanska filmska umetnina na sporedu v kinu Unionu. Umetniško višino češke filmske industrije spričujeja nepozabni filmi »Hordubalovi«, »Hajduk Janušik«, »Nedolžnost«, »Križ ob potoku« itd. Najnovejši češki film »Župnikov križev pot«, ki bo od danes naprej na sporedu v kinu Unionu, pa pa lepoti in vsebini prekaša vsa dosedanja češka lilmska de-
ALDUS ferpenfinovo milo
varuje Vaše perilo!
Dobiva se povsod!	Pazite na Ime Albus!
la. V Pragi je bil nagrajen z državno nagrado. Napravljen je po romanu češkega pisatelja J. Š. Baarova »Roman knčže«. »Župnikov križev pot« spornima nekaj na »Kirchfcldskega župnika«, pa tega brez dvoma nadkriljuje.
1 Huda nesreča na palači TPD. Včeraj popoldne je delal na palači TPD v Gledališki ulici 16 letni inštalaterski vajenec Franc Golobič. Med delom je nesrečen slučaj nanescl, da je Golobič padel v kotel vrele vode. Oparil se je po vsem spodnjem delu telesa.
1 Velika tatvina zlatnine. V stanovanje go-stilničaria Julija Podhraška na Tržaški cesti se je splazil te dni neznan tat in ukradel zlato damsko ovratno verižico z monogramam I. Z., sestavljeno iz velikih členkov, zlato damsko ovratno verižico s podolgastimi členki in mono-gramom N. P., zlato damsko ovratno verižico z malim: členki in zlatim obeskom s sliko angela, zlato moško verižico za žepno uro iz tankih po-dolgastih členkov, par zlatih moških podolgastih zapestnih gumbov z monogramom J. P., par zlatih damskih uhanov v obliki jabolka, zlato masivno zaponko za samoveznico, zlati damski uhan za predor skozi uho, zlat moški masivni prstan z monogramom P. J., zlat damski prstan z velikim svetlomodrim kamnom in zlat damski prstan z velikim rdečim kamnom. Za tatom ni nobene 6lcdi.
1 Nesreča v Št. Vidu. Včeraj popoldne se je v Vižmarjih pri Št. Vidu nad Ljubljano ponesrečil mizarski vajenec Janez Zore. Cirkularka mu je odrezala štiri prste na levi roki. Zore je močno krvavel ter je zaradi izgube krvi omedlel. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki je Zoreta prepeljal v bolnišnico.
Kneginja Olga pri izpitu prostovoljnih bolniških strežnic Rdečega križa
Belgrad, 30. marca. AA. Nj . Vis. kneginja Olga je prisostvovala izpitu prostovoljnih strežnic Rdečega križa.
Poleg materialne oskrbe za sprejem in nego ranjencev in bolnikov, si naš Rdeči križ živahno prizadeva tudi za izobrazbo pomožnega zdravstvenega osebja. Za izkazovanje prve pomoči pri nesrečah je že sposobnih okoli 13.000 samaritanov in samaritank. Od leta 1935 se prirejajo mnogoštevilni bolničarski tečaji v vsej državi. Do konca lanskega leta je bilo vsega 250 tečajev. V teh tečajih 6e je izučilo za prostovoljno bolničarsko službo 2868 moških in 3156 žensk. Potreba za ta osebje, posebno za prostovoljne bolniške strežnice, je velika. Zato se je Rdeči križ obrnil s pozivom do vseh rodoljubnih žen in deklet v državi, da se vpišejo v krajevne odbore Rdečega križa za te tečaje, ki jih Rdeči križ prireja zastonj. Absol-virane tečajnice imajo to korist, da imajo pravico negovati bolnike v zasebnem življenju, razen tega se pa pripravljajo za naloge, ki bi jih upravičeno čakale v primeru vojne. V Belgradu 60 od lanske jeseni priredili 35 bolničarskih tečajev.
Nj. Vis. kneginja Olga je tudi sama prostovoljna bolničarka Rdečega križa in se posebno zanima za razvoj tega društva glede pripravljanja prostovoljnih bolničark. Včerai popoldne je prisostvovala izpitu v nekem bolničarskem tečaju v domu Rdečega križa. Ob 16 je Nj. Vis. kneginja Olga prišla v spremstvu dvorne dame g. Lozanič v dom Rdečega križa, kjer so jo sprejeli prvi podpredsednik Svetozar Tomič, predsednika ženskega odseka Naka Spasič, predsednik sanitetnega odseka general Ruvidič, član glavnega odbora dr. Lazar Genčič, ravnatelj Rdečega križa Marinko-vič in glavna dojilja Rdečega križa gdč. Seliš. Skušnja 6e je vršila v slavnostni dvorani. Dr. Genčič je pozdravil Nj. Vis. kneginjo Olgo Ln nagovoril tečajnice s prigodnimi besedami o pomenu dn nalogah prostovoljnih bolniških strežnic. Nato 6e je začelo teoretično in praktično izpraševanje. Nj Vis. kneginja Olga je izrekla zadovoljnost o doseženih uspehih in željo, naj bi sc delovanje Rdečega križa še bolj razširilo v vsej državi, nato je pa okeji 17. ure zapustila dom Rdečega križa.
m Eni se selijo, drugi pa obrate večajo. Poročali smo že, da namerava tovarna Zelenka & Co. preseliti svojo predilnico iz Maribora nekam na jug. V mariborski javnosti se celo trdovratno vzdržuje vest, da se bo selila kar v Egipt. Pojavila se je tudi novica, da se namerava še neko drugo tekstilno podjetje v Mariboru preosnovati v akcijsko družbo po vzorcu, kakor je to storila tovarna Doctor in drug in da tudi namerava potem prenesti svoj sedež v Belgrad, tovarna pa bi še nadalje obratovala v Mariboru. Na drugi strani pa se sedaj sliši razveseljiva vest. da bo Mariborska tekstilna svoje obratne prostore znatno povečala.
Cenjenem občinstvu vljudno sporočam, da sem 80 preselil iz gostilne »Pri delavski pekarni,« Tržašk cesta št. 38 v gostilno „TrSa3kl dvor », Tržaška cesta št. 44, ter se tem potom cenjenim gostom
vljudno priporočani
Starman Rado.
m Važna konferenca v Slovenskih goricah. Danes bo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah važna konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vprašanji elektrifikacije Slovenskih goric.
m Občni zbor Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Mariboru je bil v sredo zvečer. Vodil ga je predsednik Anton Snoj, poleg odbornikov pa je poročal tudi predsednik centrale narodni poslanec Rudolf Smersu. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Franjo Sekolec, za
Romunska vofna mornarica je dobila novo šolsko motorno jadrnico. Izdelale so fo ladjedelnice Blohm & Voss f Hamburgu. Ko so na njej slovesno razvili romunsko zastavo (slikali in lo je nrevzelo romunsko vodstvo, so dali ladji ime pMircea«. ,,
podpredsednika Anton Kovačič, za tajnika Zdenko Aljančič, za blagajnika I. Šolar, za odbornike pa tekstilni mojster Ivan Fras, Anton Snoj in Franc Rijavec.
m Združenje kovinarjev je imelo v četrtek zvečer svoj občni zbor. Zborovanje je bilo odlično obiskano ter zelo razgibano. Vodil ga je predsednik Kumerc, ki je podal obširno poročilo. Poleg njega so nastopili z referati še trgovec Gustinčič in številni drugi člani združenja.
m Z alkoholom se je zastrupila. V Framu so našli orožniki, ki so bili na obhodu, na njivi posestnika Ivana Petka neko žensko, ki je ležala na obrazu ter je bila nezavestna. Prenesli so jo v vas ter poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je ženska zastrupljena z alkoholom ter da umira. I?es je kmalu potem umrla. Ugotovilo se je, da je to 63 letna prevžitkarica Marija Oplet iz Morja.
m Na korenini si je iztaknil oko. 10 letni Jože Kocmut, sin banovinskega cestarja pri Sv. Jurju ob Ščavnici, se je ponesrečil v gozdu. Padel je na korenino ter si iztaknil levo oko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Kranj
Koncert pevskega zbora Glasbene Matico ljubljanske bo jutri, v soboto, dne 1. aprila zvečer ob pol 19. Pod vodstvom ravnatelja Poliča bo izvajal Matični zbor nekaj najlepših del slovenske vokalne glasbene literature, poleg tega pa tudi vrsto narodnih pesmi, ki se v Kranju še niso izvajale. Pripominjamo, da so zborovske točke izvrstno na-študirane. zalo bo nudil koncert najlepši umetniški užitek. Koncert bo v veliki dvorani Narodnega doma, vstopnice pa so v predprodaji v trgovini g. Pleška v Kranju.
Gorenjci! Nosite H1HK0 klobuke!
Tudi tovarna »Semperit« odpušča delavce.
V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali, da ie začasno odpustila velika kranjska tovarna 86 delavcev, ki so bili zaposleni v predilnici. Zvedeli smo, da je tudi tovarna »Semperit« v Kranju odpovedala za dne 15 aprila službo okrog 90 delavcem. Tud: tovarna »Semperit« odpušča delavce zato, ker ne dobi deviz za potrebne 6i-rovine.
Povodnji v Srbiji
Belgrad, 30. marca. m. Zaradi deževja zadniih dni so narastle skoraj vse reke v notranjosti države. Poročila pravijo, da so v notranjosti velike poplave. Med drugimi se 'e razlila tudi Južna Morava in poplavila velike komplekse.
Osebne novice
Belgrad, 30. marca. AA. Premeščen ie za svetnika v 4-2 v prometna-komercialni oddelek ravnateljstva Ljubljana s sedežem v Ljubljani Franc Smcrdu, dosedanji svetnik ravnateljstva v Subo-tici, s	-
Berlinski odmev Dalodierovep govora
Berlin, 30. marca. AA DNB.: Berlinski listi ugotavljajo v zvezi z včerajšnjim govorom predsednika Irancoske vlade Daladierja v glavnem to, da ta govor ni olajšal napetosti. »Nachtausgabe« piše, da je Italija dobila od Francije na Mus6oli-nijeve zahteve negativen odgovor. Objava italijan-sko-francoske izmenjave not ie jasno pokazala, da Francija popolnoma dobro pozna italijanske načelne zahteve. Toda Francija — ugotavlja »Lokal Anzeiger« — se rajši izvija na polje splošne politike m načelnega stališča proti iistim narodom, ki se bore za nov sistem v Evropi.
»Ilamburgcr Fremdenblatt« pa pravi: Glasni »Nikolil«, s katerim je Francija ad začetka odgovarjala na italijanske zahteve, je zdaj ponovljen v nekoliko milejši obliki. Zdi se, da Daladier n:ti danes noče priznati, da so Mussolinijeve zahteve enake pojmom Džibutija, Sueza in Tunisa. Razen tega se je francoski ministrski predsednik po sodbi lista popolnoma brez potrebe ukvarjal tudi z dogodki v Srednji Evropi in se tako rekoč postavil na čelo nekakšne ideološke fronte »narodov miru«. Na Francoskem naj se zato nikar ne čudijo, da Nemčija tega dela Daladierjeveda govora nikakor ni navdušeno sprejela.
Nemški notranji minister
o nemških manjšinah na Poljskem in v Jugoslaviji
Berlin, 30. marca. TG. Notranji minister Frick je imel govor, v katerem se je pečal s položajem nemške manjšine na Poljskem. Dejal je, da manjšinski dogovor med Nemčijo in Poljsko iz 1. 1937 na žalost ni uspel, da bi to vprašanje rešil. Začeli smo nova pogajanja, da bi se usoda obojih manjšin uredila na pravičen način. On upa. da se ho posrečilo, kajti to vprašanje postaja vedno bolj pereče.
Frick je govoril tudi o nemški manjšini v Jugoslaviji ter izrazil upanje, da bo tudi to vprašanje lopo urejeno, ker nemška država pnlagn največjo važnost na miroljubno sodelovanje b to državo.
Poljska - Nemčila
zanimiv glas službenega lista
Varšava, 30. marca. TO. »Express Poranny«, ki je glasilo zunanjega ministrstva, pišo o odnošajih med Poljsko in Nemčijo in pravi, da je poljska vlada trdno odločena, da ho sledila smernicam pokojnega maršala Pilsudskega. Ostala bo zveslaV svojim zvezam, a prav tako pa bo tudi držala po- ^ godbe, ki jih jo sklonila s svojimi sosedami, in se ne bo pusiila zapeljati v kakšne borbe proti njim. Poljska vlada ne bo sprejela od nikoder nobene pobude, ki bi mogla spremeniti njeno politiko dobre soseščino z Nemčijo na osnovi pogodbe iz leta 1934.
Slovaška pogaianfa
z Madžari prekinjena
Budimpešta, 30. marca. AA. Uradno poročajo, da so se danes nadaljevala posvetovanja med madžarsko in slovaško razmejitveno komisijo. Slovaki so postavili razne teritorialne zahteve, toda Madžari 60 jih zavrnili. Posvetovanja so se nato spet prekinila, ker so slovaški delegati izjavili, da morajo dobiti nova navod.la od svaje vlade.
Washington, 30. marca. c. Čehi in Slovaki v Zedinjenih državah so sklicali skupen kongres svojih vooiteljev. Kongres bo v aprilu, in sicer najbrž v Chicagu.
Amerika opusti nevtralnostne zakone
Washington, 30. marca. TG. V teku današnjega dneva je ameriška vlada sprejela nove informacije o nadaljnjem razpletu evropske napetosti. Te vesti pravijo, da bo pritisk na »demokratične« velesile še trajal in da se pripravlja baje novo mo-nakovsko ponižanje. Zaradi tega bo ameriška vlada tsorila vse potrebno, da pomaga ohraniti mir brez ponižanja in bo zaradi lega prihodnji teden tudi predložila zakon, s katerim bo opustila dosedanjo zakonodajo o ameriški nevtralnosti.
Kakšen je južni tečaj
Berlin, 30. marca. AA. DNB: V kratkem se bo vrnil parnik »Schvvabenland« s svoje ekspedi-cije v predele okoli Južnega tečaja. Poročajo, da je ta ekspedicija raziskala 600 000 kv, km ozemlja ter da so rezultati tega raziskovania zelo zadovoljivi. V pokraiinah okoli Južnega tečaja so odkrili obširne poledenele nižave, pa tudi hribe, visoke več tisoč metrov. Ugotovljeno ie bilo tudi, da se od teh hribov pa vse do Južnega tečaja razprostira obširna visoka ravan Južni tečaj leži kakor je ugotovila ta polarna odprava, akoli 2900 m nad morsko potršino. Ekspedicija prinaša s seboj tudi bogat zoološki material. Tako so odkrili lam novo vrsto pingvinov, imenovanih »cesarski pingvini« Članom ekspedicije se je posrečilo vjeti nekaj živih pingvinov m jih vzeti s seboj,
Zadružno gibanje
Belgrad. 30. marca. m. V veliki dvorani bel-grajskega vseučilišča je bil danes deveti redni občni zbor Glavne kmetijske nabavljalne zadruge Občni zlior je vodil predsednik Dragan Miličevič Po odposlanih pozdravnih hrzo.avkah kralju, kre-zu namestniku, predsedniku vlade, kmetijskemu in finančnemu ministru je bilo preČilano pomočilo o poslovanju zadruge v pretekli poslovni dobi. Za tem se je razvila dal.ša razprava, v katero je poseglo več govornikov ki ro fe znvzcnmli za zni-žaujo uvodnih carin za poljedelsko orodie.
\
KULTURNI OBZORNIK
Rimski napisi na Slovenskem
Najbolj vidna ostalina Rimljanov v posameznih deželah sveta, ki si jih je rimski imperij podvrgel, so gotovo napisni spomeniki raznih vrst, kakršnih pozna mnogo tudi naša domovina. So to razni kilometrski kamni ali miljniki, napisi, ki nam govore o gradnji posameznih stavb ali mestnih obzidij, znamenja posvečena raznim božanstvom v obliki kamnitih spomenikov — ar (altarjev) ali navadnih napisov, dalje nagrobniki najrazličnejših vrst od navadnega, ki vsebuje lo napis, do takega, na kalerem je umrli ujiodob-ljen v plastični obliki, mejniki posameznih |>o-sestev, napisi na opekah itd. itd. Že dolgo velja tem pričnm sive davnine pozornost znanstvenika, ki s podatki, katere mu la material nudi, skuša rekonstruirati podobo nekdanjega rimskega imperija, oziroma njegova zgodovine in civilizacije na tleh dežele, kjer so bili najdeni.
NajraznovrstnejSe so »informacije«, ki jih dobiva epigrafik, oziroma stari historik iz tega napisnega gradiva. Kilometrski kamni s svojim vklesanim besedilom pripovedujejo na pr., kje so tekle porameznc rimske ceste po provinci, navajajo razdalje v tisočih metrov in cesarje, v katerih dobi so bile ceste delane. Ker sloji rimskih cest sami niso ravno prepogosto ohranjeni, so ti miljniki za študij rimskih cest izrednega pomena, a v prvi vrsti so važni za zgodovino vojaških akcij Rimljanov v dotični pokrajini. Prav tako pomembne podatke nam dajejo posamezni tako zvani ustanovni napisi, ki pripovedujejo, kdaj je bilo zgrajeno obzidje posameznih mest, ali ta in ta slavolok, amtiteater itd. Kakor znano, jo tudi v Emoni prišel na dan zelo razbit napis te vrste, ki govori o gradnji emonskega mestnega zidu. Mnogo številnejši od teh spomenikov so znamenja ali tako zvani volivni kamni, posvečeni najrazličnejšim božanstvom. Iz teh spomenikov črpa dragocene podatke zlasti verstveni historik, kajti iz teh napisov spoznavamo vsa mogoča božanstva, ki so bila čeSčena na tleli rimskega imperija ter posebno na tleh »barbaričnih« provinc, ki si jih je imperij podvrgel. Obenem s tem pa dobivamo vpogled v strukturo prebivalstva, kajti povsod je imenovan tudi oni, ki je tak spomenik postavil. Ti za spoznavanje prebivalstva in socialnih razmer razni podatki pa so posebno pogosti na nagrobnikih, kjer se včasi omenjajo posamezniki z zelo natančnimi podatki in rodovnimi navedbami. Tudi so ti napisi posebno važni za študij rimske vojaške organizacije, legij in podobnega. Iz vsega tega je že razvidno, kako neprecenljiv vir so za zgodovinarja in arheologa ti kamniti spomeniki, ki navidez niso drugega kot večji ali manjši, slabše ali lepše obdelani kamni.
Rimski napisi spadajo med ono vrsto arheoloških starin, ki je najprej pritegnila pozornost zgodovinarja in se že v dobi humanizma pojavljajo prvi zapiski. Pri nas je na pr. Dolničar opisal in deloma tudi skiciral epigrafske spomenike iz Emone, mnogo jili je zabeležil Valvasor. Pozneje sta pa posebno Linhart in Vodnik uporabljala ta material, prvi v svoji zgodovini Kranjske, Vodnik pa ga jo beležil v svojem znanem Itinerarju. Sredi 1',). stol. sc je pri nas začelo sistematično gojiti zanimanje za epigrafiko. Ko se je konec 19. stol. pod vodstvom velikega zgodovinarja Th. M o m m sena osnoval Corpus Insrriptionum Latinarum, to jc zbornik vseh la-MnSkih napisov nekdanjega rimskega imperija i Sirom sveta, so prišli v III. zvezku tega mogočnega (ki sa s kratico navaja CIL III). na vrsto tudi napisi iz slovenskih krajev. Zbirka se je potem d doma kompletirala s suplementi, katerih zadnji je izšel lela 1902. Vendar so v teh suplenientih izhajale le bolj korekture starih či-tanj in ne toliko novi napisi, kateri so tudi kasneje pogoslo prihajali na dan.
Epigrafična in historična veda je zato že dolgo čutila potrebo nadaljevanja tega Corpusa, ki je bilo pa zaradi težkih razmer dokaj ovirano. Po vojni se je lotila tega posla Mednarodna zveza a k o r o 1 e m i j s sedežem v Bruslju, ki je dodelila izvedbo korpusa znanstvenikom posa-
Slovenica med Hrvati
Ob 70-letnici kanonika Janka Barleta so sc
vsi večji zagrebški dnevniki spominjali njegovega dela, s katerim je pridobival mesto med najuglednejšimi kulturnimi delavci starejšega rodu. Dr. Ivan Esih jc napisal kar dva članka: prvega v »Obzoru« (8. marca), drugega pa v »Jutranjem listu« (10. marca); 12. marca pa prinaša »Jutranji list« sliko slavljenca in zopet nekaj toplih besed o njem. — Krajši članek je med kulturnimi beležkami prinesla tudi »Hrvatska straža« (12. marca), prav taka »Novosti« (6. marca). S tem jc bila javnost dosti dobro informirana o Barlctovih zaslugah za zgodovino, muzikologijo in etnogra-tijo. Kot dopolnilo k bibliografiji Barletovih del pa naj omenim še dva njegova članka, ki sla izšla v XIII. knjigi »Gradje za povijest književnosti Hrvatske« (1938), pa ju nobeden člankar ni omenil: 1. Dva pisma u vezi sa Stankom Vrazom; 2. Prijevodi slovenskih narodnih pjesama Hiacinta pl. Schulheima. To sta dva zelo dragocena prispevka za raziskovanje slovenske slovstvene zgodovine.
Ob smrti zgodovinarja prof. dr, Fr. Kovačiča
je napisal dr. Ivan Esih (»Obzor«, 21. marca) lep članek, v katerem daic kratek pregled o življenju in delu rajnega slovenskega učenjaka in poudarja zlasti one Kovačičcvc razprave, kjer je govor o hrvatski zgodovini in kulturi: tako je Kovačič pisal o Kačiču (Dom in svet), o pomenu Tomislavovega kraljestva za Slovcnce (Svesla-venski zbornik, Zagreb 1930), po Prlckiji in hrvatski Podravini ie zbiral narodne pesmi in pri-pripovedke za I. Kukuljcviča - Sakcinskega, pa tudi v njegovi mono.graliii o A. M. Slomšku je mnogo podatkov o Hrvatih, o Gaju in ilirskem gibanju.
Poročilo vašega dopisnika o pesniški zbirki Vinka Nikoliča (Svijetli putovi), ki ie izšlo v »Slovencu« 10. marca, je ponatisnil v lepem prevodu »Hrvatski dnevnik« 19. marca pod naslovom .Slovenski kritičar o pjesmama Vinka Nikoliča«. _ Prav tako je dr. I. E s i h v »Jutranjem listu« (18. marca) napisal daljšo beležko o »Zagrebškem pismu« v 3. št. letošnjega »Doma in sveta.« - tč.
25-letnica zagrebškega komika gosp. Avgusta Ciliča. Prihodnji ponedeljek, 3. aprila bo obhajal v zagrebškem Velikem gledališču 25-letnico svo-cga umetniškega dela na jpopularnc)ši zagrebški komik A. Cilič. Cilič je znan nc samo med zagrebškim gledališkim občinstvom, marveč ga enako pozna tudi hrvatska provinca, kjer dostikrat žanje uspehe s svojim humorjem, Nepozabne so posebno njegove kreacije »Diogencša (lito bre-zovački), »Švcjka« itd. Za svoi jubilej si je izbral Cilič nov^ delo miadeja hrvaisnega ivome-
meznih držav, ki so prevzeli nalogo, obdelati rimske napise, najdene na |>odroč|u dotične države. Za Jugoslavijo so prevzeli to nalogo gg. V u 1 i č v Belgradu, M. A b r a m i č v Splitu, N. Hof-filler v Zagrebu in B. Saria v Ljubljani. Obdelava napisov slovenskega ozemlja je bila poverjena univ. prof. dr. B. Sari i.
Pred nami leži prvi zvezek napisov iz Jugoslavije |kx1 naslovom Antiko Inschrifton aus Ju-goslavicn. H e f t. 1. N o r i c u m u n d P a n n o -n i a S u p e r i o r. Bearbeitet von Viktor Iloffil-ler und Balduin Saria. Zagreb 1938. Obdelani so napisi iz rimskega Norika, kolikor pripada to ozemlje Jugoslaviji (na severnem meje Mežiška in Donavska dolina, Maribor, na jugu Sava približno v smeri Zidanega mosta) ter iz Zgornjo Panonije, ki je v celoli na jugoslovanskem teritoriju, a si jo med sel>oj delita Slovenija in Hrvatska. Slovenski del je enako kot Norik obdelal prof. Saria, hrvatski (počenši z vzhodnim tokom Kolpe) pa prof. Hoffiller. Zaradi te razdelitve je prvi zvezek v glavnem delo prof. Sarie, oziroma posvečen kamnom s slovenskega ozemlja. Obširni volumen obsega 279 dvostolpno tiskanih strani in je opremljen z izredno številnimi reprodukcijami kamnov, deloma epigrafičniini, deloma fo-togrufičnimi. Indeksi in jiodobno bo prinesel zaključni zvezek jugoslov. napisnega korpusa.
S pričujočo izdajo je storjeno, da se omejimo na slovensko epigrafiko in rimsko zgodovino, važno delo, ki je že dolgo čakalo rešitve. Tu so zdaj kol prvo zbrani spomeniki, ki niso več prišli v berlinski korpus in teh je jako mnogo; omenimo pa naj samo izredno važne spomenike iz Emone in Poetovija, ki so prišli na svetlo šele po omenjenem letu. Že zgolj s tega stališča mora iiiti slovenska arheologija hvaležna zvezi akademij, [»osebno pa prireditelju, ki je tu opravil važno delo. Zbornik napisov prinaša razen tega mnogo korektur starih nepravilnih ali netočnih zapisov, objavljenih deloma v berlinskem korpusu, deloma po raznih revijah. Ves ta material je jako kritično pregledan ter na važnih mestih s po polnjen z grafičnimi prepisi, ki so zelo natančni in sodobni. Tu se ponekod spopolnjujejo tudi lapidarijski inventarji naših muzejev. Posebna dragocenost dela pa obstoji v reprodukcijah. Slari Mommsenov korpus je v tem oziru še izhajal brez slik, ker je bil interes tedanjih prirediteljev izključno zgodovinsko - epigrafičen. Ali kmalu je prodrlo spoznanje, da ni le kar se dekorija tiče, temveč tudi kar se oblike črk in oblike kamnov tiče, neobhodno potrebno dodajati napisom folografične posnetke. Korpus Mednarodne zveze akademij io zahtevo upošteva in — bodimo odkrili — delo ne nosi onega pustega učenjaškega obeležja, ki je značilno za berlinski korpus, temveč je moderna, živa knjiga. Iz tega zvezka bo marsikdo šele izvedel, da ima Slovenija sorazmerno zelo mnogo epigrafičnih spomenikov.
V prof. Sarii je dobilo gradivo pravega prireditelja, ki se je pri delu še lahko naslanjal na izkustva, katera je dobival v šoli pokojnega Borr-manna. Na čelu oddelkov, posvečenih posameznim provincam, sloji splošni uvod, v katerem nahajamo najpotrebnejše podatke o geografiji in zgodovini province, ter vso literaturo, ki pa je vselej postajala le v zvezi s problemi, kar je velik plus dela. V teh uvodih prinaša prof. Saria mnogo novih vidikov. Prav tako obiluje pa tudi katalog mnogo novih znanstvenih dogajanj in izsledkov, ki pričajo o vestnem in poglobljenem delu na tem na zunaj nehvaležnem, a bistvu zelo važnem in plodovitem gradivu. Za slovensko rimsko arheologijo pomeni zlmrnik napisov velik korak dalje k organizaciji te vede pri nas, za katero ima ravno prof. Saria velike zasluge, predstavlja pa tudi v osebnem znanstvenem delu prireditelja. ki jo v sestavljanje kataloga vložil mnogo let truda in pozornosti, velik uspeh. Na izdajo opozarjamo vse ljubitelje antike in arheološke znanosti, te- želimo, da bi temu zvezku kmalu sledili nadaljnji.	R. Ložar.
diografa Gene Sencčiča, ki je že v dosedanjih svojih delih ustvaril najprimernejše vloge za Ciliča (na pr. fijakar v »Slučaju z ulice«). Žalostno jc le to, da ta proslava pada v čas hude krize zagrebškega gledališča, od koder se je prav te dni poslovil prvak hrvatske drame in dosedanji ravnatelj Dubravko Dujšin. O Dujšinovem odhodu se mnogo razpravlja v hrvatskih kulturnih krogih in tudi časopisje posega v to krizo. Najnovejše Senečičevo delo, ki bo v ponedeljek doživelo prvo uprizoritev, se imenuje »Neobični čovjek«.	—ič.
V
Petdesetletnica univerze v Sofiji. Sofijska univerza bo v aprilu praznovala na najsvečanejši način svojo 50 letnico. Kakor pišejo sofijski listi, se bodo te proslave univerze udeležili zastopniki večine evrojiskih univerz, tako varšavske, krakovske, praške, nemških univerz sploh ter italijanske, posebno močne udeležbe pa se nadejajo iz Jugoslavije. Naznanjeni so tudi zastopniki univerz iz Švedske, Norveške, Anglije, Holandije, iz Ameri-ker ter celo iz Kalkute v Indiji. Univerzine slav-nosti bodo obenem tudi slavnosti bolgarske znanosti in bolgarskega študentstva, ki se že sedaj pripravljata k velikim manifestacijam v vseli smereh.
Ob dopolnilnih volitvah Češke akademije znanosti in umetnosti. V kratkem bodo dopolnilne volitve v umetniški razred Češke akademije znanosti. in umetnosti, v Pragi, ter časopisi že zdaj ugibljejo, kdo bo izmed čeških pisateljev izvoljen med nesmrtnike. Zanimivejše pa se mi zdaj zdi omeniti, kdo vse ni hotel biti izvoljen v Akademijo ter je odklonil ponujeno kandidaturo, izvolitev, ali pa je pozneje izstopil iz nje. Eden med prvimi, ki je odklonil izvolitev, je bil Julius Zayer. Za njim je isto storil Svalopulk Čech zaradi izjave, ki jo je Franc Jožef izrekel o njegovih »Pesmih sužnja«, ki zdaj dobivajo zopet svoj pomen. Prav tako je v Avstriji odklonil izvolitev J. S. Mnrhar, ki pa jo je sprejel po vojni. Od znanstvenikov pa so resignirali Vaclav Flajšhans in Josef Velenovsky. Po vojni pa so odklonili članstvo med prvimi pokojni Karel C a p e k ter tudi Franjo Š r a m e k. Lani pa je demonstrativno izstopil iz nje Jaroslav D u r y c h. — Zanimalo bo morda še to, da so žene postale članice Akademije šele po vojni leta 1923, in sicer Rožena Vikova-Kuneticka, Gabriela Preissova, Ružena Jesenska in Božena Benešova. Zdaj sta živi samo še Preissova, velika naša prijateljica in opisovateljica slovenskih koroških motivov, ter Ružena Jesenska. — Zdaj je praznih 16 mest, ki jih bodo pri nasled-I njih dopolnilnih volitvah izpopolnili. Kdo bo sedel na fotelj čeških nesmrtnikov v umetniškem delu ! Akademije, bomo že poročali.
Plazovi v francoskih Pirenejih. Pri vasi Bareges v Visokih Pirenejih je plaz zasul 23 ljudi. Slika kaže reševalna dela.
Golobi - uničevalci umetniških stavb
Francosko mesto Rouen se ponaša s katedralo,
ki je ena izmed najlepših gotskih stavb. Nazidki in okraski pa dajejo ugodno zavetišče celim tisočem golobov, ki tu gnezdijo in poživljajo sicer mrko stavbo. Kakor pa so zanimivost in prijetnost za tujca, ki pride sem samo na ogled, tako pa so nevarni veličastni stavbi. Po sodbi arhitektov in stavbenikov bi mogli ti golobje sčasoma stavbo tako poškodovati, da bi izgubila vso svojo značilno zunanjost in hi jo bilo lo težko popraviti. Toda golobje so tako prijetne živalice in tako priljubljeni, da se doslej še nihče ni upal lotiti se jih in jih uničevati, čeprav vsi vedo, da umetniškemu licu stavbe močno škodujejo.
Vprašali so za svet uglednega francoskega znanstvenika dr. Charles Nicolle-a, ravnatelja Pasteurjevega zavoda v Tunisu. Ta je poslal nek poseben strup, ki golobe brez bolečin in počasi uničuje, ne da bi javnost sploh opazila, da se njihove jato redčijo.
Arhitekti katedrale pa so to korenito sredstvo odklonili in strup poslali mestnemu magistratu Rouena v pregled. Ta je strup poslal kne-zoškofijskemu ordinariatu s pripombo: >Za stvar je prisiojen oddelek »zgodovinski spomeniki« prosvetnega ministrstva«. Knezoškofijski ordinariat je nato poslal strup ministrstvu v Pariz. Minister kot zadnja pristojna stopnja se ni mogel več izmakniti jasnemu odgovoru ali zadevo prevaliti drugam in je odločil: »Golobov ne bomo uničili.« Tej odločitvi se je pridružil prefekt okraja in mestni župan v Rouenu.
Tako bodo golobje še mirno gnezdili po stolpičih in stebričih katedrale v Rouenu. Zoper škodljive posledice njihovega udobnega bivanja pa je ostalo edino sredstvo: katedralo bo treba v rednih razdobjih temeljito popravljati. Tako bo umetniška stavba rešena potomcem s poživljajo-1 čimi jatami golobov vred.
ŠPORT
Po športnem svetu	]
91-iž Oxford—Cambridgc	!
Jutri bo na Temzi enaindevetdeseta tekma na klasični progi v dolžini 6800 m med vseučeli-škima osmericama Cambridgea in Oxforda. Prva tekma je bila leta 1829 torej pred 110 leti. Oxford ie zmagal 42 krat, Cambridge pa 47 krat, v letu 1877. pa je bila borba neodločena. Predlansko in lansko leto je uspelo Oxfordu, da je prekinil niz sijajnih uspehov Cambridgea, ki je neprekinjeno 13 krat zaporedoma slavil zmago in to od leta 1924. do leta 1936. Leta 1937. je uspelo temno-modrim iz Oxforda, da so za tri dolžine čolna premagali svetlomodre iz Cambridgea. Lansko leto so zopet Oxfordčani ponovili svoj uspeh, in so tudi za letošnje leto favoriti.
Na stotisoče navijačev iz vse Anglije se sedaj deli v dva tabora: eni so za Cambridge, drugi pa za Oxford.
Ali so ruski športniki sposobni za mednarodno konkurenco?
O ruskem športu zelo malo slišimo v mednarodnem svetu. Vzrok je v glavnem v tem, ker se Rusi ne udeležujejo mednarodnih tekem in tudi niso člani nobenih mednarodnih športnih zvez izvzemši letalcev, ki so včlanjeni v FAI. Pred časom so imeli ruski nogometaši neka[ zvez s češkoslovaškimi in francoskimi nogometaši, ki so pa zaradi odklonilnega stališča FIFE in zaradi zadnjih dogodkov v Srednji Evropi zaspale.
Na deset milijonv cenijo one, ki se bavijo s športom v Rusiji. Razumljivo je, da se iz tega velikega števila najdejo tudi taki, ki dosegajo na športnem polju lepe uspehe. Pojavljajo se mladi talenti, katerim manjka samo srečanje z drugimi inozemskimi tekmovalci. Zato si ne moremo ustvariti povsem točne slike na kaki višini je danes ruski šport. Aktivnih nogometašev imajo en milijon in drugih športnikov, ki se bavijo z raznimi igrami z žogo je tudi velikansko število. Tudi ni mogoča primerjava v športnih panogah kakor rokoborba, boks, sabljanje in tako dalje. Zato se moramo omejiti samo na one panoge, katerih kvaliteta se lahko oceni z uro^ štoperico ali z metrom. Če primerjamo uspehe težkoatletov, je treba priznati, da stoje ruski težkoatleti na prvem mestu. Konec leta 1938 so imeli Rusi izmed 15 svetovnih rekordov nič manj kakor 7 sami, ki so obenem tudi ruski rekordi. Iz tega lahko sklepamo, da bi ruski dvigači, čo hi se udeležili zadnjega svetovnega prvenstva, prišli v kvalifikaciji narodov, na prvo mesto.
V plavanju imajo Rusi fenomenalnega prsnega plavača Semjona Bojčenkota, ki je vzbujal splošno pozornost v Ant\verpnu in Parizu leta 1937. v metuljčkovem stilu. Najboljši njegov čas na 100 m je 1:06.9. Spomladi leta 1938. je uspelo Bojčenkotu zboljšati svetovnii rekord Američana Casleyja na 200 m v prshem plavanju za eno sekundo. Omenjeno progo je preplaval v času 2:36,2. Čas Leonida Meškowa v prostem plavanju na 100m 58,9 sek., s katerim je postavil nov ruski državni rekord dokazuje, da so ruski športniki tudi v drugih plavalnih disciplinah izl>orni.
Od lahkoatletskih rezultatov preteklega lela bi omenili zlasti skok s palico v višino atleta Nikolaja Osolina, ki je skočil 4,29 m visoko. S tem svojim rezultatom je ta atlet prekosil evropski rekord Norvežana Čharkes Hoffa za 4 cm. Potem pa imajo Rusi še dva skakalca, ki sta skočila lansko ielo 4,10 m visoko. In tudi v drugih športnih panogah, katerih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navesti, imajo sovjetski športniki lepe uspehe. Da morejo ruski športniki tako uspevati, je treba pripisovati dejstvu, da prejemajo vso moralno in finančno pomoč države. Zneski, ki jih država žrtvuje v športne svrhe so od lela do lela večji. 147 milijonov 900.000 rub-ljev so dali v letu 1938. za šport in telesne vaje, skoraj za 50 odstotkov več kakor v preteklem letu. Poleg tega pa izdajo še 34 milijonov rubljev za razvoj turizma in 13 milijonov za gorske in turistične koče. Težko je dobiti državo, ki bi v sorazmerju toliko izdala za telesno vzgojo kakor Rusija.
Samo PunlSec se je kvalificiral za naslednje kolo
Na mednarodnem tenis turnirju v Allnsio so se včeraj vrstile senzacija za senzacijo. Italijansko občinstvo je bilo najbolj veselo krasne zmage svojega igralca Ucelija nad Heuklom. Nemec
Henkel je bil premagan od Italijana Ucelija t rezultatom 8:6 in 6:1. Menzel je bil pa premagan od Schtingla z rezultatom 6:3, 3:6, 6:2. Čeh Vo-dička je premagal De Štefanija z rezultatom 6:2 in 6:4. Naš prvak Punčec pa je premagal De Bela z rezultatom 6:0 in 8:6. Pri damah pa je premagala Horakova Hamerovo z rezultatom 6:4 in 6:1. Prvakinja Madjarske pa je odpravila bivšo prvakinjo Češke, Najmilerjevo z rezultatom 6:3 in 13:11. Naša Kovačeva je kljub bolezni nastopila proti Šumanovi in se pri stanju 12:12 udala zaradi utrujenosti, kajti igra je trajala tri in pol ure.
Gimnastično ■ plavalni tečaji
Mnogo ljudi je v Ljubljani, ki niti ne vedo, da imamo Ljubljančani tudi zimski bazen, ki je dostopen vsakomur, ki želi plavati že sedaj, ko 6mo na plavalno sezono šele začeli misliti. Plavalna sekcija SK Ilirije je tudi letos organizirala, kakor sedaj že par let poseben gimnaslično-plavalni tečaj za dame in gospode, v katerem se bodo neplavači poleg prijetne gimnastike lahko naučili plavanja, plavači pa svoje plavalne sposobnosti izpopolnili. Ker bo ta tečaj pod strokovnim vodstvom, bi Vam priporočali, da premislite ali ni boljša telovadba v kopališčih kot ona v prašnih telovadnicah.
S tem, da se prijavite v tečaj, ki bo trajal dvakrat tedensko do meseca maja in je pcijavnina 6amo 80 din, ne boste koristili samo sebi, temveč tudi našim plavačem, ker s tem denarjem, ki ga boste plačali, pomagate tudi vzdrževati to športno napravo, za katero se druga mesta lako bore, pri nas pa, ko jo imamo, jo ne znamo niti uporabiti. Tečaj se prične v sredo 15. t. m. ob 20. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope,
Snežne razmere
Poročilo Tujska prometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSZ z dne 30. marca 1939:
Pokljuka 1300 m: —5, sončno, 15 cin pršiča, Sfl cm podi. Bohinj *Zlatorog* 530 m: —2, sončno, 15 cm snega, sron. Domn na Komni 1520 m: —8, sončno, 210 cm snega, pršič. Poni na Voglu 1510 m: —fi, sončno, 200 cin snega, pršič, Triglav, jezera 1683 m: —G, sončno, 260 cm snega, pršič. Dom na Krvaveu 153S m: —6, boiačuo, 20 cm pršiča, 70 cm podlage.
Velika planina 155S m: —3, oblačno, 4(1 cm snega, pršič. Koča pori Kopo 1377 m: —S, sončno, 45 cm snega, pršič. Koča pod Smrekovcem /J/s m: —8, sončno, 110 cm snega, pršič.
Peca 1(51 m: —8, sončno, 70 cm pršiča, 60 cm podlage.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek damske sekcije danes ob 10 v flamski sobi kavarne Emona.
STK Moste. Prpvi ob 20 splošen članski sestanek, ki je zaradi nedeljskih prvenstvenih tekem za vse obvezen.
SK Ilirija — lahkoatletska sekcija. Vri dolgo-progaši, ki so določeni za Zagreb, nrlpotujejo v soboto, rlno 1. aprila ob 13.32 minut iz Ljubljane. Zbor pred kolodvorom ob 13. — Tajnik.
Nemško olimpijsko jadralno letalo,
ki ga bodo Nemci prvikrat uporabljali pri olimpijskih igrah 1. 1940 v Helsinkih. Posebnost tega lelala so takozvane padalne zavore.