večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer. Urodniitvo in upravnlŠtvo: Kolodvorske ulico štov. 16. — Z urednikom se more govoriti VBak dan od 11. do 18. are. — Rokopisi se ne rračajo. — Inseratl: Šeststopna petit-Trsta 4 kr., pri rečkratnem ponav tjanjl dajo se popust. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: na oolo leto 6 gld., sa pol leta 8 gld., sa četrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 8 kr. več. Po polil volja aa oalo leto 10 gl., sa pol leta 6 gld., sa četrt leta 2 gld. BO kr. in sa jeden meseo 86 kr. ________________________________ Štev. 250. V Ljubljani v ponedeljek, 2. novembra 1885. Tečaj II. Vabilo na naročbo. Z 1. novembrom pričela se je nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naroobo o b pravem času ponove, da a e pošiljanje besede, izjavljene v vihrah iSega leta: „In dei- hsta ne 'pretrga. Najbolje se to učini po poštni n(>kaznici, na čegar odstriiek treba prilepiti ie naslov, ki je na p&sku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Po pošti: za celo leto...........................gld- 10f— m pol leta............................ 5'— ti četrt leta...........................„ 2*50 i, en mesec.............................„ —'85 Za Ljubljano: za celo leto...........................gld. 6-— „ pol leta . ......................... 8-— V , četrt leta............................. 1'50 „ mesec................................ —'50 za donašauje v liišo vsak mesec 9 kr. Skupili so jo! Marsikatero orožje se je s strani čestite opo-zic'je vihtelo nad sedanjo vlado, katera raznim P° ministerskih naslonjačih hrepenečim levičarskim k°rifejam vedno še neče storiti usluge, da se jim umakne ter sedeže svoje prepusti smejočim se levičarskim dedičem, marsikatera baterija demaski-r*la se je tekom adresne debate, ali od nobenega ®r®dstva se nemški liberalci toliko vspeha niso '* nadejali za svoje namene, nego od drzne tak-**e nasproti armadi. Dobro vedo, kolikega po-^fina je naša vojna za državno celoto, za obstanek nafle monarhije. Dobro ved<5, da avstrijski-armn^i tudi dandanes še veljajo G r illparzer j ev e nem Lager ist Oesterreich". Naravna posledica Temu dejanjskemu^raztneTju je in mora biti, da strankarska strast in narodno protivje nikdar ne smeta oglodati in razjedati trdnega ozidja naše vojne organizacije, da mora^ vojaštvo naše ostati po polnem hors de cowccw»^ "pyi ^sekjpii^jčnih 5J~fatere bijejo med seboj narodi avstrijski. To y.fybtftvft življanski interes naše monarhije, to zahteva poklicani varuh tega državnega interesa, najvižji vojaški gospodar, presvitli vladar naš. In iedaj ni bila napačna kombinacija gospodov levi-čirjev, slikati avstrijsko vojništvo, kakor da bi se (itudi med njimi uže bil vgnjezdil narodni razpor ^,er krivdo te prikazni pripisati Taaffejevemu ka-( toagtu. »Sedanja politika prouzročila je narodno protivje celo v cesarski armadi, tedaj čuvaj krona našo vojsko ter odpravi to ministerstvo, to vlado, katera temelj in podstavo spodkopuje našemu vojaškemu stanu!" Tako so umovali levičarji, in izvolili so si dr. K n o j z a — mož ima baje najkrepkejša pluča in najglasnejši organ — da v javni seji z njemu lastno gracioznostjo na krožniku obtožnico izroči minlšEeFŠifETiTt^r^sedniku N?, min™ i°i go j° nrnf Tgnffo »'»»a™ Listek. Prokleta! ^oiuan. Spisal Emile Richobourg; po E. Vacanovi predo-lavi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) Zdajci se gospa Bussišres bliža slepici, prime j° za roko ter dobrotno izpregovori: »Vas je zadela huda nesreča. Pa umirite se e tresite se tako. Vsi nesrečni ljudje spadajo k družini. Dejte, sedite sim k meni, sestra m°j* ter povejte mi, kaj lehko grofinja Bussižres ^ vas stori." »Ko spoznate, gospa grofiuja, vso nevreduost ^ojo." odgovori slepica z bolestnim glasom, „po-me jezno in zaničljivo pahnete od sebe. In . ^er prišla sem sim, da vas prosim odpuščanja!« »Moj Bog, moj Bog, kaj ima to pomeniti ? Slepica poklekne ter jokajoč sklene roke. Grofinja jo iznenadena in zelo ganena hoče J0 Vzdigniti. Pa tujka zelo nemirna zakriči: »Ne, ne! Tu je moje mesto; kajti jaz sem malopridnica. O, gospa grofinja, gospa grofinja, Jjranil, sprejeti obdolžnn nismn iz takih rok in od take stranke. Znano je, da je^^JBb samo-svestnostjo, katera izvira iz dobre, poštene. vesti* zavračal neosnovane napade. Znano je tudi7~da je o pravem času kakor z mrzlim vodnim curko ohladil razgrete protivnike, prečitajoč jim dopis vojnega ministerstva, kateri kategorično zanika vse vWi o narodnih prepirih v armadi ter levičarske ptjtožbe pokaže v vsej svoji nagoti in jalovosti UžeTakrat bila je opozicija očividno poparjena, do- imejte usmiljenje z mano, odpustite mi, o odpustite mi!" »Pa kdo li ste? 1“ N vam imam odpustiti ?" „Jaz sem ničvredna stvar, in vi mi imate odpustiti grozno zlodejstvo!" „Nesrečnica? Vam se meša ... Vi me pla šite . . . Zaman iščem v svojih spominih ... Ne, jaz vas ne poznam! . • »Gospa grofinja me takoj spoznate, ko vam bom imenovala svoje ime. Najprej pa poslušajte, kako se je maščeval Bog nad mano, ki sem vas izdala! Kajti Bog, Bog pravičnosti, kaznujoči Bog me je udaril s svojo šibo! . . . Slepa! . . . slepa . . . Strela božja me je zadela, ogenj nebeški mi je opalil vlase in kožo moje glave! Ogenj nebeški mi je opalil čelo ter ugasnil na veke luč očij! ... V pepel sem se imela spremeniti! A Bog tega ni hotel; kazen bi bila tedaj premehka. Zaklel me je v to, da dalje živim ter se spominam svoje grdobe in se kesam zbog hudodelstva svojega! Obdaje me brezkončna noč; pa celo v naj-črnejši tej noči živo gledam pred seboj podobo svojega zločinstva!" godek pa, kateri se je te dni vršil v vojniškem oddelku ogerske delegacije, moral je tembolj uža-ostiti krdela naših protivnikov. Tudi v ogerski delegaciji so se namreč razpravljali takozvani „narodni prepiri" in izgredi med našimi vojaki. Del^gatvJB£-oihy^jjbrnil se je do vojnega^minis(tra Bylandta z vprašanjem, je-li mu kgj znano o teh afrgodbah. Toda načelnik vojaške uprave je takoj IsVečanfcuipjavil, da takih izgredov dosihmal ni bilo v naši armadi. Pripovedko o uradni okrožnici vojnega ministerstva, prouzročeni po jednakih prepirih, označil je kot golo izmišljotino. Da se pretepi sem ter tja, pripetč med moštvom raznih polkov, tega pač minister ni tajil. Ali podobni izgredi bili so in bodo, ter izvira jim ni iskati v narodnih nasprotjih, temveč v vsakdanjih razlogih. Drastično je ob jednem dokazal, kako se take malenkosti pretiravajo. Na pr. pri onem pretepu v Plznu, kjer je Knotz govoril o 30 ( ranjenih, je istina, da je le trojica vojakov bila poškodovana. In ogerska delegacija, oziroma njen odsek, ocenil je levičarske napade po njihovi vrednosti; odgovor ministrov se je vzel na znanje, in J^th$9v^ jq?raj5anie sj^iti^v zapisnik ni sprejelo, tako so Ogri prepričani o ničevosti^teh slabo izumljenih, neosnovanih bajk! Skupili bo io tedaj, zagrizeni opozicijopalci, skupili, pri adreani debati v državnem zboru, sku-v ogerski delegaciji! Bode-li blamaža^kojo so si nakopali s svojim nepremišljenim udarcem, streznila vročekrvno gospodo? Dasi srčno želimo, da se levica zopet sama najde, da opusti svoje dosedanje destruktivno razdirajoče ravnanje, ome-jivša se na področje lojalne opozicije, vender nam sila malo upanja preostaje nasproti dejanjskim Poslušajočo grofinjo je groza obhajala.. Ni vedela, kaj bi mislila. Slepica pa govori dalje: „Jaz stanujem daleč od tukaj, v okolici Soissonski. S tem svojim sinom potovala sem sim, da zadobim vaše odpuščanje, gospa grofinja. Saj ste tako dobri, tako krotki in plemeniti; mislila sem si, da vas moje Btanje gane in da ne bote se glušili ponižni prošnji obupane ženske!" — BJaz ne umem ničesar o vsem tem, kar mi pravite", odgovori grofinja s tresočim glasom. „Za božjo voljo, izjavite se jasneje; povejte mi, kdo da ste." — »Bila mi je nekdaj čast, da sem služila pri gospe grofinji", zavrne slepica. »Gospa grofinja ste me imenovali Marijeto." — »Marijeta? vi ste?" zavpije grofinja Bussišres. — »Je li mogoče?" — »Da!* zajeclja slepica. „Jaz sem nevrednica, katero ste odlikovali s svojim zaupanjem, katera vas je pa v zahvalo izdala!" Grofinja šepetala je vsa iz sebe: »Moj Bog, moj Bog, kaj ima to pomeniti? J" Potem nadaljuje: „Vi me prosite odpuščanja. Dobro! Rada vam odpustim, pa povejte mi: kaj? Vi ste me izdali? Kako ? Zakaj ? Govorite! Kaj ste mi naredili slabega?" razmeram. V postopanji vladgjf] jz levičarskega ostroga je metoda, je neka sistema-tika. Pogled na Češko in žalostne ondotne~pN26P6 7nas bode osvedočil o istinitosti naše trditve. Duhovi v tej lepi kraljevini razdražijo se dan za dnevom s pretiranimi pripovedkami o ljudski raz-gretosti in o nasilstvih, provzročenih po narodni nestrpnosti. Vsaka mala praska se natančno zabeleži, povekša se in slika z vpijočimi bojami, potem se cela legenda napravi o takem dogodjaji ter po sto in sto strankarskih listih med svet razpošilja. Ni čuda, da si naposled tudi najmirnejši državljan domišljuje, da velike nevarnosti pretč njegovi narodnosti in fizični varnosti. Ista metoda, katera tako žalosten sad rodf v pokrajinah ob Labi in Ogri, ista metoda poskuša se sedaj tudi med avstrijskim vojaštvom. Le da se tii hujskačem - ne bode posrečilo! Zl^ti kar ifl J=!lnyjinnv v našem cesarstvu, razsodni smo dovelj, da narodnimi _homatii ne hodemo privabili v našo voino. Spoštujemo in ljubimo to armado, kateri leto za letom izročamo cvet svoje mladeži, sinove svoje in brate. Sleherni izmflri nas snažna, da se rinšavna zvp?.-UPSt v vojski raztrga in razdene y iRtem hipu, v kojem Be narodni razporjtd&mači nffd^Tnrfrimi Dplkovi. *■— "Previsoko cenimo pomen in nalogo cesarske armade, preveč se zanimamo za težnje, kojim mora služiti, da bi disciplino vojaško razdirati hoteli z narodnimi nasprotji. O svojih sinovih, kateri so na cesarsko povelje prisegali k staro-častnim avstrijskim zastavam pričakujejo i slovenski očetje, da dokler nosijo _cesarsko_ju^njo, nič drugega ne bodo nego — cesarski vojaki! Da dostojno spOhrijo WOj-težavni,~~ob jednem pa častni poklic, da se motiti ne dad6 političnim rovarjem in izzivajočim agentom, za to skrbela bode strogost vojaškega reda, ž njo vred pa zakonitost in lojalno mišljenje, po kojem se odlikujejo avstrijska plemena. In te tolikrat dokazane lastnosti bodo naposled vender le močnejše nego levičarske agitacije in — Knotzovi napadi! Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) 8.) Za tarif. štev. 324. — »Kali in natron." Vsled ogromnega tekmovanja med Anglijo in Nemčijo vsilujejo se v Avstrijo hromokisle kali- in natronove soli, nevtralne in kisle, zadnji čas posebno iz nemških tvornic (kakor kaže statistika) po tako nizki ceni, da sedaj to blago komaj 40 gld. za metercent vrže, ki je ob času, ko se je sedanja colua tarifa vrejevala, veljalo 60 gld. Razvidno je toraj, s kako zgubo delajo tvornice, ker je blago za 20 gld. v ceni upalo. Ako je vis. vlada užeob vrejevanji sedanje carinske tarife uvidela potrebo, da se poviša carina, ko je blago veljalo še 60 gld., Marijeta izpove sedaj ihteč, tožeč in grevajoč se o vsej zlobnej zaroti proti grofinjinemu otroku. Grofinja je bila, kakor da je padla iz oblakov. Tudi ona poklekne ter tresoče svoje roke povzdigne k nebesom. Njen otrok, ki ga je tako dolgo objokovala, bil jej je torej uplenjen !... Kaj so pač naredili iz njega? Kaj je pač postal?.... Obile solze so jej tekle po licih a njene oči so se svetile. Potem izpregovori z ganenim srcem: »Uboga Marijeta, jaz vas pomilujem 1 Naj bi bilo vaše zlodejstvo še veče, ne bi vam mogla česa očitati danes, ko vam keš napolnjuje srce!... Marijeta! Vi Bte mi prinesli novo veliko bolest, a ob jednem zabliščalo mi je zopet upanje. Vstanite, Marijeta, vstanite, vam pravim! Zakaj vi niste največ kriva! Grofinja Bussižreš vam odpušča!" . .. Slepica in njen otrok ostali ste čez noč v gradu. Grofinja je uganila sedaj vse. Umela je s kakimi črnimi mislimi je deloval njen soprog, in kesala se je, da mu ni izprva dokazala svoje nedolžnosti. Drugi dan, ko je Marijeta bila zapustila grad, odpotovala je grofinja v Pariz. Saboj vsame pismo toliko bolj je opravičena viša carina sedaj, ko velja blago le še 4o gld. Trošivec tega blaga, ki se mu s tako brezceno ponuja ne čuti razlike celo za 10 gld. prav nič, kajti tekstilno obrt in barvarstvo tkanin, kateri jedini rabite te izdelke, izvršujejo stoteri, in cel<5 razlika za 20 gld. na metercent se ne da, na pr. za meter zgotovljene barvine, prav nič uračunjevati. Odsek predlaga povišanje colnine na hromokisle kali- in natronove soli, nevtralne in kisle, od 4 gld. na 10 gld. za 100 kilogr. 9.) Za tarif. štev. 340. — »Voščene sveče." Glede voščenih sveč se opomni, da kranjske in goriške voščenice hudo tekmovanje po italijanskih tovarnah trpe. Dalmacija, Istra, Primorsko, hrvaško Primorje, pa tudi južni Tirol rabijo mnogo voščenih sveč. Največ sveč se uvaža z Italijanskega, posebno iz Benetek. Trgovinske zveze naših južnih deželži, z Beneškim so se iz časov, ko je bila ta sosednja dežela še avstrijska. Sicer se je pa zadnja leta trgovina v mnogovrstnem blagu z Italijo mnogo predrugačila, ali ravno glede voščenih sveč je ostalo isto razmerje, ker trošivci blago še vedno iz beneških tvornic naročajo, ki niso le naj veče na svetu, ampak tudi uže stoletja sloveče. Avstrijski voščeninarji so tej stvarni in mora-lični premoči Italijancev nasproti tembolj brez-zaščitni, ker je avstrijska uvoznina za voščene sveče neznatna, ki komaj 4% vrednosti blaga znaša. Da je uvoznina za voščene sveče res mnogo prenizka, razvidno je uže iz tega, da je za-njo po tarif. št. 340 (voščene sveče, voščeni stočki itd.) le 10 gld. na 100 kilogr.; za trikrat cenejše steari-neve pa se pobira viša carina z 11 gld. na 100 kilogr. po tarif. št. 341 (sveče ne posebno imenovane, na pr. in stearine, kamnega voska itd.); kajti cene voščenih sveč so za vsacih 100 kilogr. 250 gld. do 300 gld. a. v., one stearinovih pa 80 gld. do 95 gld. a. v. Avstrijskemu svečarju je bilo do sedaj radi tako nizke, popolnoma neopravičene colnine nemogoče, da bi se bil branil italijanskemu tekmovanju, tem manje, ker italijanski svečarji vsled nizke plovne voznine svoje izdelke našim dalmatinskim, istrijskim in hrvaškim pristaniščem ceno in skoro brez lastnih stroškov dovažajo, avstrijski odmofski voščeninat pomora plačevati še vedno drago žeTEfflfcno voznino, da more s svojim blagom do Trsta ali do Reke, od koder še le je mogočo daljna razpošiljatev v avstrijske pomorske pokrajine. Na izvožnjo iz Avstrije v Italijo ni misliti, ne gledč na to, da je v Italiji voakina obrt mnogo bolj razvita, marveč ker Italija za voščene sveče »cera bianca lavorata" 40 lir = 20 gld. av. velj. v zlatu na vsacih 100 kilogr. uvoznine pobira, tedaj dvakrat več nego sedaj o Avstriji. — Raz- Lucijanovo in list starega Luranne-a, ki sta pričala o njeni nedolžnosti. S kakimi občutki je gledala, kako so se odpirala vrata stare palače, hiše, v katero je mislila, da nikoli več ne stopi! Vratarja, tujega jej moža, povpraša: „Je-li gospod grof Bussičres v Parizu?" Vratar odgovori: »Gospod grof je uže leto dnij na potovanji." Grofinja prebledi ter omahne. »Tedaj ni nobenega tu, s komer bi lehko govorila?" povpraša s zadušnim glasom. — „Nobenega razen gospoda Germaina, ki je intendant gospoda grofa." — »Ah, Germain, Germain!" klikne grofinja. »Hočem videti gospoda Germaina!" — »Kako se zovete, milostiva gospa?" — »Jaz sem grofinja BussitSres." Vratar omahne. A grofinja dostavi: »Pojte, prijatelj moj, povprašajte intendanta grofovega, ali hoče sprejeti soprogo svojega gospodarja." Vratar leti kakor znorel preko borjača, a grofinja stopi na lehko proti stopnicam. Baš je nogo na prvo stopnico postavila, ko prileti Germain gologlav k njej ter se jej mnogokrat spoštljivo prikloni. vidno je tedaj, da avstrijski voskini obrtnik ne more le izvažati v Italijo, ampak da ima, žal! še ce!6 truda, da se v svoji lastni deželi proti italijanskemu tekmovanju vzdržuje. Temu nenaravnemu razmerju d& se le s tem odpomoči, da se colnina za voščene sveče (tarif. štev. 340) znatno poviša, in sicer vsaj na 40 gld. za vsacih 100 kilogramov. Tudi se iz Italije uvaža še druga vrsta cerkvenih sveč, ki so delane iz nekakove mešanice voska in nadomestkov, to je stearina, kamenega voska i. d., in katere zaradi nizke cene avstrijskim iz pristnega čebelinega voska delanim svečam zelo škodujejo. Iz tega razloga nasvetuje odsek, naj bi se colnina za tarif. štev. 341 (sveče ne posebno imenovane) najmanje na 30 gld. za 100 kilogr. povišala Pri glasovanji so se vsprejeli vsi odsekovi predlogi. Politični pregled. Avstrijsko-ogersk$ država. Minolo soboto dajal j e, v^Tklseku^i vnanje zadeve ogerske delegacije 'pojasnila o vnanjem položaji. Gledč Nemčije je poudarjal, da so razmere vedno prijazne; na obeh straneh vlada popolna zanesljivost. Gledč Rusije so razmere tudi prijazne, kakor jih je minister uže vlansko leto označil. Gledč vzhoda izjavil je Kdlnoky, da o faktični združitvi vzhodne llumelije z Bolgarijo ne more biti govora. Bolgarske čete so v vzhodni Rumeliji ter so zbrale več prostovoljcev, do akcije pa še ni prišlo. Vsa zadeva je še nerešena, torej tudi druge države ne morejo terjati kaj ozemlja v odškodnino. V tem oziru se še ni storil nobeden oficijelen korak. Na vprašanja gledd konference ni minister hotel odgovoriti iz državnih vzrokov. Gledč Srbije je dejal Kalnoky: Naša razmera k Srbiji je razmera prijatelja k prijatelju in blagohotnemu sosedu, kateri časih daje dobre svete. Take dajemo, a na svobodo njenih ukrepov Iie' čemo nikakor odločilno vplivati. Jednake svet# dala je Avstrija tudi Grčiji, naj bode namreč zmerna in previdna. V Brnu snide se dne 16. novembra enketa, katera se bode imela baviti z vprašanjem, kako bi bilo možno pomagati propadajočemu kmetskemu stanu. Deželni odbor je na naročilo deželnega zbora natančno preiskaval agrarne razmere ter dotične poizvedbe predloži omenjeni enkčti. V gališkem deželnem zboru predloži se v prihodnjem zasedanji predloga o posilnem zavarovanji proti ognju. Tuje dežele. Pri volitvah volilnih mož za pruski deželni zbor vršili so se na več krajih burni volilni boji Grofinja ide mimo njega ter reče: »Pridite!“ Germain sledi grofinji spoštljivo in ponižno. Vstopita v salon. »Germain," izpregovori grofinja s trepetajočim glasom, »vedela nisem, da je vaš gospodar odpotoval. Hotela sem govoriti z njim. Pa morda 11,1 vi lehko neko stvar pojasnite. Saj veste, kaj je zgodilo v gradu d’ Arfeuilleskem; kajti bili »te pomagač grofov pri odvedenji mojega otroka!" Stari sluga plašno odskoči. Grofinja nadaljuje: »Jaz sama sem vse šele včeraj izvedela. Pa j*1* pozabim in odpustim — toda s pogojem, da 11,1 takoj poveste, kaj ste naredili z mojim otroko"1 ter kje da se sedaj nahaja. Vrnite mi mojefl sina!" — Germain vzdihne. »O Bog, o Bog!" zamomlja. »Ti si me P,{ dolgo pustil živeti!" — »Čakam odgovora, ^ieli main, čakam odgovora!" — »Ah, žalibog vatf morem ničesar povedati!" Grofinja trdo prime služabnika za rok®' jat» ? »In zakaj mi ne morete ničesar p°ve Odgovorite mi, zakaj ne?" — „Jaz sem gospa grofinja!" — »To vse mi ne P°ve’C0J ma-moj otrok! Germain, jaz vas prosim, vam terina prošnja nema veljave Pri vaf1' proti svobodnjakom; vender se skoro nikjer ni po srečilo, da bi bili nacijonalno-liberalci in konser-vativci združno pobijali v popolni meri svobodnjake. V Berolinu kakor v Vratislavu bili so izmeni kandidatje svobodnjaške stranke z veliko Vl^ino. V Gdansku, Stettinu, Elbingu, Wiesbadenu, ,{ie'u. Altoni in Konigsbergu obdržali so svobodnjaki tudi svoje sedeže. Švicarski zvezni svet razglasil je zvezni proračun za 1886. leto; proračuu znaša 22 389 275 Finkov, primanjkljaj 470 000 fraukov. Največji izdatki znašajo za vojaštvo, blizu 15 milijonov. Položaj na jngu je še vedno nespremenjen. ■č)a poročila, katera dohajejo od tam doli, po-r°čajo navadno le podrobnosti iz tega ali onega tabora. Vse pričakuje izrek konference. Turčija zbira neprestano od vseh stranij svoje čete v evropski Turčiji. Zatrjuje se, da v kratkem Rpravi pod orožje ter popolnoma za boj pripravi 170- do 180 000 mož. Dopisi. Z Dolenjskega, 31. oktobra. (Izv.dop.) Slabi nasledki domačega razpora, ki je pri zadnjih dolenjskih volitvah v državni zbor duhove razburil, X • niso zginili iz spomina, vender se kaže, da se zopet vrne mir ter si podamo bratski roke in delujemo slojno v jprid domovine, a zdaj se je od "eke strilrii * zafcelo zopet (|[-nbiti tTTinjni ^nnr in to Xj>rganu. ki bi moral zastopati krščanska UL Mrjf.j krščansko ljubezen, pomiiffinfe, spravo. Vodnik, Slomšek in drugi ; častitljivi'(TIITOVni M so prvi pisatelji in buditelji slovenskega na-f°da. Narod jim hrani hvaležni spomin. Oni so hirali zgubljene atome narodnega življenja; bli-*ali so se bratje, čut skupnosti se je krepčala in Razkosani narod hrepenel je po združenji. A kam V pritirali neki proroki novejše dobe, kam je za-HJgzila njih politika? Dan na dan se je pisarilo proti meščaustvu, napadali posamezni možje, ki so se trudili za blagor domačije in celo domoljubom, ki so vse svoje 'noči posvetili slovenski domovini, se ni prizanašalo, ker se niso uklonili diktaturi, ki dan na ai‘ odganja posvetno izobraženstvo. Narodno mi- sleči strokovnjaki se .silijo, da prepuste s težkim ^udom pridobljena mesta narodnim protivnikom. * Zgovornih, delavnih, nadarjenih poslancev nikar i Pošiljati na Dunaj, oni so nevarni, je novi evan- * Kelij onega lista. Slovencem prijazno vlado napadli, njene prizadeve spodbijati, smatrajo nekateri zaslepljenci za veliko zaslugo. Ni jih sram, da hva- \ Knotza, da so malomarni za slovenski pro-in se družijo z onimi, ki se boje uresničenja slovenskih teženj. Neradi se spuščamo v rekriminacije in radi molčimo o uačinu, kako se dela javno mišljenjo. A nikar ne pozabimo, da smo Avstrijci, da smo Slovenci — sodeželani, da sloga jači, a nesloga tlači in da je nevarno drugim jamo kopati. Mir vernim dušam in mir tudi med volilci, ki bodo po odpovedi gosp. prof. Š ukl j e ta kmalu zopet poklicani na volišče. Žal nam je, da se je odpovedal, ker se je bati novih viharjev, vender imamo upanje, da se prej med volilci pogrešana sloga zdaj zopet pokaže ter da se spozna želja večine. Pustimo uže jedenkrat naši narodni stvari kvarne osebne mržuje, potrpimo osebne slabosti posamič-nika, delajmo le v blagor širne Avstrije, v blagor krasne domovine slovenske! Razne vesti. — (Kje počiva Krištof Kolumb?) Več let uže trpi učon prepir o zadnjem počivališču slavnega odkritelja, to je. kje so zdaj ostanki njegovi. Umrl je 21. maja 1506 v Valladolidu ter bil pokopan v tamkajšnji corkvi franjevski. Lota 1513 so mrliča prenesli v Sevillo na, samostansko pokopališče. Seznalo se je, da je Kolumb želel počivati na Kajitiju. v.. SL J9o-mingn. Torej so Kolumbove trohi ino tj iv pronešiTler~v stolnico položili 1. 1550 Leta 1795 je bil Domingo odstopljen Francoski, in nato so Španci prenesli Kolumbov prah v Lorenco na . Habani, in v tamkajšnji stolnici spravili 19. januvarija 1796. To še danes trdi kraljevsko španska „Academia do la Historia". Ljudo-vlada na S. Domingu pa se drži prepričanja, da je .drage ostanke svetoslavnoga odkritelja ona shranila v svoji stolnici sandominžki 10. septembra 1877. To mnenjo, učeno zgodovinsko razpravljeno, je ljudovljada naznanila vsem ameriškim in evropejskim vladam Nato se je odprlo velikansko mednarodno vspešno podpisovanje, da bi so Kolumbu postavil vreden spomenik v S Domingu. Španska o tom vonomer dvoji. Zato je sandominžka ljudovlada po diplomatičnom potu vsem vladam poslala pisma, naj odločijo enega ali več po slancov ter jih odpošljejo na zgodovinski shod v mesto S. Domingo, 10. septembra 1885, da z znanstveno kritiko in z zgodovinskimi dokazi rešijo preporno pra-šanje, kje da počiva Krištof Kolumb. — Kaj se je v tem oziru zgodilo in določilo, doslej natanko še ni znano. — v. — (Cesarj o vičev lovski pes) postal Je žrtev tragično usodo. Kakor se iz Štokerava poroča, nahajal so jo ta pes pri ondotnom gozdarji Rottnerji na sledu in je pred nekolikimi dnevi ušel. Kakor jo proiskava pokazala, je bil pes vjot, ubit in — povžit. Sin no-cega žolezniškega paznika je bil zaloten kot tat tega psa, čegar meso so si privoščili delavci, drug čuvaj je pa stržil kožo. Dotični krivci se bodo imeli zagovarjati pred okrajno sodnijo štokeravsko. — (Blagoslov pri otrocih.) V „Leipziger Tagblattu“ naznanjata Hermann in Marija Ziliak svojim prijateljem in znancem včst, da so jima je narodil devetindvajseti otrok. velevam: vrnite mi mojega otroka! Povem vam, da ne grem odtod, dokler ne izvem, kje da se n&haja! In, ako ostanete pri svojem molčanji, dobro, potem se obrnem do sodišča. Jaz hočem 2°pet imeti svojega sina, hočem svojega otroka, hočem svojega otroka 1 ..." — »Gospa grofinja, tez si ne upam, da bi vam povedal. . . .“ »Vse si upajte, Germain; govorite, govorite!“ »Kakor veste, ima se gospod grof mnogo pozvati o grofiči Gontranu." »Izvedela sem, da se je moj starejši sin ska-2al|neVrednega svojega imena. Slepa ljubezen oče-tova mu je bila. pogubna. Pa drugi sin, Germain, drugi sin?. .« »Gospod grof ga je hotel uže davno nazaj Poklicati. Prisezam vam to, gospa grofinja! Brez ade zaradi nehvaiežnosti grofičeve, hotel vam je •"niti vašega sina! Ah, on je hudo kaznovan, kajti, 2(3ai • •. zdaj dvomi." »Kaj dvomi, Germain?" »Tega ne morem povedati gospe grofinji... P°d grof je mislil.. »Da sem ga varala, in da ta otrok.. »Zalibog, da je tako, gospa grofinja". »Ah, potem morn, se ve da, trpeti.8 „Kakor pogubnik!" »Zakaj pa mi ni vrnil mojega sina?“ »Ker ne ve, kaj je iz njega!" Grofinja hudo zakriči. »Mrtev 1 mrtev!“ zastoče zamolklo revna gospa. In pri tem se zgrudi na na naslonjač. Germain vzdihne ter povesi glavo. Po malem odmoru nadaljuje grofinja s zadušnim glasom: »Germain, ali me ne hočete varati? Ah, ne, ne, vi mi ne pravite resnice!“ »Žalibog je le preresnično, kar vam pravim. Navzlik vsem prizadevanju ni se mi posrečilo, da bi izvedel, kaj je s sinom gospe grofinje!" Gospa Bussičres udari v jok ter zakriči: »Meni je tako, kakor bi ga bila uže v drugo izgubila! O, Germain, povejte mi vse, kar veste o živenji in smrti nesrečnega mojega otroka!" Stari sluga je vbogal. Nekoliko ur pozneje zapusti grofinja Pariz, kjer ni imela ničesar več opraviti. Preden se pa povrne na d’Arfeuille, odpotuje v Chevrigny. Tam joišče staro Violet in druge stare ljudi. Vsi so ivalili njega, ki so ga zvali gospoda Leona. A vsi so tudi dostavljali: »On je gotovo mrtev; kajti sicer bi se bil vrnil!" (I)aljo prihodnjič.) Domače stvari. — (Nj. veličanstvo presvitli cesar) podaril je po slednji povodnji poškodovanim Tirolcem zopet 20 000 gld. — (Spremembe v vojaštvu.) Stotnik Žiga Klug v 9. lovskem batalijonu pride kot major k 17. pešpolku baron Kuhn. Na dalje so povišani v 97. poš-polku: Ivan Polajnar in Teodor Praner v stotnika PXI&_irste. Stotniki drugega razreda so imenovani Jaftob Modri jan in Hugo Clausnitz v 97.poš-polku in Evgen Konschegg v 17. pešpolku, častniki postali so kadotje: Rajmund Udy, Josip Pelikan, Pran Mic h el, vsi trije 97. pešpolka; Karol Brun er, v pešpolku št. 17, Gustav Garzarolli pl, Thurn-lack, v koroškem pešpolku baron Dahlen št, 7; pri konjiči: Ernst grof Wurinbrand-Stuppach, v husarskom polku Pran knez Liechtenstein štev. 9; pri topničarstvu: Ivan Klein topničarskega polka pl. Ger-licli št. 14, prvi težki baterijski diviziji štev. 26. V resorvi postali so nadčastniki: Robert Folius v 97. pešpolku; pri lovcih: Tilen Kastrevc, 7. lovskega batalijona; Karol T^a raj) o mino v trdnjavskem batalijonu štev. 12. Častnikom^Tnienovan je kadet Antbn Jeras, v topničaiskem polku baron Hartlieb štev. 13. Majorja avditorja imenovana sta stotniki avditorja dr. Jos. Gottlieb, pešpolka baron Kuhn štev. 17, pri garnizijskem sodišči v Ljubljani, in Miroslav Pogačnik garnizijskega sodišča v Temešvaru. Major Teodor Drenik promoščen je od pešpolka baron Wobor št. 22 k pešpolku št. 6. — (Klub pisateljskega društva) je zboroval zadnjo soboto v salonu čitalniške gostilnico. Zbo-rovanjo je vodil g. Vaso Petričič. Predaval jo jako zanimljivo g. dr. Vošnjak o »Mističnih prikaznih človeškega duha" tor obljubil o priliki to predavanje nadaljevati. Zborovanja se je udeležilo 41 gospodov. — (Obisk grobov) na pokopališči pri sv. Krištofu oviral je včeraj neprestano silon dež, vender je obilo vornikov navzlic slabemu vremenu potovalo na pokopališča, do se prijazno spomina svojih dragih. Grobovi bili so okrašeni z obilimi svežimi venci in svetiljkami. Grob Vodnikov, Bleiweisov in Jurčičev itd. bili so z obilimi venci odičeni, na grob Matije Čopa pa so položili šestošolci krasen venec. »Slavec" in či-talniški pevci popevali so žalostinke mestu na groboh v kapelici. — (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljala se je uže predobro znana igra: »Mlinar in njegova hči;" našla je, da-si uže tolikrat ponavljana, vender pri mnogobrojnem občinstvu precej pohvale. Igralci skušali so vsi po svojih močeh ugoditi svojim ulogam, posebno pohvalno pa so igrali gg. Kocelj, Danilo in Slobodin ter gdč. Zvonarjeva, Vrt« nikova in Nigrinova. — (Priznanje) ali pohvalno pismo je dobil od c. kr. okrajnega šolskega sv&ta v Novem Mestu gosp. pater Florentin Hrovat, voditelj deške šole pri frančiškanih, za spisovanje knjižic za mladino in šolo. — (Ponarejevalec denarjev.) Iz Medvod se nam piše: Dne 28 t. m. ob polu petih zjutraj oglasi se pri tukajšnji mitnici nek kmet, da bi plačal od voza. Mitničarica Marija Slapničar opazila jo pri tem, da je leta potegnil dve mošnji za vrstjo iz žepov in da je bilo v vsaki mošnji po več srebernih tolarčkov. Tudi njej jodnoga ponudi, a ona spozna takoj, da jo ponarejen. Na to da ji druzega. a ona vrne mu ga z isto opomnjo. Plača ji todaj z drobižem rekoč, da užo vo, kedo mu je ta denar dal. Ker je opomnil, da se čez dan zopet tod vrne, naznanila je Slapničar celo zadevo žandarmeriji. Vrnil se je res, na kar ga je žandarmerija prijola. Pri preiskovanji obleke, dobili so v črevlju 4 tolarčke. Dotičnik imenuje se Luka Žirovnik in je kočar iz Zbilj. V njegovem stanovanji našli so vse, kar je za ponarejevanje tolarčkov potreba. Tiček je sedaj pod ključem. — (Opekla se.) Iz Loko poroča se nam: Dne 18. t. m. paslaje 151otua pastarica posestnika Urbana Aliča v Godošičah sama na paši. Napravi si ogenj, a pri tem unamo se ji obleka, Ker si ni znala pomagati, opekla se jo tako, da je dva dni potem za opeklinami umrla. — (Kaj stori nosloga.) Pri novomeški okrožni sodniji bila jo dražba za ometanje dimnikov obeh sod-nijskih hiš. Za ono leto jo bila nastavljena cena okolo 70 gold. — Navzoča dva dimnikarja zbijala sta ceno drug druzemu tako dolgo, da bo slednjič jeden njiju celo leto se po dimnikih plazil za 2 krajcarja. Telegrami ,,Ljubljanskemu Listu/* Dunaj, 1. novembra. Bolezen dr. Herbsta se je obrnila na bolje, vender je že nevarnost velika. Kahira, 1. novembra. Kedive sprejel je danes Drummonda Wolffa, kateri mu je izročil Bvoje pooblastilo. Kedive se je izrazil, da bode med Anglijo in sultanom sklenjeno sporazumljenje najtopleje podpiral. — Kedive je potem obiskal Drummonda Wolffa. Telegrafično borzno poročilo z dn6 2. novembra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih...............................82-45 » » > » srebru..........................82 95 Zlata renta.................................................109-20 6°/o avstr, renta............................................99-75 Delnice n&rodne banke...................................8G9- — Kreditne delnice........................................ 282 — London 10 lir sterling......................................125-20 20 frankovec................................................. 9-95 Cekini c. kr............................................... 5 • 93 100 drž. mark..............................................61 • 50 Uradni glasnili z dn6 31. oktobra. Razpisane službe : Pri c. kr. rudniškem vodstvu v Idriji služba magacinerja z dohodki XI. postopnega razreda. Kavcija v znesku letne plače. Prošnje, podprte z dotočnimi spričevali, tekom Štirih tednov c. kr. idrijskemu rudniškemu vodstvu. Razpisane ustanove: Pri mestnem magistratu v Ljub-lani za tekoče šolsko leto 1., 2. in 3. štipendija Jarnej Zalokarja, vsaka po 50 gld. — Pravo podeljenja ima ljubljanski župan. Prošnje, podprte z dotičnimi spričevali, do 20. novembra mestnemu magistratu v Ljubljani. Naprava novih zeralj. knjig: V Ko če v ji za davkar-sko občino Vozajl; poizvedbe dn6 1. in 14. novembra; v Logatci za katastralno občino Grahovo; poizvedbe dne 14. novembra. Dražbe: V Ljubljani hiša Herm. Rakovca v Gradišči (2000 gld.) dn6 7. decembra. Mrtvim proglašen je od c. kr. dež. sodnije v Ljubljani Tomaž Forte iz Kotedreža (okr. glavarstvo Litija), ki se je leta 1813 podal na vojsko in se od tedaj pogreša. Umrli so: Dn6 29. oktobra. Cecilija Šegatin, gostinja, 57 1., Kravja dolina št. 11, jetika. Dnž 30. oktobra. Marijana Podpeskar, dekla, 30 1., Florijanske ulice št. 10, srčno otrpnjenje. — Pavel Bon-čar, sin hiš. posestnika, Pred škofijo št. 17, davica. V civilni b61nici: Dnž 28. oktobra. Marija Božič, soproga rudokopa, 29 1., otroška mrzlica. — Ana Smrekar, gostinja, 66 1., kron. črevesni kat&r. Dn6 29. oktobra. MarijanaHirschenfelder, delavčeva hči, 11 1., pijemija. Dn6 30. oktobra. Urša Ivančič, delavka, 361., plučna tuberkuloza. — Marija Grošel, črevljarjeva soproga, 42 1., plučna tuberkuloza. — Ana Javornik, kovačeva soproga, 56 1., vodenica. Tržne cene. V Ljubljani, 31. oktobra. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 22 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 20kr.; ječmen 4 gld. 37 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 23 kr.; proso 5 gld. 36 kr.; tur-šica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 59 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 80 kr., Špeh po 56 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjsko 58 kr., drobniško po 34 kr, — Piške po 50 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 87 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 2d gl4,, belo 20 gld. Srečke z dn6 31. oktob ra. Dunaj: 7 51 74 27 Gr a d e c: 40 12 7 48 58. 66. Meteorologično poročilo. 3 Q čas opazovanja Stanje baro-metra v mm Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 31. oktbr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734-84 732 06 731-46 — 3 2 7 6 7-0 svzh. sr. vzh. sl. dež p. js. obl. 10.8 dež 1. novbr. j 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730-63 729-87 731-68 6-6 8-8 9-6 bzv. jzpd. sl. » dež > » 68-2 dež Mnogo tisoč ffi oseb je vsled pregleda in navoda knjižurice «Der g Krankenfreund* (Prijatelj bolnikom) z preprostimi jjj domačimi zdravili samo ozdravelo. Nobeden bolnik jn H naj torej — naj uže boleha na katerikoli bolezni ui n] —ne zamudi, naročiti si malo knjižico iz Richter- m Sj jevega zalagateljskega zavoda v Lipsiji. Treba pisati tjii le na korespondenčnem listku n ™ IS knjižica se mu vpošlje brez troškov- (147) 21-4 ffl ^5asHsasa5H5H5asasasa5cL'a5E5asHsa5E5asa5a5a^ Dr« 11 ir seli dobro znani specijalni zdravnik za sifllltiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du (58) 30 sifilitiko in kožne bolezni (tudi zastarele), ulesa, bolezni so41a In v mehurji, poluoije, možko slabost, ženski tok, v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov: Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popoludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren. K neprekosljivo največja zaloga vsake olle, velikosti ii kakovosti prodajejo se po 25 kr. in više pri (47) 17 J. C« Hamann-n. -Za prihodnje leto IS8Q. V zalogi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani je izšla: O Q Slovenska 1 k;i za navadno leto 1886. Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše. Pri g. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu ■v Jlij-u.Toljsi-n.l se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske dole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednlk slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnlk, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Devoljan Miljenko, Mladini, 30 kr. Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Hrovat P. Flcrentin, kranjska mesta s petimi podobami. 60 kr. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.‘ vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič -Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr. Kermavner V.. Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld. Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnica slovenskej mladini: I. zvezek : Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr. II. » » » Peter rokodelčič, 36 kr. III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorske in PreSke fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. ■ Prvo berilo in slovnioa za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. H., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70. kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih Šol, vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti dnč 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega meata ljubljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožloo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o: Pepelki, Rudečl kapioi in Obutem mačka (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčlol, Pritllkovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr. I 1 o l> ca o 3 o ■c-» .s 2 | ta N a« Q> h a a > o d 3 o >0» O) s °- 5 i ■3 = s “ 6 > a 03 2 o Z ž I -g * -2 d > © 5 n •H d I w V) - > d o Rt 05 •a o o INI ;*ee0ooQQe0oeco)eeeQeetK»oo0< Ravnokar išla je na svitlo v naši zalogi knjiga: Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole sestavila Razinger in Žumer. Cena vezani knjigi 24 kr., na vsakih 10 iztisov daje se jcdna knjiga brezplačno. Pripuščena je le-ta knjiga od vis. c. kr. naučnega ministrstva, da ?® uvede v učilnice, ter je toplo priporočamo slavnim šolskim oblastnijai'' ! vsem slovenskim učiteljem. (1W Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani- Oilirovnrni urednik J. Nagli*. Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinm»yr A Fed. B»njt>°r*r Ljubljani