PRIMORSKI dnevnik vi Za^e’ izhajati v Trstu niaja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na gostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v ^ovcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 P® 1. maja 1945 v tiskarni •Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-‘•zanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. primorski JL dnevmk Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 199 (14.029) Trst, nedelja, 6. oktobra 1991 Evropska dvanajsterica ostro obsodila Srbijo in Črno goro zaradi puča v predsedstvu Napad na Dubrovnik Granate srbske vojske močno poškodovale starodavne kulturne spomenike v Dubrovniku in Zadru Hrvati se v Vukovarju in Vinkovcih še uspešno upirajo - Pegasti tifus med vojaki v Petrinji Pravi val negodovanja z vseh političnih strani RIM — Napoved morebitnega umika zadnjih vojaških kontingentov oziroma težke oborožitve iz Slovenije preko tržaškega pristanišča je včeraj v Italiji sprožila pravi plaz komentarjev in v glavnem negativnih polemik. Potem ko je ves dan molčala, se je sinoči z uradnim sporočilom oglasila tudi Palača Chigi, ki je dala vedeti, da je prošnja za umik preko tržaškega pristanišča prišla iz Beograda na naslov nizozemskega predsedstva EGS. Italijanska stran - nadaljuje sporočilo - je izrazila pripravljenost za upoštevanje te prošnje, vendar s pogojem, da bi to zagotovo prispevalo k mirovnemu procesu v Jugoslaviji. Sicer pa bo jugoslovanska situacija danes predmet novega političnega sestanka dvanajsterice, ki se ga bo za Italijo udeležil podtajnik pri zunanjem ministrstvu sen. Vitalone. Vlada - zaključuje Palača Chigi -pa bo o razvoju položaja v Jugoslaviji in predvidenem umiku sredstev jugoslovanske vojske iz Slovenije vsekakor poročala v parlamentu. Glasnik italijanskega zunanjega ministrstva pa se je v včerajšnjem razgovoru z novinarji omejil na trditev, da sodi hipoteza o umiku sredstev jugoslovanske vojske preko italijanskega ozemlja v okvir intenzivnih prizadevanj za dosego stabilnega premirja med nasprotujočimi si stranmi in da je beograjska zvezna vlada prošnjo v tem smislu naslovila na italijansko obrambno ministrstvo. Končna beseda seveda pripada vladi - je zaključil glasnik Farne sine - ki bo morala še prej zbrati mnenja vseh zainteresiranih ministrstev. Za senatorja GKP Stojana Spetiča je hipoteza o umiku vojske iz Slovenije skozi Trst po spektakularni napovedi predsednika republike praktično pogorela. S svojim prihodom v Trst se je Cossiga obnašal kot izganjalec zla, ki je priklical vse demone iz preteklosti - pravi Spetič - in tako neprevidno navdihnil sile, ki že desetletja životarijo na strahu pred fantazmi hladne vojne. Po Spetičevi sodbi tako občutljivih napovedi ni mogoče dajati po televiziji, ampak je treba o njih razpravljati z demokratičnimi zastopstvi prebivalstva. Tržaški poslanec KD Sergio Coloni je naslovil na predsednika vlade in pristojne ministre vprašanje, s katerim želi izvedeti za vse podrobnosti o tej hipotezi, o kateri pa bi se po njegovem mnenju vsekakor moral izreči parlament. Enakega mnenja sta tudi demokristjan Piccoli in zunanji minister vlade v senci Na-politano (DSL), medtem ko je italijansko pripravljenost ugodno ocenil socialistični poslanec Co-lucci, čeprav bi si Tržačani »nedvomno zaslužili kaj več od gole informacije«. Za zelene bi bil tranzit jugoslovanske vojske neodgovorno dejanje, hkrati pa bi predstavljal kršitev zakona o embargu, medtem ko je poveljnik vrhovnega štaba italijanskih oboroženih sil Goffredo Canino izjavil, da ne predvideva nobene posebne iniciative za morebiten prehod oklepnih sredstev in da gre sploh za politično odločitev, ki nima nič opraviti z vojaškimi problemi. Svojevrstno stališče je včeraj iz obiska v VJashingtonu posredoval socialistični evroparla-mentarec Nereo baroni, za katerega so polemike povsem v skladu z oportunizmom nekaterih italijanskih političnih sredin - še zlasti na severovzhodu države -v odnosu do jugoslovanske krize. Tisti, ki so še včeraj zahtevali odločnejša stališča in celo poseg mednarodnih sil, bi danes hoteli, da umik vojske iz Slovenije še poveča tragedijo na Hrvaškem... ZAGREB, ZADAR, DUBROVNIK — Tudi to zadnje premirje na Hrvaškem se končuje tako kot dosedanja, z mrtvimi, ranjenimi in ogromno škodo, ki ni samo materialna, temveč se v bombardiranjih ruši hrvaška in evropska kulturna dediščina. Srbska agresorska vojska se pri napadih na Zadar in na Dubrovnik poslužuje vseh sredstev od topovskih granat do bojnih letal, ladij, tankov: v bombardiranju Zadra je bila poškodovana in porušena večina zgodovinskih spomenikov, mesto je že dalj časa brez vode in električnega toka. Vojska je bombardirala tudi bolnišnico ter razdejala pediatrični oddelek. Dubrovnik je bil včeraj pod udarom tudi z morja: topnjača agresorske mornarice je tolkla po civilnih tarčah, vse z izgovorom, da mora rešiti vojaške objekte, ki pa jih na šir- NADLJEVANJE NA 2. STRANI Dvomi v Sloveniji o umiku vojske preko tržaške luke LJUBLJANA V zvezi s napovedjo predsednika italijanske Republike Francesca Cossi-ge, d se bo po izteku moratorija jugoslovanslca armada umaknila iz Slovenije preko Trsta, je slovenski minister za obrambo Janez Janša za STA povedal naslednje: »Jugoslovanski vojaški vrh se je neposredno obrnil na vlado Republike Italije s pobudo, da se preostanek jugoslovanske armade iz Slovenije umakne preko italijanskega ozemlja oziroma preko tržaške luke. S trajekti naj bi prepeljali preostanek armade v Bar. Armadna pobuda sproža vrsto vprašanj, med katerimi je najpomembnejše dvoje: zakaj umik ne bi potekal preko kopr- ske ali reške luke (glede tega ni bilo s strani armade nikakršne iniciative) in zakaj je italijanska vlada še vedno pripravljena delati usluge jugoslovanski armadi. Takšno sodelovanje med srbsko in italijansko oblastjo diši po nekakšni trgovini. Slovenska vlada bo o teh vprašanjih razpravljala jutri in v ponedeljek. Že zdaj je jasno, da gre za delikatna vprašanja, saj je luka Bar blizu konfliktnemu žarišču, blizu Dubrovnika in preostanek jugoslovanske armade se že v nekaj dneh lahko preseli na to žarišče. Kot kaže vojska hoče dokazati, da lažje najde sogovornike v tujini kot pa doma,« je še povedal minister Janez Janša. (STA) Carli v navzkrižnem ognju strank, sindikatov in podjetnikov Finančni zakon ostaja še naprej glavna tema politične razprave RIM — Finančni zakon je pod točo napadov z vseh političnih strani, odklanjajo ga sindikati, obsojajo podjetniki. Na srečanju mladih podjetnikov na Capriju ga je kot Don Kihot branil edino zakladni minister Guido Carli, z različnih in celo povsem nasprotujočih si stališč pa so zakon kritizirali republikanski tajnik La Malta, voditelja DSL Claudio Petruccioli in Gianfran-co Borghini, minister za industrijo Bodrato, predsednika Confindustrie Sergio Pininfarina in Olivettija Carlo De Benedetti ter generalni tajnik CGIL Bruno Trentin. Vsi so sicer v en glas priznali, da brez rigoroznosti in žrtev ni poti v Evropo, zelo različna pa so bila gledanja na to, kako naj se ta rigoroznost in žrtvovanja uresničijo in kolikšen del bremen naj kdo prevzame na lastna pleča, medtem ko je po La Malfovem mnenju zakon celo odločno premalo strog. Zakladni minister se je tako moral preleviti v brezpogojnega zagovornika finančnega zakona, glede vstopa v evropski gospodarski in monetarni sistem pa je dejal, da je časa še pet let, in torej celo prihodnjo zakonodajno dobo, zato je tokratni finančni zakon zastavljen kot prva stopnička približevanja oziroma prilagajanja evropskim kriterijem. Tribuno na Capriju je Carli izkoristil tudi za odgovor socialističnemu tajniku Craxiju, ki bil je finančni zakon komentiral na prazniku »roza nageljna« v Ferrari. Voditelj PSI je med drugim izjavil, da bi s Carlijevi-mi ukrepi v primeru, ko bi bili sprejeti, elektronska industrija prešla v roke dedičev inženirja Giorgia Va-leria. Ni tako - ga je zavrnil Carli - saj bi bila elektronska industrija v primeru, če svojčas ne bi bilo nacionalizacije, danes v rokah stotine predstavnikov lombardske srednje buržoazije. Sicer pa je Craxi zavrnil atmosfero nezaupljivosti in družbenega razkola, ki spremlja finančni zakon. Nad zakonom ni vzhičena niti PSI - je priznal - toda ta negativni odnos je treba spremeniti v konkretne akcije, v korekcije, čeprav mora biti vsem jasno, da gre samo za korak na daljši poti. Toda, paziti je treba - je zaključil Craxi - da ta korak ne bo le navidezen. Popolno solidarnost z vlado je včeraj ponovil de-mokrščanski tajnik Forlani, ki je tudi poudaril, da njegova stranka ne namerava pustiti proste roke tistim, ki hočejo razbiti koalicijo. Večinsko zavezništvo branijo tudi liberlaci, medtem ko sta povsem nasprotnega mnenja Occhetto (DSL) in Garavini (GKP), ki sta izrazila polno podporo napovedani splošni stavki. Novo-komunisti so celo prepričani, da je edina pametna rešitev v tem trenutku odstop Andreottijeve vlade in takojšen razpis predčasnih volitev. Plaz negativnih reakcij v Trstu na možnost umika srbske armade preko našega mesta NA 5. STRANI Vseh 132 vojakov, ki jih je indonezijsko letalo prevažalo, je umrlo V Džakarti strmoglavil Hercules DŽAKARTA - Pri indonezijskem glavnem mestu je včeraj strmoglavil vojaški hercules C 130, ki je komaj vzletel s tamkajšnjega letališča. Letalo je padlo na neko hišo, v kateri je izbruhnil požar. V nesreči je umrlo vseh 132 vojakov, ki so bili na letalu, poleg njih pa še civilist, ki je stanoval v razdejani hiši. Poročila iz Indonezija so kar se da skopa, tako da se o vzrokih nesreče ne ve nič, ve pa se, da so na krovu bili vojaki neke elitne indonezijske enote, ki se je udeležila proslav v počastitev oborože-^ nih sil in so se vračali v svoje ’ ■* oporišče v Bandungu Na sliki (Telefoto AP): arhivski posnetek herculesa. Gorbačov odpravlja taktične izstrelke MOSKVA Sovjetski predsednik Gorbačov je pozitivno odgovoril na Bushevo pobudo od 27. septembra, ko je šef Bele hiše najavil enostransko odpravo jedrskega taktičnega orožja in napovedal, da uničenje vseh sovjetskih taktičnih jedrskih raket ter vsega taktičnega orožja na starteških letalih in na ladjah. Gorbačov je podčrtal, da ZDA in SZ s tem sprejemajo konkretne pobude za odpravo vse taktične jedrske oborožitve. Prav tako je dejal, da sovjetska letala in sovjetski medcelinski izstrelki niso več v stanju stalne pripravljenosti. Napovedal je tudi enostranski moratorij, ki zadeva podzemeljske jedrske poskuse. Magnetofonski posnetki dokazujejo vpletenost ameriškega letalstva Ustica: pričevanje na trakovih ki so 11 let čakali v predalu RIM — Preiskava o skrivnostnem strmoglavljenju letala DC-9 družbe Itavia pri Ustici je najbrž prišla do ključne točke: prvič se namreč govori o vpletenosti ameriških vojaških letal in letalonosilke Sarato-ga, o čemer jasno priča prepis telefonskih razgovorov med radarsko centralo v Martinafranci in centralo na rimskem letališču Ciampino ter še nekaterimi drugimi. Iz večurnih razgovorov, zabeleženih usodnega 27. junija 1980 okrog 22.30 - in torej poldrugo uro po letalski neseči, v kateri je umrlo 87 potnikov - je moč razbrati prisotnost ameriških letal v zračnem prostoru nad Ustico in implicitno potrditev, da so se letala dvignila z bližnje letalonosilke Saratoga. Okrog teh novosti, ki jih je potrdil tudi predsednik parlamentarne preiskovalne komisije o pokolih Libero Gualtieri, pa je medtem izbruhnila neizogibna polemika. Rimsko državno pravdništvo je namreč uvedlo preiskavo na račun neznancev, ki so sredstvom obveščanja posredovali prepis posnetkov omenjenih telefonskih razgovorov, s čemer naj bi se pre- kršili zoper uradno tajnost in samovoljno objavili dokumente o kazenskem postopku. V tem okviru so agenti Digosa včeraj preiskali rimski sedež tiskovne agencije Ansa, vendar niso našli nobenih uradnih dokumentov, temveč samo ročne zapiske urednika, ki je avtor članka o telefonskih razgovorih med radarskimi kontrolami. Po besedah predsednika parlamentarne preiskovalne komisije Gualtierija - ki je sodeloval v razpravi na simpoziju PRI o »Italiji misterijev« - pa novi elementi o Ustici narekujejo revizijo začetnih faz preiskave, kar pomeni, da bo potrebno znova zaslišati vse politike, ki so bili v času tragičnega strmoglavljenja letala Itavie na čelu državnih institucij. Še več, Gualtieri je navedel cel seznam z imeni teh politikov, med katerimi so Lagorio, Formica, Rognoni, Craxi, Forlani, Zanone in Spadolini, na vprašanje, ali je med njimi tudi Cossiga pa je odgovoril, da je predsednik republike komisiji že poslal svoje pisno poročilo. Mrtvi in ranjeni v Štiri bombne eksplozije so v Karačiju povzročile več mrtvih: poleg organiziranih reševalcev so pomagali tudi prostovoljci. Eden od njih skuša pokriti truplo žrtve s pregrinjalom (Telefoto AP) Karačiju KARAČI — V pakistanskem glavnem mestu so včeraj pred vladnimi poslopji odjeknile kar štiri eksplozije, ki so povzročile najmanj tri mrtve in celo vrsto bolj ali manj težko ranjenih. Na kraj eksplozije so prihiteli številni rešilci, ki so odpeljali v bolnišnice več desetin ljudi. V Karačiju so poklicali z dopusta vse zdravnike in bolničarje. Tiskovna agencija PPI trdi, da je ena od bomb eksplodirala pred osrednjim sedežem policije, druge pa pred sedežem vladnega poslopja države Sind in ustanove za razvoj glavnega mesta. Poročajo, da je poslopje krajevne vlade še vedno ovite v gost dim in da se je policija morala po-služiti solzilca, da je lahko prišla zraven. Po mnenju krajevnih politikov sodi atentat v vrsto terorističnih dejanj, ki so naperjeni proti sedanji vladni koaliciji. Zanimivo je, da doslej ni nobena organizacija prevzela odgovornost za pokol. • Premirje le na papirju: napad na Dubrovnik NADALJEVANJE S 1. STRANI šem območju Dubrovnika, še zlasti v strogem centru, ki je pod udarom agresorja, sploh ni. Dubrovniški župan je na ameriškega predsednika Busha in na evropsko dvanajsterico naslovil pismo, v katerem prosi za posredovanje, da bi prišlo do takojšnje ustavitve ognja, da agresor ne bi spremenil jadrnski biser v kup ruševin. Z barbarskim napadom na Dubrovnik pa je Srbija zagrešila najbrž veliko napako: evropska dvanajsterica, ki se je sestala v nizozemskem Haarzuilemu, je ostro obsodila sestajanje zveznega predsedstva v okrnjeni obliki in jasno in glasno obtožila Srbijo in Črno goro, da sta odgovorni za se- danje stanje v Jugoslaviji. Istočasno pravi evropska dvanajsterica, da je prevzem oblasti s strani tako imenovanega predsedstva nelegalno, saj to predsedstvo ne predstavlja več Jugoslavije. A vrnimo se na hrvaška bojišča. V Slavoniji in Baniji se premirje sploh ne spoštuje. Srbska vojska, rezervisti in četniki so v teku včerajšnjega dne zasuli hrvaška mesta in vasi s pravim plazom granat, kljub temu pa se garda v Vukovarju in Vinkovcih še vedno brani. Vedno več je vojakov, ki se zavedajo zločinskega početja starešin in zapuščajo svoje enote. Zaradi slabih zdravstvenih razmer na opustošenih območjih so se ponekod pojavile kužne bolezni. V Pet- rinji je med vojaki izbruhnil pegasti tifus, tako da so vojaške oblasti bile primorane prositi za pomoč osiješko bolnico, ki so jo še prejšnji teden bombardirali. V Beogradu pa je bila včeraj manifestacija pacifistov, bilo jih je kakih tisoč, ki je zahtevala takojšnjo ustavitev spopadov. Tudi druga zanimiva vest prihaja iz Beograda: včeraj se je, sicer z britanskim potnim listom, vrnil v Srbijo sin zadnjega srbskega kralja, princ Aleksandar Karadjordjevič, ki ga je na letališču sprejela navdušena množica nostalgikov. V srbščini z angleškim naglasom je princ Aleksandar izrazil zaskrbljenost nad usodo Srbov na Hrvaškem in obsodil »genocidno« politiko Zagreba. Pospešena militarizacija Dogajanje v jugoslovanskem prostoru se še vedno ravna po neki notranji logiki. Drugače rečeno, nič novega se ni zgodilo, čeprav so Srbi in Črnogorci prevzeli oblast v zveznih organih. Srbi in črnogorski predstavniki v zveznem predsedstvu so se sicer sklicevali na zvezno ustavo, ko so odločili, da je Jugoslavija v neposredni vojni nevarnosti, vendar so odločitev sprejeli samo štirje iz predsedstva, čeprav mora za sleherno odločitev glasovati najmanj pet članov. Pri pripravi teh potez so očitno računali tudi na predstavnika Bosne in Hercegovine, ki je po narodnosti Srb. Vendar jih je pustil na cedilu. Tako je sklep državnega predsedstva o vojni nevarnosti tudi formalno nelegalen. Kljub temu je mogoče pričakovati, da bodo dogodki zdaj tekli pospešeno v smer popolne militariza-cije jugoslovanskega prostora in da so na pomolu še hujši vojaški sopadi. Beograd jih bo sicer pokrival z odločitvami državnega predsedstva, vendar s tem ne bo mogel prikriti prave narave svojih dejanj. Iz izjav Črnogorca dr. Branka Kostiča, šefa srbsko-črnogorske oblasti v državnem predsedstvu, ter seveda izjav obrambnega ministra Veljka Kadijevi-ča, je mogoče sklepati samo to, da se bo vojna nadaljevala -razen če po čudežu ne bo zalegel novi sporazum v Haagu - še v hujši obliki. Beograd bo skušal zlomiti obrambo Hrvaške, ki ima po beograjskih uradnih izjavah vse značilnosti fašistične in ustaške ureditve,- Hrvaška se bo seveda branila, saj ji gre za preživetje. Dobro je imeti v spominu izjavo srbskega radikala dr. Vojislava Šešlja, da bo šla Hrvaška iz Jugoslavije manjša kot Slovenija. Nič boljše niso napovedi za Bosno in Hercegovino, kjer se tamkajšnji Srbi že nekaj časa hlastno oborožujejo, temu zgledu pa seveda sledijo Muslimani in Hrvati. Vse strani, ki so vključene v sedanje in bližnje spopade, bodo vpoklicale pod orožje vse, ki ga morejo nositi. Pri tem utegne priti celo do hudih zapletov. Zvezna vojska se lahko sklicuje na zvezni zakon, ki je že zgodaj spomladi pooblastil vojaške organe, da neposredno prevzamejo vse naborniške zadeve. Izjema je bila pozneje storjena samo za Slovenijo. Tudi druge republike so se temu upirale, vendar zaman. Zdaj bodo pred neprijetno izbiro. Ali bodo šle v spopad z zvezno armado, ali pa bodo ob vojake. Po dosedanji logiki dogodkov zadnjih let je mogoče sklepati, da bo srbsko-črnogorska koalicija ob podpori zvezne armade postavila jugoslovanske republike pred ultimat. Ostati morajo v »moderni federaciji«, morda celo bolj ohlapni skupni ureditvi, ali pa morajo ostanku Jugos- lavije prepustiti vsa ozemlja, na katerih živijo tudi Srbi, čepav ne kot večinsko prebivalstvo. Zaradi pregretih odnosov med narodi pa ni verjetno, da se bodo Hrvati, Muslimani, Makedonci pokorili. Celo če bi republiške oblasti privolile v takšne zahteve, bi se ljudstvo uprlo. Tudi v sami Srbiji ne bo ravno enostavno. Albanci so izvedli svoj referendum, na katerem so se izrekli za republiko. Muslimani v Sandžaku grozeče dvigajo glavo, ker se čutijo zatirane od srbskih oblasti. Vojvodina je tako rekoč tik pred vstajo. Nezadovoljne so manjšine, ki imajo čedalje manj pravic, upirajo se tudi vojvodinski staroselci, ki niso vajeni oblasti iz Beograda. Tako lahko kaj kmalu pride do notranjih spopadov, ki bodo v resnici krvava državljanska vojna. Svet najbrž ne bo več prizanesljiv do beograjske politike. Zahodne države so že nekaj tednov opozarjale Srbijo in zvezno vojsko, da nosita večji del odgovornosti za vojno na Hrvaškem. Srbska pojasnila, da nimajo nič s tem, ko skuša zvezna armada preprečiti »hrvaški genocid nad tamkajšnjimi Srbi«, ne bodo več zalegla. Zdaj je zvezna vojska v srbskih rokah in njene enote praktično že v celoti samo srbsko - črnogorske, vojna na Hrvaškem pa v resnici srbska vojna proti Hrvaški na njenem ozemlju. Zaradi tega najbrž čaka Srbijo tisto, kar je zahodni svet že napovedal: najprej po vsej ve-jetnosti gospodarska, trgovska in finančna blokada oziroma osamitev, ki bo pospešila sesutje tamkajšnjih oblasti. Če pa se bo vojna še dolgo vlekla, lahko to celo prisili Evropo, da se neposredno vmeša in z vojaško močjo prisili sprte strani, da ustavijo ogenj. To pa praktično pomeni, da bi bila Evropa, mirna stara celina, potegnjena v vojno. Temu se bo zanesljivo skušala izogniti in bo iskala prav vse mogoče rešitve preden bo uporabila orožje. Morda ni povsem zmotna teza, da bo Evropa - vzporedno z iskanjem dolgoročne politične formule - skušala postaviti tamponsko cono, ki bi jo kolikor toliko varno ločevala od krvavih spopadov na Balkanu. Če je na tej trditvi količkaj otipljivega, potem se lahko Sloveniji zgodi, da bo v mednarodnih odnosih vsaj de facto dobila status samostojne države, za povračilo pa bo morala opravljati funkcijo »vojne krajine«, ki skrbi za varno evropsko mejo. Ni ravno ugoden status, vsekakor pa boljši kot recimo Hrvaške, ki kleca pod vojnim bremenom. Že zdaj pa tudi bolj varen, saj je Srbija v svoji zamisli o pomanjšani Jugoslaviji že pred časom odpisala Slovenijo, ki je bila zanjo že nekaj let zgolj »moteči dejavnik«. BOŽO KOVAČ Mesič in Drnovšek o krizi v Jugoslaviji LJUBLJANA — Včeraj popoldne sta se v Ljubljani srečala za zdaj še uradni predsednik Predsedstva SFRJ dr. Stipe Mesič in član Predsedsva dr. Janez Drnovšek. V petek je dr. Stipe Mesič sklical sejo Predsedstva na Brionih, ki pa iz tehničnih razlogov ni bila izpeljana. Dr. Mesič in dr. Drnovšek sta ugotovila, da je delovanje Predsedstva Jugoslavije verjetno zaključeno, ter da je mimo vseh zakonov in ustave član Predsedstva dr. Branko Kostič prevzel funkcijo dr. Mesiča. Dr. Drnovšek in dr. Mesič sta na novinarski konferenci poudarila, da je ta korak nesprejemljiv, delovanje dela predsedstva pa ne gre dojeti kot dejansko delovanje Predsedstva SFRJ. Ta del Predsedstva lahko zastopa Srbijo in Črno goro, ostalih republik pa ne. Kot je povedal dr. Drnovšek, je malo verjetno, da bi se Predsedstvo sestalo v legalnem sestavu. Skupaj z dr. Mesičem sta ugotovila, da je dogovarjanje med jugoslovanskimi republikami možno le še v okviru Konference o Jugoslaviji, ne pa v okviru dosedanjih inštitucij federacije. Na vprašanje, kaj meni dr. Mesič o ravnanju predsednika ZIS Anteja Markoviča, je Mesič dejal, da ne ve, kje se sploh Markovič nahaja in da zveznega Izvršnega sveta, kot tudi ostalih zveznih inštitucij, tako ali tako ni več. Dr. Drnovšek je na novinarski konferenci dejal, da si Evropa prizadeva najti ustrezne odgovore pri reševanju jugoslovanske krize, da pa pri tem posebnega uspeha ni. Prav tako konferenca o Jugoslaviji še ni dala konkretnejšega predloga o možni razrešitvi jugoslovanske krize. Evropa je zmotno pričakovala, da bo do rešitve prišlo z dogovarjanjem v okviru zveznih inštitucij v času trimesečnega moratorija. Dr. Mesič je dejal, da Evropa ni doumela, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Po njegovem mnenju je najbolj produktivna rešitev ta, da se vsem konstitutivnim delom oziroma posameznim republikam vključno z Vojvodino in Kosovom, prizna samostojnost, po tem procesu pa naj se republike integrirajo, če tako želijo. Ravnanje Evrope v primeru Jugoslavi- je komentira s tem, da v primeru takojšnje rešitve oziroma takojšnjega priznanja republik to lahko postane model za reševanje podobnih problemov v primeru sovjetskih republik. Kar zadeva obisk v Washingtonu, je Mesič dejal, da ne obsoja ravnanje predsednika Busha, da pa bi bilo korektno, če bi Bush uradno priznal, da Jugoslavija ne obstaja več in da zato ne more sprejeti predsednika Jugoslavije. Kar zadeva dogajanja na Hrvaškem pa dr. Mesič predvideva, da bo kljub vsemu nastopilo premirje in mir. Vojna se bo po njegovem mnenju preselila v Bosno in Hercegovino, jugoslovanska kriza pa se bo končala s kaosom v Srbiji, saj Miloševič vodi nevarno politiko, ki tudi Srbom ne prinaša nič dobrega. To bodo tudi sami spoznali. Dr. Drnovšek je še dejal, da konferenca v Haagu ni dala nobenih rezultatov in da Evropa nima argumentov, s katerimi bi Slovenijo odvrnila od osamosvojitvenih dejanj. Še enkrat je poudaril, da je Slovenija v okviru konference o Jugoslaviji kljub svojim osamosvojitvenim procesom še naprej pripravljena aktivno prispevati k vzpostavitvi miru. (STA) Kaj menijo Italijani o vojni na Hrvaškem RIM — Po anketi, ki jo je izved' la italijanska specializirana ageT cija se je 48 odstotkov anketiran' cev kar zadeva srbsko-hrvašk3 spora postavilo na stran Hrvaški 11 odstotkov na stran Srbije, kar 40,4 odstotka pa odgovora ne p°' zna. Večina Italijanov je tud1 mnenja, da je srbsko-hrvaška voj' na za Italijo nevarna, 20,9 odstotk3 pravi, da je zelo nevarna, 48,8 od' stotka pa da je precej nevarn3’ Samo 8 odstotkov je mnenja, d3 vojna za Italijo ne predstavlja n°' bene nevarnosti. Italijani so tud> mnenja, da bi morala Italija spre' jeti begunce, saj je le 13 odstotko' proti temu. Kar zadeva političd0 vprašanje je samo 27,4 odstotk3 Italijanov za to, naj Italija zahtev3 nazaj ozemlja, ki so bila nekoc pod italijansko oblastjo. 59,6 od' stotka je proti temu. 34 odstotkov pozitivno gleda n3 možnost, da bi Italija v Jugoslav*' jo poslala svoje vojake, 60 odsto1' kov pa je proti temu. (STA) Sporočilo Karavane miru je dalo novega zagona pacifistom bivše SFRJ V Sarajevu nihče noče vojne Vsi pa se nanjo pripravljajo Karavana miru, ki je prejšnjo nedeljo v Sarajevu zaključila svoje potovanje po Jugoslaviji, je bila prvi resnejši poskus evropskega pacifističnega gibanja, da bi s svojo politiko neposredno interveniral na tem koncu Balkana. Iniciativo je uradno priredilo Helsinško združenje državljanov Evrope, glavni organizacijski napor pa so opravile italijanske organizacije Združenje za mir, ARCI ter ACLI. O ciljih Karavane miru nam je predsednica Združenja za mir Chiara Ingrao povedala sledeče: »S to iniciativo smo želeli opozoriti mednarodno javnost, da tudi v Jugoslaviji obstajajo sile, ki se dejavno borijo za mir. Preden smo odpotovali, smo morali razčistiti številna politična vprašanja. Naše stališče je bilo od vsega začetka jasno. Dobro smo se zavedali, kdo je agresor in kdo žrtev agresije. To se je pokazalo tudi med našim obiskom, ko so zagrebški mirovniki pravilno poudarjali, da je njihova domovina napadena in je zaradi tega vsa njihova dejavnost usmerjena v zajezitev agresije ter v iskanje miru ob zagotovitvi legitimnih republiških meja. Nasprotno pa beograjski pacifisti uporabljajo vse svoje moči za zaustavitev vojne ter za osveščanje tamkajšnjega javnega mnenja.« Mirovniki Karavane miru so se na vsaki postaji svojega romanja po bivši Jugoslaviji srečali s predstavniki republiških oblasti. Najprej so se v Ljubljani srečali s članom predsedstva Cirilom Zobcem, ki jim je obrazložil razloge, zaradi katerih Slovenija ne bo pristala na podaljšanje Brionskega moratorija. Nato jih je v Zagrebu sprejel predsednik hrvaškega sabora Žarko Domjan. Slednji je na srečanju obtožil evropsko diplomacijo, da je pri reševanju jugoslovanske krize premalo odločna. Gostje so Domjana med drugim vprašali, kako misli Hrvaška rešiti vprašanje manjšin. »Srbom in drugim manjšinam,« se je glasil odgovor, »nameravamo zagotoviti kulturno avtonomijo ter vse državljanske pravice kot ostalim prebivalcem republike.« V Beogradu so se mirovniki srečali s predsednikom zunanjepolitične komisije srbskega parlamenta Aleksandrom Prljo. Slednji je evropskim gostom razložil, da se Srbija ogreva za novo Jugoslavijo, ki bi bila organizirana približno tako kot nova Sovjetska zveza, kjer ima Rusija dominantno vlogo. Mirovniki so Prljo spraševali, kako namerava srbska vlada rešiti vprašanje Kosova in ali se mu ne zdi, da bi morala Srbija Albancem zagotoviti iste pravice, kot jih zahteva za sonarodnjake na Hrvaškem? Beograjski politik je rezko odgovoril, da je Kosovo interno srbsko vprašanje, v katerega Evropa naj ne dreza. Prija je tudi ostro kritiziral politiko Vatikana. Sveti stolici je očital, da v Jugoslaviji vodi politiko, ki je uperjena predvsem proti pravoslavnim narodom. Tem trditvam so člani karavane ostro nasprotovali. Predsednik italijanske katoliške delavske organizacije ACLI Giovanni Bian-chi je Prljo na primer opozoril, da Vatikan vsaj od koncila dalje načelno nasprotuje vsaki vojni in da je zaradi tega obsodil srbsko agresijo na Hrvaško, tako kot praktično vsa evropska javnost. V Sarajevu je pacifiste sprejel sam predsednik republike Alija Izetbegovič. Zavzel se je za popolno demilitarizacijo Bosne in Hercegovine. »Na žalost,« je dejal Izetbegovič, »imamo danes v naši republiki največjo koncentracijo orožja ter vojaštva v vsej Evropi. To orožje je največja nevarnost za mir v naši republiki, ki ga ogrožajo tudi zamisli o teritorialnem razkosanju Bosne in Hercegovine. Vsaka delitev naše republike po narodnostnem ključu bi povzročila državljansko vojno, ki bi zahtevala več tisoč mrtvih in gorja. Vsakdo, ki načrtuje razkosanje BiH, je bedak ali pa kriminalec.« Razrešitev jugoslovanske krize vidi Izetbegovič v dogovarjanju. »Moje geslo je,« je dejal bosanski predsednik, »raje leto pogajanj, kot en sam dan vojne. Predsednik Makedonije Kiro Gligorov je v Skopju sprejel delegacijo Karavane miru, v kateri je bila tudi Raffaella Chiodo, funkcionarka odseka za zunanjo politiko pri vsedržavnem vodstvu Demokratične stranke levice. »Gligorov,« nam je pripovedovala Raffaella, »nas je sprejel zelo dobro. Temeljito je orisal stališča Makedonije v zvezi z jugoslovansko krizo. Slovencem in Hrvatom je med vrsticami očital, da so s proglasitvijo samostojnosti pustili ostale jugoslovanske narode na milost in nemilost Srbije. Gligorov je prisotne opomnil, da Makedonijo obkrožajo sosedi, ki so v sorazmerno bližnji preteklosti ogrozili varnost te republike. Da bi ublažili možne teritorialne apetite sosedov, Gligorov predlaga, da bi na makedonskih mejah veljal čim liberalnejši režim, ki bi onemogočal klasična obmejna trenja.« TEKST IN SLIKE VVALTER ŠKERK Spodaj mirovniško srečanje v Beogradu. Na desni in zgoraj manifestacija v Sarajevu: pevka pravoslavnega zbora opazuje posluša petje islamskega duhovnika. Št Sarajevo pričakuje s strahom in pesimizmom vojno. Tu si praktično nihče ne dela utvar, da bo vojna vihra prizanesla Bosni in Hercegovini. Znakov narodnostne mržnje je vse več. Vse več je nezaupanja v bližnjega, v soseda. Vojna v tej republiki bi bila neprimerno bolj krvava kot v kateremkoli drugem kra-jubivše Jugoslavije. Tudi zaradi tega so ljudje sprejeli Karavano miru prisrčno, brez nepotrebne retorike. Sarajevčani so sodelovali na nedeljskem mirovniškem meetingu, ko so pacifisti s človeško verigo simbolično povezali džamijo, sinagogo ter katoliško in pravoslavno cerkev, z dokaj mešanimi občutki. Po eni strani so iskreno podpirali manifestacijo, po drugi pa so se zavedali, da sama mirovniška manifestacija zagotovo ne bo preprečila generalom, da spravijo BiH v tragedijo vojne. Pomembno je, da so manifestacijo podprle vse verske skupnosti iz Sarajeva. Na folklornem mirovniškem koncertu pred katedralo so sodelovali katoliški cerkveni zbor, zbor židovske skupnosti, zbor učencev islamske teološke fakultete ter dekliški zbor pravoslavne katedrale. »Na manifestacijo sem prišla,« nam je zaupala Marjana, »ker je to ena od redkih priložnosti, na katerih narod lahko pove to, kar misli.« Marjano smo vprašali, kaj je po narodnosti. Brez oklevanja je odgovorila, da je Jugoslovanka. Jugoslovanstva večine Sarajevčanov, pa ne moremo enačiti z jugoslovanstvom Miloševiča in njegovih somišljenikov. V Sarajevu je zaenkrat jugoslovanstvo edini poznani okvir za politično sožitje med tukajšnjimi narodi. Sicer tudi v Sarajevu občutijo posledice vojne. Za deset litrov bencina morajo vozniki pretrpeti po več ur v nekaj kilometrov dolgih kolonah. V trgovinah začenjajo primanjkovati nekatere dobrine kot na primer sladkor, olje in podobno, za družine »strateško« blago. Stvar zaenkrat ni še dramatična. Preskrba je dokaj redna, blaga primanjkuje na policah samo zaradi velikega povpraševanja. Kdor more, zamenja nestabilne dinarje za devize ali pa kupi zlato. Kar nekaj ljudi se je že izselilo iz Sarajeva v varnejše kraje Jugoslavije. Malokdo si tu želi vojne, vsi pa se nanjo pripravljajo. Množično pacifistično srečanje v Domu Omladine Beograda V Srbiji vse več spontanega, ljudskega, protivojnega odpora BEOGRAD — Pacifisti iz srbskega glavnega mesta so evropske mirovnike Karavane miru, sprejeli v Domu omladine Beograda (C>OB), znanem zbirališču mladinskih ter alternativnih sil v Srbiji. Goste je pričakalo nekaj sto ljudi vseh slojev in starosti, med katerimi je bilo največ študentov. Prisotne je najprej pozdravila igralka Mirjana Karanovič, ki je recitirala odlomek iz Brechtovega dela Mati Korajža. Na oder je nato stopil Podpredsednik beograjske skupščine Boro Kuzmanovič, ki pa je zaman skušal priti do besede. Prisotni so ga z žvižganjem in vzkliki Preglasili ter prisilili, da je zapustil oder, pred tem pa mu je vendarle uspelo povedati le stavek, da »so za vojno krivi v drugih republikah«. Uvodnemu delu je sledila vrsta srečanj na mirovniško tematiko, na katerih so glavno besedo imeli beograjski, bolj ali manj opozicijski, izobraženci kot so Dušan Janjič, Vesna Pešič, Ivan Vej-voda, Zagorka Golubovič in drugi. 9si brez izjeme so opozarjali na negativno vlogo, ki jo v Srbiji odi- gravajo sredstva javnega obveščanja. V zvezi s tem vojnim hujskaš-tvom je na primer sociolog Stojan Cerovič dejal, da je televizija dobesedno vcepila v glave ljudi vojno razpoložanje. To pranjemožgan pa se je začelo že pred leti, tako da ni nič čudnega, da danes mirovniške besede naletijo na gluha ušesa. Medtem ko so se po manjših dvoranah odvijali sestanki, je v veliki dvorani potekal dokaj uspel koncert beograjskih kantavtorjev ter rock glasbenikov »Muzičari za mir«. Koncert je seveda v DOB pritegnil trumo mladih, ki je rade volje pritegnila mirovniškemu sporočilu prireditve. Publika je v redkih pavzah večkrat sama začela skandirati razna mirovniška gesla, kot na primer »Zašto se ljudi biju, kad mogu zajedno da piju!« in podobno. Devetnajstletni Dragan nam je na primer povedal, da bo verjetno moral kmalu k vojakom. »Bedasto se mi zdi«, je dejal, »da na pragu dvajsetega stoletja moram v armado in nato v vojno. Imam kar nekaj dobrih prijateljev, mojih vrstnikov, ki so v JLA. Sploh ne vem, kam so jih pravzaprav poslali.« Med beograjsko mladino očitno niso vsi ravno navdušeni nad vojno perspektivo. »Ta vojna ni naša vojna!« nam je odločno zatrdila Dragana. »Policija je že nekajkrat izvedla racije po beograjskih kafičih, da bi mobilizirala rezerviste,« nam je razlagala naša sogovornica, »med mladimi, razen med fanatiki, ni nobene volje, da bi v teh časih oblekli vojaš- ko suknjo.« Podobnega mnenja so bili tudi drugi mladinci, ki smo jih srečali v DOB-u. Vprašanje pa je, ali ti mladi res predstavljajo čutenje beograjskega javnega mnenja. »Zadnje tedne se tudi v srbski javnosti pojavljajo prvi znaki nasprotovanja vojni,« nam je razložila Marisa Crevatin Majsto-rovič, Istranka iz Opatije, ki se je pred desetimi leti poročila v Beograd. Marisa, ki je zelo dejavna v mirovniškem gibanju v Beogradu, svari pred preuranim optimizmom: »Res je, da je med ljudmi vse več negodovanja, da rezervisti odklanjajo orožje in da so se nekatere čete uprle oficirjem, res pa je tudi, da je vse te pojave spontanega ljudskega odpora zelo težko povezati v politično organizirano silo. Psihološki pritisk propagande je izjemno močan. Ljudje pa niso vajeni političnega organiziranja, primanjkuje nam določena demokratična tradicija organiziranja množic. Ljudem se vojna gnusi, žal pa ne znajo tega odpora izraziti, kar je tudi svojevrstna tragedija.« Rezultati javnomnenjske raziskave med Slovenci v Italiji V sozvočju s Slovenijo Nekateri znaki so kazali drugače, a so bili varljiv pokazatelj odnosa Slovencev v Italiji do matične Slovenije, saj manjšina v veliki večini podpira in deli globoko zakoreninjeno željo matičnega naroda po neodvisnosti in samostojnosti. Manjšina je tudi prepričana, da je treba preseči sedanje stanje (Federativno republiko Jugoslavijo) in meni, da ima samostojna Slovenija perspektivno prihodnost, če se bo znala zaščititi pred nevarnostjo gospodarske odvisnosti od tujine in če se ne bo preveč zaprla sama vase. Manjšina je skratka trdno povezana z matičnim narodom, z njim deli želje in hotenja, vezi se tudi po travmatičnih dogodkih zadnjega leta niso zrahljale. To je seveda prepričanje večine Slovencev v Italiji. Obstajajo pa tudi tisti (in teh je okoli 15 odstotkov), ki gledajo na dogajanje veliko bolj kritično, ne soglašajo z večino in s stališči, ki so jih zavzele organizacije Slovencev v Italiji. Tako bi lahko sintetično strnili rezultate javnomnenjske raziskave, ki jo je po naročilu Slovenske kulturno gospodarske zveze ob koncu julija izvedla med pripadniki manjšine specializirana družba SWG. Na predstavitvi ankete so raziskovalci sicer opozorili, da so glede na vzorec možni sicer nekateri manjši odkloni, trendi pa so vsekakor zelo jasni in so tisti, ki so bili nakazani v začetku. Vendar bolj kot besede bodo prepričljive številke. Preden preidemo k podrobnejšemu opisu odgovorov pa se velja za trenutek zaustaviti pri vzorcu, na katerem slonijo rezultati javnomnenjske raziskave. Opis vzorca Na vprašanja je ob koncu julija odgovarjalo 600 pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vprašanja so bila zastavljena samo tistim, ki so izrecno izjavili, da pripadajo slovenski narodnostni skupnosti. Med 600 anketiranimi je bila večina ženskega spola (58,3 odstotka), medtem ko je bilo moškega spola 41,7 odstotka. Starostna porazdelitev je precej enakomerna, najštevilčnejši pa sta skupini med 35 in 44 leti (21,8 odstotka) in 45 ter 54 leti (20,8 odstotka). Po izobrazbi prevladujeta v vzorcu skupini s končano nižjo srednjo šolo (33,8 odstotka) in višješolsko diplomo (34 odstotkov). Tudi teritorialna porazdelitev vzorca je homogena: mesto Trst 21 %, vzhodno in za-hodnokraški rajon 13%, Devin-Nabrežina 16,1%, Zgonik in Repe niabor 11,3%, Dolina in Milje 8,2%, Gorica 9,8%, Sovodnje 6,5%, Doberdob 8,3%, Krmin in Steverjan 5,5%: Prvo vprašanje je zadevalo krizo v Jugoslaviji. Raziskovalci so vpraševali, kako bi anketiranci ocenili to krizo. Za »posledico naravne težnje Slovenije in Hrvaške po neodvisnosti« se je opredelilo 40% anketiranih, za manever Srbije pa 32% anketiranih, medtem ko 13,2 % se nista opredelila, drugi pa so izbrali različne odgovo- Kako bi definirali sedanjo krizo v Jugoslaviji? 40 poskus vojaške obrambo ozemeljske povsem naravno poskus srbske ne vem, ne okupacije Slovenije celovitosti težnjo k navlade nad ostalimi odgovarja Jugoslavije samostojnosti narodi Slovenije in Hrvaške Kateri nevarnosti gre po vašem mnenju Slovenija naproti po osamosvojitvi? 50 45 40 35 30 25 20 i razbohotenju mednarodni izolaciji izgubi povečanju slovenskega jugoslovanskega ekonomske nacionalizma zaledja odvistnosti od drugih narodov ne vem, ne odgovarja nujete zadržanje Evropske Gospodarske Skupnosti ob sedanji krizi v Sloveniji? Kaj pa zadržanje Italije? re. Izidi kažejo, da v ocenjevanju jugoslovanske krize jasno prevladuje nacionalni aspekt, ki se izkazuje tako v ocenah o naravni želji Slovenije in Hrvaške kot v manevrih Srbije. Kakšna pa je največja nevarnost, ki lahko preti Sloveniji ob sprejetih sklepih? Večina anketiranih (47,5%) vidi največjo nevarnost v gospodarski odvisnosti od tujine. 7,7% se boji slovenskega nacionalizma, 11,5% mednarodne osamitve, 12,5% pomanjkanja že uveljavljenega trga. V bistvu med anketiranimi obstaja bojazen, da bi lahko gospodarska odvisnost od tujine izvotlila samostojnost in suverenost. Pozitivne perspektive To potrjujejo tudi odgovori na vprašanja o perspektivah Slovenije. Velika večina anketiranih (75%) je bila mnenja da so odločitve, ki jih je sprejela Slovenija odraz počutja prebivalstva, medtem ko je le 14,8% menilo, da so sprejeti sklepi predvsem posledi- ca sklepov Demosa. V bistvu sklepi o osamosvajanju so po mnenju pripadnikov manjšine odraz teženj prebivalstva in niso vsiljeni z vrha. Kateri pa so negativni aspekti osamosvanjanja? Večina (27,7 %) vidi največjo nevarnost v oblikovanju mej s Hrvaško, 14,7% v pojavih nacionalizma, 12,3% v pospešeni dejavnosti katoliške cerkve, 9,3% pa v vplivu Avstrije in Nemčije. Kljub nevarnosti zapiranja in gospodarske odvisnosti od tujine, pa je večina (47,8%) prepričana, da ima Slovenija pozitivne perspektive, manjšina (45%) pa, da perspektive niso najboljše. Veliko manj perspektiv ima po oceni večine (77,5%) Hrvaška in prav tako pesimisti so anketirani glede perspektiv Jugoslavije. Dobre perspektive pa se nakaziujejo tudi za manjšino samo. O tem je prepričanih 52,8% anketiranih, medtem ko je 29,8% bolj črnogledih. Sicer pa manjšina pripisuje veliko treznost Sloveniji. Velika večina (72,7%) meni, da je bilo zelo oportuno sprejetje moratorija, medtem ko le 7,7% sodi, da je bilo sprejetje neprimerno, 19,6% pa ne ve ali ne odgovori. Kučanova popularnost Kako pa ocenjujejo Slovenci v Italiji delo slovenskih politikov? Na vprašanje, kdo vzbuja največ zaupanja, je na lestvici zdaleč na prvem mestu (48,2%) predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, medtem ko od ostalih ni nihče dobil velikega števila preferenc. Nekoliko bolj previdni pa so anketirani v ocenjevanju akcijskih sposobnosti slovenskih politikov. Milan Kučan je še vedno na prvem mestu, vendar odstotek pozitivnih ocen je nižji (37,2%), takoj za njim pa je minister za informiranje Jelko Kacin (11,7%), kar je nedvomno sad dejstva, da je imel v dneh najostrejše krize v Sloveniji medijsko zelo odmevno vlogo. Ce so ocene perspektiv Slovenije in dela slovenskih politikov pozitivne, je pa mnenje o delu in stališčih Evropske skupnosti in Italije negativno. 47,8 odstotka je ocenilo negativno stališče, ki ga je v odnosu do jugoslovanske krize zavzela Evropska skupnost, medtem ko je 33,8% menilo, da je bilo delo kar pozitivno, 8,8 pa zelo pozitivno. Se strožja je ocena o stališčih Italije: 46,9% meni, da je bilo italijansko stališče negativno, 27,2%, da je bilo dokaj pozitivno. V negativni oceni o Italiji se naravno odraža tudi negativna ocena stališč zunanjega ministra De Michelisa. Najbolj kritični so bili mladi anketiranci med 18. in 34. letom starosti. Soglasna podpora slovenskim organizacijam Zato pa je tem večje soglasje s stališči, ki so jih zavzele organizacije Slovencev v Italiji. 66% anketiranih zelo ali precej soglaša s temi stališči, 12,7% soglaša bolj malo, medtem ko 5% anketiranih ne soglaša. Še bolj jasna je opredelitev glede oblikovanja solidarnostnega sklada. S to pobudo soglaša 74,2% odstotka anketiranih, proti pa je 17,3%. Zelo zanimivi so tudi odgovori na vprašanje, komu Slovenci v Italiji pripisujejo največ odgovornosti za krizo, ki plamti v Jugoslaviji. Večina (37,3%) pripisuje največje odgovornosti srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču, na drugem mestu (10,2%) je predsednik zvezne vlade Ante Markovič, manjši odstotki anketiranih so se opredelili za poveljnika generalštaba gen. Adžiča, za obrambnega ministra Kadijeviča in za slovenskega obrambnega ministra Janeza Janšo. Zanimivo pa je, da je 13,3% anketiranih spontano (odgovor ni bil previden v vprašalniku) odgovorilo, da so vsi enako krivi, 15,3% pa prav tako spontano, da odgovornosti za krizo ni mogoče pripisati posameznikom. V bistvu večina vidi v Miloševiču največjega krivca, približno tretjina anketiranih (tisti, ki pripisujejo odgovornost vsem, in tisti, ki trdijo, da ni mogoče pripisati krivde posameznikom) pa poudarja, da so korenine krize v današnji jugoslovanski stvarnosti. Kako pa so Slovenci v Italiji sledili razpletu krize v Sloveniji? Katerih sredstev obveščanja so se posluževali? Raziskovalci so anketirance vprašali, katerih medijev so se posluževali in jih pri tem usmerjali, da povedo, katerih sredstev obveščanja so se najbolj posluževali. Na 600 anketiranih so dobili 1.885 odgovorov. V poprečju so se anketirani posluževali vsaj treh sredstev obveščanja, da bi sledili razpletu krize in bilo obveščeni o dogajanju, kar dokazuje s kolikšno pozornostjo je manjšina sledila dogodkom. Na prvem mestu med mediji, ki so jim anketirani najbolj sledili, je TV dnevnik televizije Slovenija (67,8%), takoj za tem Primorski dnevnik (57,3%), italijanski televizijski dnevniki (41,3%), dnevnik radia Slovenija (33%), tržaški 11 Piccolo (20%), krajevni televizijski dnevnik (19,8%), italijanski NADALJEVANJE NA 5. STRANI Ali se vam je zdela drža slovenske delgacije na Brionih primerna ali ne? Ali nam lahko poveste, s katerimi aspekti, ki so posledica slovenske osamosvojitve, se ne morete sprijazniti? z mejami v Istri s pojavi z organiziranjem s z oživitvijo ne vem, ne in nasploh z slovenskega lastne vojske spogledovanjem politične odgovarja vzpostavljanjem nacionalizma z Avstrijo in aktivnosti meja s Hrvaško Nemčijo katoliške cerkve Manjšina je z veliko pozornostjo sledila dogajanjem v Sloveniji Poročanje medijev objektivno Na pobudo najbolj reprezentativnih slovenskih organizacij v Italiji je bi osnovan solidarnostni odbor, ki je sprožil denarno nabiralno akcijo za humanitarno pomoč Sloveniji, Se vam zdi ta pobuda umestna ali ne? Ko ocemlujete današnji položaj, se vam zdijo perspeklive Slovenije ugodne ali ne? Kaj pa perspektive Hrvaške? Kakšne so po vaše perspektive ostale Jugoslavije? Kako ocenjujete s tem v zvezi perspektive Slovencev v Italiji? 8,50% ■ umestna □ neumestna M ne vem, ne odgovarja 44,8 zelo ugodne precej ugodne ne preveč ugodne prav nič ugodne ne vem, ne odgovarja ■ Slovenije □ Hrvaške & Jugoslavije ^ Slovencev v Italiji Verjetno ste seznanjeni s stališči, ki so jih ob tej krizi zavzele slovenske organizacije v Italiji, Ali nam lahko poveste, če s temi stališči soglašale ali ne? NADALJEVANJE S 4. STRANI vsedravni časopisi (15,3%), radio Trst A (14,2%), TV Koper [12,2%), krajevni radijski dnevnik (9,8%), italijanski radijski dnevniki (9,6%) in ljubljansko Delo (7,3%). Iz odgovorov je jasno razvidno, kolikšno težo je imela televizija pri informiranju anketiranih (na prvem mestu TV Slovenija, na tretjem italijanski vsedržavni TV dnevniki). Med najbolj upoštevanimi viri informacij so bili viri iz Slovenije (televizija in radio), poleg tega pa je vidno vlo-9o imel tudi Primorski dnevnik. Ocena o objektivnosti medijev /e na splošno dokaj pozitivna. Večina pripisuje vsem medijem Veliko ali vsekakor precejšnjo objektivnost o poročanju o dogodkih. Le za Trieste Oggi in za italijanske radijske dnevnike je ocena nekoliko manj pozitivna bot za ostale medije. Pozitivna ocena objektivnosti PD Glele Primorskega dnevnika Pa je 17,2 % anketiranih menilo, da je zelo objektivno poročal o dogajanjih. Precej objektivno poročanje je ocena 58,4% anketiranih, malo objektivno je poročanje PD ocenilo 14% anketiranih, neobjektivno 4,1%, 6,3 odstotka pa ni odgovorilo. Pozitivna ocena o Primorskem dnevniku se odraža tudi v odgovoril na vprašanje, ali so anketirani soglašali s stališči, ki jih je zavzel časopis. Zelo je soglašalo 15,8% anketiranih, precej je soglašalo 42,5% anketiranih, bolj malo 13,7% anketiranih, ni soglašalo pa le 3,3%, 22% ni sledilo Primorskemu dnevniku, medtem ko ni vedelo odgovora 2,5% anketiranih. Skoraj 60 odstotkov anketiranih je v bistvu soglašalo s stališči časopisa. Razčlemba podatkov tudi kaže, da je odgovor homogen tako glede na starostne kategorije kot na spol in poklic. Nekoliko nehomogenosti pa je zaslediti glede na področja. Tako je v Doberdobu in So-vodnjah ocena manj pozitivna (51,2% pozitivnih odgovorov v Doberdobu, 45,9% v Sovodnjah), medtem ko v tržaški in goriški občini manj nasprotovanj stališčem dnevnika (v mestu Trst 12,6%> negativnih odgovorov, na Vzhodnem in Zahodnem Krasu J6% negativnih odgovorov, v Gorici pa 10,2%> negativnih odgovorov). In končno še zadnje vprašanje, ki je bilo zastavljeno anketirancem: kateremu od dogodkov iz preteklosti bi primerjal sedanje dogajanje v Sloveniji? Nekaj več kot četrtina anketiranih (26,7%) je videla sorodnost s praško pomladjo, nekaj manj kot četrtina (24,7%) je videla sorodnost z osvobodilnim bojem v letih 1941-45, 13,5 %> pa v razbitju po Kominformu leta 1948. Večina (35,1) odstotka pa je bila neodločena. Čemu tolikšna neodločenost? Raziskovalci menijo, da bi to lahko bilo povezano z dejstvom, da ima za nekatere neodvisnost Slovenije predvsem politično valenco, za druge narodnostno, za tretje pa kot boleč, čeprav nujen prelom s preteklostjo. Naj omenimo, da je bila v tržaški občini nadpoprečno izbrana asociacija s praško pomladjo, medtem ko je v Zgoniku, Devinu-Nabrežini in Repentabru prevladovala asociacija s Ko-minformom. 45 40 35 30 25 20 15 10 5 Ali se strinjate z ocenami in pisanjem Primorskega dnevnika ob zaostritvi krize v Sloveniji v minulih tednih? 3,3 v celoti se v glavnem se v glavnem se ne sploh se ne Primorski strinjam strinjam strinjam strinjam dnevnik neopredeljen, ne vem povsem soglašam v glavnem soglašam v glavnem ne sploh ne soglašam neopredeljen, ne soglašam vem Kdo nosi po vašem mnenju največjo odgovornost za krizo, ki je v zadnjih mesecih zajela Jugoslavijo? Miloševič fudman Janša Adzič Markovič Kadijevič vsi (non krivde ne ne vem, ne stimolare) gre odgovarja pripisati posamezni Ali nam lahko poveste, preko katerih sredstev množičnega obveščanja ste sledili zadnjim dogodkom v Sloveniji? (Somma cilazioni) (Base rispondenti 1885) »Salomonsko« stališče devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Občinski tajnik naj »po možnosti« obvlada tudi slovenski jezik Devinsko-nabrežinski občinski tajnik bo moral po možnosti obvladati slovenščino: če pa tega jezika ne bo poznal, bo morala uprava imenovati dvojezičnega namestnika. S to vmesno ali kompromisno rešitvijo je občinski svet v petek ponoči premostil eno najhujših spornih točk tega statuta, ki je v vsakem primeru že močno zmajal in ošibil večinsko koalicijo KD-SSk-PSI, ki se je tudi na zadnji seji znašla nekajkrat v težavah. Svetovalci KD, PSI in MSI so namreč zavrnili stališča SSk, DSL-KS in zelenega Sgambatija, da mora tajnik obvezno obvladati oba jezika, medtem ko je vključitev besede »po možnosti« naletela kasneje na široko podporo. Vzdržali so se le zastopniki DSL-KS, medtem ko je neofašist glasoval proti. Na srečo, da je potem ob podpori SSk, DSL-KS in Zelene liste ter ob vzdržanju socialistov prodrl člen, ki uvaja funkcijo dvojezičnega tajnikovega namestnika, proti kateremu so glasovali MSI in demokristjani. Brezigar (SSk), Depangher (DSL-KS) in Sgambati so bili enotnega mnenja, da mora občinski tajnik obvezno obvladati tudi slovenščino, saj mora uprava upoštevati jezika obeh tam živečih narodov. Tajnik je važna funkcija, je pravzaprav »duša« občinske uprave, ki mora biti občtuljiva do potreb in zahtev vseh občanov. Tajnik, ki ne bi znal slovenščine, bi lahko odvračal Slovence, da zahajajo na Občino in to bi bilo v nasprotju z reformo javnih uprav, ki skuša približati inštitucije ljudem. Demokristjani, ki so potem vendarle sprejeli možnost, da bi tajnik obvladal slovenščino, pa so vztrajali pri nujnosti okrepitve prevajalskega urada, kot da bi prevajalci na nek način lahko pomagali tajniku pri opravljanju njegovih dolžnosti. Socialisti se niso oglasili, Locchi (KD) pa je nekajkrat izrazil zadovoljstvo, ker KD in PSI glede tega vprašanja mislita povsem enako. Razpravo sta sklenila Širca (DSL-KS) in Brecelj (SSk). Prvi je dejal, da je tudi v Nabrežini prišlo do »tekmovanja« med demokristjani in socialisti o tem, kdo po prevzel na- cionalistično politično dediščino Liste za Trst, o SSk, ki da »ni in ne more biti zadovoljna s tem statutom«, pa je dejal, da na koncu vendarle ne bo razbila sedanjega zanjo gotovo iz dneva v dan bolj utesnjujočega zavezništva. Brecelj pa je poudaril, da je njegova stranka vedno zagovarjala jasna in načelna stališča, ob tem pa se zaveda stanja (razmerja sil) v tem občinskem svetu. »Rešitve niso vedno najboljše, a niti najslabše in boljše je, da odnesemo 50-odstotkov, kot da ostanemo praznih rok,« je še povedal podžupan. Priložnostna koalicija KD-PSI-MSI je nato črtala iz osnutka statuta člen, ki pri natečajih za sprejem v službo prinaša kandidatom z znanjem slovenščine dodatno število točk. Ta sklep, ki je neletel na ostro kritiko nasprotne koalicije SSk, DSL-KS in Zelena lista (slednja razpolaga le z devetimi glasovi), krši pravilnik o občinskih natečajih, ki ga je uprava svoj-čas podpisala s sindikalnimi organizacijami. Tudi ta odločitev, ki vsekakor še ni dokončna (za to bo treba počakati na izvršilne sklepe statuta), predstavlja korak nazaj, ki bo imel negativne posledice pri celotnem poslovanju Občine. Statut pa potrjuje mesta v upravi, za katera je obvezno znanje slovenščine. Svetovalec MSI je zahteval črtanje tega člena, pri čemer pa je na srečo ostal popolnoma osamljen. Brezigar je ob začetku seje (o tem smo že pisali včeraj) prebral stališče državnega pravobranilca iz Trsta, ki pravi, da je priziv skupine občanov Devina-Nabrežine proti izdajanju dvojezičnih osebnih izkaznic popolnoma neosnovan. Odlok angloameriške uprave je sestavni del Londonske spomenice in Osi-meksga sporazuma, je v bistvu državni zakon, ki ga ni mogoče z upravnim sklepom izbrisati ali celo razveljaviti, kot je svoj čas hotel narediti tedanji župan Locchi. Za spremembo dosedanje prakse izdajanja dvojezičnih izkaznic v okoliških občinah naše pokrajine je nujno treba torej nov zakon. g Pred svečanostjo ob 20-letnici odkritja Openski spomenik NOB bo imel bolj urejen videz Pred dvajsetimi leti, točneje 28. novembra 1971, so na Opčinah ob Narodni cesti slovesno odkrili spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju z Opčin, Ferlugov, Banov in Piščancev. Dvajset let že stoji to obeležje ob najbolj prometni cesti med Slovenijo in Trstom in mimoidoče spominja, da je tod živel in živi rod, ki je bil za svobodo pripravljen darovati tudi življenje. Ob odkritju spomenika je krajevni odbor Združenje partizanov VZPI-ANPI z Opčin izdal brošuro s fotografijami in kratkimi Nekateri delavci bivše Aquile kontestirali Mestni jamstveni odbor Napeti trenutki v središču Milj Včeraj bi moral Mestni jamstveni odbor, organizacija, ki se bori proti načrtovanim gradnjam rezervoarjev utekočinjenega plina G PL na področju bivše čistilnice Aguila, prirediti javno manifestacijo na trgu pred županstvom v Miljah. To mu je preprečila skupina tridesetih delavcev - večina med njimi je včlanjena v sindikat UIL - ki so nasilno preprečili manifestacijo, s katero je nameraval Jamstveni odbor začeti z zbiranjem podpisov za referendum proti gradnji rezervoarjev. Delavci so proti članom odbora in še posebej proti poslancu DSL Willerju Bordonu vzklikali razna gesla, dvakrat pa so poskusili tudi fizično prodreti policijski kordon, ki je ščitil člane Odbora. Na manifestaciji odbora bi morali spregovoriti kardiolog Fulvio Camerini, astronom Margnerita Flack ter ravnatelj naravoslovne fakultete Gia-como Costa. Vodstvo odbora je zaradi izgredov preklicalo manifestacijo ter raje priredilo tiskovno kon- ferenco v dvorani Verdi. Tu je poslanec Bordon med drugim dejal: »Delavci, ki so danes zjutraj onemogočili našo manifestacijo, so samo zmanipulirana manjšina, ki sploh ne odraža interesov vseh 150 delavcev čistilnice Aguila, ki so v dopolnilni blagajni. Kot javni upravitelj se mi zdi nedopustno, da bi zaradi 40 delovnih mest, žrtvoval varnost ostalih prebivalcev. Še naprej se bom seveda boril za to, da bi tem delavcem zagotovil nova delovna mesta. Ne bom pa dopustil, da bi mene ali druge javne upravitelje izsiljevali na škodo drugih državljanov.« Profesor Costa je poudaril, da so rezervoarji plina GPL izjemno nevarni, kot je dokazala študija, ki jo je pred kratkim opravilo deželno odbomištvo za načrtovanje. Costa je še opozoril, da bi rezervoarji GPL zaposlili zelo malo delavcev, medtem ko bi zasedli zelo veliko površino, kjer bi lahko postavili čistejše ter sodobnejše industrije. Margherita Hack je poudarila, da je referendum edini način, da lahko prebivalstvo neposredno in demokratično izrazi svojo voljo. Profesor Camerini pa je poudaril, da bi gradnja rezervoarjev GPL lahko onemogočila gospodarski razvoj Trsta. (w) Na sliki (foto Križmančič): milj-ski Trg Marconi včeraj zjutraj kmalu po izgredih, ki so preprečili manifestacijo Mestnega jamstvenega odbora. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1991-92 SOFOKLES Kralj Ojdipus Režija: Mile Korun V Kulturnem domu v Trstu Premiera v petek, 11. oktobra, ob 20.30 - Abonma RED A v soboto, 12. oktobra, ob 20.30 - Abonma RED B v nedeljo, 13. oktobra, ob 16.00 - Abonma RED C v sredo, 16. oktobra, ob 20.30 - Abonma RED D v četrtek, 17. oktobra, ob 20.30 - Abonma RED E Vpisovanje abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. št. 734265. Ponovitve Naši proizvodi trajajo dalj časa TOTAL TEKOČA GORIVA ZA OGREVANJE VAM DOSTAVIMO NA DOM PETROLCHIMICA ADRIATICA LUBRinCAlVTI • PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE • MAZIVNA OLJA ZA VSE VRSTE MOTORJEV • Prodaja na debelo in na drobno TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400 V industrijski coni na pobudo Kmetijske zadruge V četrtek bodo odprli »Center zeleni market« Za Kmetijsko Zadrugo v Trstu, ustanovljeno v letu 1945, se v četrtek, 10. oktobra, odpre novo poglavje njene dolgoletne prisotnosti na domačem tržišču z otvoritvijo nove trgovine »Center Zeleni Market« v tržaški industrijski coni, v katerem bo mogoče dobiti vse potrebno za kmetijstvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, čebelarstvo, živinorejo, itd. Novi prostori na Ul. Travnik 10 bodo na razpolago starim in novim odjemalcem, članom, in prijateljem za ogled in nakupe v petek, 11., ter v soboto,12. oktobra 1991. Kmetijska Zadruga v Trstu je, kot ena izmed nosilcev zadružništva na tržaškem, z novim centrom dopolnila svoje trgovske objekte v tržaški pokrajini. Poleg trgovine »Center Zeleni Market« bo še nova topla greda, skladišče, mehanična delavnica, prenovljeni uradi, zbirni center za analizo vina, oljčnega olja in zemlje. V sestavu se nahaja tudi zadružna tor-kla za stiskanje oljčnega olja. Prav oljkarstvu pa je Kmetijska Zadruga v Trstu posvečala v vseh prejšnjih letih veliko pozornost ter ima v programu zanimive in ambiciozne projekte za bližnjo prihodnost. Nenazadnje je na razpolago tudi parkirišče, ki bo olajšalo kupcem in dobaviteljem pristop do novega objekta. K gradnji novih trgovsko-po-slovnih prostorev sta delno prispevala Odborništvo za Kmetijstvo Dežele F.J.K. ter Sklad za Trst. Otvoritvena svečanost bo, kot rečeno, v četrtek ob 17. uri, svojo prisotnost pa so že napovedali deželni odbornik za kmetijstvo Benvenuti, vsedržavni predsednik ANG A Filip-po, predsednik pokrajine Croz-zoli, predsednik tržaške trgovinske zbornice Tombesi, predsednik Sklada za Trst Calan-druccio in predsednik EZIT Tabacco, nove prostore pa bo blagoslovil tržaški škof Bellomi. Predviden je tudi kulturni program, v katerem bosta nastopila harmonikarski ansambel Synthesis 4 in Tržaški oktet. podatki o padlih borcih NOV in žrtvah fašističnega nasilja z Opčin, od Ferlugov, Banov in Piščancev in z dokumentarnimi prispevki iz predvojnega antifašističnega delovanja na Opčinah, o razvoju osvobodilnega gibanja na tem območju in o kapitulaciji nemške okupatorske garnizije na Opčinah 3. maja 1945. Ob 15. obletnici odkritja spomenika pa je odbor VZPI-ANPI, sekcija Opčine-Bani-Ferlugi ob sodelovanju Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši, izdal še eno brošuro, v kateri so poimensko navedeni partizani v NOB in POS za navedene kraje z navedbo rojstnih podatkov in pripadnosti posameznim enotam, dalje imena deportirancev v nacistična taborišča in imena aktivistov NOB, nekaj člankov v brušuri pa dopolnjuje vsebino člankov v prvi brošuri. Tako je zgodovina protifašističnega in narodnoosvobodilnega gibanja na območju Opčin, Banov in Ferlugov dokaj odbro obdelana, čeravno morda kakšna podrobnost še vedno manjka ali ni do kraja raziskana. Po dvajsetih letih, odkar spomenik stoji, pa je zob časa naredil seveda svoje, ne toliko na spomeniku samem, kot na ploščadi in stopniščih pod njim. Zato je odbor sekcije VZPI-ANPI Opčine-Bani-Ferlugi že pred časom sklenil, da bo za dvajsetletni jubilej spomenik obnovil oziroma popravil ploščad z namestitvijo novih marmornatih veznih robnikov (kordo-nat) in zamenjavo obkrušenih granitnih kock. Resnici na ljubo je bilo treba nekaj veznih robnikov zamenjati že dve leti po odkritju spomenika, pred petimi leti pa so poskrbeli za namestitv bakrenih plošč z imeni padlih, ker je večje število prejšnjih pritrjenih črk odpadlo. Kot kaže fotografski posnetek (foto Davorin križmančič) so dela že v teku in bodo do svečanosti ob 20-letnici odkritja, ki je predvidena za 30. november, s potekom delno pred spomenikom in delno v Prosvetnem domu, tudi zanesljivo končana. Dela opravlja domače gradbeno podjetje Andol-šek. Sredstva za obnovitvena in popravljalna dela je odbor sekcije VZPI-ANPI zbral skoraj izključno s prispevki, ki so jih v ta namen in ob redkih žalostnih ali veselih in spominskih priložnostih darovali domačini in drugi. In čeprav je bila nabirka zelo uspešna, pa zbrana sredstva žal še ne bodo zadoščala za kritje vseh stroškov. Zato se odbor sekcije VZPI-ANPI Opčine-Bani-Ferlugi, z njimi pa tudi Združenje invalidov in aktivistov NOB, toplo priporoča za nadaljnje prispevke, da bo plemeniti namen lahko v celoti uresničen in da bo spominsko obeležje ob Narodni cesti obnovljeno in olepšano pričalo vsem mimoidočim o zvestobi idealom osvobodilnega boja in spoštovanju žrtev, ki so v njem izkrvavela. Na svečanosti ob 20-letnici odkritja openskega spomenika bo sodeloval Tržaški partizanski pevski zbor. j-K. Danes se bo na izredni seji sestal tržaški občinski svet Jeza Trsta po izjavah Cossige Kdo bo plačal raČun norenja? n ^or pozna Trst, je vedel, da bo Pričakovana petkova napoved ^dsednika republike, da bi se Klepne enote jugoslovanske ar-.. ade, ki so trenutno še v Sloveni-lahko umaknile prek mesta v jaogorsko pristanišče Bar, nega-Jvno odjeknile v tukajšnji stvareh, težko pa Di pričakoval, da bodo reakcije lahko sprevrgle v histerijo. hlesto očitno ne more iz svoje r°Ze- Če so stališča mirovnikov ^Umljiva in trezna, ostali odme-1 zaudarjajo po zatohlosti, saj re v bistvu le za oživljanje straži preteklosti in tekmovanje, k