Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cHmeriki.


rXLEPON PISARNE: 127« RECTOB.
Entered m Second-ClMS Matter, September 21, 1903, aft the Post Office at New York, N. Y„
the Act of Co:
of March 3. 187«.
TELEFON PISARNE: 1279
NO. 77. — ŠTEV. 77.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 2, 1907. — V TOREK, 2. MALEGA TRAVNA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
IZ
ih kropv. Strajk v Alaski.
VOJAŠTVO STRAŽI ŠTRAJKAR-JE ROVOV TREADWELL V ALASKI.
Velika goljufija
Železnice in reforme. Proti reformam.
DNINARJI IN MANJŠI FARMER- ODREDBE V PRED POŠTENEGA
JI ŽRTVE VELIKANSKE PREVARE.
V Columbusu, Ohio, so pričeli št raj- Zgubili so z jednim mahom pol mili-
kati barvarji in tapetniki. V A LAB AMI.
Washington, 2. apr. Nadomestni verner Alaske naprosil je predsed-ka za dopošiijatev zvezinih čet v rho vzdrževanja mini pri rovih ■eadwell v Alaski, kjer štrajka 700 darjev. Vlada je poslala poveljniku injave Seward povelje, naj pošlje k dnikom sotnijo vojaštva v varstvo <tnine in pomoč zvezinega maršala Treadwellu.
Columbus. O., 2. apr. Nad 300 unij-ih barvarjev in tapetnikov je tukaj e nehal o z delom. Oni zahtevajo u-dbo osemurnega dnevnega dela in a«V> po 40 centov na uro. Montgomery, Ala., 2. apr. Ljudje, sin patizujejo s štrajka joči mi uslu/-nci tukajšnje ulične železnice, so eraj popoludne s kajnenjem napadli z ulične železnice. Več izgrednikov bilo aretovanih. Družba vzdržuje omet s skabmi.
SKOPUHOVA BOLEZEN.
Pri pokojniku so našli $100,000.
Philadelphia, Pa., 1. apr. V siromašnem stanovanju starega Mathew Uanforda, ki je bil splošno znan kot skopuh in ki je včeraj osamljen in pozabljen umrl, našlo je policija vrednostnih listin za $100,000 in gotovine za $5000. V sled nesreone ljubezni je Ilanford že pred leti postal sovražnik ljudi. Pred mnogimi leti se je zaljubil v kasnejšo Mrs, Dundas Lippin-oottovo. Par dni pred njegovo smrtjo je skuAaila njegova gospodinja, ktera ga žo dalj časa ni videla, priti v njegovo sobo, toda stari jo je z revolverjem prepodil od vrat.
Štrajk v St. Louisu.
St. IjouLs, Mo., 2. aprila. Med ast-niki pivovarn in štrajkujočimi delavci se vrše mirovna ugajanja. Semkaj je dos]*« predsednik unije pivo-varjev iz Cincinnatija. Ohio, da posreduje v prid sklenitve miru. Ko.ii-ferenoa se jutri nadaljuje.
Štrajk telegrafistov.
Železniški telegrafisti v West Vir-giniji so sklenili, da prično štrajkati, ako bodo že.eznice zniža.e njihovo plačo, kakor nameravajo, ker morajo v sled novega zakona skrajšati dnevni delavni čas od 12 na 8 ur. Ta zakon postane pravomočen dne 9. maja.
Ubegli jetnik.
Kaznjenec Walter Brugler je ušel iz ječe countyja Susquehanna v Montrose, Pa. Pri tem si je pomagal s posteljne odejo, po k te rej je splezal skozi okno na prosto.
Umor v Virginiji.
Oto N. Tlilard v Carperd Yalleyu
bi i/o Windiest ra, Ya.. je ustrelil svojega tovariša J. Bitterja. kteri je skušal šiloma priti v njegovo hišo.
Znižane cene.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.25 ...........* 50 kron,
za $ 20.40 ............ 100 kron,
ra $ 40.70 ............ 200 kron,
ra $ 203.00 ............ 1000 kron,
za $1014.00 ............ 5000 kron.
Poštariua je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v 11. do
18. dMk.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do f26.00 v gotovini v priporočenem ali regtetrovanem pismu, večje moto po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft
FRANK BAKSER GO., 109 Greenwich Street, New York. SIM Clair Ave. NE-, Cleveland, O.
j ona dolarjev.
KONKURZ TOVARNE SLAD '	KO RJA.
Omaha. Nebr., 1. aprila. Jednim mahom so razni newyorski in bostonski milijonarji, kterim na čelu so E. H. Harriman, D. O. Mils in Stuy-vesant Fish, povzročili, da je morala tukajšnja Standard Sugar Beet Co. napovedati bankerot, vsled česar je cela vrsta manjib farmerjev in dninarjev zgubilo skoraj pol milijona težko prisluženega denarja.
Boj za velikansko tovarno so vodili največji finančni umetniki proti jM)\sem neveščim i'armerjem in dninarjem.
Standard Sugar Beet Company of Nebraska so ustanovili leta 1899 in jo inkorporixali v državi New Jersey. Tedaj so izda i za $G<»0,000 vrednostnih in za $300,000 navadnih de nie. S taki) dobljeno glavnico so v Ame-su, Nebr.. zgradili veliko tovarno za i zmlelo van je sladkorja iz pese, na katero so potem, vzeli še $300,000 hipoteke. Tozadevne bonde so kupili E. l£. Harriman, George Crocker, D. 0. Mills, Ogden Mills Stuyvesant Fish, Nathaniel Thayer in drugi veliki ka-pita.isti.
Izdelovanje sladkorja se je vršilo na debelo in dividende so porabili za povečanje posla. Hipoteka za onih $500.000 je bila vlkmjižena na vse premoženje in kapital in ta vknjižba se tudi kasneje ni spremenila, ko pred tremi leti družba ni izplačala denar za kup jeno peso in del p ače delavcev. Vodstvo podjetja je tolažilo delavce in farmerje celo leto in ]x>tem jiajelo nove dolgove. Letos tudi lastnikom bon do v niso izplačali dividende in slednji so potem tovar no izroči i državnemu oskrbništvu.
Za gradnjo poslopij in izdelovanje sladkorja je družba izdala $1,377,000 Kar je pa dolgovala fanner jem in delavcem, ni bilo nikjer zavarovano. Fartmerji so vzeli hipotek® na svoja posestva, da so zamogli nadaljevati s pridelovanjem pese. Te hipoteke so s časom zapadle in farmer ji so zgubili svoje farme. Lastniki bon-dov so imenova.i Old Col«ny Trust Company v Bostonu, Mass., svojim jKjoblaščencem in so tej družbi naroči i. naj tovarno proda. Delavci in farmer ji so prepričani, da bodo sedaj lastniki boaidov tovarno kupili, ne da bi jim bilo treba poravnati Imenovani dolg v znesku $400,000.
RODBINSKA ŽALOIGRA. Italijansko streljanje v New Yorku.
V stanovanju Italijana Francesco Monforta, 451 zap. 46. uliea v New Torku, so včeraj priredili veliko slovesnost, ker sta prišli iz Sicilije obe setri in dva brata Monforta. Slednji je odšel na Ellis Island po sorodnike. Med tem je njegova mlada žena do-:r;i pripravljala vse potrebno za sprejem došlecev. Doma je bila sama s svojo triletno hčerko, ko je prišel k njej bratranec njenega moža, Giuseppe Gravagna, in jej zatrjeval svojo ljubezen. Ona se mu je izvila iz rok, na kar jo je lopov hladnokrvno ustrelil. Potem se je kraj nje tudi Gravagna ustrelil. Dve uri kasneje prišel je Monforto z brati in set rami domov, kjer mu je nek policaj naznanil, kaj se je zgodilo.
PROMETA ŽELEZNIC V RAZNIH DRŽAVAH.
Železnice skušajo po sta voda jam kljubovati z zapornimi povelji.
SKLENITVE POSTAVODAJ.
Psa pokopali na pokopališču.
Louisviile, Ky., 1. apr. Alice Riddle je nedatvno dala svojega mrtvega psa pokopati na tukajšnjem pokopališču Cave Hill. Njen sorodnik Henry He rti e je pa dal psa zopet izkopati, ker se je bal po smrti na večne čase počivati kraj pasjega trupla. Radi tega ga je Alice tožila in sodišče je razsodilo, da ima pes isto tako pravico biti pokopan na cerkvenem pokopališču, kakor ljudje, ker so paeje kosti iz iste tvarine, kakor človeške.
Des Moines, Iowa, 1. aprila. Po-stavodaja države lowe je z ozirom na zakone proti železnicam dosegla uprav izvanredne uspehe. Po novem zakonu železnice za osobno vožnjo ne bodo smele računati več, nego po 2 centa za miljo; razun tega bodo tudi odgovorne za vsako nesrečo in nezgodo in za zgubo prtljage. Nadalje bodo morale omejiti dnevni delavni čas .poročati o vseh nezgodah itd.
Montgomery, A a., 1. aprila. Tukajšnja postavodaja je sprejel a mnogo koristnih zakonov proti železnicam. Slednje so pa sedaj pridobile zvezi nega sodnika G. Jonesa. kteri je izdal sodno povelje, vsled kterega je za sedaj izvedba teh zakonov nemogoča.
Washington, 1. aprila. Dasiravno je postal potniški promet na železnicah v državi Nebraska zelo velik, odkar so železnice morale eeno znižati na 2 centa pri mi ji, so sedaj vse tamošnje žefeznice meddržavnej trgovinske j komisiji naznanile, da bodo tovorno ceno za žito s L aprilom povišale.
Južne republike.
Bonilla obkoljen.
V KRATKEM JE PRIČAKOVATI, DA SE BIVŠI PREDSEDNIK HONDURASA UDA
Mesto Amapala, kjer se mudi Bonilla, je obkoljeno.
POLOŽAJ.
Vesti iz Rusije. Predlogi gos. dume.
DUMA PREDLAGA DA SE VELE-POSESTVA RAZDELE MED KMETE.
Tolmačenje vladinega agraričnega programa.
LAMSDORF POKOPAN.
Francoska okupacija oaze Udje v Maroku,
PREBIVALCI IMENOVANE OAZE SO Z OKUPACIJO ZADOVOLJNI.
General Liautey se je vrnil iz Udje v Oran v Algieru.
SULTAN IN OKUPACIJA.
Lalla Marnia, Algier, 2. apr. Ker je v Udji in okolici kljub okupacije po Francozih vse /mirno in ker je prebivalstvo z novim položajem zadovoljno, je poveljnik okupacijske vojske, general Liautey izročil vrhovno povelje generalu Delanneau in nastopil zopet svojo regularno službo v Oranu. Danes je že odpotoval iz Udje.
Bojevniki rodu Bodamama, kteri tabore v okolici Udje, so izrazili svojo zaidovoljnost s francosko okupacijo. Sedaj bodo dovedli 800 ovac v Udjo.
Tanger, Maroko, 2. apr. Tukaj kro žijo zelo vznemirljive vesti o tem, kako je sultan vzel na znanje okupacijo oaze Udje po Francozih. Sultan je z okupacijo zelo nezadovoljen.
Washington, 2. aprila. Državni oddelek je poslal vojnim lad i j am, 'ki se mude ob zapadnein obrežju Srednje Amerike, povelje, da nemudoma od-plujejo v Amapalq. kjer je bivši hon-du-rski predsednik Bonilla obkoljen z vojnimi ladij ami nicaraguajske vojne mornarice. Mesto Amapala se nahaja na otoku. Topničarka Princeton se mudi v Corinto, 65 milj daleč od Amapale in topničarka Chicago je v Acajutli.
Ameriški konzuL R. Wood poroča iz Ceibe v Hondurasu o položaju v Srednjej Ameriki. Puerto Cortez in Ceibo Nicaraguajci niso zased-i, vendar so pa pripravljeni za vse, da pre-ženo Bollo. Vojna je bila večinoma osobraa stvar. Inozemce ni nihče nadlegoval.
PREPREČEN ZLOČIN.
La mano nera je poslala tovarnarju Friedmanu bombo.
Lat mano nera je sklenila tovarnarja smotk, Friedmana, v Yonkers, N. Y., z bombo ubiti in le po naključju Friedman ni postal žrtev italijanskih lopovov. Nedavno je dobil pismo, s kterim so mu lopovi ukazali, da jim, mora na železniškej postaji Bedford v Bronxu izročili $500, kaijti ako tega ne stori, bode moral umreti.
Friedman je o tem obvestil policijo. V soboto je pa dobil po ekspresu dolgo škatljo, ktero je dal nekemu delav-eu, da mu jo odpre. Slednji je škatljo odprl na nepravem koncu in tako se je rešil gotove smrti. Na pokrovu so bile namreč pritrjene žveplenke, ktere bi se vsled drgnenja pri odpiranja užgale, na kar bi se dinamitna pafcro-na, ktera je bila v Škatlji, razletela.
2«>4 otroki
Itto si namenjen
imMta ter er^ttefe t Ameriko neti. pili za pojasnila in volne cene na: PRANI §AKSe£ fc Onxawfc* SL, New York, N. Y, ker tu bodei naipoiteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je t lik vseh ir»w*nih paro!
VJETA TATICA
Ko se je pripravila na beg, jo je okra-dena žena zaprla v stanovanje.
V hiši 143 istočna 30. ulica v New Yorku je včeraj gospa William But-lerjeva vjela neko tatico in jo potem izročila policiji.
Butlerjeva, ki stanuje v prvem nadstropju imenovane hiše, je, ko>je igrala na piamo, slišala v spalnej sobi nek sumljiv šum. Radi tega se je tiho približala k vratom in videla skozi preproge neko mlado žensko, ktera je plenila po omari in si že prilastila zlato uro in druge dragulje. Ne da bi dalj premišljevalai, je Butlerjeva tatico hitro zaklenila in odšla po policaja.
Ko je potem prišla v spremstvu policaja v spalno sobo, je tatica ravno nameravala s plenom oditi, ker še ni vedela, da je zaklenjena. Na postaji je povedala, da se imenuje May Hil-liard in da je stara 25 let. Pri njej so našli mnogo ponarejenih ključev.
Petrograd, 2. aprila. Včeraj se je pri seji gosudarstvene dume razpravljalo o zemljiškem problemu, kteri tvori glavno točko programa ruskega parlamenta. Za debato se je oglasilo nad 100 govornikov, dasiravno se bode o tem debatiralo le po jeden dan v vsakem tednu. Vendar se pa to vprašanje letos ne smatra tako važnim, kakor lani in praktičnih rezultatov od sedanje dume ni pričakovati. Ustavni demokratje so prepričani, da bode car vsak sprejeti predlog glede nasilne razdelitve zemljišč razveljavil in morda odredil tudi razpust parlamenta.
Zaj to vprašanje je določila vsaka stranka po tri ali štiri govornike; večina govornikov so kmetje. Glavne točke bodo morali rešiti odseki.
Kot prvi govornik o tem vprašanju je nastopil monarhist knez D. N. Svja-topolk-Mirskij, kteri zahteva uvedbo induvidualne posesti.
Poljedelski minister Vaziljčikov je potem v imenu vlade naznanil poljedelski program, kteri določa nedotakljivost zasebne posesti.
Moskva, 2. apr. Tukaj so pokopali dne 27. marca ustreljenega urednika lista " Ruskija Vjedomosti", dr. Jo-losa. Na grobu so govorili 30 govorov,
Petrograd, 2. apr. Včeraj dopoludne se je vršil pogreb bivšega ministra inostranih del, grofa Lamsdorfa, ki je dne 19. marca umrl v San Remo v Italiji. Pogrebu so prisostvovali vsi ministri izimši mrnisterskega predsednika Stolypina.
Iz Avstro-Ogrske. Banffy kot prorok.
AVSTRIJSKI CESAR NE BODE NIKDAR PRIVOLIL V PO- -POLNO GOSPODARSKO LOČITEV AVSTRIJE OD OGRSKE.
Bivši pravosodni minister Krallen-berg umrl.
AMERIŠKO POSLANIŠTVO NA DUNAJU.
MILIJONAR IZVRŠIL SAMOMOR.
George E. Boswell v Pittsburgu se je ustrelil.
Pittsburg, Pa., 1. apr. Tukajšnji milijonar George E. Boswell, star 52 let, se je na kolodvoru Pennsylvania železnice ustrelil. Pokojnik je bil v novejšem času zelo nervozen. Boswell je imel na 'Sheridan Ave. krasno palačo, kjer je živel s svojo ženo in tremi odraslimi otroci.
NEZGODA V LUKI.
Prevozni parnik Lackawanna železnice potopil vlačni parnik John D. Daily, t
Včeraj dopoludne je v gostej megli na North Riverju blizo 23. ulice prevozni parnik Lackawanna železnice Musconetcong zavozil v vlačni parnik John D. Daily, kteri slednji se je takoj potopil. Štiri mornarje so potegnili iz mrzle vode in jih prepeljali v bolnico, štirje se pa še pogrešajo.
Umor v cirkusu.
Iz Monaikovega poročajo, da so tam po dvadnevnem kopanju v cirkusu Bavaria izgrebli truplo mladega kupca Hendscfae ma, ki je nenadoma izginil. Sumijo, da je sluga cirkusa Nie-derdtorfer zvabil Hendšchekia v cirkus, ga tam umoril in zagrebel. Neka ženska, ki je (bila dotačni dan v restavraciji v cirkusu, trdi, da je slišala strel. Niederhoferja so aretirali. Ko eo ga vprašali, kaj pravi lk najdbi, je izjavil, da ne ve ničesar o tem. Pri drugem zaslišanju je vrgel sum na agenta varieteja Groses, ko-nečmo je p* piis>4 da je v zvezi z Grossom moril Hendseheloa.
Potres na Armenskem. Bitlis razdejano.
POTRES V BITLISU JE NAPRAVIL OGROMNO ŠKODO.
Število ubitih in ranjenih ljudi je še neznano.
PREBIVALSTVO BIVA NA PRO STEM.
Carigrad, 1. aprila. V Bitlisu na Armenskem se je pripetil včeraj jak potres. Več osob je bilo uibitih in škoda je vetika.
Carigrad) 2. aprila. Izreden potres je fkoraj popolnoma razdejal mesto Bitlis na Armenskem. Število ubitih še ni znano.
Misijonarji poročajo, da je mesto v razvalinah in da je prebivalstvo brez domovja, tako da mora bivati na snegu, kteri je po nekod 25 čevljev visclk. Razun tega poročila o potresu še ni druzih vesti.
Mesto Bitlis je zgrajeno na skalovju in iz tega je sklepati, da je škoda velikanska. Hiše so zgrajene iz ka menja in opeke, kar jc še slabše. \ mestu biva '.e malo Evropejcev. Oblasti so dobile na og prebivalstvu po mahati. Iz inozemstva najbrže ne pride pomoči. Mesto Bitlis se na haja nad 5000 čevljev nad morsko gladino ob cesti, ki vodi iz Erzeruma v Mozul. Mesto ima 39.000 prebivalcev, večinoma Kurdi, Armenci itn Turki.
30 glav živine zgorelo.
V Higginsville, N. Y., je zgorel hlev farme rja Patrick Brennana. V hlevu je bilo 30 krav in konj, ktera živina je zgorela. Požar je bil brez-dvomno zaneten, ker se v okolici že leto dni potepa tolpa lopovov.
Napad na banko.
Adrian, Ga., 31. marca. Včeraj so prišli v tukajSnjo banko trije roparji, kteri so kloroformirali blagajničarja in odnesli ves denar. Banka je na naj-živahnejii ulici- Roparji so neovirano jML
Razne novosti
iz inozemstva.
RUSKO VOJNO BRODOVJE, KI PLUJE V VIRGINIJO K RAZSTAVI, DOSPELO JE V NEMČIJO.
Bolgarski četniki so napadli srbski mesti Rudnik in Topolac.
MIR NA RUMUNSKEM.
Dumaj, 2. aprila. Veliko pozor nost je v tukajšnjih političnih krogih \ vzbudila Banffyjeva izjava, ktero je objavil nek tukajšnji časopis. Bivši ogrski ministerski predsednik, kteri je v novejšem času čestdkrat kriti-koval koalicijo in njeno vodstvo, je izjavil, da sedanji položaj ne more dolgo trajati. Neodvisneži morajo a.'i dobiti večino, ali pa priznati, da je njihov program ni mogoče izve.ti. Banlfy prorokuje, da cesar ne bode ■nikdar privolil v popolno gospodarsko ločitev Avstrije od Ogrske.
Glasilo ogrske, oziroma madjarske neodvisne stranke Budapest" piše, naj se po letu 1917 ustanovi carinska meja na podlagi mednarodne pogodbe. "Fuggetlen Magyarorszag" napada ogrske ministre, ti še stoje na stališču leta 1SG7. Naj se zgodi karkoli hoče — piše imenovani list — .eta 1907 se bode med Avstrijo in Ogrsko napravila dejanska carinska meja. •: Večina parlamenta zahteva carinsko mejo in samostojno banko. Morda (tega ne želita ministerski predsednik dr. Aleksander Wekerle iz fiskaličnih; ozirov in poljedelski minister Daranyi, iker se boji za poljedelsko carino — toda večina parlamenta hoče popolno in ne zgolj navidezno samostojnost. Ministri naj se na tej podlagi pogajajo a i pa odstopijo.
Budimpešta, 1. apr. Tu se je razši rila govorica, da se je ogrski ministerski svet izrekel definitivno proti dolgotrajni nagodbi. Ministerski svet ni odobril ne dejanske carinske meje, ne navidezne; dejanske zato ne, ker avstrijska vlada v to pod nobenim pogojem ne privoli, navidezne pa zato ne, ker se tej protivi neodvisna stranka. Vzlic temu «e pogajanja med obema vladama nadaljujejo, toda-na čisto novi podlagi. Avstrijski ministri bodo odločno branili avstrijske interese Najbrž bodo avstrijski ministri svoje stališče pojasnili pred volilci, ker je popolnoma izključeno, da bi se avstrijska in ogrska vlada še pred zaključkom državnozborskih volitev sporazumeli.
Dunaj. 2. aprila. Po daljše j bolezni je bivši pravosodni minister Krali'enberg umrl. Pokojnik je bil navaden avstrijski "uradnik", ki ne producira kaj praktičnega, temveč se ravna po starodavnih predpisih.
Dunaj, 2. aprila. Francis G. Lan-don, dragi t a jnik ameriškega posla ništva, je iz osobnih razlogov odstopil in se v maju vrne v Ameriko Tudi vojaški atašej major MeClin točk bode ostavil Dunaj.
Kiel, Nemčija, 2. apr. Semkaj so dospele one ruske vojne ladije, ki plujejo v Hampton Roads, Ya., da prisostvujejo mednarodnej paradi vojnih ladij povodom razstave v James-townu. Te ladije so oklopniei Slava in Carevie ter križarka prvega reda Bo-gatyr. Brodovje je najpreje obiskalo Spitliead v Angliji, kjer <■■> častnike in moštvo v prvič po rusko-japonskej vojni uprav po knežje pogostili. Tudi Nemčija je ukrenila vse potrebno, da ruske goste kar najlepše sprejme in pogosti.
Belgrad, Srbija. 2. apr. Semkaj se javlja, da je četa bolgarskih četnikov napadla starosrbski mesti Rudnik in Topolac. Bolgari so požgali 30 hiš, ubili sedem mož in mučili ženske in otroke. Tukaj je opažati vedno večje sovraštvo proti Bolgarom.
Bukarešt, 2. apr. Uradoma se naznanja, da vlada sedaj po vsej Ru-munskej mir. Kmetje več ne plenijo in požigajo. Agrarno gibanje je sedaj s tem končano.
DNEVNA NESREČA NA ŽELEZ NIČI.
Sedaj na Misouri, Kansas & Texas železnici.
Fort Worth, Texas, 2. apr. Na Missouri, Kansas & Texas železnici sta včeraj skupaj zadela dva tovorna vlaka in pri tem je bilo šest uslužbencev ubitih. Raizvaline so takoj pričele goreti in trupla nesrečnikov so zgorela, predno je bilo mogoče priti do njih. V vagonih je bilo nad 300 glav goveje živine ubite.
MARVINOVEGA DEČKA ZOPET NISO NAŠLI.
Sedaj je baje v Buffalo, N. Y.
Buffalo, N. Y., 1. apr. Tukajšnja policija je dobila o polunoči od neke ženske brzojavko, ktera naznanja, da se ukradeni Marvinov deček iz Dover-ja, Del., nahaja v nekej hiši na Fil-more St. Dasiravno so bili vsi dosedanji sledovi napačni, so takoj pričeli dečko na imenovanej ulici iskati.
Brzojavko je poslala Mrs. Richter-jeva, ktera je označila neko poljske prenočeval išče na Fillmore Ave. kot sedanje bivališče ukradenega dečka.
Moyer, Haywood & Pettibone.
Boise, Idaho, 2. aprila. Sodnik Wood je določil, da se prične dne 9. maja dkupna obravnava proti u-tnora govemerja Stennenberga ob dolženim unijskim uradnikom Hay-woodu, Moyerju in PettiBoneju. Ob-toienee bodo sodili vsakega posebej. Pride pride tna vrsto Haywood.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli to:
Frankfurt 1. apr. iz Bremena s 1489 potniki.
Rynflam 1. apr. iz Rotterdama s 1950 potniki.
Columbia 1. apr. iz Glasgowa s 1273 potniki.
Kroonland 1. aprila iz Antvverpena. Samland 1. aprila iz Antvverpena.
Dospeti imajo:
Ernv iz Trsta.
La Bretagne iz Havre.
Cevic iz Liverpooia.
Kaiser Willielm II. iz Bremena.
Caronia iz Liverpoola.
Friedricli der Grosse iz Bremena.
S avonia iz Reke.
Baltic iz Liverpoo'a.
Rhein iz Bremena.
Badena iz Hamburga.
Umbria iz l.iver{»oola.
New York iz Southamptona.
La Touraine iz Havre.
Breslau iz Bremena.
Trave iz Bremena.
Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. Batavia iz Hamburga. Vader and iz Antvverpena. Furnessia iz Glasgowa. Potsdam iz Rotterdama.
Odpluli m:
Kaiser Wilhelm dne Grosse 2. aprila v Bremen.
OdpluR bode :
Teutonic 3. apr. v Liverpool. Noordam 3. apr. v Rotterdam. La Lorraine 5. apr. v Havre. Grosser Kurfuerst 5. apr. v Bremen. Lucania 6. apr. v Liverpool. Celtic 6. apr. v Liverpool. Kroonland 6- apr. v Antwerpen. Koenig Albert 6. apr. v Genovo. Graf Waldersee 6. apr. v Hamburg. Weimar 6. apr. v Bremen.
"GLAS NARODA"
List steveasklh delavcev v Ameriki.
slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK EH, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
la. leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropa, za vse leto.......4.50
" pol leta.......2.50
" četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve ___številki.
•GLAS KAKODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
(ssued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the
5LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
og'ase do deset vrstic se plača 30
Tin tov.
Donjcj brez podpisa in osobnosti se
de n.it i sne j o.
1 > • i tr nnj se blagovoli pošiljati po M rev < r<1er.
1 i spremembi kraja naročnikov T^si'no, da s«' nam tudi prejšnje bivali-'fr ' .u .• i. da hitreje najdemo aslov-iH-a. Dopisom in pošiljatvam nare ite aasiov:
«Gln« Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 127'J Rector.
Najnovejši zakon.
V Virpiniji je nek posta voda jalec vložil zakonski predlog, kteri porotnikom predpisuje. da morajo spoznati nedolžnim in oprostiti vsakega obtn/enra. kteri umori zapeljivca svoje matere, /ene, se-tre, a i hčere. '"Nepisani" zakon je torej spremenil in |*>stal potrjen — ako bode predlog sprejet. Toda bode-li predlo;* sprejet ali ne. je to za izid takih <rbravnav le malega pomena. Da pa ■pride do takih predlogov, smatrati moramo to znamenjem, da so naši dosedanji zakoni v varstvo ženske easti zelo pomanjl-iljivi. dasiravno se vse-povsodi vedno trdi o napredku kulture.
Mogoče je. da bodo vsled tega zakona tajni ljubimci bo.j previdni nego so sedaj, kajti potem bodo vedeli, da jiii zamore vsakdo prav po domače ustreliti. Popolen bi pa bil ta zakon še le potem, ako bi zapeljivec — ako tudi on strelja — ne imel pravice zagovarjati se in da bi moral jednost&vno na vešaia.
Ako pa ta predlog postane zakon, se bode brezlvomno zoo zlorabit S pomočjo tega zakona bi jse lahko vsakemu umoru oprostilo in umorjenemu bi se se [*> smrti škodovalo — (kakor se morda dogaja pri obravnavi proti Thawn. Ako pridemo do tega, da se samoobrambo zakonito pripo-zna. pote.m se mora priznati tudi '•dvoboj", kar smatramo še sedaj za največjo evropsko neumnost.
Zadovoljni bogatini.
Na^i milijonarji, kteri so v minolem tednu obiskali predsednika Roosevelt*. so ostavili Belo hišo v Wash-ingtonu z zadovoljnim nasmehom, ka.jti tam so mnogo dosegli. Vsi so se nepopisno ba i, kajti vladini program relorme že. eznie bi za mogel tudi določati, da se prava vrednost /e leznie eeni. nakar bi izdani ljondi zgubili vsako vrednost in vsa goljufija železnic bi bila razkrinkana. Milijonarji si vso stvar naravno niso tako predstavljali, Uajti po njihovem mnenju je vrednost železnic mnogo večja. nego vrednost izdanih delnic in Ixmdov T«nla kljub temu so se ba i. Morda le radi te^ra, ker bi potem potom d« nie in bond o v nabrane milijone morali zopet izplačati... Sedaj so pa brez teh skrbi in oni niso več "sirote", kakor jih bivši demokra-ti '-ni predsednik («rover Cleveland vedno imeniije. kadar jih hoče braniti. Program a lmiitisl racije pa določa tta prvem mestu: Kar je ukradenega, je ukradeno, le nadaljna tatvina je pre-jtovedana."
\ eč trotovo ne morejo zahtevati, "euro jNotrdenje tatvine milijonov in še vladino jan -tvo za to, da zainorejo ukra '»ii denar še v nadalje pridržati. Vkradeni mi i j« »ni morajo nositi obresti in radi t ena morajo železniee tudi občinstvu računati ogromne vozne cene. Ako pa pride enkrat do tega, da prevzame vlada /.e'eznice. potem bode gotovo mi ijonarjem plačala dober denar za delnice in honde, (kteri de facto niso vredni niti conta.
Radi tega se nam ni čuditi, ako so mil i. j; narji zadovoljni z washington-sko vlado.
Spominjajte m ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sr. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar!	(▼ 4)
Nekaj iz svetovne politike.
Kralj Edward. — Perzija in Rusija.
— Isolirana Nemčija in Avstrija.
Petrograd, v sušcu.
Angležki (kralj Edward se je izkazal za najboljšega dipomata. kar jih premore sedanja Evropa, vsaj če sodimo p° uspehih. Ni dolgo, kar je bila Angležka čisto osamljena, in dasi je Chaimberlain to izolacijo imenoval
sijajno", je vse kazalo, da bodo evropske velevlasti izkoristile sovraž-tvo, ki je v vseh slojih kipe o proti Angležki ter izpodkopalo njeno politično vodilno moč. Zgodilo se je pa ravno nasprotno. Angležka je s čudo vito spretnostjo in ne da bi vzbudila prevelik šum, zapredla v svoje mreže Francosko in Italijo ter talko osnovala zvezo, ktero v Nemčiji imenujejo ' 'srednjemorski blok". Sedaj, ko kraljuje v Španiji ob strani Aifonzovi pricesa angležke krvi, obsega ta blok vse romanske države. S tem je izpopolnjena i>olovica naloge, ki si jo je stavila Angležka pri skilepanju svojih prijateljskih zvez — Nemčija je za dobršen del izločena iz večjih sve-tovnopolitičnih alkieij. Ivo si je Anglija pripravi a ugodna tla za svojo politiko 4<v velikih potezah" — kakor sedaj to imenujejo — v Evropi, je jela tudi Azijo pridobivati za svoje interese.
Kako hitro in točno se je napravila angležko-japonska zve za, to vam je že znano. Ta zveza je bi a izprva naperjena vsa proti Rusiji, ko je pa prinesla Angliji zaželjene uspehe, je angležki urad za zunanje za deve — foreign office — jel misliti na to, kako navezati na-se tudi Rusijo. Priznati je treba, da so Angleži to namero sijajno ufved i. Anglija je sko-ro vsa sporna vprašanja z Rusijo polagoma omejila; v Aziji so se po ru--ko-japonski vojni 'kirižali angležki in ruski interesi samo še v Afganistanu in Perziji. Vprašanje zaradi Afganistana je skoroda rešeno; pred par tedni je afganski emir poselil angfež-kega podkralja v Indiji in pri tej priliki se je afganski problem uredil tako, da bode prav vsem, ki imajo tam svoje interese. Ostane še Perzija. Tudi tu se je ravnokar med rusko in angležko vlado doseglo sporazumlje-nje. Severno Perzijo so prog asili za poTorajino, kjer naj prevladuje ruski vpliv, južno Perzijo pa, odkoder vodi lepo pot v ang ežko Indijo, za domeno Angležev, ki so sedaj ob Perzijskem zalivu zavarovani proti vsakemu sovražnemu navalu. Ta rusko-angležka zveza pa je v prvi vrsti naperjena proti Nemčiji, ki hoče svojo bagdad-sko železnico izpeljati do Perzijskega zaliva; da se je ta zveza ustanovila, se predno je Nemčija mogla izvesti ta svoj železniški načrt, je pomenljivo znamenje. Angležka v ada je Izvedla, kar ji je v tem oziru še pred kr&ifcum nasvetovala "Pall Mall Gazette".
Anglija povrhtega tudi pošteno posreduje med ruskim in japonskim kabinetom! ki se pogajata, kaiko bi vse medsebojne spore poravnala in ustvarila kolikortoliko trajno trgovinsko zvezo. Oudno je, kako* si je zna.a ang ežka vlada pridobiti vnovič simpatije rudlie vlade in delati »na zbli-žanje dveh držav, ktere je ravno ona drugo proti drugi nahujskala. Lažje umevno je to, če pomislimo, da krvno sorodstvo med pe uro grad sk i m dvorom in angležikim več izda kot želje in misli ljudstva, ki povrhtega v Rusiji še prav nič ni organizirano, da bi bilo sposobno poseči v zunanjo politiko. Sicer pa — kdor ni prijatelj Nemcev, temu je ta zveza všeč, kajti s tem je Nemčija zopet izolirana. •
Zadnji čas pa se pripravlja zopet neka nova kombinacija — Ang ežka se bliža Belgiji in Nizozemski. Nizozemce je Anglija posebno s tem pridobila, da je podelila Burom v Trans-vaalu ustavo in popolno avtonomijo, gotovo jedna izmed najmodernejših in najspretnejših diplomatskih potez Angležke. Ni dol«jro. kar je list Times niša . da m- ra Anglija paziti na to. la ne bi mog a v slučaju kake vojne kakšna velevlast zasesti Nizozemsko, Bel tri jo in Dansko ter iz teh pristanišč začeti operacije z b rodov jem proti angležkemu kontinentu. To v t.rvi vrsti nagiba Anglijo, da se spo-prijazni docela s temi državicami. Seveda bi tudi iz tega rezullirala — izolacija Nemčije.
Te stvari seveda neposredno ne zanimajo Rusije. Bolj pazno zasledujejo tukajšnji krogi previdno balkansko po itilko Anglije. Mnogo se o tem ugiba in marsikaj netočnega in pretiranega se je o tem pisai'o in razpravljalo v listih in revijah, jedno pa je gotovo: Italija ne stori nobenega važnega diplomatskega koraka brez Angležke. To se je posebno pokazalo
i maroški konferenci v Algecirasu. Brez dvom a je tudi^ da Angležka s pomočjo Italije in Francoske izkuša izpodriniti na Balkanu nemški vpliv in da ej to tmdi dkioro docela že dosegla. S tem jo v zvezi tudi obisk jednega izmed najspretnejših fcuhrških diplo-
matov, Munir paše, v Belgradu. Ta je kralju Petra izročil lastnoročno pismo sultanovo in da to pomenja nekako ratifikacijo neke zveze med Turčijo in Srbijo, je J»rez dvoma, kakor tudi povsod prevladuje mnenje, da se je za to zvezo mnogo prizadevala Italija. In to privede do druzega zaključka. Izolacija Nemčije pomenja posebno, kar se tiče interesov na Balkanu, tudi izolacijo — Avstrije, te zveste nemške zaveznice.
Kaj misijo o tem petrogradsiki odločeni krogi, tega nihče ne ve, kakor tudi nihče ne ve, ali bodo v Petro-gradu v alueaju konfliktov na Balkanu ruske interese smatrali za identične z avstrijskimi. Kakor vse kaže, bode zmagala spretnost kralja Edward a VII. V koliko je na tem kriva avstrijska politika, tega za sedaj še ni moč natančno presojati.
V vrtincu Maelstroem.
Spisal Edgar Allan Poe.
Dospela sva sedaj do vrha najvišjega klečevja. Nekoliko minut dolgo se je zdel stari mož preveč upehan, da bi mogel govoriti.
"Ni še do'go tega", je rekel navsezadnje, "in jaz sem vas mogel voditi po tej poti kakor najmlajši mojih sinov; toda nekalko pred tremi leti se mi je pripetilo nekaj., kar se nikdar prej,zgodilo nobenemu človeka; — ali vsaj nekaj tacega, česar noben človek ni prežive":, da bi mogel pripovedovati o tem, — in onih šest ur smrtnega strahu, ki sem jih prebil tedaj, me je potrlo na duši in na telesu."
"Gotovo me imate za jako starega moža, vendar jaz nisem star. Manj kakor en sam dan časa je bilo treba da so se tiJ.e polnočrni lasje spremenili v bele, da so oslabeli moji udje in moji živci tako, da se tresem pri najmanjšem ter se prestrašim vsake sence. Ali veste, da skoro ne morem pogledati prelko te male k.eči, ne da bi se mi zvrtelo v glavi?
"Mala kleč", na ktere robu se je vrgel na tla, da bi počival, tako brezskrbno, da je težji del njegovega telesa visel preko nje in se je le s komolcem držal na njenem skrajnem in gladkem koncu, da ni padel — ta "mala kleč", skoro navpična stena črno se sveteče skale, se je vzdigovala kakih petnajst aili šestnajst sto čevljev iznad celega sveta IkJečevja pod nami.
Ničesar bi me ne zvabilo do pol tueata yardov blizu njenega roba. Zares, tako ze o sem bil vznemirjen vsled nevarnega položaja svojega spremljevalca, da sem padel na tla, kakor sem dtfg, se oprijemal grmičevja okoli sebe in se nisem upal pogledati niti proti nebu — medtem pa se mse zaman trudil, da bi se osvobodil misli, da so isti teme ji gore v nevarnosti pred močjo vetrov.
Dolgo časa je trajalo, da sem se mogel navdati z dovoljnim pogumom, da sem se vsedel in zrl v daljavo.
"Te domišljije se morate otresti", je dejal vodnik; "kajti povedei sem vas semkaj, da bi zamogli imeti najboljši razgled na prizorišče dogodka. Ikd sem ga omenil, in da vam povem ceio zgodbo, ko boste ravno pred svojimi očmi imeli cel kra."
i' Sedaj se nahajamo", je nadaljeval z ono posebno natančnostjo, s katero se je odlikoval, — "sedaj se nahajamo prav blizo norveškega o-brežja — na oseminšestdeseti stopinji severne širine v veliki provinciji Nord.and in v pustem okraju Lofo-den. Gora, na ktere vrhu sedimo, je Helseggen, oblačna gora. Sedaj se pa vzdignite nekoliko višje, držite se trave, ako se čutite vrtoglavega — tako — ter zrite tja v morje onstran pasa pen pod nami."
Pogledal sem vrtoglavo tja in zagledal širni ocean, kterega vodovje je bilo tako črne barve, da me je naeulkrat spomnilo na opis nubijske-ga geografa o Mjire Tenebrarum. Bolj žalostnega, zapuščenega prizora si ne more ustvariti nobena človeška domiš.jija.
Na desno in levo, kolikor daleč je moglo seči oko, so se razprostirale kakor meje sveta črte strašno črnega in strmovitega k.ečevja, čegar žalostni značaj je še m-ičneje izražalo ki-penje valov, ki se je zaganjalo visoko v njegove bele in pošastne grebene, bučeč in tuleč ua vekov veke.
Ravno nasproti predgorju, na kterega višku sva se midva nahajala in v daljavi Ikakili pet a.i šest milj zunaj na morju se je videl majhen zapuščen in samoten otok; ali bolj primerno izraženo, njegovo lego se je moglo raa očiti izmed divje kipečega valovja, ki ga je obdajalo.
Kake dve milji bližje proti suhi zemlji se je vzdigoval drug otok manjše velikosti, strašno skalovit in gol in v različnih razdaljah obdan od cele množice črnih skal.
V prostora med bolj oddaljenim otokom in med obrežjem se je videl ocean jako nenavaden. Akoravno je tedaj vlekel tako močan veter proti suhem, da je neka briga daleč na odprtem morju spela vsa jadra in
neprestano pogrezala celo svoje telo v vodovje, da ga ni bilo videti, še vedno ni bilo ničesar liki navadnemu pritoku, temveč samo kratko, brzo, srdito pljuskanje vode križem v vsaki smeri — bodisi proti vetru samemu ali kam drugam. Pen je bilo videti malo, izvzemši v neposredni bližini skalovja.
(Dalje prihodnjič.)
RAZNE NOVICE IZ AVSTEO-OGRSKE.
V	goriškem deže.lnem zboru je bilo dovoljeno za eesto proti novi postaji v Gorici 80,000 kron, za druge ceste pa 40,000.
Prošnja učiteljev, da se jim zvišajo stanarinske doklade, deželni zbor ne •bode sprejel ker bi to stalo po priliki 20.000 kron na leto, kterih pa deželne finance ne zmorejo. Predlog, da se učiteljem zniža službena doba s 40 na 35 Set, bode sprejet.
Istotako bode sprejet predlog, da se sezida nova deže na palača z približno pol milijona kron.
• * •
V	hrvatskem saboru je govoril poslanec Supilo o velikem pomenu in potrebi popolnega pobotanja med Srbi in Hrvati ter o bodočnosti Bosne in Hercegovine, ktera je bila glasom be-rolinske pogodbe izročena v avstro-ogrsko upravo, ki pa je Ikl jub temu še danes turška dežela. Bliža se doba, ko bode treba rešiti vprašanje, kam spadati ti dve dežei. To vprašanje bode rešila bržkone visoka diplomacija brez obzira na potrebe in koristi hrvatskega in srbskega naroda, morda celo proti njim. Treba je torej, da Srbi in Hrvatje v tem vprašanju složno postopajo — in vsakega hrvatskega rodoljuba dolžnost je, delati na to, da če ti dve deželi ne moreti biti združeni pod Hrvatsko, da pri-deti pod Srbijo, rajše kot- pod Ikitero-koli tuje gospodstvo — in prav tako mora vsak odkritosrčen Srb delati na to, da prideti pod Hrvatsko, če ne bi mogli biti združeni s Srbijo. Ta nad vse jasna izvajanja je porabil sarajevski nadškof dr. Stadler, da je posla! saboru telegram, v kterem ogorčeno protestira proti Supilu ter ga imenuje izdajico hrvatskega naroda, češ, da se je potegoval za pripojenje Bosne in Hercegovine s Srbijo. Fran-kovci in njih listi so uporabili ta telegram v strastno in strupeno agitacijo proti Supilu in koaliciji.
Nadbiskup dr. Stadler bi se s to nepremišljeno agitacijo za "Veliko Hrvatsko" rad pokazali nerazsodnemu ljudstvu kot neizprosnega radi-kalca ter tako odvrni; pozornost od dejstva, da je bil že leta 1S9S in je tudi danes za protiglagolske naredbe rimske kurije ter da se je leta 1902 udal papeževi naredbi, da spremeni na zavodu sv. Jeronima v Rimu napis: pro croatica gente, ki je stal štiri stoletja nad njega vhodom, v napis: pro gente illyrica, ter tako ugodi zahtevam dalmatinskih Italijanov. Dr. Stadler je bi. leta 1902 podpisal protest hrvatskih škofov proti temu. a kmalo potem se je udal zahtevam iz Rima in Dunaja in celo v "Obzoru" in "Hrvatski" preklical svoje žalitve avstrijske diplomacije. Danes je pa naenkrat tak radikalec in to na temelju zavijanja jasnih besed poslanca Supila in na račun tega poslanca oJ sobne čast L To se polit ikujočemu nadškofu dr. Stad.erju ne bode posrečilo, kajti resnica se da kaj lahko dokazati. Dogodek pa jasno priča, kako ulogo igra klerikalizem v veli-
Ikiem jugoslovanskem vprašanju.
• • •
Zastopniki nemadjarskih narodnosti so izjavili, da bodo proti predlaganim novim "šolskim zakonom", ki so vse prej nego pa v resnici šolski zakoni, začeli obstrukeijo v zmerni obliki. Mad j ari pa, ki so nedosežmi mojstri v vsalke vrste nasilstvih, bodo to skromno "obstrukeijo" teroriziranih nemadjarskih poslancev kaj kmalo uduši.i ter pojdejo mirno svojo pot. ■ki vodi do madjarizacije nemadjarskih narodnosti, ali pa, kar je bolj verjetno, do pogube sedanjega njih
vladnega sistema.
• * »
V	češkem deželnem zboru je bila sprejeta cela vrsta predlogov, s kte-rimi se vladi nalaga, naj sklene ali ugodno in dolgotrajno pogodbo z O-grsko ter reši ves kompleks nagod-beuih vpraša-uj, ali pa naj vse potrebno pripravi, da se nemudoma izVede gospodarska ločitev obeh državnih polovic.
V	deželnem zboru se je že oglasila agitacija za prihodnje državnozbor-ske volitve. Agrarec Prašek je ostro i napadel Mladočehe in njih politiko, ktera baje kmetski stan popolnoma zanemarja. Zahteval je velike podpore v poljedelske svrhe ter odlkrito priznal, da govori skozi okno ter da hoče svoji stranki s tem govorom koristiti. Agrarci in veleposestniki so mu navdušeno in demonstrativno ploskali.
• * *
V	moravskem deželnem zboru bodo vse češke stranke stavile predlog, da se v Brnu ustanovi popolno češko vseučilišče. Predlog bodo podpirali, seveda, tudi aocijalni demokrati. —
Nemci so proti temu predloga zaceli besno agitacijo, nekteri listi pozivajo nemške poslance, naj rajše razbijejo deželni zbor in onemogočijo zasedanja (kakor da bi češka večina ta predlog sprejela. — Gospodje s opač povsod im enako enaiki, v svojem fanatizmu prevračajo vsa čisto kulturna vprašanja v čisto politična ter so pri tem še drzni dovolj, da trde, da se bore za "nemško prosveto".
NEVARNOST KAČ NA FRANCOSKEM IN BOJ PROTI NJIM.
O nevarnosti kač na Francoskem in o boju proti njim piše neki medicinski francoski list nastopno:
Vsled pilka strupenih kač umre na leto na Francoskem 60 osob. Največ žrtev je o času cvetenja šmarnic; pri trganju te cvetlice navadno kače u-griznejo ženske. Sicer je človek pred to golaznijo popolnoma varen v goščah, ako ima škornje ali gam ase.
Gad vedno zbeži, ako človek ne stopi nanj. Vzlic seroterapiji ostane najbolje profilaktično sredstvo proti kačam njih zatiranje. V to s vrh o je treba na eni strani ščititi one živali). ki pokončujejo kače, to je v naših krajih posebno jež, na drugi strani treba razpisati nagrade za uničevanje te golazni. V Indiji je na vsa-Iko strupeno kačo razpisana nagrada 14 anasov, to je 30 stotink (centi-mov) in v Indiji izgubi vsako leto vsled kačjega pika svoje življenje okolu 25,000 ljudi. V Franciji plačujejo za glavo vsakega gada 25 do 30 stotink. V departementih (okrajih) : Jura, Vendeja. Loire Infe-rieuer, Haute Saone, kjer je največ strupenih kač, zaslužijo lovci kač na leto toliko, da se zamorejo od tega preživljati V enem teh departemen-tov so tekom 27 let tdovi.i 300,000 gadov. Nekdaj je bilo tudi v gozdu Fontainebleau, Ikjer se nahaja znameniti zgodovinski grad, mnogo kač. Odkar so pa razpisane znatne nagrade na njih uničevanje, so izginile, vsaj blizo človeških stanovanj.
81o vensk _> katoiidk
Iščem mojega brata FRAN PODOBNIKA, doma iz Nove Ose.ice nad Škof jo Loko. Pred tremi leti je bival v Kock Springs, Wyo. Za njegov naslov bi rad zvedel brat Valentin Podobnik, Box 23, Presta. Allegheny Co., Pa.
Kje je FRANK KENK? Doma je iz Vrzdenea, fara Harjul. Pred dvema dobrima leti potovala sva skupaj iz starega kraja in ne vem nič o njem. Vprašati ga imam nekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. Jacob Bastar-den, Box 165, Aurora, Minn.
IŠČE SE jedno dekle za izdelovanje avstrijskih viržink. Stalno unijsko delo, S tir na dan. Ogasite se pri:
Anthony Horwat, 600 N. Chicago St., Joliet, 111., ali pa pri:
Frank Sakser Co., 109 Greenwich St.. New York.
(2-4—4)	3
SVARILO.
Rojaki, varujte se ljudi, kteri so nepošteni! Jaz sem bil v Lake View, Ark., s Fran Ješelnikom, po domače Puža iz Novega Kota. kteri je sedaj nekje v Damas, Aifa. Omenjeni in njegovi pajdaši so hodili po Heleni za privatnim poslom, jaz sem pa vedno delal in pos'edica temu je bila, da sem pri obračunu še manj dobil kot oni. Torej pozor, Mississippi-čani!
Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, .posebno onim po šumah!
Z Bogom!
Fran Baraga.
Kje sta FRAN BENDE in JOSIP TOME T Pred letom dni sta delala v nekem premogokopu v Pennsylva-niji. Rojake prosi za naslov: Frank Kmet, 1625 10th St.. Springfield, 111.	(30-3—2-4)
NA PRODAJ
NARAVNAliCALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 Matov gmloaa.
Staro belo ali črno vino 50 centov gaLona.
Seeding 55 centov galona. Kdor ikupi manj kakor 28 galoo vina, mora sam posodo plačati. Droinik po $2.50 galona. SliTorica po $3.00 galona. Pri večjem naročila dam popust. Spoštovanj en
ŠTEFAN JAKfiE, P. O. Box 77, Orockatt, Contra Costa Oo., Oal.
podp. društvo
O
svete Barbar
Zlodlnjene države Severne Amerika
Sedež: Forest City", Pa.
januarla 1903 -v državi	ti.
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V a. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo *L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
POZOR ROJAKI!
Pred nekoliko leti ustanovilo se je Slovensko-Hrvatsko zdra-višče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znanega vrlo izkušenega zdravnika Dra. J. E. Thompsons, vsled česar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse še tako zastarele akutne, znotranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni. _	Zastrupljeaje krvi • Sifilis • izzdravi se v najkračjem času in
popolnoma. Ako Vam je toraj potrebno zdravniške pomoči, idite a'i pa pišite na to zdravišče, kjer bodete gotovo našli najboljšo zdravniško pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku, ter pisma naslovite natanko tako:
Slovensko=hrvatsko Zdravišče
DR. J. E. THOMPSON, 334 West 29th Street,	New York, N. Y.
^ Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od !> zjutraj do 5 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne.
ROJAKI, NAROČAJTE fc>E NA"GLAS NARODA N' A.TOEN f jJ ftl D N EVNIKI
-NA.' V EC JI LS
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO
•	s
ktero je varjeno iz najboljšega importiranepa čtSkc a l.n eia. LlcU itj.-> naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se debi v \rel boljSil gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri (ieo. Travnikar-ju 6iC2 Su Clair .Ave. kteri Vam dragevolie vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING C0MPAI T .
CUEVELA.ND, O.
"W1'"*1"BW".;!,- iifc^-wipi!- TJJT& nemrprnprnip '.,;yn
MATH. KAPSCH, ELY, MINN.
Rojakom Slovencem in Hrvatom priporočam veliko zalogo vsakovrstnega blaga.
Prodajam ■ajboljge pivo v sodčkih ali steklenicah iz pivovarne Val. Blatz l lUUUjUi ll 4 Co., kakor tudi raznovrstno žganje in viao po jako nizki ceni.
Prnrtaiam možko> žensko in otročjo obleko po najnižjih cenah. » I UUUJUUI bere si vsakdo lahko lepo obleko do najnavadnejšega do
najboljšega blaga.
Prodajam obuvala bodisi za moške, ženske ali otroke. Tudi naj-l lUUUjUill boljic majnarske črevlje je mogoče le pri meni dobiti.
Prnriaiam vedno svežo grocerijo in skrbim, da je vsakdo zado-
l ivuujuill voljno postrežen.
Prodajam ^uc^r[1-s®tertuc'' tunezaostanem v nobeni potrebi za
Poskus j© prepričanje !	i


rtflUm •*"'-—fllHiiTr'il"-'
e pregreti!
Slika predstavla uro z zlatom prevlečeno m dvonimi pokrovi, velivcost 16", in e
jamčena za 20 let.
Kolesovje je naboljšcga amerikan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM .. ------------NA 15 KAM-
OO
ali SPRINGFIELD NOV ter itane samo
$13.
Za obilne božične naročbe te zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še neKa časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič.
Spoštovanjem se priporočam
1 IVI. Pogorele,
% 1114 Heyworth Building Chicago, III.
i Oonuo*.. '-4i»ltt T^-Siae ura ie dobiti po j	asoraii ceai maaiie t* gttfit **6th sire'«
!n reije velikosti "*13th siic ' ragospode

Naslov u ktigt
M. t choreic £c» 226 VVakef.eld, Niich. {^ m m i

MARKO KOFALT,
2495So. Front St,
STEELTOiS, PA.
Priporoča se Slovcncera in Hrvatom v Steeltonu in okolici za iz clovanje ku nih po^o-b, pooblastil ali p lnomoči (\oiI-macht) in drugih v notarski posel spadnjočih sivari, kiere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobroene lis:ke ra v stari kraj za vse b- ljše pamike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domo. ino po najnižji ceni.
Mr. Marico Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
			m	•
Jugoslo	vans	ka		Katol. Jednota.
				
inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADN iKT:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GEKM. P. O. b^; 57, Braddock, P*. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, UL IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, HI. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4£24 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K društvu sv. Alojzija št. 13 v Baggaleyu, Pa., 16. marca: Alojzij Božič rojen 1888 cert. 6605 I. razred. Društvo šteje 30 udov.
K društvu sv. Petra št. 59 v De Kalb, 111^. 16. marca: Vidmar Cu-ljet 1880 cert. 6606. Mile Čarič 1870 certi 6607, Marko Su'.entie 1S75 cert. (»60S, Ivan Brkljavič 1872 cert. 6607. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 11 udov.
K društvu sv. Jurija št. 22 v South Chicagu, 111., 16. marca: Ivan Runko 18"S cert. 6610, Anton Kuanarič 18S0 cert. G611, Josip Mihelič 1SS9 cert. 6612. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 107 udov.
K društvu sv. Barbare št. 4 v Federalu. Pa., 16. marca: Valentin Boirataj 1888 cert. 6613, Luka Leve 1S81 cert. 6614. Oba v I. razredu. Društvo šteje 69 udov.
K društvu sv. line Jezus št. 25 v Evelethu. Minn., 16. marca: Ivan Štrlekar 1S77 cert. 6615. Jakob Mavric 1870 eeit. 6616, Ivan Šilč 1SSS cert. 6617. Društvo šteje 148 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 23 v S an Franciscu, Cax, 16. marca: Fran Saje 1S79 cert. 6618 11. razred. Društvo šteje 63 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely,. Minn... 16. marca: Fran T roko 1S71 cert. 6619, Josip Mikša 1S71 cert. 6620, Fran Telič 1871 cert. 6621. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 197 udov.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
0RQ3NQSTI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 19. marca, se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 90 Slovencev in 40 Hrvatov; dne 18. marca pa je šlo ▼ Ameriko 74 Hrvatov in 22 Slovencev.
Umrl je v Senožečah jubilarni župnik Ignaicij Okom, star 80 let. Bil je tam za župnika od 1. 1873.
Mrtvega otroka je 19. marca pripeljala v Ljubljano z vozom neka ženska iz Črne pri Kamniku. Otrok, šest-tedenski deček, je umrl naravne smrti če doma, a ker so pa stariši Židi, so se bali, da bi ga doma ne hoteli pokopati in ga je mati v spremstvu neke ženske pripeljala v Ljubljano, da ga pokopljejo na ljubljanskem protestan-tovskem pokopališču. Ženske so v nekem prenočišču imele truplo celo noč pri sebi in šele zjutraj sta naznanili zadevo oblastvu.
Puška se je sprožila dne 18. marca Ivanu Potočniku v Begunjah, ko jo je sna/il. Strel mu je šel v levo roko in jo tako poškodoval, da je moral iti v deželno bolnišnico.
Samomor. Dne 18. marca si je v Domžalah ob 1. uri ponoči z britvijo prereza! žile na vratu tovarnar Fran Pečnik. Umrl je ob polu 5. uri zjutraj. T'jezila ga je neka zanj neugodna konjska kupčija; gotovo je torej storil nesrečno dejanje v hipni blaznosti.
Surov napad v ljubljanski okolici.
19.
Ki
ca jKipoldne peljala se je janska obitelj 7. otroci s fi-A. Birtičem na Fužine pri S praznini vozom nazaj vo-karja sta brez povoda blizo asi tolovaj>ko napadla dva >ri^*dša kmetska fantalina, Tonetov iz Dobrunj in Duplja. Prijela sta konja vsak ne strani ter ustavila voz; potem »»teknila fijakarja z voza, ga za-s-jrovo pretepati in valjati po Suvala sta tra s čevlji in mu porn, a raztrgala vrh no suknjo; fi-r se je -icer branil, toda potegnila nu haivelok glavo ter ga tako a popolnoma v s\-ojo oblast. Ko i pomoč kličočemu fijakarju hiteli e iz bližnjih hiš pomoč, pobegnila logwrna tolovaja čez njive in sike. Vendar so jih bili domačini spoznali. Razbojnika s« je naznanilo orožnikom in ljubljanski sodniji, koder bodeta prejela zasluženo kazen za svoj juraSki napad. Ves krvaveč se je vrnil ftjakar. ki toži o bolečinah po vsem životu, v Ljubljano nazaj. Če pripomnimo, da se je to zgodilo pri
dobi so n ]jud. sta trav
belem dnevu ob 3. uri popoldne v neposredni bližini Ljubljane, je to gotovo žalosten pojav po^urovele ljubljanske okolice. Kaka nesreča bi se bila lahko pripetila, ko bi se bil ta napad izvršil tje peljaje, ko so bili mali otroci v vozu.
Novice iz Litije in okolice. Pri naboru 7., 8. in 9. marca v Litiji je bilo 85 fantov potrjenih v vojake. — Županom občine St. Lambert je bil na novo izvoljen posetnik Fr. Vozel iz Golč, po domače Vrtačnik. — Obolel je Jernej upančič v Litiji. Le z veliko težavo opravlja svoja dela- — Grad-liena dela na Savi bodo zopet letos pričeli v Ponovičah pri Litiji. — Hrvaški delavci so zopet letos prišli delati tu na železnico. Tujci k nam, domači pai drugam. — Sredpostni semenj v Litiji je bil dobro obiskan; kupčija z živino je bila srednja, ker mnogim primanjkuje krme. — V občini konj so občinske volitve, kakor čujemo, zaradi nepravilnosti razveljavljene. — Pokopali so na Vačah že letos nekaj manj mrličev, kakor lani celo leto. Umrlo je največ starih ljudi. Najstarejši je bil star 94 let. — Sneg je.po solnčnih krajih večjidel skopnel. Po hribih ga je še praiv mnogo. Rž je večinoma uničena. Tudi pšenica je v nevarnosti. Zvončki, kronce, troben-tice in podlesek že lepo cveto.
PRIMORSKE NOVICE.
Austro - Americana, paroplovna družba, je lansko leto imela 1,406,804 kron čistega dobička. Izplačala je sedemodstotno dividendo. — Zgradila bo tri nove velike parnike za osebni in tri za drugi promet ter zvišala svoj osnovni kapital na 18 milijonov kron.
.ŠTAJERSKE NOVICE.
i Prijet slepar. Vrtnarskega pomočnika 2.)letnega Josipa Sivca iz Rado-, vine na Štajerskem, so prijeli v Ma-| riboru. Izdala je bila za njim tiralni-, ca zaradi tatvine in goljufije.
V konkurz je prišel trgovec Ivan Sajko v Koprivnici pri Rajhenburgu.
Gradec, 19. marca. Dne 14. in 15. marca dognal je deželni zbor proračun. Primanjkljaj znaša 1,500,000 K. ' Finančni odsek bo predlagal, naj se naj me v pokritje posebno deželno po-| sojilo. V kratkem pride še t rdi na vr-; sto regulacija učiteljskih plač. Ugo-I dilo pa se bo učiteljskim zahtevam le ' deloma, ker je dežela v neugodnem fi-' nančnem položaju. O volilni dolžnosti se najbrže sploh ne bo sklepalo, ker je veČina strank nasprotna. Potem se zasedanje deželnega zbora odgodi do jeseni.
BALKANSKE KOVICE.
Velike viharje so imeli v Bosni oko-
lu Kupieša. V mesto vsled velikega snega z dežele nikdo ne more. Na deželi so male hiše popolnoma pod snegom. Poštno zvezo bo mogoče šele v 14 dneh urediti.
Najstareja Bolgarka. Sofijski 'Den' javlja, da je teh dni umrla v bolgarskem mestu Dubnici Hristena Golovi-ca, rodom iz Samokova. Pokoj niča je živela 133 let. Ona se je smatrala za najstarejšo ženo na Bolgarskem. Živela je v treh stoletjih: osemnajstem, devetnajstem in dvajsetem.
Spomenik Stambulovu. Sofijski list "Den" poroča, da postavijo v mestu Trnovo spomenik znanemu bolgarskemu ministru Stambulovu. Spomenik, ki bo postavljen sredi novega mestnega vrta, odkrijejo na jesen.
RAZNOTEROSTL
Bazainov seL V Valenciennesu je 25 .februarja nepoznan umrl mož, ki je nekdaj svoji francoski domovini storil veliko in zelo nevarno uslugo. Bilo je za časa nemško-franeoske vojne. Omenjeni mož, takrat 211etni vojak, je dobil nalog, na^ nese v Metz zaprtemu maršalu Bazainu poročilo, da so dovršene priprave za rešitev trdnjave. Posrečilo se mu je prekrasti se skozi nemške čete ter prinesti maršalu poročilo. Pozneje je, kakor zna>-no, maršal trdil, da tega poročila ni prejel. Za ta predrzni čin je prejel mož samo deset frankov. Kakor ubogi delavec je nekdanji sel sedaj umrl v siromaštvu.
Statistika Galicije. Galicija je po zadnjem ljudskem štetju imela Poljakov 4,259.000, Malorusov 3,376,000, Nemcev 211,752, Čehov in Slovakov 9014. Po veroizpovedanju je 3,350,513 rimo-katolikov (večinoma Poljakov), 3,104.103 grko-katolikov, 45,321 lute-ramov in 811,371 Židov, ostali so pravoslavni.
Pomanjkanje premoga. Vsled velikega pomanjkanja premoga na ruskih železnicah je vlada odredila, da se takoj nabavi iz inozemstva tri milijone pudov premoga. Med tem, ko bo trajala ta/ zaloga, se nabavi dovolj premoga iz domačih premogovnikov.
Koliko denarja je propadlo z ladij o "Berlin". Z ladijo "Berlin", ki se je nedavno na vožnji iz Londona potopila ob holandski obali, se je potopilo 23 milijonov frainkov, od kterih je bilo 18 milijonov neke londonske tvrdke, ki je imela tri četrtine tega) denarja zavarovanega.
Oslepil od snega. Neki kmet Matija Walcher je, kakor poročajo iz Bru-neeka-. potoval peš po gorskem slemenu v Solnograd. Okolu njega se je povsod svetlikal sneg. Naenkrat ga je snežna belina tako zableščila, da ni več ničesar videl. Po sreči je dospel v Solnograd, kjer so mu takoj prožili primerno pomoč, toda zastonj, vid se mu ni več povrnil. Od žalosti se je u-bogi potnik obesil.
Imeniten in hraber lovec. Inžener 'Heiland, izvrsten lovec na krokodile, pripoveduje sledeče: Neki ruski veliki knez se je podal na lov na krokodile. V plovnem delu reke so zabili ▼ dno kole, na ktere so z verigami priklenili več velikih krokodilov, ki so jih preje s težavo vjeli. Ko se je veliki knez naito pripeljal na svojem parniku, so ugledali krokodile, ki so bili seveda izvrsten cilj. Predno so te vodne pošasti postrelili, so porabili malodane pol centa streljiva, na kar so se gonjači odpeljali v čolnih po "plen", skrivaj odpeli verige in privlekli '1 lovske trofeje" k bregu. — Inžener Heilaind izjavlja na častno besedo v " Weidwerk in Wort und Bild", da je to resnično.
Štrajk tobačnih delavk v Italiji. V Benetkah je pričelo štrajkati tisoč tobačnih delavk, da pokažejo solidarnost z ostalimi štrarjkujočimi delavkami po celi Italiji. V parlamentu je ministerski predsednik Gillotti izjavil, da se vlada ne bo uklonila delavstvu, ki štrajka samo iz solidarnosti. Vlada je zaprla tobačno tovarno v Turinu.
Odpuščeni uslužbenci v Moskvi. Magistrat v Moskvi je odpustil delavce električne železnice; vsled tega je nastal štrajk vsega osobja, a mesto je vsem odpovedalo delo. — 25 tiskarn je ustavilo delo. Zatvoritev so odredili lastniki tiskarn sami, ker so se pogajanja med njimi in tiskarji razbila.
O volilni reformi zsi ogrski državni zbor je govoril na Dunaju v odlični družbi politikov in sociologov bivši ogrski minister Kristoffv. Govornik je prepričan, da se bo tudi na Ogr-s"kem to vprašanje rešilo mirno in pošteno. Boj bo sicer težaven, a ljudstvo zahteva svoje pravice ter ne mara, dai bi bil parlament pozorišče za spletke drznih političnih klativitezov. — Dosedanji politični gospodarji se bodo pač krčevito branili dati vajete iz h)k. toda preporod bo prišel prej ali slej od ljudstva in delavstva najbrž le s pomočjo velike socijaJne revolucije.
Angleško-ruska zveza v Aziji. London, 15. marca. Reuterjev urad javlja, da niso resnične vesti o zvezi aned Francosko, Amgleško, Rusko in Japonsko glede na Azijo. Pa« pa je resnično, da se vršijo pogajanja med Angleško in Rusijo ter med Rusijo in
1
Japonsko. D*si se ta pogajanja vršijo neodvisno, so vendar med seboj v neki zvezi. Pri pogajanjih med Rusijo m Angleško se ne gre samo za Perzijo, ampak tudi za Tibet. Pogajanja se bodo formlno končaj a že v par tednih.
Dvestoletnica rojstva Linneja. Dne ( 23. maja t. 1. bo dvesto let, kar se je, 40c., L in IL zvezek pa za 75c.
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za
rodil največji švedski botanik in zoo- . • pošto vred. log Kasrol pl. Linne. Vseučilišče v Up-sali priredi na dan veliko slavje. Omamljena in oropana v vlaka. Iz
Budimpešte poročajo od 28- februarja: Soproga dunajskega odvetnika B. Maverja se je vozila v vagonu I. razreda z Dunaja semkaj. Spotoma sta prišla v isti vagon dva elegantno oblečena gospoda, ki sta Maverjevo o-mamila s kloroformom ter jej potem ukradla ves nakit v vrednosti 25,000 kron. Zlikovca sta zbežala.
Izkopavanje Pompeja. Iz Rima javljajo od 6. marca: Včerajšnji ministerski svet je odbil predlog ameriškega) profesorja Wallersteina, ki je predlagal, naj bi se podrtine Pompeja izkopale z mednarodno podporo. Mitt isterstvo je sklenilo, da se imajo ta izkopavanja izvesti z italijanskim denarjem in pod italijanskim nadzorstvom.
Ktere knjige največ kupujejo na Angleškem. Izvzemši sveto pismo, ko-jega se največ razpečava, se največ, prodaja del Shakespearovih, potem j
UpravniStvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
KJE SO?
J. ŠOLAR, ki je bival meseca aprila 1906 v West Charleston^ W. Va.
JOSIP DRAB ali DRAP, ki je bival meseca aprila 1906 v Darragh, Pa.
B. SETINA, ki je bival meseca marca 1906 v Cherokee, Kans.
ANTON STERLE, doma iz Poljan pri Rakeku, ki je bival meseca novembra 1905 v O'Reilly, Miss.
LEOPOLD LOVŠE, ki je bival meseca avgusta 1906 v Herminie, Pa.
LUKA ZORMAN, ki je bival meseca aprila 1906 v Reitz, Pa.
WAN TURK, ki je bival meseca decembra 1905 v CumberJandu, Wyo.
FRAN OBRECTA. ki je bival meseca olktobra 1905 v Lloydellu, Pa.
IVAN ORANIČ, ki je bival meseca septembra 1906 v Chambersville,
Pa.
Charlesa Dickensa, a na tretjem me- j Vsi tu označeni rojaki, ki so med tem stu je Walter Scott. Diekensovih del j časom premenili svoje naslove, naj na angleškem jeziku se prodaja na le-! nam nemndoma blagovolijo nazna to pol milijona, brez izdaj ameriških,1 niti svoJe sedanje bivališče-
kterim se niti ne ve števila.
"Glas Naroda",
[ 109 Greenwich St., New York, N. Y. <	(27-3—3-4)
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu « Ciiieaei, III.. kako* tudi rojakom po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago. III.,
blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleiano Atlas* pivo, izvrstni	I^jo^Ija
vina in dišeče smodke eo pri'meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igrclna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk 3e priporoča
Mohor* Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, UL
Ako lcašljai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki dragi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne o Ha-Mcgr. Seb. Kaeipp. šaj pisati takoj po knjižico;
"NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih> Kni.jpovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopoš ješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena ■ o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, p^avi blagoslov za vse trpeče človešt o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnev-nem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St.. Brooklyn, N. Y.
POZOR, ROJAKI!
Varujte se pred ničvrednim Fran Turkom, doma iz Brusnic, Dolenjsko. Tukaj je bival več let in se bal de lati, pač pa je bil mojster za tepež in pijančevanje, zato je imel vedno dovolj posla s sodnijo. Od tukajšnjih rojakov izposodil si je večje svote denarja in Rednemu še celo ukradel 130 dolarjev ter jo odkuril ne ve se kam Pozna se omenjeni m'adenič lahko po dveh znamenjih pod levim očesom, ktera si je prilastil pri tepežu z nožem. Rojaki, čuvajte se tega tičtka. ker nikjer ne bode učinil kaj dobrega.
Anton Brešnik, 715 Haugh St., Indianapolis, Ind.
(27-3—3-4)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Evelethu, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541,	Eveleth, Mi Tin
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
Frank Sakser Co.
Mr. Anton Gerzin,
kteri je odšel iz Hibbinga, Minn., je naproten, da hitro poravna svoje zadere, drugače si hode sam imel pripisati nasledke.
Več prizadetih.
JOHN KRACKER
SUOLZD, O.
Pozor Rojaki t
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje tOc v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500.
Jakob Wahčič,
229 SOUTH FRONT STREET, STEEUTON, PA.
Priporoča rojakom rroja lz vrsta ■ VIHA, bera t kakovosti nadffcrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
BvdaS« vil« (Concord) prodajam po 50c galono; belo Tino (Catawba) po 7©e galoao.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTNr JE 50 OALON BRJK-JŽVEC, n 11* rt-Ki« ■>•" £1> ! ■ ■
■ "•Iliri. 'Jiaij*' 11 K	Vfll* j.
it-kienic *Miaj |J,Y0O TROPI WOVE ti	D20J5NIR $2.7b
— Nmjm&ujr pu»ode za ž|r«nj-
Mioflc
Nt.oiiuo j* pnloxH\ denar Lm nbiia uaročii* *t pnporoee
JOHN KRAKEK
Euclid. O hit.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a9
409 WEST MICHIGAN «T., DULUTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemn najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovio* najceneje in najhitreje po našecn posredovanju. Zast.«|« aa> v v»eh p. «!ih; torej pazite. *♦» n* •-•.pdet« na lim laskavim besedatn ničvredo* žev, kterih v Dulathu tudi-ne manj** Spoštovanjem
PRANK 8AK8ES CO
Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik.

fganja |
!K< ?
Velika zaloga vina in žganja
Matija Grill,'
Prodaja belo vino po g: lori
m <y'r "> „ » '>«
Orožnik 4 p-lionet zn..... $-1 (m
I5r:njf\ e«t I L* sfi*ViiMiV v i ali 4 gnil. ( . ;.liVk) 7.a......' :>
Z« obilno narričUo prlporcO^ t
1548 St. Clair St.	CLEVELAND O. j
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
u _
Novih
50.000
iztisov
„ZDRAVJE
se zastonj razdeli
med Slovence
szisrcria-JL »ZZDIE^JLVJ-IE"
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa Čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko In sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravllen: reumatizma v rokah, nogah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlcu Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolni vsi Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sun sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu \ ;is piiporočujoč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK.

Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svtt, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezt n v materinem jeziku, naznanite k iliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
D'E. C. COLLINS MEDIC*
140 W. 34lh St.	Hen York H. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	-	<

Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za-tiste, ki trpe na t-labeni želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice fl.SO, za G btekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljive prepreči izpa danje las, pospešuje ra-t, olirani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatulja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
- IVI. RENYI, Box 32, Sta. D.* New York, N. Y.
ICO LI KO JE URA?
To Tam Elgin ali Watham ure vedno najtočnejže kažejo ! Teliki cenik, opremljen z več sto slikami teh nr in druge različne zlatnine po naj-nižih eenah se dobi brezplačno in poStnine prosto od
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co. 27 THAMES STREET, NEW.Y0RK, N. Y.
Pišite takoj pa njega!
brijte se sami in pri tem si bodete prihranili na denarju, kakor tudi času.
ROJAKI!
Naročite si vsled tega britveni stroj Tatent Gem Junior" z 7 klinami, katere so iz najboljšega jekla izdelaae. Ta stroj omogoči vsakem u se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko nabrusijo,
kakor pri navadni britvi.
Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot
od brivca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah poSljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. iKdor pa poilje znesek $2, v naprej, temu ^pošljemo stroj po pošti, poštnine prosto.
Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povmemo.J
Pišite na
L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St., New Yorkr N. V.
ti
»»
Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. m '
(Nadaljevanje.)
"Samo jeden!"
"In koliko glavarjev apaških, da pomori mušice Raccuraht Ce izkoplje Winnetou bojno sekiro, ne jemlje seboj svojih, mož, ampak gre sam. On n« pozna posameznih rodov, ker je kralj vseh Apachov. Če pomiga z roko tukaj ali tam, je takoj tisoč vojnikov poleg, kteri izvršujejo povelja. On ima dovolj jezikov, kteri mu sporočajo o dejanjih comanških in ima dovolj nožev in tomahawkov, da zatre svoje sovražnike na površju zemlje."
Nato se obrne k meni.
"Naj mi pove moj brat, kaj namerava s temi ljudmi, kteri so pri
njemu ?''
Povem mu kratko in natančno o vseh dogodkih, kteri so nas privedli na Rio Pecos. Poslu>a tre pazno iti gleda potem zamišljeno v tla. Nato u-stane, puhne še par dimov iz caJumeta in ga dene v žep.
"Naj mi slede moji beli bratje!"
Prime svojega konja, ga pelje na prosto in ga zasede. Jaz grem na njegovi strani. V hudem diru nadaljujemo našo pot. On ima rjavega, močnega žrebca. kterega poznam že od prej. Sicer je pa tako kljuse, kot se jih vidi samo .še pri uličnih konjskih železnicah. Le tak poznavalec konj kot je Winnetou, si <ra vzaime za jahalnega konja. Bil je izredno hiter ter j« nosil zelo lepo. Njegova vztrajnost priča o zdravih pljučah. V pameti ne zaostaja prav nič za Samovo kobilo. S svojimi kopiti je večkrat po-Bvetil nevarnemu sivemu volku aili celo pumi. Če ga Winnetou zajaha, se zdi. k««t bi bila zrastla. kot bi imela jedno misel, jeden sklep, jednak pogum in jednako spretnost ; taka je bila ta izredna žival.
Ko pridemo do comanških sledov, zapazimo, da so se morali čutiti zelo varni; prav nič se ni*> trudili, da bi vsaj deloma zakrili svojo sled. Tako jahamo nad jedno uro; pri vsakem ovinku se ustavimo, da pregledamo na vse strani, če smo varni. Bas pridemo do nekega grebena in ga hočemo že objahati, ko se Apach nenadoma ustavi.
Z desnico pokaže pred se. z levico pa da znamenje, naj bo demo mirni in previdni. Jaz napenjam svoje oči, a ne morem ničesar videti.
Winnetou obesi svojo puško za sedlo, potegne nož in zgine med grmovjem, ne da bi kaj zinil.
"Kaj bi noki bilo, Charlie?" me vpraša Sam.
"Ne vem."
"Kakšen tepček je ta Apach! Ali bi lahko ne povedal, kaj je?"
"Ali ni>i slišal, ko je rekel, da mora mož govoriti z dejainji? Zapazil je nekaj sumljivega; zdaj je šel pogledati, kaj je. Sicer si pa moral to zapaziti; zato je tudi odveč vsaka beseda^"
"Pa naj bi bil vsaj povedal, ali je človek ali žival."
"Ne, to vidimo kmalu."
"Midva bi lahko vedela, kako se moramo ravnati in na kaj paziti."
"To veva brez tega. Čakati morava za voglom, dokler se ne vrne, ali dokler nam 110 <la kakega znaimenja, da smemo dalje; to je vendar umljivo."
"Ma>-a, 0I1, oh, ali ste slišali, Massa?" me vpraša Bob. '-v "Kaj?"
''Neki človek je kričal!"
"Kje?"
"Tukaj za porobkom!"
Pogledam druge vprašujoče, a nikdo ni slišal ničesar; kljub temu pa utegne imeti zamorec prav.
Zdaj slišimo vsi z van je srakopera. Vsak bi bil mislil, da je to res ptičji glius, a jaz sem vedel, da ni to nikdo drugi kot Apach; ta glas sva imela prej večkrat kot dogovorjeno znamenje.
" SraknjK-r," pravi Sani. "Kad bi vede! recimo, kje se ne dobi te nesnage?"
"To nesnago si danes prvič videl in slišal; to je Winnetou, kteri nas kliče. Dalje; on stoji tam za porobkom!"
Jaz vodim >0 Apachovega konja in grem polagoma dalje! Ostali imi slede. Winnetou stoji nekaj sto korakov od nas pri gozdu, v kterega je bil zginil: ko vidi, da prihajamo, zgine takoj pod drevjem. Ko pridemo tje, razjaham in grem v les. Tam stoji Apach; pred njegovimi nogami leži neki mlad človek, zvezan z lastnim pasom. Neizrečeno boječe upira svoje oči na Winnetouva in stoka polagoma.-
"Šleva!"
Samo to besedo izgovori Apach, potem se pa zaničljivo obrne. Vjetnik je bel človek. Ko zagleda mene, se mu obraz malo pomiri. Malo poguma dobi, ko vidi človeka, kteri spada k njegovemu plemenu; ta se mu še poveča,
ko pride Sam poleg.
"Beli človek, Yankee!" pravi ta. "Zakaj postopa moj rdeči brat ž njim fako sovražno?"
"Hudobne oči." odvrne Winnetou kratko.
Za nami nekdo glasno zavpije. Ko se obrnem, zagledam Marshalla, kteri opazuje vjetnika silno začuden.
1'Holfert. Zaboga, kako pridete vi semkaj?"
"Marshall. Master Marshall!!" zavpije drugi, kteri mora biti torej Bernardov znanec. Meni se zdi, kot bi se ne veselil posebno sestanka z mojim prijateljem.
"Kdo je ta človek?" vprašam.
" Tz Knoxville je in se imenuje Holfert; bil je pomagač pri mojem očetu," odvrne Bernard.
Poniogoč Marsha lov v bližini tistega kraja, kjer pričakujemo Morgana? Nekaj mi pride na misel.
"Ali je bil še pri vas tedaj, ko ste opustili trgovino?"
"I)a."
Obrnem se proti vjetniku:
"Master Holfert, mi vas že dolgo iščemo. Ali veste, kje je vaš dobri prijatelj, kteri se zove Morgan?"
Prestraši se.
"Ali ste vi detektiv, Sir?" vpraša.
"Ze zveste še, kaj sem; pred vsem vam rečem, da ne govorim rad z vami kot uradna oseba. Meni se vse dozdeva, da so te samo zapeljali. Odgovori torej! Kje je Morgan?"
"Razvežite me. Sir, pa vam vse povem!"
"Bernard napravi tak obraz, kot bi slišal nekaj popolnoma nevrjetnega*
"Razvežemo te ne. to je gotovo, pač pa ti malo zrahljamo vezi. Bob, odpusti mu jih malo!"
Bob pride in se sklone.
"Bob, ti tudi!" zakliee Holfert začudeno.
"Bob tudi tukaj, ves! Kjer so Massa Bern, tam je povsod tudi Bob. Zakrj i.;-o o.~!a'i Massa Holfert v T.u'ville, ampak so Šli v gore? Zakaj so povezali Masso Holfert?"
liazr ib ;a it 11 vezi tako, da zamore sedeti. Zdaj nadaljujem zasliševanje :
"Torej v tretje: Kje je Morgan?"
"Na Head Piku."
"Kako dolgo ste bili ž njim?"
"Nad jeden mesec."
"Kje ste ga dobili?"
"V A ust i n u po dogovoru.''
"l'o dogovoru? A—!? Torej ste ga poznali že prej?"
Vjetnik molči. Jaz potegnem revolver.
"Poglejte to malo stvar, Master Holfert! Jaz vem vse natančno, kako je z vami. Vendar pa hočem, da mi vi poveste o smrti vašega gospodarja in o tem, kako je zginilo njegovo premoženje. Če ne govorite ali če poskušate lagati, vami pošljem krogljo. Na zapadu se dela z roparskimi morilci dosti krajši račun kot tam na vztoku!"
"Jaz nisem morilec!" jeclja mož v najhujšem strahu.
"Jaz sem vam že rekel, da vem popolnoma natančno, kaj je z vami! Zdaj se gre za to, ali naj vas smatramo za hudobneža ali pa za človeka, kteri se kesa svojega dejanja. Vi ste torej poznali Morgama že prej?"
"On je moj sorodnik."
"In vas je obiskal v Louisville?"
"Da."
"Dalje! Jaz ne maram stavljati celo vrsto vprašanj, ker zamorete govoriti tudi brez teh. Mislite na revolver!"
(Dalje prihodnjič.)
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda uko imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Exptller,
zamorete se vedno boriti tudi proti
hudim napadom reumatizma, neu-
ralgi je, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima 351etni . rekord svojega vspeha. JL. I A Brez varnostne znamke ni pravo. 25 in 50 centov.
F. AD. R1CHTER & Co.
215 Pearl Su	New York.

JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street.	Cleveland, Ohio
izdelovalec|kranjskih in nemških
HARM O N ]I K.
I rDelo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aliiminija, nikelja ^.li medenine. Cena trivrstnim le od 45 do $80.
Nižje podpisana priporo- • čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvr-' stne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki eeni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.

—00—
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda".
Cjmpagnie Generale Traisatlantlpe.
(Francoska parobrodna družba.)
OZ/
FRANK SAKSER CO.,
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE, N. E.,	CLEVELAND, O.
C/4NTON BOBEK, vodja.
DIREKTNA ČRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠViCE, INOMOSTA IN UDDUANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči-
"La Savoie" „ ,, ,, .................12,(XK) „ -----
"La Lorraine" ,, ,, ,, .................12,000
"La Touraine" „ ,, „ ................ 10,u00
"L'Aquit ine" „ „ „ .................10,000
"La Bretagne" ............................ 8,000
"La Champagne" ........................... 8,000
"La Gascogne" .............................. 8,000
25,ooo 25,000 12,000 12,000 9,000 y,iioo 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Pnrniki odplnjejo od spdpj naprej vedno ob Četrtkih ot> 10. uri dopoludne iz pristanišča št 4=2 North Kiver, ob Morton St., N. Y. •LA LORRAINE	4. apr. 1007. *LA PROVENCE 25. apr. 1907.
La Bretagne	6. apr. 1007. *LA LORRAINE 2. maja 1907.
*LA TOURAINE 11. apr. 1907. La Bretagne	4. maja 1907.
*LA SAVOIE	18. apr. 1907. *LA SAVOIE	9. maja 1907.
La Gaseogsne	20. apr. 1007. *LA TOURAINE 16. maja 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Al. Ko^minski, generalni agent za zapad. _ 71 Henirtoi-n St.. Chicaeo, III.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje Ir» najceneje, rename j ošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zje& državah Mestne hranilnice Ljubljanske,
Prevzema hranil e l.iijigc v izplačilo i:i daje predplačila.
PRODAJA PAR0BRGDNE LISTKE
za vse parourodae « ruibe po \z
i.;, h
h.
Potnike iz Cievclanda, 0., spejme v Xcw \ or! pisarno, preskrbi vse za p tljugo in velja in je to velike vrednosti.
domač uslužbenec 1 dve. c l.a parn.k,
jih dovede v kur potnika
glavno nič ne

Dobi se v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent števila
crv^
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Za vsebino inseratov ni odgovorno se uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
MSTBO-JMEBICAS LIVE
Regularni potni parallel
i
m
O
R
0 S
1
odpluje 20. aprila.
"Francesca" "Laura" odpluje 7. maja.
vuzl|o med New Yorkum, Trstom In Reko.
[ Dr WALNUT HI
BOLNIKOM NA ZNANJE.

t W3&
j**;

Najpnpravnejša in najcenejša parobrodna črta v
v
Ljubljano in sploh naj Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le «0[centov.^ Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.	»
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
2;Wa«hln«ton	New York-
CUNARD LIN
F>ARINIICI PLUJEJO 1V1EO
TRSTOM, REKO IN NEW YORK®.
M08IA
PARNI h I IMAJO JAKO 0HSi:ŽEN lOKIil i PROSTOR Na KROVU ZA ŠETANJF. POTNIKOV TRETJEGA R i ZRE DA.
odpluje iz New York a dne 11. aprila.
odpluje iz Nfv Vorka dne 25. aprila.
odpluje iz New Torka dne 2. maja.
ITLTONIA. SLAVONIv	^NNONIA ao parniki na dva vi-
jaka. Ti parniki so napravijem po najnovejšem kroji in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in
le Ciari Steamship Co., Lt,
BOSTON s	MINNEAPOLIS!	CHICAGO«
36 Stat* St- Guaranty Bulldlng. 67 D«arborn|8t. 21-34 STATE ST., NEW YOB^C
hail pa celem sveiu slavni profesorji.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, tla ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila.
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I i? Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.
Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? .
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
'otoeden drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mil Zato bolnik'
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdra>ili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo n.iša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expi*essu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih aii ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak~ se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Iiavno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo ua sistematični način popol«« rnma ozdraviti morejo.
• • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! ♦ • •
Samo fie kratek 6as in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ gofie bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeku razširi in kako da Človeško telo propade ako 8 rmsti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati, Še nobena Zdravniška joijiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan doBpejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam na dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila m Bina o dravoli samo v mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, nfiitelje in trgovcev kakor tudi mnogo u Truzega stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoBlivi in da so prispeL do največjega Človeškega znanja Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
FlftlTK NA SLOVENSKI ODDELEK:	f. ^
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. ,
oft* «»«09090T arW)o od 10. ar»dol.
0i