TRST, torek 1. januarja 1957
Leto XIII. - Št. 1 (3536)
DHEVNIK
Cena 30 lir
Tel. 91-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCH1	št.	6, II nad. — TELEFON 93-80» IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. -FL^;	^iiS^^SloveniJe
št. 37-338 — Pcdruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zs vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega , tisaa, uraavn.,	ZOZ-Trst
višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - X - Z - 375 • izdala zaiozaist	&	•_________
01) novem letu
Na mednarodni šahov- va tržaškega gospodarstva nici je bilo izredno Živah- le z izrednimi ukrepi, ki
no in napeto življenje. Mnogokrat je kazalo, da se ne obeta več jmirna rešitev vprašanj, ki so bila predmet sporov med državami. Zasluga, da niso uspeli v svojih načrtih vojni hujskači, je predvsem v odločnosti ljudstev, ki delujejo za mir in sodelovanje med narodi In državami, ter v odločni intervenciji Organizacije združenih narodov, ki je učinkovito posegla v spor in prispevala k odstranitvi ali vsaj ublažitvi nasprotij.
Tudi za svetovno delavsko gibanje je bilo važno minulo leto. Dvajseti kongres komunistične partije Sovjetske zveze kakor tudi dogodki na Madžarskem so delavskemu razredu odkrili vrsto pogreškov, ki jih je treba odpraviti za popolno sprostitev in uveljavitev pozitivnih sil delavskega gibanja.
Toda moj namen ni, da bi se zadrževal pri teh, čeprav važnih vprašanjih. V tem trenutku nas bolj zanima naše domače dogajanje. In tu bi se hotel predvsem ustaviti pri upravnih volitvah, ki so bile spomladi na Tržaškem in jeseni na Goriškem. Pogoji, v katerih so bile volitve, so bili za nas . neugodni. Na Tržaškem so se še močno občutile posledice nezdravih odnosov, ki jih je med demokratičnimi: silami povzročila resolucija Kominforma. Vzroki razcepljenosti, ki so imeli hude posledice, se še vedno le s težavo odstranjujejo. V času volitev na Goriškem so politični nasprotniki do kosti izkoristili dogodke na Madžarskem. Kljub vsemu pa so izidi volitev za nas ugodni. Od sedmih slovenskih občin na Tržaškem in Goriškem jih je šest v rokah naprednih Slovencev, ki imajo tudi svoje zastopnike v obeh pokrajinskih svetih. Toda pomen upravnih volitev ni samo v tem, da nam pripada odgovornost za upravo šestih občin, ampak predvsem v dejstvu, da so se napredni Slovenci tako na Tržaškem kakor na Goriškem ponovno združili in enotno nastopili z listami s socialističnim obeležjem in programom. Obnovljena je bila s tem na naprednih pozicijah enotnost v slovenskih vaseh, ki bi se morala negovati in krepiti tudi po volitvah in bi se morali zanjo pridobiti še ostali vaščani, ki v dobri veri sledijo politiki, ki je očitno na škodo slovenskih pravic in koristi. Upravne volitve na Tržaškem in Goriškem so potrdile še drugo važno in načelno izkustvo. To je, da sta učinkovitost naše borbe za politične in socialne pravice delovnega človeka, med katere spada najmanj 05 odstotkov Slovencev v Italiji, in uspešnost borbe za naše narodne pravice odvisni od povezanosti z naprednimi italijanskimi množicami, ki so nas pripravljene podpreti v naših upravičenih narodnih in kulturnih zahtevah. Zaradi te edino mogoče politike smo bili izpostavljeni
hudim ohitkom, ki » »b-- in k!
solutno neupravičeni
jih je večina naših ljudi kot take odločno zavrnila. V bodoče bo treba dokonc no razčistiti to vprašanje še pri tistih Slovencih, ki se še dajo zavajati po nasprotni propagandi.
V preteklem letu se Je gospodarska kriza v našem mestu še poostrila. Brezposelnost še vedno narašča. Izseljevanje domačinov se nadaljuje. Kupna moč prebivalstva stalno pada. Dohodki ne sledijo porastu cen in pove Čanju davčnega pritiska. Ukrepi, ki jih je pričakovalo tržaško prebivalstvo od vlade v Rimu za omi-Ijenje krize, so izostali. In očitno ja- da merodajni krogi nočejo upoštevati, da so vzroki nastalega gospodarskega položaja izrednega značaja in da je zaradi tega mogoča obno-
ih je tržaško prebivalstvo že neštetokrat nakazalo.
Vse pa kaže, da bodo te zahteve ostale neizpolnjene, če jih ne bo samo tržaško prebivalstvo na primeren način in z vso odločnostjo prikazalo odločujočim oblastem.
Tržaški Slovenci ne moremo biti zadovoljni s tem, kar so oblasti do sedaj uresničile od določb Posebnega statuta. Res je, da z izplačanim obrokom za Kulturni dom se dviga počasi iz tal v Ulici Pe-tronio bodoči Kulturni dom. Obmejni osebni promet stalno narašča v korist obmejnega prebivalstva in ovire njegovi čim večji sproščenosti se vedno bolj odstranjujejo. Uzakonjena je bila tudi določba člena 6 londonskega sporazuma, ki predvideva nepregonljivost zaradi pretekle politične de-;avnosti v zvezi z rešitvi-o tržaškega teritorialnega vprašanja. Toda našla se e tudi možnost, da zakon ostane mrtva točka, kakor e dokazal izid procesa proti škedenjskim antifašistom. Določbe londonskega sporazuma, ki so bile do sedaj uveljavljene, niso najvažnejše, niti niso bistvene za naš narodni obstoj in razvoj. Zlasti niso takega značaja, da bi jamčile to, kar Slovenci pod Italijo pričakujemo, namreč popolno enakopravnost na vseh področjih avnega življenja z našimi sodržavljani italijanske narodnosti. V izpolnitev prevzetih obveznosti pripravlja vlada zakon o slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem. Sodeč po njegovi vsebini, po osnutku in po vesteh, ki so bile objavljene v tej zvezi v zadnjih dneh, je duh zakona v nasprotju z določbami Posebnega statuta in italijanske ustave. Kako je mogoče na Goriškem podrediti slovenske osnovne šole italijanski šoli, to je zanikati goriškim Slovencem pravico do samostojne osnovne šole. še bolj bije v obraz vsakega demokratično mislečega človeka predpis, po katerem naj odločajo tuji ljudje o pravici slovenskega očeta in matere, da sme vpisati svojega otroka v šolo po svoji svobodni izbiri.
In tako se mora tudi letošnji novoletni uvodnik končati kakor vsako leto s ponovno zahtevo po izvajanju londonske spomenice.
DR. JOŽE DEKLEVA
ihemo moo leto
H . i
m
vsem sotrudnikom, naročnikom in čitateljem želi
PRIMORSKI DNEVNIK
Dulles sporočil Londonu in Parizu Eisenhowerjev načrt, za Srednji vzhod
Včeraj se je Dulles razgovarjal s Hammarskjoeldom - Izjave predstavnika Foreign Officea - Ameriški tisk govori o «Ei-senhowerjevi doktrini» - Izjave predsednika jordanske vlade
WASHINGTON, 31. — V uradnih krogih poročajo, da je ameriški državni tajnik Dul-le.? sporočil britanskemu in francoskemu poslaniku v Wa-shingtonu predloge, ki jih pripravlja Eisenhower v zvezi s Srednjim vzhodom.
O tem Eisenhowerjevem predlogu je danes Dulles govoril tudi z glavnim tajnikom OZN Hr.mmarskjoeldom. s katerim se je sestal v New Yor-ku. Jutri pa bo Eisenhower o tem poročal republikanskim in demokratičnim voditeljem ameriškega kongresa.
V pariških političnih krogih so zadovoljni s to ameriško pobudo. Pariški tisk posveča vestem o ameriških načrtih mnogo prostora. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva pa je izjavil: «Z olajšanjem pozdravljamo ameriška priporočila in z zadovoljstvom ugotavljamo, da posveča Wa-shington potrebno pozornost, nevarnosti na Srednjem vzhodu.«
Predstavnik Foreign Officea pa je na tiskovni konferenci izjavil, da o namenih ZDA, kar se tiče Srednjega vzhoda ni bilo nobenih razgovorov med vladama Washingtona in Londona, in je dodal, da je ameriški državni tajnik Dulles dal oritanskemu poslaniku v Washingtonu enostavno «ne-kaj informacij o zamisli, ki navaja ameriško vlado, da bi zahtevala od kongresa naj ji podeli nekatera pooblastila«. Dodal je, da Dulles ni izročil britanskemu poslaniku nobene spomenice v zvezi z ame-
riško politiko na Srednjem vzhodu.
Dalje je predstavnik izjavil, da neodvisni poslanec Cyril Banks ni pooblaščen za nobeno poslaništvo ob priliki svojega novega potovanja v Kairo. Bivši konservativni poslanec Banks, ki je tudi Naserjev osebni prijatelj, odhaja ponovno v Egipt, da bi pripeljal v Anglijo posmrtne ostanke umorjenega polkovnika Moorhouseja. Izjavil je, da bo izkoristil to potovanje za razgovore z egiptovskimi voditelji o sredstvih za zmanjšanje napetosti med Veliko Britani jo in Egiptom.
Predstavnik Foreign Officea je dalje izjavil: «Ni točno, da je angleška vlada predlagala razmestitev mednarodne sile OZN ob izraelsko-jordansk meji.«
Egiptovski list «A1 Akhbar« ki večkrat izraža mnenje egiptovske v’ade, piše danes, da medtem ko so Egipčani pristali na začetek čiščenja Sueškega prekopa, «ker spoštujejo OZN m ker nočejo oškodovati svetovnega gospodarstva«, se Izraelci ne ozirajo na sklepe Združenih narodov in še dalje odlagajo odhod s Sinajskega polotoka in _ iz Gaze ((Začenjamo se spraševati, dodaja list, ali moramo mi sami izvajati sklepe OZN. Egiptovsko ljudstvo je mnenja, da bi moraii usposobiti Sueški preskop. toda hkrati ne bi smeli dovoliti obnovitve plovbe, dokler ne bo poslednji tuji vojak zapustil egiptovskega o-zemlja«.
Jordanski ministrski predsednik Nabulsi izjavlja v intervjuju z dopisnikom londonskega «Timesa», da se čiščenje Sueškega prekopa in popravljanje naftovodov v Siriji ne bi smelo začeti, dokler ne bo Izrael zapustil področja Gaze in se umaknil za demarkacijsko črto.
Na vprašanje, kaj misli o splošnih pogojih za dolgoročno ureditev vprašanj Srednjega vzhoda, je Nabulsi izjavil, da edini način za obnovitev miru bi bil, preklicati Izraelu njegovo suverenost in se povrniti na zamisel židovskega narodnega ozemlja v Palestini, ki pa naj bi bilo sestavni de! arabskega sveta. Nabulsi pa je zanikal vesti, da namerava Jordanija kupiti sovjetsko _o-rožje. »(Jordanija hoče orožje za obrambo, j‘e dodal, toda
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
iiminmiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii
Segni še ne verjame v predčasne volitve
Novoletna poslanica Gronchija in Togliattija - Reale, izključen iz KPI, je vložil priziv na centralno kontrolno komisijo
rajši ga kupuje na Zahodu, povzročila Rakoši in Geroe, ki
(Od našega dopisnika)
RIM, 31. — Predsednik italijanske republike Gronchi je naslovil na državljane novoletno poslanico. Tudi on pravi, da se je preteklo leto začelo tako, da je dajalo upanje v izboljšanje mednarodnega položaja. Toda v sredi leta je nastopil preobrat, v katerem je bilo polno nevarnosti dejstvo, da je OZN uspelo na Srednjem vzhodu vzpostaviti mir, je vlovalo novega upanja za bodočnost, toda tc upanje je bilo močno o-majano z dogodki na Madžarskem.
O notranjem položaju pravi
socialni in gospodarski d/ig.
Togliatti v svoji novoletni poslanici najprej zavrača an-tikomunistično propagando, ki hoče prikazati KPI v propadanju. Potem omenja neomejeno in slepo zaupanje v «e-nega človeka« skozi mnogo let, ki pa je dobilo hud udarec z obsodbo napak, ki jih sedaj vsi poznajo. Na vse to se je pravilno reagiralo. Sedaj se iščejo nove rešitve v vseh državah od SZ do Italije, od Kitajske do Poljske in Jugoslavije. Glede Madžarske pravi Togliatti, da so tisti, ki so hoteli popraviti,
_ ______________ _________ _	kar je bilo napačnega,	delali
Gronchi, da nudi povod za enake napake. Nadalje pravi
optimizem, in zaključuje poslanico s pozivom za napore vseh za mir in moralni,
Togliatti, da «nas je preteklo leto okrepilo«, kar bodo opazili «naši sovražniki, so-
„„ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiunmniiii iiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimniiimiiiiiiiiii......................uiiiiiiiiiiiiiiiimn......n
V
Cuenlajeve izjave
Spet se postavlja mirne osvoboditve
I1WII I—IH     H——■——— »——'— f«—W
Za kolektivno pogodbo o miru v Aziji in na Pacifiku z vključitvijo ZDA - Novi razgovori z Nehrujem
NEW YORK, 31. — Kitajski ministrski predsednik Cu-enlaj je v Burmi dal intervju, ki ga je včeraj oddajala new-jerška televizija. V svojem intervjuju poudarja Cuenlaj, da se «sedaj postavlja vpra-. šanje, kako doseči mirno osvoboditev Formoze in kako pre. pričati skupino Cangkajška, da prepusti otok materi domovini. Glas, ki zahteva mirno o-sveboditev Formoze in njen povratek k materi domovini, je vsak dan močnejši. Ta glas vedno odločneje terja odgovor, .ki naj pride iz same Cangkajškove skupine. Zato se možnost mirne osvoboditve Formoze vsak dan bolj uveljavlja«.
Cuenlaj je dalje med drugim izjavil, da Združeni naredi ne morejo vršiti svoje rurikcije pri urejanju mednarodnih vprašanj, zlasti pa azijskih dokler ne bodo v tej oiganizaciji predstavniki C00 miliionov Kitajcev. Uprl se je zamisli «dveh kitajskih držav« ‘ čemur se upirajo »vsi patriotični Kitajci, tudi iz ti „«-,iškove skupine«.
Cavg zvez" z Madžarsko je /•. „i„i izjavil, da «m bilo rudo "nega sovjetskega vmeša-neben g	intervencijo	so-
rskih čet zahtevala sama ižarska vlada«. »Nasprotne je dodal Cuenlaj glavna , ’	„	n7N	je	tista,	ki	se
s, P vmešavati v madžarske ikuša 'm	da razpravlja
zadeve, s tem	Madžar.
o notranjih zaaev«
ske in tako krši statut OZN«.
Zatem je Cuenlaj dejal, da so imperialistične države pokazale svoj grdi obraz v e-giptovski zadevi in skušajo tudi povečati svojo prevratno delovanje proti socialističnim državam. «Tak je bil primer Madžarske, nadaljuje Cuenlaj, in tudi druge socialistične države bi morale paziti. Socialistične države ne morejo dovoliti nobenega prevratnega delovanja od zunaj, ki ima namen uničiti socialistični sistem. Prav gotovo bodo okrepile svojo enotnost proti tej dejavnosti«.
Cuenlaj izjavlja, da so odnosi med SZ in Kitajsko odnosi «dveh bratskih držav«, in pripominja, da te solidarnosti «ne bodo mogle razbiti nobene spletke«.
Nato kritizira politiko imperialističnega bloka, ki »skuša spodkopati politiko miru in nevtralnosti držav, ki v Afriki in Aziji in na drugih področjih odklanjajo vključitev v nasprotujoče si vojaške skupine«.
Dalje izjavlja Cuenlaj, da države ((socialističnega bloka« spoštujejo «politiko miru in nevtralnosti teh držav. V A-Ziji, kljub sklenitvi manilske-ga in bagdadskega pakta smo mi še vedno pobudniki kolek, tivnega miru in sklenitve kolektivne pogodbe o miru za področja Azije in Pacifika vštevši ZDA«.
Cuenlaj zavrača trditev, češ da bi nastala «praznina» na nekaterih področjih sveta, «in na primer na Srednjem vzhodu, če bi se povečalo število držav, ki so naklonjene miru in nevtralnosti«. »To, dodaja Cuenlaj, je argument, ki se ne ozira na dostojanstvo in suverenost teh držav«.
Cuenlaj se je včeraj ponovno vrnil v Novi Delhi s svojega potovanja po azijskih državah. Na letališču je izjavil, da je na tem potovanju opazil, da «vsi hočejo mir in prijateljstvo«.
Na letališču je Cuenlaja sprejel Nehru in se kmalu zatem eno uro razgovarjal z njim. Nato sta skupno odpotovala v Bhakro, kjer sta danes obiskala hidroelektrične naprave. Svoje razgovore nadaljujeta med potovanjem. Nocoj se bo Cuenlaj vrnil v Novi Delhi in bo *akoj nato odpotoval v Peking.
Predsednik indijske vlade Nehru je včeraj podal izjavo v zvezi z morebitnim Eisen-hovverjevim obiskom v Indiji. Dejal je, da ni bil sprejet noben sklepi glede tega obiska, da pa bi bjl zadovoljen, če bi Eisenhower prišel v Indijo. »Ko sem povabil predsednika Eisenhowerja naj pride v Indijo, je dejal Nehru, je odgovoril, da bi bil zelo srečen priti, dodal pa je. da ne more za sedaj reči nič več«.
vražniki svobode, blagostanji ljudstva in miru«.
Čeprav se je zdelo, da ima zopet besedo senator Reale, potem ko je nedeljska «Uni-ta» objavila obvestilo., zakaj njegovega pisma, ki je bilo odgovor izjavam Natolija, ne bo objavila. Toda že današnja «Unita» objavlja poročilo tiskovnega urada neapeljske federacije KPI, ki ni čakala nadaljnjega odgovora Realeja, temveč je predala njegov pri-rr.ei pokrajinski kontrolni komisiji, ki ga je izključila iz partije.
Pokrajinski odbor neapeljske federacije KPI omenja Realejev intervju v nekem tedniku, ki je sledil nekemu drugemu intervjuju v meščanskem tisku ter pismo, ki je bilo namenjeno glasilu «Uni-tas, pa ga je potem objavil «1! Corriere d’informazione» in za njim reakcionarni tisk v Neaplju. «Ti intervjuji in izjave, v katerih se izražajo napačne in obrekovalne sodbe in razlage o 8. partnskem kongresu, o politični liniji in vodilnih organizmih, ki jih je rodila iiroka in globoka demokratična debata, predstavljajo odkrit znak zavrnitve sklepov kongresa ter nevreden napad na Komunistično partijo Italije, na njena načela, na njene moralne običaje ter ■ niene internacionali-stične in patriotične tradicije. Položaj Eugenia Realeja postaja še slabši zaradi dveh dejstev: 1. udeležil se m nobenega predkongresnega celičnega, sekcijskega ali fede-racijskega sestanka, kjer bi izrazil svoje nesoglasje ali soglasje, svoje kritike in opombe, kakor je lahko to storil svobodno vsak član; 2. uporabil je propagandna sredstva protikomunističnega razreda proti partiji- S svojim dejanjem se je Eugenio Reale postavil izven KPI.
Ko zvezni odbor obsoja ta dejstva ter jih sporoča delavcem in javnemu mnenju, predaja zvezni kontrolni komisiji ta primer, da sprejme disciplinske ukrepe v skladu s statutom«.
Kontrolna komisija je potem izdala kratao poročilo, v katerem pravi, da se je Reale s svojimi hudimi cejanji že postavil izven partije vendar ga na prdlagi statuta še staviti mir, je vlivalo nove-
je.
Senator Reale pa se očitno s tem ni kar tako zadovoljil-Poslužil se je člena 37 novega statuta KPI. ki nalaga centralni kontrolni komisiji nalogo, da »prouči in z dokončno razsodbo reši prizive, ki jih naravnost nanjo naslovijo partijski organizmi ali posamezni člani«. Vložil je torej priziv, v katerem zahteva, da ga komisija zasliši, tako da bo lahko pred njo branil točke svoje politične kritike, ki se nanaša predvsem na «vprašanje podreditve KPI Sovjetski zvezi, ocene
tragičnih madžarskih dogodkov ter sovjetskega vojaškega nastopa in pomanjkanja demokracije znotraj KPI«.
Razen tega je Reale dal intervju reviji «Nuovi argo-menti«, kjer poglablja diskusijo o raznih vprašanjih. Ravnatelja revije Moravia in Ca-rocci sta obljubila, da bosta Realejev intervju objavila v prvih dneh januarja.
V posebni izjavi pravi Reale, da je tajništvo KPI ukazalo neapeljski federaciji, naj ga izključi iz partije. S tem so voditelji partije hoteli dati opozorilo, ki je obenem grožnja vsakomur ki bi si drznil misliti drugače kakor Togliatti. Reale nadalje obljublja, da bo s tistima, ki mislijo kot on, voc.il borbo naprej z vsemi sredstvi. «V partiji ali izven nje, če bomo prisiljeni, se bomo še borili z isto vero in z isto vztrajnostjo za svobodo in za socializem«
Pred svojim odhodom na Sardinijo, kjer bo v krogu svoje družine pričakal novo leto, je imel Segni včeraj tiskovno konferenco. Na vprašanje, če bodo predčasne volitve, je dal nekoliko izmikajoč se odgovor. Poudaril je, da je potek parlamentarne dobe ustavno coločen. Dostavil pa je, da je prihodnost v rokah «božje previdnosti«.
Proces, ki ga je družba «Im-mobiliare« naperila proti ravnatelju tednika «Espresso» Ar. rigu Benedettiju ter Manliu Cancogniju, se je končal tako, da sta oba oproščena. Can-ccgm je namreč v tedniku radikalov napisal, da ima o-n,e njena družba v uradih rimske občine vso naklonjenost. Clankar tudi pravi, da je na Kapitolu zelo težko ustavljati se taki sili, kot je »lmmo-biliare«, in dostavlja, da prejemajo rimski uslužbenci zelo nizke plače. Družba se je zaradi tega in še kakšne trditve v članku čutila užaljena in ie tožila avtorja članka ter ravnatelja lista. Z oprostitvijo obeh pa je družba, pri kateri ima zelo važno vlogo vatikanski kapital, doživela še eno moralno obsodbo.
A. P,
 «#--------
Letalska nesreča
DHARAN. 31. — Neko ameriško vojaško letalo se je sinoči ponesrečilo v bližini a-meriškega oporišča Dharan v Saudovi Arabiji. Pri nes-eči je zgubilo življenje petnajst ameriških vojakov. Letalo .ie prihajalo iz Charlestna v Južni Karolini in se je jjriprav-ljalo na pristanek v Dhara-nu ob Perzijskem zalivu. Zdi se, da se letalu ni posrečilo pristati na letališču in da se je vnelo. Ni še znano, koliko oseb je bilo v letalu, baje pa jih je bilo 38, in sicer 11 članov posadke in 27 potnikov.
Pineau pri Gronchiju
RIM, 31. — Predsednik re publike Gronchi je nocoj sprejel francoskega zunanjega ministra Pineauja. Pineau se je med svojim bivanjem v Rimu o katerem zatrjujejo, da je privatnega značaja, razgovar jal tudi s Pacciardijem in Fan fanijem. Napoveduje se tudi njegov razgovor s Saragatom
Laburisti pripravljeni prevzeti oblast
LONDON, 31. — V svoji novoletni poslanici pravi laburistični voditelj . Gaitskell, (J je ((Stranka pripravljena prevzeti vladanje dijžave. takoj ko se bodo volivtSc izrekli za-njo«.
Poslanica pravTRdalje: »Ob koncu leta 1956 3'1 k rafrva-tivna sfrprtka v ~	'in i n
lozaju, razdeljena, uiskrearii-rana, zmedena, omahujoča od ene napake do druge.«
V zvezi s stališčem stranke ob sueški krizi pravi _ Gait-skell: «Mi.=lim, da je škodljivo za vsako vlado potegniti državo v vojno, ne da bi se prej prepričala, ali ima za seboj strnjen narod. Toda konservativna vlada nas ni nikoli vprašala za mnenje, kakor tudi se ni posvetovala s Com-monwealthom in z ZDA.«
Na koncu pravi Gaitskell. da »gospodarske perspektive Velike Britanije v letu 1957 nikakor ne morejo biti vzrok veselja in rado-sti«.
Jordanija nima niti namena zaprositi za gospodarsko pomoč SZ«.
Omenil je zatem, da so se Egipt, Suija in Saudova Arabija obvezali nuditi Jordaniji letno pomoč 12 miliioncv šter-lingov v prihodnjih desetih letih namesto britanske pomoči, in je dodal, da bo čez dva tedna odšel v Kairo na razgovore o . tej zadevi. Dodal je, da bo Jordanija še dalje sprejemala ameriško pomoč.
Medtem pa ameriški ti.?k nakazuje. kako si določeni ameriški krogi zamišljajo aktivnejši ameriški poseg v dogajanja na Srednjem vzhodu. Ta politika naj bi bila nekako nadaljevanje dosedanje blokovske politike in jo «New York Herald Tribune« imenuje «Eisenhowerjevo doktrino« List piše. da bi morala »Ei-senhowerjeva doktrina« dobiti čim večjo podporo ameriškega javnega mnenja in kongresa. ((Poglavitno je. pravi list, da se poudarita dve strani Eisenhoiverjeve doktrine. Vojaška zaščita velja samo za primer odkritega sovjetskega napada bodisi neposredno ali pa sporazumno s kakim satelitom Srednjega vzhoda. Ostala bi še nevarnost komuni stičnega prevrata, ki bi se skušal okoristiti z narodnimi ali gospodarskimi težnjami. Taka nevarnost bi se zmanjšala, če bi ZDA dale razumeti, da so pripravljene postaviti se proti sleherni sovjetski neposredni vojaški pomoči. Toda samo skrbno pripravljen in odločno izvajan program gospodarskega sodelovanja lahko v temeljih zadene komunistično nevarnost na Srednjem vzhodu.«
 «»——
Madžarska »L- novem letu
BUDIMPEŠTA, 31. — ((Madžarska preživlja eno pajhuj-ših razdobij v svoji zgodovini«, je poudaril danes zjutraj komentator budimpeštanskega radia, ki je dodal, da pri hednji meseci niso nič kaj o-betajoči, ker je gospodarski položaj v državi porazen.
»Električna energija, je nadaljeval kionmentator, primanjkuje v vseh podjetjih. Rudniki dajejo, zaradi pomanjkanja delovne sile, samo četrtino premoga, ki ga indu-trija potrebuje; k temu je
sta potrošila na stotine milijonov forintov za vzdrževanje nepotrebne birokracije. Napake, storjene v preteklosti, in stavke, k: trajajo že več ko dva meseca, so prisilile več :to tisočev madžarskih delavcev na brezposelnost in so u-ničile naše gospodarstvo«.
Danes zjutraj so opazili, da pred poslopjem parlamenta v Budimpešti ni več sovjetskih tankov, čeprav še vedno krožijo po nekaterih ulicah.
poljskemu ljudstvu
VARŠAVA, 31. — Varšavski tisk objavlja poleg novoletnih voščil Gomulke in kardinala Višinskega tudi številna novoletna voščila voditeljev in državnikov drugih držav. Med drugimi so poslali poljskemu ljudstvu voščila tudi Winston Churchill, gospa Roosevelt, Krišna Menon, švedski in norveški ministrski predsednik in voditelj PSI Nenni.
 «»-------
Mollctova poslanica
PARIZ. 31. — Predsednik francoske vlade Mollet je izdal nocoj novoletno poslanico po radiu in televiziji.
«V zadnjih mesecih, je dodal Mollet, smo naleteli na številne hude težave. Vi ste j-ih prenašali pogumno in z zaupanjem. Z velikim upanjem izrekam voščila za prihodnost naše dežele, ki naj bi doživela večjo blaginjo in večjo pravičnost in ki naj bi v Alžiru, preko morja in v JAjretu dosegla uveljavitev tvoje volje po miru in svobodi.«
Hcussi o nalogah v novem letu
BONN, 31.	— Predsednik
zah. nemške republike Heuss poudarja v svoji novoletni poslanici, naj njegovi državljani upoštevajo nujnost, da se pri volilni kampanji v prihodnjem letu za izvolitev tretjega Bundestaga upoštevata predvsem dve politični vprašanji, ki sta: združitev in
treba dodati škodo, ki sta jo obramba Nemčije.
							
Titova novoletna voščila
Vsestransko sodelovanje z vsemi državami na svetu
Moša Pijade napoveduje prihodnje volitve že za konec leta 1957
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Predsednik	republike maršal Tito
ugotavlja v novoletni čestitki r.arodom Jugoslavije, da so zadnji dogodki pokazali, da mednarodna javnost ne gleda indiferentno na ravnanje tistih, ki menijo, da se s silo vse rešuje. Moralni či-nitelj, ki je v zvezi z zadnjimi dogodki prišel do izraze v Združenih narodih, ima danes vedno pomembnejšo vlogo. «Mislim, poudarja maršal Tito, da je to dober nauk za vse, ki ne mislijo na posledice	podobnega napadalnega
ravnanja.«
((Jugoslavija, ki se je vedno zavzemala za zmago načel	miroljubnega reševanja
mednarodnih sporov, za razvoj	miroljubnega sodelova-
nja, za aktivno koeksistenco, proti blokovski razdelitvi sveta, za mir, bo tudi v prihodnje se uporneje izvajala dosedanjo miroljubno politiko zavedajoč se, da samo taka politika prispeva k utrditvi miru v svetu m miroljubnih sil, ki so na straži miru. Jugoslavija se bo tudi v prihod nje zavzemala za poglobitev vsestranskega sodelovanja in dobrih odnosov z vsemi državami, ki žele isto.« Pripomnil je, da po njegovem mnenju ni potrebno dvomiti v zmago miroljubnih teženj človeštva in da je nezaupanje med državami kot posledica blokovske politike naj večja ovira, da se težnje miroljubnega človeštva hitreje ne uresničujejo. ((Mislim, da nezaupanje med državami izhaja iz razdelitve sveta na bloke, gle. de katerih se z ene strani misli, da so najboljše sredstvo za dosego določenih ciljev, z druge strani pa se zopet napačno misli, da predstavljajo najboljšo obrambo proti napadu,« je poudaril maršal Tito.
Glede notranjega razvoja Jugoslavije je maršal Tito poudaril, da napovedani ukrepi v letu 1957 lahko prinesejo izboljšanje življenjskih pogo-
jev delovnih ljudi. «Skupno z našimi delovnimi kolektivi se moramo v največji meri truditi, da se proizvodnja blaga široke potrošnje čim bolj poveča, kajti samo povečanje plač ne bo dalo in ne more dati rezultatov, ki se pričakujejo. Posebno je važno, da se poveča produktivnost dela, da se zmanjšajo proizvajalni stroški, da se racionalno izkoristijo sredstva, da se varčuje, da se pravilno m najučinkoviteje organizira proizvodnja itd. To je naloga naših delovnih kolektivov. Naloga ljudske oblasti pa je, da se še letos izboljša plačni sistem. tako da bo ta sistem spodbuda za delavce-proizva-jalce, da bodo imeli več interesa razvijati svoje proizvajalne sile in samoiniciativo. Da bi se zagotovila čim večja sredstva za dvig življenjske ravni, je Jugoslavija zaenkrat opustila izgradnjo nekaterih pomembnih industrijskih podjetij, ki se bodo gradila kasneje. Z boljšim izkoriščanjem obstoječe zmogljivosti, z. organizacijo proiz vodnje, z rekonstrukcijo ne katerih tovarn in s sodelovanjem med podjetji, se bo lahko dosegel velik uspeh pri proizvodnji sredstev za široko potrošnjo in za izvoz.« Dalje poudarja maršal Tito potrebo bolj racionalnega izkoriščanja sredstev, ki so namenjena za povečanje kmetijske proizvodnje, in ugotavlja, da se je z decentralizacijo socialistične državne u prave povečala odgovornost komun, ki ne smejo dovoliti nobenega partikularizma na škodo socialistične skupnosti.
Predsednik republike izraža nato najtoplejše želje da se v prihodnjem letu omogoči široko ustvarjalno delo in da se doseže čim več uspeha v socialistični izgradnji Jugosla vije.
Zveza sindikatov Jugoslavije izraža v svoji novoletni čestitki narodom Jugoslavije željo, naj bi vsa njihova aktivnost v prihodnjem letu bila usmerjena v uresničenje bolj-
ših pogojev dela in življenja 'delovnih ljudi. To bo, poudarja Zveza sindikatov, jamstvo za uresničenje socialističnih idealov m hkrati prispevek h krepitvi in zmagi napredka miroljubne politike v svetu in zmaga ljudske solidarnosti.
Predsednik zvezne skupščine FLRJ Moša Pijade ugotavlja v izjavi uredniku »Borbe«, da bo najpomembnejša naloga zvezne skupščine v prihodnjem letu sprejem perspektivnega gospodarskega načrta in nov volilni zakon. Po ustavnem zakonu je skrajni rok za ustavne volitve januar 1958, volitve pa bodo verjetno že leta 1957. V zvezi z izdelavo perspektivnega načrta do skupščina preuhodno razpravljala o nekaterih splošnih gospodarskih vprašanjih o kmetijstvu. o prometu in o drugih. Veliko zanimanje vlada tudi za vprašanje zidanja stanovanj, o katerem bo prav tako zvezna skupščina v kratkem razpravljala.
Vlada ZDA je izročila danes v Beogradu vladi FLRJ ček za 6 m lijard dinarjev za napredek industrije, kmetijstva z izgradnjo transportnih pomorskih objektov in zidanje stanovanj v okraju Koper in občini Umag. Ta sredstva so nastala leta 1954 kot protivrednost dolarskega zneska, ki ga je Jugoslavija dobila v okviru ameriške gospodarske pomoči.
Strokovna komiuija JAT. ki je vodila preiskavo v zvezi z nesrečo jugoslovanskega potniškega letala 22- decembra pri Muenchenu, se je včeraj vrnila v Beograd. Na podlagi ' ostankov letala in sledu, ki ga je letalo zapustilo za ceboj pri pristanku, je komisija ugotovila, da je posačka letala storila vse, kar je bilo mogoče, da bi u-blažila sunek letala ob zemljo. To potrjuje tudi dejstvo, da so s« od 28 oseb ponesrečile samo 3. Komisija nadaljuje preiskavo, ki zaradi kompliciranosti zahteva vsestransko tehnično preiskovanje.
B. BOZ1C
Vreme dares: Oblačno, padavine, veter severozapadnik. temperatura brez bistvenih sprememb.
Vrem« včeraj: Naj višja temperatura 7, najnižja 3.6. zračni tlak 1013,8/ vlaga 91 odst.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 1. januarja
Novo leto, Zivana Somce vzide oh V.46 in zatone ob 16.31. Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 7.40 in zatone ob 17.14. Jutri, SREDA, 2. januarja
Makarij, M U jeva ____________
V primerjavi s podatki iz preteklih let
Rekorden obseg prometa skozi tržaška Javna skladišča
Lani je promet dosegel 2,930.000 ton, v glavnem na račun premoga, železne rude in starega železa
Promet Javnih skladišč .je v preteklem letu dosegel rekordni o)>seg, saj so prepeljali skozi Javna skladišča 2.930.000 ton, medtem ko so 1913. leta prepeljali 2.057.078 ton, leta 1938 1.585U03 ton in leta 1955 2.822.809 ton. V teh podatkih ni vključen promet z mineralnimi olji, pošiljke
skladišč.
Skupni podatki o lanskem prometu govore o izredno visokem obsegu, iz česar pa še zdaleč ni mogoče sklepati o dejanskem zadovoljivem prometu, saj se je povečal promet s premogom in rudninami ter delno tudi promet z lesom, medtem ko je promet
za ILVA in promet z lesom, ! vseh ostalih vrst blaga padel, tako da se podatki nanašajo j To stanje podrobno ilustrira izključno na promet Javnih j objavljena tabela.
Izkrcano blago v Javnih skladiščih (v tonah):
Premog
Leto	in rude		žitarice razno blag'-	skupaj
1938	172.054		244.040 514.820	939.014
1955	1 496.329		432.132 300.100	2.228.561
1956	1.784.295		255.307 221.481	2.260.083
Blago	vkrcano	v Javnih skladiščih (v tonah);		
Leto	rude	žitarice	les razno blago	skupaj
1938	17.542	14.411	59,713 562.523	654.189
1955	79.183	423	177.222 337.420	594.24°
1856	70.721	—	181.801 423.718	676.240
Podelitev nagrad zaslužnim možem
V nedeljo je bila v sejni i dvorani tržaškega občinskega | . veta svečanost, na kateri je župan ing. Bartoli ob prisotnosti predstavnikov civilnih ■n vojaških oblasti izročil skupini tržaških zaslužnih mož medaljo z grbom mestne občine iz 14. stoletja in diplomo kot priznanje za njihovo delovanje v korist javnosti. Nagrajeni so bili literati, slikarji, kiparji, duhovniki, časnikarji, znanstvenki, gradbeniki, in o-sebe, ki se ukvarjajo z dobro, delnostjo. Po županovem govoru in po govoru prof. Rut-terija, so bile nagrajene naslednje osebe:
Ing. Italo Bonazzi, dr. Al-fredo Brunner, Giulio Caprin, dr, Almerico d’Este, dr. Pie-ro de Favento, dr. Enrico Ferrari, prof. Piero Galli, prof. dr. Attilio Gentile, dr. Lam-berto Gladuli, prof. dr. Giu-iio Grandi, odv. Ugo Hara-baglia, dr. ing. Giuseppe Lo-renzetti, Piero Lucano, dr. ing. Carlo Manni, prof. dr. Guido Manni, prof. Biagio Marin, mons. dr. Carlo Mecchia, Mario Nordio, Socrate Stavropu-los, Giani Stuparich, prof, dr. Carlo Ravasini, sin; prof. dr. Enrico Rosamani, Ruggero Ro. van, profesor Vittorio Rubini, Giovanni de Scaramanga,
Na osnovi davčnih prijav za družinski davek
Drugi seznam davkoplačevalcev z nad 3 milijoni
Kakor smo že poročali, je bil na županstvu objavljen seznam davkoplačevalcev in njihove obdavčitve glede družinskega davka. V soboto smo objavili prvi seznam davkoplačevalcev, ki so prijavili nad 3 milijone lir dohodkov. V naslednjem objavljamo še ostala imena tržaških bogata« šev. Poleg imena je naveden čisti letni dohodek ,v oklepaju pa njihova obdavčitev za družinski davek.
Federico Haas, trgovec 3 milij. 400.000 ( 248.290), Federico Helmreichen de Maria, posestnik 4 mil. (325.175), Raul Ianitti,' trgovec 3 mil. (202.545), Ladielao Janousek, industrialec 4.200.000 (353.005), Anastasio Jantsel, trgovec 13,904.100 (313.230), Maria Je-i ralla, zasebnica 3,200.000 (224 tisoč 865).
Giorgio Kropf, trgovec 3 mil. (202.545), Marino Lapen-na, zdravnik 3 mil. (202.545), Pierpaolo Luzzatto-Fegiz, prokurist 3,300.000 ( 230.440), Ni-colo Martinoli, industrialec
Promet premoga, železne rude in starega železa se je povečal zaradi tega, ker Avstrijci uvažajo te surovine iz prekomorskih dežel, vendar pa jt bodoči razvoj tovrstnega prometa zelo dvomljiv, saj so Avstrijci pred vojno uvažali premog iz Poljske, kar po vojni zaradi odnosov med Poljsko in Sovjetsko zvezo niso mogli več. Zdi se. da se bo po zadnjih političnih dogodkih in notranjih spremembah v Poljski, poljski premog ponovno pojavil na svetovnem tržišču, kjer bo imel lahko konkurenčno bitko, saj so železniške razdalje med Poljsko in Avstrijo dosti ugodnejše in je prevoz po morju iz ZDA do Trsta ter nato iz Trsta pc železnici v Avstrijo znatno dražji. Zaradi tega lahko tudi v prihodnjih letih pričakujemo znaten padec prometa s premogom in drugimi rudninami.
Izredno neugoden je razvoj prometa raznega blaga in se je ta promet pri uvozu v preteklem letu znižal, v izvozu pa nekoliko povečal v primerjavi s 1955. letom in znižal v primerjavi s 1938. letom. Prav promet z raznim blagom pa nudi tržaškemu pristanišču največ zaslužka, saj gre tu za gotove izdelke, dišave, kavo in drugo kolonialno blago, ki nudi pristanišču največ zaslužka. Tu ne gre za čisti tranzit, ki se pristanišča samo nekako dotakne, temveč za tranzit take vrste, s katerim ne zasluži samo pristaniško podjetje, temveč
iiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiimiiiiiimmiiiimuiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
Pred vsedržavnim kongresom SILP
Kongres bo moral razpravljati o številnih nerešenih vprašanjih
Trst se mora uvesti v najbolj ugodno mezdno področje
Pred nekaj dnevi smo pisali o kongresu tržaškega odseka Sindikata petrolejskih delavcev (SILP) ter o resoluciji, ki so jo na tem kongresu sprejeli v pričakovanju vsedržavnega kongresa SILP v Benetkah. Pri tem smo poudarili predvsem njeno sindi-kalno-politično plat.
Petrolejski delavci pa so proučili tudi delovne pogoje v podjetjih, omejevanje sindikalnih svoboščin, diskriminacije v škodo delavcev, ki so včlanjeni v SILP, in nevarnost, ki jo predstavljajo pomožna podjetja, ki sprejemajo razna dela v rafinerijah. O vseh teh vprašanjih bo Moral razpravljeti tudi vsedržavni kongres stroke. Petrolejski delavci zahtevajo tudi revizijo draginjske doklade, izenačenje točk delavcev in delavk; revizijo zakona o nameščanju delovne sile, tako da bodo imeli nad nameščanjem nadzorstvo sindikati; uvedbo zakonskih predpisov, ki bodo zagotovili stalnost službe in tudi tržaški trgovci, banke, za- določali, da se mora pri od
varovalnice itd.
V zvezi s prometom raznega blaga je treba podčrtati izreden padec madžarskega in češkoslovaškega prometa. Do padca prometa z Madžarsko ni prišlo samo zaradi madžarskih dogodkov, temveč zlasti zaradi tega, ker so Madžari preusmerili svoj promet na Reko. Isto velja tudi za Češkoslovaško in je zaradi tega železniški promet s CSR in Madžarsko dosegel v prvih 11 mesecih 73.111 ton, medtem
pustih upoštevati načelo «u-pravičenega vzroka«; j\ridič-no priznanje notranjih komisij in zaščito delavcev pred kršenjem delovnih pogodb.
V krajevnem merilu se mora raztegniti na Trst rnedzvez-m sporazum o zaščiti r.Vtra-njih komisij", sklenjen 8. maja 1953, sindikat pa mora zahtevati od oblasti bolj od-lcčno akcijo proti stalnemu višanju cen. Nadalje zahtevajo delavci, naj se sindikat v Trstu odločno bori za znižanje
ko je znašal v istem razdob- delovnega urnika na 40 ur na ju 1955 leta 145.759 ton il i teden, to je na pet delavm-1954. leta 250.178 ton.	| kov; za izgradnjo naprav, ki
 ...................    imunimi
Na osnovi zakona št. 703
Nova trošarina
na alkoholne pijače
V zvezi z uveljavitvijo za-iloona št. 703 o lokalnih financah, ki določa za našo občino najvišjo trošarino na razne predmete široke potrošnje, pojasnjuje Združenje lastnikov javnih lokalov, da je treba pri sestavljanju zadevnih obrazcev upoštevati tudi sledeče: 1- v postavko (ivi.no>> je treba Vključiti tudi fina vina, kot na primer vermut, maršalo, muškat, malvazijo in črujfa fina vina; 2. v postavko ((likerji do 21 stopinj« je treba vključiti: krema-mar-šalo, jajčno maršalo, šodd in vinske aperitive; 3. v postavko »vinsko in tiopinovo žganje« je treba vključiti samo žganje in konjak, medtem ko je treba suhe likerje (vvhiski, vodko, gin, slivovko, sladki janež, rum) vključiti v postavko »likerji od 21 do 50 stopinj«; v postavki »peneča vina« je bilo črtano razlikovanje med domačimi in tujimi penečimi vini.
Na osnovi novih predpirov o trošarini morajo lastniki javnih lokalov prijaviti občinskemu trošarin ;kemu uradu izpolnjen obrazec »Izjava o prodaji« (Dichiarazione del-le vendite) najkasneje čo 31. januarja 1957. Ta prijava je nujna zaradi porazdelitve različnih trošarinskih tarif.
S 1. januarjem veljajo naslednje trošarinske tarife;
Predmeti, ki so obremenjeni s trošarino na fakturo: navadna in fina vina 22.50 lire od litra; domača in tuja peneča vina 225 lir od stekle-
od kilograma; kis 1.575 lire od litra.
Predmeti obremenjeni na abonma: čokolada v kosih z več kot 25 dkg 117 lir od kg; čokolada v različnih kosih (razen v prahu) 247 lir od kg; kakao za potrošnjo 108 lir’ od kg; navadni keksi 14.40 lire od kg; sladoled 85.20 lire od kg; nenaravna mineralna voda (acque gassate) 6 lir od litra; kolači (panetto-ni), medenjaki, fini keksi 135 lir od kg; sveže torte, kandirano sadje, mandeljnove sladice (torrone) 120 lir od kg; razne karamele 90 lir oč kg.
Tajništvo združenja, ki ima sedež na Trgu sv. Katarine št. 4, sporoča, da je na razpolago vsem interesentom :a nasvete in za izpolnjevanje prijavnih obrazcev.
 «»--------
Vespo so mu ukradli
Predvčerajšnjim je 38-letm Marino Figelli iz Ul. Concor-dia prijavil policijskemu komisariatu v Barkovljah, da mu je neznanec pozno zvečer ukradel njegovo vespo, ki jo je pustil pred gostilno ((Bella čista« v Ul. čel Friuli.
Policija je uvedla preiskavo, da najde ukradeno vozilo in identificira tatu.
 «»-------
Nova znamka
Poštno ravnateljstvo sporoča. da je naprodaj v vseh poštnih uradih znamka za 25 lir ob priliki 80-letnice poštnih hranilnic. Znamka bo ve
so v načrtu v rafinerijah A-quila in Esso Standard; za revizijo dosedanjega načina kvalificiranja delavcev, tako da dobe vsi takšne prejemke, ki bodo ustrezali njihovim funkcijam. Petrolejski delavci zthtevajo tudi sklenitev dopolnilnih sporazumov v podjetjih, ki bodo upoštevali vse posebnosti in s katerimi se bedo izboljšali normativi, mezdni in drugi pogoji. Sistem pomožnih podjetij se mora ukiniti in rafinerije morajo delavce teh podjetij neposredno zaposliti. Izboljšati se morajo tudi doklade za zdravju škodljiva dela; razen tega pa naj sindikati intervenirajo pri podjetjih, da poskrbe v okviru ustanove INA-CASA za gradnjo stanovanj ža delavci' in nameščence.
\ vseli,. avnem mečilu pa S’ mora SILP prizadevati, da se ,s sklenitvijo nove pogodbe odpravijo vse razlike v mezdah podjetij, ki so včlanjena v dve različni skupini, to je v UPI in Eschimici. Za Trst pa se mora zahtevati u-vrstitev v mezdno področje »O«, s čimer se bodo tudi izboljšale mezde.
Petrolejski delavci so razpravljali tudi o krepitvi sindikata, o njegovi demokratizaciji, o ustanavljanju krajevnih zvez delavcev petrolejske stroke itd. Tako so se z izčrpnim razpravljanjem vseh svojih vprašanjih najbolje pripravili na bližnji vsedržavni kongres svoje stroke.
«»
3 mil. (202.545), Ezio Marti-nico, zdravnik 3,400000	(248
tisoč 286), Alberto Meichiori, podjetnik	3.582.000	( 271.450),
Elda Melzi, zasebnica 3 mil. 432.300	(255.283),	Umberto
Moder, višji bančni uradnik 3,083.800 (212.455). Emilia Mu-ratti, zasebnica 3,500.000 (260 tisoč 413), Guido de Nardo, zdravnik 3,494.400 (260.000).
Mario Obersnel, trgovec 3 mil. 500.000	( 260.415), Piet.ro
Pagliaro, trgovec 3,117.000 (219.033),	Costantino Pisani,
trgovec 4,700.000 ( 427.420), Ca-millo Roilucci. odvetnik 3 mil.
450.000 ( 256.701), Lorenzo Pog-gi, posestnik 3.700.000 (285 tisoč 490),	Giovanni Fnioglio, trgovec 5.300.000 ( 511.185).
Penelope de Ralli, posestnica 3 mil. (202.545), Luigi Rusca. zdravnik 3,452.500 (256.877).
Antonio	Scabar, livarna 3
mil. 672.900 (283.407), Edoar-do Schott, posestnik 3 mil. (202.545), Carlo Sivi, trgovec 3,475.00Q	(258.554),	Nicolo
Sponza, lekarnar 3,200.000 (224.870).
Giuseppe Vlizzin, lastnik kinematografa 3,213.800 (23Q tisoč 260), Ado Weiss, uradnik
3.552.000 (269.177).
Corrado Zaccaria, trgovec
3.500.000 (226.800), Dario Zaf-firopuld, ravnatelj RAS 3 milijone 289.700 (235.700), Carlo Zamattio, inženir 3,058.000 (210.679), Giovanni Zampolli, trgovec 3,800.000	(298.450),
Vittorio Zandegiacomo, trgovec 4.250.000	( 362.238), Giu-
seppe Zollia, podjetnik 3 mil. 6C0.000	( 272.815), Giuseppe
Zuccoli, ravnatelj Tržaškega Lloyda 3,099.100 (213.505).
lom. Posledica tega je bila, da je skuterist silovito treščil v 57-letno Marijo Kocjančič od Sv. M.M. Sp., ki je tedaj hodila ob robu ceste.
Vei trije so se znašli na tleh hudo ranjeni, zaradi česar so jih morali nujno odpeljati v bolnišnico, kjer so jih tudi pridržali. Zal pa je Ber-tocchi kljub zdravniški pomoči kake štiri ure po nesreči podlegel hudim poškodbam. Njemu so namreč ugotovili prebitje lobanje, ženski pa sta se rešili z manjšimi poškodbami
—-—«#------
Kap ga je zadela
Včeraj ob 9. uri zjutraj so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo pokojnega 70-letnega Giovannija Del-ža Valle s Puccinijevega kor-za v Miljah.
Moža je našel že mrtvega v Ul. Mazzarei neki šofer miljskega občinskega prevoznega podjetja ACNA včeraj zgodaj zjutraj. Na mesto so prišli policijski organi z zdravnikom, ki je ugotovil, da je smrt nastopila zelo verjetno zaradi srčne kapi. Po dovoljenju pristojnih oblasti so truplo odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim organom.
rtiiiiiiiiiiimmiiiimmimimiiimiMiminmiuHimiiiuiiiminmmiiHiiHiiniiummimiiiiuii
Čestitke Gronehija
Županstvo sporoča, da je predsednik republike poslal županu naslednji telegram:
»Tržaškemu občinstvu in Vam se osebno zahvaljujem za prijazna voščila z iskrenimi voščili za novo leto. — Giovanni Gronchi«.
Obvestilo delavcem Tržaške steklarne
Vsi delavci Tržaške steklarne naj se najkasneje do četrtka 3. t.m. zglasijo na .svojem sindikatu v Ul. Zonta 2. in sicer zaradi ureditve pre-jemkov. ki jim jih je doižno podjetje.
Obvestilo ACEGAT
Ravnateljstvo Acegat sporoča, da je veljavnost tramvajskih izkaznic podaljšana do 5. januarja, ker zaraci stavke niso mogli izdati novih izkaznic.
Izpred KazensKega sodišča
Skrajšan delovni urnik> Zaporna in denarna kazen vralincrijiEssoStandard tatinski triperesni deteljici
I
nice; likerji do 21 stopinj 45 ' ljavria do 31. decembra 1957. lir od litra; vinsko 'in tropi-1	**'
novo žganje do 50 stopinj 75 lir od litra: likerji od 21 čo 50 stopinj 112.50 lire od litra; likerji in žganje od 51 do 75 stopinj 195 lir od litra; likerji in žganje z nad 75 stopinj ter čitti alkohol v steklenicah od 95 stopinj naprej 225 lir od litra; pokalice 5.25 lire od steklenice: naravna mineralna voda 9.75 lire od litra; oranžada izč elana iz o-ranžnega soka 26.25 lire od litra; druge oranžade 45 lir od litra; olivno olje 19.50 lire
Nova «Magirus» za gasilce
Tržaški gasilci so donili novo veliko mehanično in avtomatično lestev »Magirus«, katera je montirana na tovorni avtomobil vrste Fiat. Le-tev ima 165 prečk ter je razdeljena na šest odsekov m lahko doseže 44 metrov višine. Ves mehanizem potreben za upravljanje lestve je popolnoma avtomatičen ter narejen tako, da ne dopušča napačnih manevrov.
Od včeraj veija v rafineriji Esso Standard pri Sv. Sc-bot-i skrčeni čelovni urnik 45 ur na teden. Čeprav so se vsi sindikata borili za skrajšanje delovnega urnika, pa ni o-srednje ravnateljstvo v Genovi povabilo k pogajanjem Sindikata petrolejskih delavcev SILP-CGIL. Ta sindikat je namreč zahteval znižanje delovnega urnika na 40 ur na teden. Skrajšanje delovnega urnika je zahteval SILP tudi v rafineriji Aquila.
  «»------
Prometna nezgoda
16-letna uradnica Anna Colom iz Videmske ulice bo morala zadnji dan starega leta in prve dni novega leta preživeti v bolnišnici, ker je včeraj popoldne postala žrtev prometne nesreče. Njeno stanje je zaradi številnih u-č arcev in ran na glavi, čelu in nogah resno, zaradi česar so jo sprejeli v pridržano prognozo na prvem kir. oddelku, kjer pa so zdravniki mnenja, da bo dekle kljub hudim poškodbam okrevalo.
Dekle je pripeljal v bolnišnico 36-letni Lino Belleci-ni iz Ul. Costalunga, ki je izjavil, da jo je on podrl na tla v Ul. Carducci blizu kina Odeon v trenutku, ko je Co-lonijeva hotela prekoračiti cesto. On je bil namreč namenjen s svojim Fiatom 1100 proti Trgu Garibaldi, a je miral vožnjo prekiniti ter oc-peljati Colonijevo po zdravniško pomoč.
Smrtna žrtev prometne nesreče
Pretekla nedelja je zopet terjala smrtno žrtev; tudi tokrat je tragična usoda doletela komaj 27-letnega delavca iz Skednja Stellia Bertoc-ehija. ki se je vračal domov z obiska pri sorodnikih v Jugoslaviji.
V nedeljo pozno popoldne se je Bertocchi medel na svoj skuter in hotel odpotovati, a tedaj ga je njegova 81-letna sorodnica Ana Gia-comim ve’. Gregorič iz Dekanov prosila, da bi ji dovolil prisesti, ker je nameravala priti v Trst.
Oba ita se srečno pripeljala do čistilnice olja «Aquila» v Savljah m tu je Bertocchi iz do sedaj še neznanih razlogov izgubil oblast nad vozi-
Možaki so prišli v roke pravice povsem po naključju, in sicer zato, ker so se med sabo sprli
Prepir, ki z« je sprevrgel v pretep in se končal z lažjimi poškodbami enega izmed treh pretepačev, ni prinesel nobenemu od njih ne zadovoljstva ne zadoščenja. Nasprotno: med preiskavo o vzrokih prepira je prišlo na dan, da so se možje ukvarjali »» tatvinami, kar jih je pripeljalo pred
e tQ (J j e
Dogodek, ki je pripomogel k obtožbi treh oseb, se je pripetil 27. avgusta lani nekje v Rocolu. Karabinjerji so bili namreč telefonsko obveščeni, ča je 26-letni Emi-lio Or-sini iz Ul. Vidali ranjen m da ga lahko agenti najdejo v bližini bara na št. 690 v Rocolu.
Seveda so karabinjerji prišli po Orsinija. ki na s-rečo ni imel nobenih hudih poškodb in med zasliševanjem je prišlo na dan, da mu je poškodbe povzročil 40-letni Stellio Crevatin iz Ul. V idali, ki je bil v družbi 46-let.nega Agostina Mengota. oba iz občinskega ogrevališča.
Do prepira je prišlo za tovarno Kozman na cesti, ki pelje proti Lovcu m Crevatin, ki je bil precej vinjen, ga je obtožil, da mu je ukradel železo, ki ga je bil skril v nekem grmijku, za katero so karabinjerji vedeli, ča je tatinskega izvora.
Med pregledovanjem starinarnic so karabinjerja lahko ugotovili, da je Orsini v spremstvu ostalih dveh prodal 42-letnemu Celestinu Hrovatinu iz Ul. R. Manna nekaj kilogramov starega železa. S tem so imeli preiskovalni organi v rokah ne le dokaz o krivdi tatinske triperesne deteljice, temveč so obtožili tudi Hrovatina nakupa starega železa in da ni vpisal nakupa v posebno knjigo. To sicer m bilo točno, kajti Hrovatin je vpisal prvi nakup, medtem ko bi ostalo blago vpisal šele potem, ko bi mu Orsini prinesel še preostalo količino. Tako mu je namreč Orsini obljubil ter obenem povedal, da je železo nabral nekje pri Bazovici. Jasno Je bilo torej, ča Hrovatin ni vedel o tatinskem izvoru nakupljenega blaga zaradi česar ga je sodišče, kjer se je moral zagovarjati skupno z ostalima dve-
ma, oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Nasprotno pa so strogo postopali posebno s Crevatinom in M,ingotom, ki se nista prvič omadeževala s podobnimi tatvinami. Kljub temu, da sta oba zanikala tatvino, kakor je storil tudi Orsini, ju je sodišče spoznalo za kriva in ju obsodilo na eno leto in 1 mesec zapora ter na 13.000 lir globe. Orsini pa se je rešil le z 9 meseci zaporne kazni in s 7000 lirami denarne kazni in še to s pogojnostjo in brez vpisa v kazenski list.
Preds. Gnezda, tož. Scarpa, zap. Urbani, obramba očv. Filograna in Carlini.
 «»-------
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. in 31. decembra 195G se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo ie 22 oseb.bila pa je ena poroka.
POROČILA STA SE: prodajalec Antonio Gcsdan in gospodinja Rosa Pobega.
UMRLI SO:	71-1 etni Silvio
Mattlussi. 51-letni Spiridione Mi-yailovich, 47-letpi Giuseppe Zu-gna, 64-letna Maria Poggiolini vd. Lombardo. 78-letni Karel Svetina. 61-letna Maria Sossi. 88-letna Maria IVlich vd. VVagner, 46-letna Adalgisa Formica por. Potttni. 63-letm Raimondo Fera-ni, 27-letni Stellio Bertocchi. 67-letna Anna Bogme por. Grezza-ni, 88-ietna Maria Cravich por. Porenta, 78-letni Antonio Degras-si, 64-1 etni Emilio Morales. 80-letna Giovanna Gasparini vd. Meneghetti. 70-letni Ivan Planinšek, 46-letni Aloiz Dodič, 69-let-ni Giuseppe Sartori, 77-letna Anna Sussig por. Piapan. 27 dni siara Rita Dugoni. 1 dan star F.rmanno Kukanja, 2 dni star Guido Ramani.
 «» ’
NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju
Davanzo. Ul Bernini 4: Glusti. Strada del Friuli 7 «Greta); Mii-io. Ul. Buonarroti 11; Mlžzan, Trg Venezia 2; Taniaro-Neri. Ul. Dante 7.
SLUŽBA LEKARN DANES 1. januarja
Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2: Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Alla Minerva. Trg Sv Frančiška 'K G Papo, Zg. Kjadln (Sv. Alojzij); PraMnarer, Trg Unita 4: Rossettl. Ul. Schiapparelll 58; Signori. Trg Osnedale 8: Tamaro. Neri. Ul. Dante 7.
SNG
za Tržaško ozemlje
V nedeljo 6. januarja 1957 ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi m a j«, Vrdelska cesta 7
II. JAVNA PRODUKCIJA
igralske in baletne šole Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, s sodelovanjem gojencev glasbene šole pri Glasbeni Matici v Trstu.
Seznam nagrad za naročnike PD
Naročnikom »Primorskega dnevnika«, ki bodo poravnali celoletno ali polletno naročnino za i. 1957 najkasneje do 10. februarja 1957, bodo z žrebanjem razdeljene sledeče nagrade:
1. ELEKTRIČNI APARAT ZA BRITJE »PHILIPS«
2. USNJEN POTOVALNI KOVČEK
3. LUKSUZNA AKTOVKA
4. ZENSKA TORBICA V NARODNIH MOTIVIH
5. NAMIZNA SVETILKA
V NARODNEM STILU
6. SERVIS ZA KAJENJE
7. PRT IN PRTIČI ZA CAJ
8. UMETNIŠKO IZDELAN SAH
9. IZREZLJANA ČUTARA
V NARODN. STILU
10. SERVIS ZA LIKERJE
V USNJU
11. KNJIŽNI OPIRACI (KROPARSKI IZDELEK)
12. ZAŠČITNA VAZA (KROPARSKI IZDELEK)
13. PODSTAVEK ZA SADJE V NARODN. STILU
14. USNJEN ALBUM ZA SLIKE V NARODNIH MOTIVIH
15. NAMIZNA SATULJA ZA CIGARETE
Navedena darila bodo razstavljena pred žrebanjem v TRŽAŠKI KNJIGARNI.
Razdeljevanje nagrad bo v soboto, 23. februarja 1957 v prostorih našega uredništva.
Uprava , -PRIMORSKEGA DNEVNIKA
R. Strauss: Burke Tilla Eulen-spiegla: 13.30 Glasba po željah:
14.30 Melodije iz filmov:	15.00 Orkester Mantovani; 15.20 Ritmične popevke: 15.45 Ravel: Španska rapsodija; 16.00 Odlomki iz Giordanove opere «Fedora»: 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Rimski Korsakov: Šeherezada; 18.41 Melodije iz revij: 19.15 Predavanje;
19.30 Pestra glasba: 20.00 Šport;
20.05 Peter Kreuder: 20.30 Orkester Silvo Tamše; 20.45 Mi-gnons: Brazilska fantazija; 21.00 Ladislav Bus-Fekete:	«Tobakar-na pri generalici«, igra v 3 dej. — igraio člani Radijskega odra;
23.00 Južno-ameriške popevke;
23.30 Nočni ples.
T R S T I.
9.00 Orkester Helmut Zacba-rias:	9.30 Popevke leta:	11.15
Fantazija Offenbachovih motivov; 14.15 Novoletni poslanici Evropskega sveta in Mednarodnega RK: 14.30 Običaji in pesmi ob Novem letu; 16.00 Orkester Gian Stellari: 17.45 Franz Lehar: «Vesela vdova«, opereta v 2 dej.:
21.05 Simfonični koncert orkestra Tržaške fiiharmoniie. dirigira Sergiu Celibidache.
KOPER Poročila v slovenščini:	6.00,
7.00. 7.15. 13.30 14.15 15.00. 19.00.
22.00
Poročila v italijanščini:	6.30,
12.30. 19.45 23.00.
6.00-7.15 Spored iz Liubljane;
7.15 Jutranja glasba: 8.00 Novoletne čestitke:	8.10 Slovenske
narodne:	8.30-12.00 Spored iz
Ljubljane:	13.30 Glasba po željah; 14.10 Dedek Mraz:	14.30
Igra veliki zabavni orkester radia Ljubljana: 14.45 Lahka glasba: 15.00-19.30 Sipored iz Ljubljane; 19.30 Ritmi in popevke; 20.00-23.00 Spored iz Liubljane.
SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.00.	6.00	7.00,
13.00	15.00.	17.00	19.00	22.00.
6.00 Za dober začetek (jutranji glasbeni sipored); 7.15 »Veselo in uspešno 1957!»: 8.00 Srečno!« (stara in nova novoletna voščila): 8.30 »Vsak eno...« (revija narodnih solistov in ansamblov): 9.30 Otroška predstava _ Wolker-Zupan:	Dimnikar in sreča; 10.15 Letošnji obiski pri našem simfoničnem orkestru;
11.30 Narodi, podajte si roke!:
13.15 Pester glasbeni spored; 15.15 Zabavni zvoki:	15.40	K raji se
spreminjajo... 16.00 Melodije iz filmov in operet:	16.30 «Zima,
zima bela... (zima v besedi in narodni pesmi); 17.00 Nestrov: Lumipaei.i Vagabund (veseloigra);
18.30 Za razvedrilo in ples; 20.00 Pet let Slovenskega okteta: 20.30 Iz naših javnih zabavnih odreditev v letu 1956 - I. del: 22.15 »Ob kaminu« (spored solistične in komorne glasbe).
TELEVIZIJ A
15.00 Športni popoldan:	17.00 Film- «Torba sanj«. Maria Pia Casilio: 20.45 Vesti: 21.00 Iz rimskega gledališča «Arlecchino» ove enodejanki Tristana Barnarda: »Torei grem« in «Prisk!edniki». 21.40 Pesmi sreče: 22.15 Dvanajst mesecev športa.
( K I N O	)
Naročila v letu 1957
Naše bralce, ki se želijo naročiti na
PRIMORSKI DNEVNIK,
prosimo, da nam to sporočijo na upravo našega lista v Ul. sv. Frančiška 20/III. - tel. 37338, prebivalci podeželja pa naj se obrnejo naravnost na vaškega raznašalca ali razproidajalca.
Bralci v Jugoslaviji se naročijo lahko samo pri ADIT, Ljubljana, Stritarjeva 3/1.
OPOZARJAMO, DA DOBIVAJO NAROČNIKI LIST SKORAJ ŠE ENKRAT CENEJE, kot je v razprodaji.
Uprava
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Izšla je
«Pavlihova pratika»
s številnimi praktičnimi nasveti in bogato zabavno vsebino.
Dobite jo pri vseh raznasalcih Primorskega dnevnika in v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Cena samo 100 lir.
r h s «
Ul. sv Frančiška 20/111 tel. >7-338 sprejema ln serate tnal« oglase, osmrtnic« in urngo od 8. do 12.30 in od IS. do 18. ure.
RADI
TOREK, 1. januarja 1957 TRST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba: 8.30 Slovenski motivi; 9.00 Orkester Cer-goli; 9.25 De Falla: Klobuk na tri ogle. balet; 11.00 Fantazija iz dunajskih operet; 11.15 Musorg-ski: Sest samospevov za soipran in orkester:. 11.43 Orkester VVill Glane: 12.00 Pestra operna glasba; 12,20 Lahki orkestri:	13	00
Excelslor. 13.30: »Vojna in mir«. A. Hepburn, H. Fonda. Vijta-vision. Vi. barvah. Nepretrgano
predstave. Zaunja predstava ob
21.10. ' ’
Femce. 13.30:	»Trapez«, Gina
Lcjlobrigida, B. Lancaster, T. Curtis. Cinemascop. izkaznice neveljavne.
Nazioua.e. 15.00: »Safari«. V. Mature, J. Leigh. Pustolovščina prepovedane ljubezni. Cinema-scope, lechnico.or.
Fiiodiammatico. 14.30: »Kralj potepuhov« (II re vagabondo). Vistavision, technicolcr. K. Grayson, O. in R. Moreno.
Snperčinema. 14.00: «Montecarlo», Ttchnirama in technicolor. V. De Sica, M. Dietrich.
Arcobaieno. 13.30:	«Montecarlo»,
V. De Sica. M. Dietrich in R. Rascel.
Astra Rojan. 15.00: «Papa, mama, sobarica in jaz«.
Capitoi. 14.30: «Kadar je ljubezen poezija«. Ljubezenski roman. J. Scott. V. Gray. Technicolor.
Crisiallo. 14.00: »Tudi junaki jokajo«. Dramatična iri strastna ljubezenska zgodba. W. Holden in D. Kerr. Izkaznice neveljavne.
Graitacielo. 13.30: «Mešana kri«, A. Gardner, S. Granger. Izkaznice neveljavne do 6. januarja 1957.
A anarda. 14.00: «Labod». Ljubezenski roman neke kneginje. Cinemascope, technicolor. G. Kelly, L. Jourdan
Ariston. 14.00: «Athena in 7 sester«. Glasbeni, veseli Metro-scope. J. Povvell. E. Purdom, D. Reinolds.
Arnioina. 15.00: «Porto Afrika«, Technicolor. Pier Angeli, p. Carrey. Velik uspeh «Lassa o la scoppia«. Aktualne smešnice.
Anrora. 13.00: «Mihael Strogov«. C. Jurgens in S. Koščina. Po remanu G. Vernea «Carski sel«. Cir.emascop in Eastmaricoior Fox.
Garibaldi. 14.00:	»Prepovedana
pesem«. C. Villa. F. Mari.
Ideale. 15.00; «Dvoženec» (II bi-
. gamo), M. Mastroiannl, F. Va-leri, G. Ralli in Vittorio De Sica.
Impero. 14.00:: Na sološno zahtevo se ponavlja nuilepši film leta: «Piknik» z W. Holden in K. Novak. Cinemascope v technicolor Columbia.
Italia. 14.30: «Ob času počitnic« (Tempo di villeggiatura). Zabavna komedija. Giovanna Ralli. Abbe Lane in Vittorio De Sica.
S. Marco. 14.00:	«Brigadoon».
Glasbeni film Metro v Cine-mascope. Gene Kellv Van Johnson In Cvd Charisse.
Kino ob morju. 16.00: «Kakšna sreča biti ženski« Sofia Loren.
Moderno. 14,00: «Luc,v Garjand«, J. Wyman. c. Heston. C. Tre-vor. Vistavision v technicolor.
Savona. 14.00: »Stebri neba« (I pilastri del cielo). Pustolovščina med najvišjimi vrhovi ka-nad‘k h Kordi! ieriev- Cinema-
SOŽALJE
Prosvetno društvo «B- Škamperle« izteka svoje globoko sožalje družini Nanut ob bridki izgubi nepozabnega Andreja Nanuta.
scop in technicolor. J. Cband-ler in D. Malone.
Viale. 14.00: «Bitka pri Fort Ri-ver«, Technicolor. G. Montgo-mery. M. Hyer.
Vitt. Veneto. 13.45:	((Umetniki
in modeli«, D. Martin, J. Lev/is.
Belvedere. 14.00: »Scaramouche«. Technicolor. S. Granger, E. Parker.
Marconi. 15.00:	((Stavka žena«.
Cinemascope v barvah. J. Crain. G. Nader.
Massimo. 14.00: «Brez prestanka rock and roli«.
Novo cine. 14.30: «7 nevest za 7 bratov«. J. Powell. H Keel.
Odcon. 14.00:	«Cilj Piovarolo«,
Toto.
Radio. 14.30: »Orožje, ki je osvojilo West». D. Morgan, P. Ray-mond.
Skedenj. 16.00: ((Dolina kraljev«, R. Taylor.
Srečno in -uspešno novo leto želi svojim obiskovalcem in prijateljem
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Vsem članom, gojencem, staršem gojencev, učiteljskemu zboru in vsem prijateljem ter podpornikom
želi srečno novo leto GLASBENA MATICA
SREČNO NOVO LETO 1957
želi
Trst, Ul. Imbriani 14 Telefon št. 37-666
Izključni zastopnik: TELEFUNKEN, MINERVA GRUNDIG - BRAUN - GRAETZ
IMPORT - EXPORT
CATTUNAR UMBERTO
TRST UL. F. SEVERO 3 TELEFON 34-089
želi vsem dobaviteljem in odjemalcem
obilo sreče v letu 1957
ZALOGA VINA IN GOSTILNA
FERNETIČI
BAZOVICA
«PRI LIP1»
Lastnik; HROBAT MAKS
želi cenjenim odjemalcem in gostom obilo uspehov v letu 1957!
KROJAŠKI SALON
JOSIP KRAMAR
OPČINE, Narodna ul. 65
želi svojim klie.ufam, prijateljem, znancem'til ih. onkraj' meje srečno novo leto
RUDOLF VREMEC
SKLADIŠČE DRV IN PREMOGA OPČINE, Narodna ulica št. 78
želi srečno in veselo novo leto!
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV narodnoosvobodilne vojne v Trstu želi vsem svojim članom srečno in uspeha polno novo leto.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št. 1
Podružrrce: Trst, Ul. Flavia 23 —■ Milje, Ul. Roma 1
Nudimo Vam vse potrebščino za vinogradništvo. poljedelstvo in živinorejo !
želi srečno in veselo novo leto!
IZKLJUČNO PRI «CASA DEL CICL0>
kolesa znamke JULI A zajamčene
želi srečno novo leto!
TRST
Ul. Valdirivo 21 Tel. 35-860
Ribarič Ivan
IMPORT ♦ E X P O R T
VSEH VRST LESA 1pTtr7)LH GORIV
TRST — ULICA F. CRISP1 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE M1L1ZIE 19 - TEL. 96-510
želi srečno in veselo novo leto!
IMPEXPORT
TRST ULICA L HATT1ST1 STEV 23-1 NAD Tel. 44-208 • Trlegr. IMPEXPORT TRIESTE
UVAŽA:	1ZVAZA;
Vsakovrstni los. tlrva za	tekstil, kolonialno blago
kurjavo, gradbeni malarial	in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
želi srečno in veselo novo leto!
l|.
Užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prija-idjem in znancem, da nas je včeraj opoldne zapustila- jiaša draga sestra, teta in svakinja
HEDVIKA FERRATI (ŽELEZNIK)
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 2. januar-ja ob 15. uri iz hiše žalosti na Straida di Guar-. diella 4.
Žalujoče družine: Eerratt, Zidarič, Sila, Mismasi in Rosner
Trst, 1. januarja 1957
Srečno in ueselo novo leto želi
tvrdka
JOŽEF SILA
uvoz
IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST . Ulica E. Eil/.i štev. 23 - Telefon 37-1104
ICfl
Predsednik tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiz je 27. novembra prebral pred člani pokrajinske gospodarske konzulte obsežen govor, v katerem je ostro obsodil brezbrižno ravnanje rimskih oblasti. Ta govor kot tudi soglasno izglasovana zaključna resolucija predstavljata nekaj novega, saj je prvikrat po vojni celo ta gospodarski organ, ki je že po svoji prirodi umerjen in rezerviran, bil prisiljen izraziti svoj ostri protest.
V omenjenem govoru je predsednik zbornice protestiral zaradi tega, ker je vlada mnogokrat uradno zagotovila, da pripravlja obširen organski načrt v korist Trsta in ker je na te svoje obljube o-Čitno pozabila. Ta oster protest je privedel vsaj to tega rezultata, da je spre jed tržaško gospodarsko delegacijo predsednik ministrskega sveta Segni. V tem razgovoru pa so se pokazale vse bojazni tržaških gospodarskih krogov za upravičene, saj se je izkazalo, da vlada sploh ne pripravlja nobenega organskega načrta v korist Trsta in je med razgovori predsednik Segni izjavil, da bodo skušali tržaška gospodarska vprašanja rešiti v okviru znanega načrta Vanoni.
Vsi ti protesti in razgovori torej niso prinesli nič bistveno novega, saj se je v praksi zamenjal eden obljubljeni ukrep z drugim, ki pa je povrh tega za tržaške potrebe še neustrezen.
Tržaški gospodarski krogi niso zahtevali uveljavitve organskega načrta v korist Trsta iz neutemeljenih razlogov, temveč zato, ker bi lahko samo tak načrt, ki bi predvideval točne roke vseh potrebnih ukrepov, ki bodo nujno imeli najrazličnejši značaj, omogočil trajno in resnično rešitev tržaškega gospodarstva iz krize. Zakon Vanoni pa ne predvideva takih ukrepov, temveč se nanaša samo na dolgoročno investicijsko politiko. Prav to gospodarsko področje pa ne predstavlja perečega člena v verigi tržaškega gospodarstva, saj je znano, da Trst ne ' trpi zaradi pomanjkanja kapitala in je značilmr, TtU"razpolaga rotacijski sklad s sko-ro petimi milijardami lir sredstev, za katera ni interesentov in da so vloge v tržaških denarnih ustanovah zelo visoke.
Po mnenju tržaških gospodarski h krogov bi bilo treba uveljaviti vrsto organsko med seboj povezanih ukrepov, ki bi se nanašali na pomorstvo, zunanjo m notranjo trgovina, obrtništvo, industrijo in ki bi istočasno odstranili anomalije v javni upravi.
Nedvomno bi bilo treba čimprej rešiti vprašanje tržaškega pomorstva, saj se še tržaška trgovinska mornarica v preteklem letu le neznatno povečala, medtem ko je v tem razdobju močno narasla mornarica vseh konkurenčnih pristanišč.
Poleg tega pa celo v tržaškem pristanišču hitreje raste število tujih pomorskih zvez, kot število prog, katere vzdržujejo državne po morske družbe PIN. Lani se je tako število tujih pomorskih zvez povečalo za 5 prog, zvez PIN pa za 3, pri čemer pa je treba upoštevati, da gre pri progah PIN predvsem za povečanje na račun malo pomembnih lokalnih o-balnih prog, ki sicer zanimajo kopalce in turiste, so pa skoro brez pomena za tržaški gospodarski organizem.
Se cela vrsta je nerešenih vprašanj, ki zavirajo razvoj tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče in onemogočajo razvoj prometa z o-nimi vrstami blaga, od katerega pristanišče, trgovci, špediterji in drugi poslovni krogi največ zaslužijo. Predstavniki trgovinske zbornice se v tej zvezi pritožujejo nad previsokimi pristaniškimi tarifami, povišanjem železniških tarif, zavlačevanjem modernizacije železniške zveze skozi Trbiž, zavlačevanjem avtoceste Trst-Benetke itd.
Vseh številnih vprašanj pa seveda ni mogoče rešiti v sedanjem ozračju, ki vlada v Rimu do Trsta, ko se skusa na račun Trsta celo zaslužiti, saj so v finančnem letu 1955-56 Tržačani vplačali v državni proračun tri milijarde več kot so prejeli in bo ta vsota v letošnjem finančnem letu dosegla kar 9 milijard lir.
Tudi to dejstvo dokazuje, da Trst ne more pričakovati daril od nikogar in da je možno doseči ustrezne ukrepe, ki naj rešijo sedanjo perečo gospodarsko in socialno krizo le s skupnimi napori, le z odločno akcijo, ki bo nedvomno uživala podporo vsega tržaškega prebivalstva.
B. SAMSA
PREGLED SINDIKALNEGA DELOVANJA NA TRŽAŠKEM
Volitve tovarniških odborov v CRDA
pokazale, da delavci ne slede razbijaški politiki
Ob Novem letu po navadi delamo obračune pretekle dejavnosti na raznih področjih, med katerimi je tudi sindikalno. Čeprav ni bilo sindikalno življenje lani tako razgibano kot predlanskim, saj so takrat samo varilci v ladjedelnic; Sv. Marka stavkali nad 70 dni, tudi lani ni manjkalo vaznih dogodkov.
V prvih mesecih je ‘vsekakor mnogo bolje kazalo glede toliko zazelene sindikalne enotnosti kot kasneje. Tudi pri nas so tako imenovani »svobodni« sindikalisti izkoristili nesrečne madžarske dogodke za poglabljanje nasprotij med obema smdikato- i ma in skušali celo preprečiti skupna pogajanja na uradu za delo. V začetku leta se je namreč po precejšnjih porodnih krčih z ustanovno sindikalno skupščino končno ro dila nova zvezna Delavska
ZNAČILNI
PODATKI
V oktobru preteklega leta je bilo na tržaškem področju 19.176 brezposelnih oseb m 2.651 brezposelnih več, kot v istem mesecu leta 1955.
V oktobru so prijavili 1.766 meničnih protestov torej 149 meničnih protestov manj, kot v istem mesecu leta 1955. Vrednost vseh prijavljenih neplačanih menic pa se je istočasno naravnost fantastično povečala, saj je dosegla v oktobru 64 milijonov lir in je bila skoro dvakrat vtčja kot v oktobru leta 1955.
zbornica, ki se je vključila v Italijansko splošno zvezo dela CGIL. Namen ustanovne skupščine pa ni bil le ta, da se bivši Enotni sindikati, ki so se r.ekaj mesecev prej preimenovali v Delavsko zvezo, formalno vključijo v CGIL, marveč predvsehi ta da se sindikat okrepi, odpre -vrata na stežaj vsemu razredno zavednemu delavstvu, premosti dotedanja nasprotja ter pritegne v svoje vrste zlasti številne delavce, ki so iz raznih razlogov zapustili sindikate ter stoje ob strani. Na pobudo za sklicanje ustanovne skupščine so pristali tudi delavci m nameščenci, ki so biii svoj čas včlanjeni v Razrednih sindikatih in ki so se pridružili CGIL kot struja Neodvisne socialistične zveze. Njihov predstavnik je bil izvoljen tudi v izvršno komisijo nove sindikalne organizacije. Izvršna komisija je nato izbrala iz svoje srede štiri tajnike, od katerih dva socialista, in za odgovornega tajnika je bil imenovan dotedanji 'ajnik kovinarjev Bo-nomo Torflinez.
Smoter vključitve v CGIL pa je bil tudi ta, da se s tem pripravi temelj za združitev obeh sindikatov, to je obeh Delavskih zbornic. Temu
smotru se žal nismo približali in razcepljenost se je še bolj poglobila, ker so sindikaliste stare Delavske zbornice vodili pri tem čisto politični nagibi, čeprav so večkrat svečano proglašali, da je njihov sindikat iznad strank.
Seveda je ta razcepljenost vplivala tudi na sindikalne borbe in njihove rezultate. V ladjedelnicah in v Tovarni strojev so se morali delavci in z njimi sindikati v glavnem braniti. Ravnateljstvo CRDA se namreč kljub podpisu sporazuma po lanski dolgotrajni stavki še ni hotelo dokončno odpovedati nameri po znižanju akordnih tarif in zvišanju akordnih norm. Najprej so gnjavili delavce s poostrenim nadzorstvom, kar je povzročilo odpor in krajše stavke, nato so napovedali, da bodo znižali akordne tarife za 4 odstotke in hkrati zvišali normo. Delavci so se seveda uprli, včasih ločeno, včasih s skupnimi stavkami, pri čemer je tud' prišlo do izraza, kako težka so celo pota akcijske enotnosti. Kar se tiče borbe proti nižanju akordov, sta sindikata še precej enotno nastopala in korčno dosegla, da se je ravnateljstvo CRDA odreklo uresnčenju svojih načrtov. Pota sindikatov pa so šla nara-.en, ko ni slo zgolj za obrambo, marveč za zahteve delavcev, prišlo je do ločenih stavk in pogajanj glede doklade za menzo in proizvodne nagrade. V vsedržavnem obsegu so sicer priznali kovinarjem 4 ods'otke poviška mezd in plač ter plačilo doklade va menzo, kar so pač morali sprejeti tudi delodajalci v Trstu, s posebnimi krajevnimi rahtevami v CRDA pa delavci niso imelo sreče. Tako je rova Delavska zbornica CGIL med drugim zahtevala. da se mezde tržaških kovinarjev izenačijo z mezdami kovinarjev v Genovi, da se delavcem izplača posebna nagrada za čas dopustov itd. Delavska zbornica CISL teh zahtev ni podprla in se doslej še niso uresničile.
Trgovinski uslužbenci so po dolgotrajni borbi in pogajanjih končno dosegli poenotenje prejemkov in s tem tudi delno zvišanje p'ač. Stavke so 1056. leta napovedali tudi uslužbenci Acegat, delavci kamnoseške industrije, lesne industrije, rafinerij, v pristanišču in v drugih strokah. Delavci SELAD so večkrat protestirali zaradi stalnega krčenja njihovega števila, toda brep uspeha, saj jih je bilo sredi novembra zaposlenih pri tej podporni u-stanovi samo še 730. Nerešeno je cstalo tudi vprašanje uslužbencev bivše ZVU, ki jim niso od oktobra 1954 prav nič zboljšali plač, čeprav so cene sta'no naraščale; prav tako ni bilo rešeno vprašanje njihove vključitve v sta-lež državnih nameščencev; sicer pa je njihovo število stalno padalo.
V tem kratkem pregledu krajevnih sindikalnih dogodkov je treba omeniti se u-stanovitev enotnega sindikata slovenske šole, ki je nastal iz prejšnjih treh sindikatov in ki je imel 11. no-
vembra «voj prvi občni zbor.
Najbolj vazen sindikalni dogodek ob koncu 'eta pa so bile vsekakor volitve tovarniških odborov v CRDA. Kljub vsej gonji, pritisku, izkoriščanju madžarskih dogodkov, podpori delodajalcev stari Delavski zbornici CISL je sindikat kovinarjev (FIOM) nove Delavske zbornice CGIL ohranil svoje položaje, to je število svojih predstavnikov v tovar.nških odborih, ohranil večiro glasov delavčev (nad 59 odstotkov) in v ladje-denici Sv. Roka ceno napredoval. To je bila vsekakor velika moralna zmaga. Zato ob Novem letu kljub vsem o-viram na sindikalnem področju lahko gledamo z dobrimi upi v bodočnost, saj so te voliive pokazale, da delavci ne marajo iti po razbijaški poti nekaterih voditeljev «sVobodnih» sindikatov.
C. S.
LETOS PRVIČ PO VOJNI IZVOLJEN POKRAJINSKI SVET
Obljubam pokrajinskega odbora naj slede konkretna dejanja
Vladni komisar je izdal za tržaško pokrajino poseben volilni zakon, ki je onemogočil izvolitev večjega števila slovenskih svetovalcev
Lani meseca maja so bile skupno z občinskim' volitvami tudi volitve za pokrajinski svet. Prvič po končani vojni si je tržaško prebivalstvo izvc';lo tudi pokrajinsko upravo. V vseh povojnih letih so upravljali pokrajino ljudje, k:	jih je imenovala
bivša ZVU in jih izbirala iz vrst tako imenovanih štirih vladnih strank. Tako je bila pokrajinska uprava 11 let v rokah samo demokristjanov, socialdemokratov, republikancev in liberalcev, čeprav so predstavljali manjšino prebivalstva.
Pokrajinske volitve na našem podrcčju se niso vršile na osnovi italijanskega zakona, ampak je vladni komisar
Prizor iz pristanišča
OPOZICIJA V VEČINI V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
OBSTOJ OBČINSKEGA SVETA ODVISEN
od sodelovanja med odborom in opozicijo
Občinski odbor mora upoštevali predloge levičarskih strank in skupin - Občin, ski proračun in proračun podjetja ACEGAT preizkusna kamna občinskega sveta
Najvažnejši politični dogodek lanskega leta na našem področju so bile brez dvoma upravne volitve za obnovitev občinskih svetov in volitve za izvolitev pokrajinskega sveta. Kot vedno, pa se je nujvečja politična bitka vršila v tržaški občini, za tržaški občinski svet, saj ima ta izvoljeni organ največjo vlogo v vsem javnem in političnem življenju mesta in celotnega področja.
Lanske volitve, ki so se vršile na osnovi novega volilnega zakona, ki določa proporcionalno razdeltev mest in odpravlja tako imenovane povezane liste, so v tržaški občini pokazale dejansko politično stanje in moč posameznih strank in skupin. Na žalost pa moramo ugotoviti, da bi bila ta slika še popolnejša, če ne bi conska volilna komisija izključila iz ifolitev indi-pendentistično listo »Trst Tr-žačanomn. Kljub temu pa se je položaj v občinskem svetu med tako imenovanimi štirimi sredinskimi strankami (demokristjani, socialdemokrati, republikanci in liberalci) in levo in desno opozicijo popolnoma spremenil. Opozicijske stranke in skupine so dobile na zadnjih volitvah večino glasov.
Volilni izidi pa so tudi pokazali, da so se tržaški volivci usmerili na levo in da so zaradi tega vse levičarske stranke dobile ueč glasov. Hkrati pa, kar je v nasprotju s političnim razvojem v ostalih italijanskih pokrajinah, so se v Trstu okrepili tudi fašisti. Na osnovi podrobne analize glasov je bilo ugotovljeno, da se je MSI okrepil predvsem z glasovi članov policijskih sil, ki so prišle v Trst
  ......
Cene nenehno rastejo
Podkomisija medministrske komisije za cene je 19. decembra odobrila povišanje cen ameriškega premoga za 1700 lir, antracita za 3300 lir, madžarskega premoga /a 2300 lir, afriškega za 1600 lir. To povečanje je omenjena podkomisija obrazložila predvsem z izredno velikim povečanjem pomorskih brodnin, do česar je prišlo v zadnjih mesecih.
To pa je samo eno izmed številnih povišanj cen, do katerih prihaja na italijanskem notranjem trgu jn ki je močno prizadelo tudi tržaške potrošnike. Uradni predstavniki sicer zagotavljajo, da je to povišanje cen samo trenutnega značaja, ker naj bi do njega prišlo zaradi posledic sueške krize in da gre za omejeno število blaga.
Taka zagotovila pa ne odražajo dejanskega stanja na trgu, saj govore uradni podatki, da se je v zadnjem času povečala cena za veliko večino potrosnih predmetov 'n predvsem za živila.
Vse je dražje. Meso se je podražilo za 20 do 100 Ur pri kg z izjemo telečjega mesa I brez kosti, ki se je pocenilo za okoli 40 lir. Povečal« se je cena masla za oa 40 do 100 lir pn 1^. kot 'udi zival-ske maščobe za 20 do 40 lir. Cena olju ze dalj casa vztrajno raste, tako da so sedaj cene treh vrst olja v kvaliteti 880, 780 in 680 lir liter.
O ceni mleka smo ze po- da se cene stalno višajo iz le-
drobno poročali, in je samo neposredna intervencija oblasti dosegla, da se tudi to izredno vazno hranivo ni močno podražilo.
Resni ukrepi pa bi bili potrebni uidi na drugih sektorjih in zlasti za sadje in zelenjavo. O tem blagu je namreč težko narediti točno statistično kontrolo cen, vendar ni dvoma, da se tudi tu cene stalno višajo, tako da so bile številne družine prisiljene prenehati kupovati sadje in zelenjavo. V tej zvezi je značilen podatek, da se je krompir podražit za 5 Ur.
Ta val draginje je le delno posledica sueške krize, saj daljša pot i.i cene ladijskih prevozov ne vplivajo na veliko večino potrošnega blaga, katerega zgoraj omenjamo. Nedvomno pa je sueska kriza ustvarila rapeto ozračje, vojno vzdušje, katerega so izkoristili spekulantski krogi za to, da so ponovno navili cene in tako zaslužili na račun potrošnikov.
Za veliko večino potrosne-ga blaga torej ne obstajajo nobeni retini razlogi, ki bi povzročili to izredno povišanje cen, kljub temu pa ne gre za osamljen pojav, ki se je zgodil samo proti koncu preteklega leta.
Statistični podatki centralnega statističnega urada v Rimu, kot tudi podatki tržaške trgovinske zbornice govore,
ta v leto na škodo življenjske ravni prebivalstva. Po teh podatkih so se cene na veliko na italijanskem trgu povišale za sadje in zelenjavo za 28 odstotKov, ce primerjamo njih raven v oktobru z oktobrom 1955. cene olivnega o-lja so v tem razdobju narasle za 23,4 odst., klavne živine 8,4 odst. in ovac 7,5 odst.
B. S.
po oktobru 1954. Največ pa sta zgubili Krščanska demokracija in republikanska stranka. Z novim volilnim zakonom in z uspehom levičarskih strank se je sestava občinskega sveta spremenila. V novem občinskem svetu so stranke in skupine zastopane takole tv oklepaju število sve-
VOLILNI IZIDI:
LISTA	GLASOV
KD	57.023
KP	41.016
MSI	26.934
PSDI	12.586
PSI-UP	9.633
MEN	7.674
PRI	6.379
PNM	5.832
NSL	5.569
PLI	4.542
SL	3.791
Rad.	1.782
Skupaj	182.731
tovalcev, ki so jih imele po volitvah leta 1952): Krščanska demokracija 20 (2S), Komunistična partija 14 (6), Italijansko socialno gibanje (MSI) 9 14), socialdemokrati 4	(5),
PSI-UP 3 (1, samo PSI), Ne-ovisna socialistična lista 2 (1, Ljudska fronta), republikanci 2 (4), liberalci 1 (3), MEN (2) <1952 ni nastopil), Slovenska lista 1 (1), monarhistu 2 tl).
Sestava občinskega odbora ni bila lahka. Štiri stranke, ki so imele v rokah občino vsa povojna leta, so dobile 27 svetovalcev, ostale pa 33. To je pomenilo, da niso mogle več sestaviti večinskega odbora. S tem je bila tudi odpravljena tako imenovana sredinska formula. Poleg tega pa se je ta koalicija še bolj omajala, potem ko so socialdemokrati izjavili, da ne bodo sodelovali v občinskem odboru skupno z liberalci. Hkrati so zahtevali usmeritev u-prave na levo s socialnim u-pravnim programom. Drugo veliko zapreko pri sestavi novega odbora je predstavljal dotedanji župan Bartoli. Demokristjani so vztrajali na njegoui ponovni izvolitvi. Leva opozicija in socialdemokrati pa so bili od začetka od-
Bartolija za župana. Desničarske stranke so ponujale demokristjanom svoje sodelovanje in predlagale sestavo «odbora nacionalnih strank«. Po večtedenski polemiki med demokristjani in socialdemokrati in dolgotrajnimi razgovori je prišlo do sporazuma, da bodo demokristjani odklonili vsako sodelovanje z desnico in da sestavijo manjšinski odbor, v katerem bodo zastopani demokristjani, socialdemokrati in republikanci. Na vztrajno zahtevo demokristjanov so socialdemokrati pristali tudi na Bartoli ja za župana s pogojem, da dobijo podžupansko mesto. S tem kompromisom je bila rešena kriza občinskeaa odbora.
Tako je bil sestavljen odbor, ki ima podporo samo 26 svetovalcev. Toda upravni program, ki ga je po izvolitvi odbora prečital župan Bartoli, je vseboval nekaj pozitivnih točk, ki jih je sprejela tudi leva opozicija. Predvsem je bil važen sklep, da bodo sestavljene občinske komisije, v katerih bodo sorazmerno zastopane vse stranke, da bo-opozicija imela svoje predstavnike v upravnih svetih javnih ustanov, ki so bili do-sedaj monopol štirih sredinskih strank. Te in še druge točke upravnega značaja, ki imajo viden socialni značaj, so omogočile dosedanje življenje manjšinskega odbora.
Toda opozicijska večina ima vedno vajeti v rokah. To se
je pokazalo pri glasovanju o uveljavitvi zakona štev. 703, ki določa povišanje trošarine na predmete široke potrošnje. Odbor je predlagal uveljavitev tega zakona. Opozicija ga je z večino glasov zavrnila. Enak primer se je zgodil tudi pri glasovanju nekaterih e-mandmajev pravilnika o poslovanju občinskega sveta. Iz tega je razvidno, da mora sedanji občinski odbor upoštevati predloge opozicije, če hoče živeti. Zaradi tega je prišlo že do groženj župana in nekaterih svetovalcev strank, ki so v odboru, da bo odbor odstopil, če mu bo opozicija preveč oviral£ delovanje.
Iz tega je razvidno, da nima sedanji občinski odbor trdile podlage in da še vedno preti nevarnost krize in novih volitev. Sedaj čaka občinski svet največja preizkušnja: letošnji občinski proračun in proračun ACEGAT, Ce bo od. bor pri obeh proračunih dobil posredno ali neposredno podporo opozicije ali dela o-pozicija, potem lahko rečemo, da bo kriza odložena vsaj za leto dni. Ce pa bo opozicija zavrnila omenjena proračuna in se stranke odbora ne bodo hotele prilagoditi predlogom opozcije. je kriza neizbežna, ker bo prefektura imenovala posebnega komisarja za potrditev proračuna. Dvomimo, da bi sedanji odbor prenesel poseg državne oblasti v tem najvažnejšem vprašanju občinske uprave. SL. STOKA
ta zakon spremenil tako, da je omejil izvolitev slovenskih svetovalcev na najmanjše število. Medtem ko italijanski zakon določa, da nobena občina v pokrajini ne sme dobiti več kot polovico volilnih okrožij, je vladni komisar v Trstu izda' poseben zakon, na osnovi katerega je bila pokrajina razdeljena na 14 okrožij. Ta okrožja pa so razdelili no osnovi sorazmernega števila prebivalcev. Tako so vse slovenske občine vključili v volilna okrožja, ki so obsegala tudi del tržaške in miljsko občino. Posamezna volilna okrožja pa so bila tako sestavljena, da so tudi tistim volilnim okrožjem ki bi morala imeti čisto slovenski značaj, priključili del tržaške občine, kjer je naseljeno vebko števi'o Italijanov in tudi s tem onemogočili izvolitev sorazmernega števila slovenskih svetovalcev. V mestu sam“m pa so delavska okrožja razdelili na enak diskriminacijski način, da bi preprečili izvolitev večjega števUa svetovalcev delavskih strank. Samo ta krivičen zakon je omogočil demokristjanom, da so si zagotovili večino glasov in da so skupno s socialdemokrati in republikanci dosegli v pokrajinskem svetu absolutno večino.
Kot je znano, se pokrajinske volitve ne vršijo na enak način kot občinske. V tržaški pokrajinski svet je bilo treba izvoliti -24 svetovalcev. Izvolitev teh svetovalcev še je vršila na dva načina: v pokrajini se ustanovi toliko vo-
sestavili svoj odbor. Pri volit vah pokrajinskega odbora in predsednika ni prišlo do tistih težav, kot v občinskem svetu. Kljub temu pa so morali demokristjani pristati, da bodo tudi v pokrajinski upravi vodili socialno politiko (d« bodo odklonili vsako sddelo-vanje z desnico in da bodo sprejeli sodelovanje opozicije v razn h komisijah in javnih ustanovah, kjer ima pokrajina svoje predstavnike. Te pogoje so jim postavili socialdemokrati, ki so to politiko zagovarjali tudi pri sestavi občinskega sveta.
Sicer pa se je pokrajinska uprava do sedaj pokazala, da hoče vsaj z obljubami, ker konkretnih dejanj nismo se videli, spoštovati sprejete obveze. Vsa vprašanja, ki jih je do sedaj predložila opozicija, m tudi oba slovenska svetovalca so sprejeli z razumevanjem, pokazali svoje zanimanje in zagotovili, da jih bodo rešili, v kolikor je v njihovi moči Do sedaj so se izneverili svojemu programu samo pri izvolitvi nekaterih predstavnikov v javne ustanove. ko niso hoteli izvoliti nobenega predstavnika leve opozicije. Zaradi te diskriminacije proti opoziciji je socialdemokratsko vodstvo u-radno izjavilo, da se to ne bo več ponovilo 'n da bodo v obratnem primeru izvajali hude posledice tudi v občinskem svetu.
Kljub ‘i mu pa je treba priznati predsedniku fof. Gre gorettiju in odboru, da sj znali ustvmHi v pokrajinskem svetu taksno pomirjevalno
lilnih okrožij za eno poslan- vzdušje med večino in manj-
I šinn ki je prvi pogoj red-
sko mesto, kolikor jih ustreza dvem tretjinam števila članov pokrajinskega sveta dotične pokrajine. To pomeni, da je b:lo 18 svetovalcev izvoljenih neposredno, poimensko. Ostalih osem svetovalcev pa je bilo izvoljenih na proporcionalni način 'z ostavka števila g’asov. ki so jih dosegle posamezne volilne liste.
Zaradi krivične razdelitve volilnih okrožij sta bila izvoljena srmo dva slovenska svetovalca:	neodvisni sveto-
valec Grbec, ki je kandidiral v dcvinsko-nabrezinsk“m okrožju, 'n svetovalec KP Si-škovič, ki je kandidiral v 13. volilnem rkrožju. Nadalje je bilo izvoljenih še šest komunističnih svetovalcev. 11 demokristjanov, 2 MSI. 1 republikanec, 1 socialdemokrat in 1 monarhist.
Kot smo že omenili, so na osnovi diskriminacijskega zakona proti Slovencem in proti delavskim strankam, demokristjani, socialdemokrati in republikanci dosegli v pokrajinskem svetu večino s 13 svetovalci ra skupno 24 svetovalcev. To stanje jim je tudi omogočilo, da so brez. težav
no in uipešno delovanje pokrajinske uprave. Poleg tega pa ie predsednik oseono navezal stike z vsem; okoliškimi občinskimi upravami, da se spozna z njihovimi vp.asanji.
To so prvi vtisi o deio ’s-n.iu nove pokrajinske up ave. ki so vsaj na prvi pogled pozitivni. Upajmo, da bodo pokrajinski predsednik in v»i odborniki še nadalje krepili odnose z občinskimi upravami in z vsemi ostalimi joviv-mi ustanovami, ki spadajo v pristojnost pokrajinske uprave. Kot Slovenci pa želimo, da bi sedrnja pokrajinska u-prava začela konkretno reševati vsa vprašanja, ki zanimajo naš živelj na tem področju. k: so bila do sedaj popolnoma zanemarjena. Ne bomo naštevali vseh 'eh vprašanj, ker smo prepričani, da jih predsednik prof. Grego-retti ift njegovi naiožji sodelavci, odborniki, že poznajo, saj so jih gotovo spoznali na razgovorih, ki so jih imeli v tem prvem polletju upravljanja pokrajine s slovenskimi župani, slovenskimi svetovalci in o katerih je nas list ze toliko pisal.
S. S.
limillllllllllilllllllllllllllHIlUllllimilllMIIItMIIIIMIIIIItllMIiliiHitHiiitlltltllllflllfltllllimillltllinillimiltllllllllllUtlllllllllHIIHIIIIHItlllllllllllltmiltlllMIIIIIIIIHIIIHIIHIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIHII
TEŽKA JE POT K SINDIKALNI ENOTNOSTI
Hvale vredna pobuda vodstva GG1L/ žal še ni rodila sadov
Vsakikral ko hočemo na-| No, nebo se je nekoliko | dikatoma in so začeli nekoli
praviti nekak pregled sindi- j zjasnilo konec septembra, ko kalne dejavnosti določenega I se je zdelo, da je končno obdobja ali pa orisati polo-J prišel čas, da se bodo sindi-žaj v določenem času, ne mo-, kati končne začeli zbliževati, remo mimo ugotovitve, da je | kar nai k' s pomočjo akcij-nujno poliebna sindikalna e-notnost, ki je najboljši temelj in jamstvo za uresničevanje delavskih zah'ev in za obrambo njihovih pravic. Toda kakor so bili delodajalci vedno enetni ne glede na svoje nazore tako so delavci v Italiji že devet let sindikalno razcepljeni in še nič ne kaže,
da bi se v kratkem ponovno ločno proti ponovni izvolitvi vzpostavita njihova enotnost.
-i
v . 'V <
Tg.	•	*	v,»t ■
<• • ' •čv vflK v-*-v 4 ■
Pogled na ladjedelnico Sv. Marka
ske enotnosti polagoma privedlo tudi do spojitve vseh treh sindikalnih organizacij. Izvršni odbor CGIL je dal mrnreč stvarno pobudo za združevanje sindikatov. Njegov glavni tajnik Di Vittorio je predlagal, naj se vsi trije sindikati, to je CGIL. CISL (demokristjani) in U1L (pretežno socialdemokrati) spojijo z ustanovitvijo popolnoma nove sindikalne organizacije, ki bi nosila tudi novo ime, tako da ne bi bilo ponižanja za nikogar. Di Vittorio je tudi izjavil, da ne bi smel biti ta sindikat odvisen od nobene stranke niti od vlade, kar pa seveda ne pomeni, da bi moral biti tudi popolnoma a-političen. S tem se je CGIL tudi odpovedala doslej veljavni teoriji, da mora biti sindikat nekak transmisijski jermen stranke.
Seveda je nova misel v teo riji zelo lepa. žal pa se je težko odpovedati starim navadam. Demokristjanskim voditeljem CISL in socialdemokratskim voditeljem UIL Di Vittonov predlog ni posebno dišal. Čeprav so prej tudi delno upravičeno očitali vodstvu CGIL, da izvaja v glavnem smernice vodstva KPI (kar pa ne velja /a zadnje čase, saj so si pridobili v CGIL vedno več besede tudi socialisti in druge struje), se pa oni sami niso hotelo odpovedati nadzorstvu svojih strank nad obema »svobodnima* sin-
ko popuščrti zamish o enotnosti le pod pritiskom članstva, ki je vedno težilo k njej.
Tudi to pot se je torej pokazala 'azlika med besedami in dejanji, kajti če hočemo biti popolnoma i'kreni, moramo ugotoviti, da je popolno nadstrankarstvo sindikatov doslej le utopija, kajti član in še bolj voditelj neke stranke ostane pač član te stranke tudi ko je v sindikatu. S tem pa se ne zanika možnost, da se strankarstvo v sindikatih lahko omeji na najmanjši obseg. Glavno je pač. da se najde neko sožitje, saj je bistvena naloga sindikata, braniti razredne interese delavcev, ki so za vse člane enaki in ki so najboljša spojilna snov.
Pobuda vodstva CGIL je naletela na odobravanje večine delavstva. Siriti so se začela gesla o enotnih tovarniških odborih oziroma notranjih komisijah, o bolj pogostih enotnih nastopih v raznih sindikaimh borbah, o skupnem postavljanju mezdnih zahtev v tovarnah itd. 2e pred to pebudo smo bili priča zlasti veliki enotni akciji poljskih delavcev vseh treh sindikatov; železničarji se niso razlikovali med seboj po sindikalni pripadnosti, ko je bilo treba stopiti v stavko za uresničenje lastnih zahtev itd Toda žal so prišli kasneje vsem nasprotnikom delavstva kot nalašč dogodk' na Madžarskem in v podjetju rtAT so šli funkcionarji CISL in UIL celo tako da’eč, da se sploh niso hoteli usesti k pogajanjem pri skupni mizi s
predstavniki FIOM (CGIL).,
Predstavniki CISL in FIOM so od tedaj izrabili vsako priliko, da bi poglobili med delavstvom razdor in zajezili vse poskuse skupnih nastopov, kakor da bi bilo glavno vprašanje Madžarska, ne pa položaj po posameznih tovarnah. Če je bilo še razumljivo izkoriščanje omenjenih žalostnih dogodkov za pridobivanje nevih članov v sindikatih, pa je bilo vse obsodbe vredno razbijanje enotnosti notranjih komisij, katerih naloga je, reševati notranja vprašanja v podjetjih, kot so akordi, norme, delovna storilnost itd. ki nimajo prav nobene zveze s politiko.
To je 'udi večina delavstva razumela. Ce izvzamemo podjetje FIAT v Turinu, lahko ugotovimo, da je zamisel o sindikalni enotnosti kljub vsem zaprekam in težavam in celo kljub madžarskim dogodkom napredovala. Struje CGIL so namreč v velikem številu podjetij, zlasti v Milanu, ob novih volitvah okrepile svoj položaj v notranjin komisijah, kar je dokaz, da pobuda Di Vittoria in vodstva CGIL le ni padla na neplodna tla ter da je ze začela roditi svoje sadove. To pa tudi vzbuja upanje, da sindikalna enotnost ne bo ostala vedno le vzor. ki se blesti iz daljave, ter da se bo tudi sedanji val proti enotnosti ugnal. Potrebni so le novi vztrajni napori in res iskrena volja, da se enotnost končno doseže. Takrat pa bo tudi za vse delavstvo bolje, saj bo laze u-resničevaio svoje zahteve
C.-S.
IVAN	CA
Sveto obhajilo
Petero nas je bilo. Sedeli smo za mizo in smo čakali. Spočetka smo se smejali in razgovarja-li, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali ter smo obmolknili.
Najstarejši sestri je bilo trinajst let, najmlajšemu bratcu pet. V srcih pa smo bili stari; poznali smo skrb in strah.
Kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli proti durim. Strmeli smo z velikimi očmi in odprtimi usti, sapa nam je zastala. «Prihaja!*
Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; oči so bile solzne, ustna so se tresla.
Zelo smo bili lačni. Mra-čilo se je že, matere ni bilo. Pred dobro uro se je bila napotila. Bog vedi kam. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruh. Prav nič nismo dvomili, kajti večerilo se je in zvečer je treba večerjati.
Trd in strašen je otrok v svojem zaupanju. Zvečer je treba večerjati. Neusmiljen je otrok v svoji veri. Mati, zvečer je treba večerjati; pojdi in prinesi jo. iz zemlje jo izkoplji, iz o-blakov jo utrgaj!
Ko je šla, je bila vsa majhna in sključena; globoka brazda je bila na njenem čelu.
«Kmalu se vrnem!* je rekla.
Mislili smo, da gre k peku, sto korakov daleč. Minuto tja, minuto nazaj; recimo, da bi tam še malo pokramljala, bi bilo pet, ali kvečjemu deset minut. Gledali smo na uro, ki je visela na steni kraj peči. Počasi se je pomikal dolgi kazalec:	ali	kakor se
mu ni mudilo, je bil pre-romal ves črni kolobar.
«Saj niso šli k peku!* je rekla Hanca.
«K štacunarju so šli!» je rekla Francka.
«Pa če jim ne dajo?* sem rekel jaz.
Pogledali so me, kakor da sem bil izpregovoril čisto nerazumljivo, nadvse čudno besedo.
«Da bi jim ne dali?* je obstrmela Hanca.
»Zvečer je treba večerjati!* je rekla Francka.
Zunaj je že dremal večer, v izbi je bila noč. Naše oči so bile mlade in bistre, vajene teme. Pogledali smo se iz lica v lice — vsi smo bili starejši nego uro poprej.
Nismo se bali belih žena, ne vedomca, ne tork-lje. Nekoč sva šla z najmanjšo sestro mimo kozolca, ki je stal na samem; da tam straši, so pravili. Pred kozolcem je stal trhel štor in se je čudno svetil — velik človek v goreči rjuhi. Držala sva se za roko, šla sva mimo in se nisva bala.
Ali vendar je bil strah v naših zgodaj postaranih, zgodaj izkušenih sit-cih. Nekaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba, bližalo se je, zmerom višje ln ogromne j še, črno in strašno; skoraj že je zastiralo vse obzorje. Videli smo življenje in smo se ga bali...
Na jok nam je bilo, zaihtel pa nihče ni. Kadar so nas tuji koraki zmotili ln je bilo spet vse tiho v izbi in zunaj, se je oglasil v nas obup, tisti zreli, poslednji obup, kakor ga pozna šele človek, ki ga je bilo obnemoglega življenje treščilo ob tla.
»Saj ne bo konca nikoli! Nikoli ne bo drugače! Mati ne pride, ne prinese kruha — umrimo!»
Velik je bil obup; ali vzbudilo se je v nas še nekaj vse temnejšega, strašnejšega. Ne jaz sam, nas vseh petero, kakor smo sedeli okrog mize v temi, je občutilo nenadoma grenko, zlobno sovraštvo do matere.
«Saj bi lahko, če bi ho-
tela! Sinoči je prinesla kruha, čemu bi ga nocoj ne, ko smo lačni kakor sinoči? Tam stoji, Bog vedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas! Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je ze ura minila, morda že poldruga ura... Nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že naj-brže večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!*
V molku smo spoznali; natanko smo vedeli drug za drugega: «Tudi ti tako misliš, sestra! Tudi ti tako sodiš, bratec!* In v tistem trenutku tudi med nami ni bilo več ljubezni.
Noč je bila, ali še smo si videli v oči. Oči so govorile:
»Poznam te, sestrica; natanko vem, zakaj molčiš! Tvoja misel je smrten greh, ki nikoli ne bo izbrisana!*
«Poznam te, bratec, bistro vem, kaj si mi očital na tihem! Tudi tvoj greh ne bo nikoli izbrisan!...* Zunaj, mislim da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes; žalosten, zategnjen glas je bil.
«Lačen je, pa cvili!* je rekla sestra.
Takrat je najmlajši brat nenadoma naglas zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu cviljenju.
»Nehaj!* se je razljuti-la sestra; ali tudi v njeni besedi je bilo ihtenje; gledali smo na mizo, vsi smo trepetali.
»Pogledam na cesto!* sem rekel.
«Kaj bi gledal? Ne pride prej... če še kdaj pride!*...
Počasi in tiho so se odprle duri. Na pragu je stala mati.
Kakor ob belem dnevu smo razločili njen obraz. Ves bel in tenak je bil, oči pa so bile objokane in so gledale plaho; tako gleda grešnik na svoje trdosrčne sodnike.
Mati se nas je bala...
«Ali ste dolgo čakali?* je rekla s tihim, prosečim glasom. »Nisem mogla prej... niso dali...*
K životu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skorja lepo rumena...
O mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem nehanju!...
-v
Šestdeset let plodnega dela
velikega tržaškega entomologa
(Nekaj besed o prof. dr. G. Miillerju)
Frane Košinič: Počitek
marmor, 1940, Narodni muzej, Beograd
’ Trst ima tudi svoj botanični vrt. 'Joda če bi tega ali o-nega vprašali, kje se ta vrt nahaja, bi bili najbrž redki, ki bi vain vedeli to povedati, čeprav ne gre za nikako skrivnost. Tisti, ki se vozijo k Sv. Alojzu in na Katinaro, ga lahko vidijo z avtobusa, brž ko so prešli znana dva o-stra ovinka pod Sv. Alojzom. Sredi tega vrta je hiša, v kateri stanuje (precej utesnjeno) in se vedno dela znanstvenik prof. dr. Giuseppe Mueller.
Tisti, ki so brali dr. Bartolove spomine (Mladost pri Sv. Ivanu), se bodo tega i-mena spominjali, kjer pisec navaja svoje profesorje na tržaški nemški gimnaziji. Dr. Mueller je bil tedaj ze precej časa v Trstu. Ko je nam-
reč 1. 1902 na graški univerzi promoviral, bi bil lahko ostal kar tam ter nastopil vseuči-liško kariero. Toda bolj ga je vleklo na jug, k morju, ki se je nanj navezal že v svoji prvi mladosti.
Rodil se je namreč v Zadru 1. 1880 in tam je tudi o-biskoval gimnazijo. Že v srednji soli si je pridobil temeljito metodo dela, ki mu je bila pozneje v veliko pomoč pri njegovem znanstvenem udejstvovanju. Prav v tem času se je že tudi seznanil z nekaterimi prirodo-slovci, ki so v njem razplamteli ljubezen do narave, pravzaprav do proučevanja narave. S tem je pa bila že tudi nakazana njegova nadaljnja življenjska pot, tako da se je po končani gimnaziji vpisal
Slovenska literarna žetev 1956
V preteklem letu smo z našo književnostjo lahko zadovoljni - Ustvarjalne sile slovenske literature so žive, da lahko od njih še mnogo pričakujemo
Članek, ki hoče predstaviti slovensko poezijo, prozo, dramatiko, kritiko in e-sejistiko v razdobju enega koledarskega leta, se mora zaradi prostora nujno omejiti v prvi vrsti na informacijo in upoštevati predvsem pomembnejša dela. Ob novoletnih pregledih se po nauadi zgodi, da izpadejo nekatere knjige, ki so izšle zadnje dneve decembra, sedijo po letnici še v preteklo leto, po svojem dejanskem stiku z bralcem pa že v leto, ki je na poti. Tako bo tudi naš pregled na kratko poročal o nekaterih knjigah, ki so izšle proti koncu leta 1955, a se uvrščajo pravzaprav v knjižno žetev leta 1956.
Ce pričnemo s slovensko
PROZO
moramo najprej upoštevati dve knjigi, ki sta izšli proti koncu preteklega t. j. leta 1955, tembolj, ker sodita ukroni ka» Ivana Potrča «Z ločin« in «potopis» Ferda Kozaka «Popotoval sem v aomovinov med najboljše leposlovne tekste tega leta. Obe deli se s svojima opre-
Ob zatonu v pristanu
-- .
delitvama, navedenima v narekovajih, pravzaprav odmikata od strogo pripovedne oblike, vendar nosita na sebi pečat zrelih umetniških del.
Potrčev «Zločin» je izšel v redni knjižni zbirki Prešernove družbe za leto 1956 in ga lahko uvrstimo med pisateljeva najboljša dela. V knjigi, ki je krohistična po zamisli in okviru, je pisatelj upodobil izsek iz zgodovine predvojnega revolucionarnega gibanja, konkretno aretacijo in uboj sekretarja KPJ Djura Djako-viča. Z elementarno pripo-vedjo je v osrednjih poglavjih knjige naslikal psihološko podobo obeh glavnih likov v tragičnem spopadu med neuklonljivostjo pred rablji in padcem, ki' vodi v izdajo. Potrčeva knjiga, ki je v letošnjem letu doživela tudi svojo dramatizirano obliko na celjskem odru, je eden redkih pripovednih tekstov, ki obravnavajo obdobje revolucionarnega boja med obema vojnama in to na pisateljsko iskren in umetniško zrel način.
Delo Ferda Kozaka »Popotoval sem v domovino* je knjiga spominske proze, ki obnavlja pisateljeva doživetja iz časa druge svetovne vojne. Avtor popisuje svoja medvojna srečanja v internaciji in na poti domov, razgrinja nam podobo tedanjega časa ter presoja ljudi in dogodke, ki hranijo v sebi vsebino širših razsežnosti. Knjiga je pomemben dokument o dobi, a hkrati tudi dokument o humanizmu in pisateljski veščini Ferda Kozaka, yaj se s svojim izbrušenim stilom uvršča med najboljša prozna dela povojne slovenske književnosti. Njena vrednost je bila poudarjena tudi s podelitvijo Prešernove nagrade za književnost za leto 1955.
Ob ti dve pomembnejši knjigi iz konca prejšnjega leta lahko postavimo sedem romanov in povesti, ter dve knjigi novel iz leta 1956.
Svoj pisateljski debut pred slovensko književno publiko je opravil Dane De-bič z romanom «Brez milosti*. Mladi pisatelj, doma iz Savinjske doline, se je v svojem prvem tekstu spoprijel s podobo štiriletne okupacije in partizanskih bojev v svoji ožji domovini. Z uporabo modernejše kompozicije mu je uspelo naslikati dovolj neposredno m prepričljivo marsikatero stran iz kronike tistega ča-
sa, časa brez milosti. Pisateljeva zdrava vitalnost in pripovedna elementarnost sta lep obet za prihodnost.
Druga simpatična prozna knjiga iz letošnjega leta je roman tržaškega rojaka Borisa Pahorja «Mesto v zalivu*. Tudi Pahor je zajel snov za svoje delo iz časa druge svetovne vojne, ki je, kakor kaže, še vedno velik vir navdiha za naše pisatelje, Avtor opisuje v romanu dneve po italijanski kapitulaciji leta 1943 v okolici Trsta. Slika nam psihološke in moralne probleme svojih junakov, v prvi vrsti Rudija Lebana, ki se cb koncu romana odloči za ilegalno delo v Trstu. Pa horjevo pisateljsko delo je vezano skoraj izključno na slovensko tržaško obalo in j t v pravem pomenu bese-ilegalno delo v Trstu. Padi po obliki se «Mesto v zalivu» uvršča med pisateljeva značilna dela.
Dve knjigi je letos izdal pisatelj France Bevk. Prva povest »Orna srajca*, nas vodi v čase med obema vojnama, ko je delovala na Primorskem ilegalna mladinska organizacija, ki se je borila proti fašističnemu terorju. Pisatelj nam je naslikal vrsto slovenskih mladincev, ki se borijo za pravico svoje krvi in jezika. V Bevkovi drugi knjigi, naslovljeni «Krivi računi*, so zbrane novele, napisane po vojni, po snovi pa vezane nc čas narodnoosvobodilne borbe in pogajanj za Trst. V obeh knjigah se razen s privlačno snovjo srečujemo tudi z Bevkovim izklesanim realističnim slogom.
France Bevk je izdal proti koncu leta še eno knjigo, naslovljeno «Iskra pod pepelom*, ki pripoveduje zgodbo o tolminskih tlačanih v času pred drugim tolminskim puntom.
• V žive probleme sodobnosti je zagrizla knjiga Miška Kranjca «Zemlja se z nami premika*. Pisatelj si je svoj najnovejši roman zamislil kot nadaljevanje «ponesti o oblastin, ki mu z začetnima knjigama «Pisar-na» in «Pod zvezdov niso prinesle preveč priznanja. Roman «Zemlja se z nami premika» pa sodi med pisateljeva boljša dela. Pisatelj nam slika prekmurskega aktivista Nacija Koudilo, ki se razočaran vrača iz politične službe na okraju v domačo vas, kjer je postai dedič največjega posestva. Zgodba romana se plete v duševnih bojih glavnega junaka, ki niha med svojim
nekoliko skrhanim političnim prepričanjem in položajem največjega kulaka na vasi. Roman se pogumno spoprijema s problematiko sodobne slovenske vasi. Delu, ki je vredno vse pozornosti s tematične plati, bi koristila nekoliko skrb-nejša oblikovna izglajenost.
Sodobno tematiko obravnava tudi knjiga Juša Kozaka »Balada o ulici*. Znani slovenski pisatelj se je v tej knjigi uspešno s poprijel s problematiko vsakdanjega življenja v majhni ljubljanski ulici.
Uspešno se je predstavil s prvim daljšim tekstom Beno Zupančič, ki so ga slovenski bralci doslej poznali po dveh zbirkah novel. V potopisnem romanu «Mrtvo morje* je v prijetno zapleteni zgodbi nanizal značilne usode ljudi, ki se vsak po svoje otepajo z dediščino druge svetovne vojne. Pisatelju je treba priznati tudi smisel za lepo obliko.
Novo ime med slovenskimi prozaisti je Vladimir Kavčič. Predstavil se je sicer že pred letom z mladinsko povestjo, zdaj pa je izdal zbirko novel, ki segajo po tematiki v čas narodnoosvobodilne borbe ter oblikujejo predvsem nekatere moralne in psihološke probleme.
Na področju
MLADINSKE
KNJIŽEVNOSTI
sodi med najboljša dela Kranjčev «Carni nasmeh*, ki je pravzaprav nekje na meji mladinske in «odrasle» knjige, pripoveduje zgodbo o nezakonskem otroku prekmurske sezonske delavke, ki mora v neugodnih razmerah in ob brezbrižnih ljudeh ti-mreti že v prvem letu sro-jega življenja. Moralni problem človeškega in nečloveškega v ljudeh dešujc Kranjec z rahlo tragičnim humanizmom, oblikovanim s pisateljevo znano lirično subtilnostjo- Osrednji problem je pisatelj občuteno dopolnil z izredno napisanimi prizori iz narave, s podrobnim opisovanjem življenja ptic in prisrčnimi opisi otrok. «Carni nasmeh» je tudi po svojih oblikovnih kvalitetih ena najboljših Kranjčevih knjig po osvoboditvi.
Druga mladinska knjiga, vredna pozornosti, je Langusovo «Potovanje v tisočera mesta*. V pravljično-fantast ični obliki, ki je v našem mladinskem slovstvu dokaj neobičajna, nam slika pisatelj popotovanje male-
 ...................................................................................................................................................................................    ■iiniiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiniMiiKHiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiititiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiii
Usodni intermezzo
Ljubezenska zgodba iz življenja beneških Slovencev
«5.
Od tistega usodnega večera se Irena in Franko nista več skrivala pred ljudmi. Vedno pogosteje so ju videvali skupaj. Kmalu je začela govoriti vsa okolica. Izvedela je tudi Irenina mati. Botra ji je vse do pike povedala, kaj ljudje govorijo. Novica je prišla tudi do Cirilovih staršev, a najbolj je pretreslo Potokarjevo Vančo. Sedaj ji le bilo jasno, zakaj so jo ženske pri vodnjaku, ko je hodila po vodo, zasmehovale že toliko časa.
Ko se je Irena nekega večera vrnila domov, je našla mater jezno in nasršeno. Ne da bi zinila besede, je skočila na njo, potegnila za kite in jo udarila s pestjo po licu. Iiena si je bila takoj na jas-
nem, kaj je materi. Čutila se je izgubljena, vendar pa se je opogumila in vzkliknila: «Kaj počenjate, mati, ali ste znoreli?*
«Kaj, posisavka, še vprašaš? Kdo, jaz znorela?*, jo je klofnila znova in jo sunila stran.
«Ne bom te več tepla. Nisi več vredna, da se te dotikajo poštene materine roke. Nesramnica! Lepo čast delaj naši hiši! S kbm se vlačiš in valjaš, svoji materi pa nič ne poveš. Pusti ga, dokler ie še čas, pusti ga za tvoje dobro in za čast naše hiše!*
«Mati, prepozno je!» je jokajoče odgovorila Irena.
Na to Irenino izpoved ie poslalo materi tako hudo pri srcu, da ji ni bilo tako, še ko ji je poginila v hlevu najbolj debela bavha. Bridko .ie zajokala, a še bolj na glas
pa je tulila Irena. Cez nekaj časa se je materi omehčalo srce, hčerka se ji je zasmilila
«Saj nič ne rečem,* je prijazneje nadaljevala, «morda ima fant poštene namene... To mislim, da bi te poročil; toda pošteni fantje se ne skrivajo pred ljudmi, pridejo v hišo. Vsaj staršem se pokažejo, če ne drugemu. Potem sama veš, da si imela fanta, pridnega in poštenega, ki ga ni v okolici boljšega.
Krivico si mu storila in zamerila si se vsem Hulmino-vim. Tistega, ki imas sedaj, ni zate, ni za naš svet. Je druge krvi, oni imajo druge navade .. .»
»Mama,* je proseče spregovorila Irena, »vi morda imate prav, a jaz se ne morem vrniti nazaj, prepozno je. Potem pomislite, mama, kakšno
je življenje tu pri nas. Saj ne poznate drugega kot revščino in trpljenje, koš, zbrinč-jo, lopato in motiko. Tu je samo .martranje’. Ce me poroči Franko, ne bom nosila koša. On ima dobro plačo. Ce ostanem tu, čeprav šivilja, bom morala Hudi pod kos, kakor druge šivilje, ki jih sami po znate. S Frankom bo lepo življenje, lahko, brez težav. Premislite 00 malo, mama,* jo je prosila hčerka.
»Kar je, je,» je vzdihnila omehčana mati, »moral pa bi priti v hišo.*
«Dobro, že jutri ga bom pripeljala,* je odgovorila zmagoslavno Irena.
Naslednji večer je bilo pri Potokarjevih kakor o velikih praznkih. Mat' je skuhala dobro večerjo, a očeta ni bilo nikjer. Sel je v gostilno utapljat svojo žalost v vino. H' se moge' sprijazniti z dejstvom, da ima njegova hčeika raje tuierodca kot domačina. Ko ni bilo očeta, je morala sama mati sprejeti Franka. Prijazno je govorila z njim v slabi italijan-
ščini, a rekla mu je, da bi se bil moral že prej pokazati v hišo. Odgovoril ji je, da i-ma prav, a ni storil tega, ker se je bal odklona in da ga je bilo sram.
Od takiat je bil Franko tudi trikrat na teden pri Potokarjevih. Vanča se ni več bala za hčerko. Tudi ljudje so bili odnehali brusiti jezike. Svet je pač takšen, da se privadi človek tudi grehu. Ko se prvič kaj grešnega ali nespodobnega zgodi, nastane hrušč in trušč. Vsi govorijo o tem. Ko pa vidijo, da se to ponavlja vsak dan, postane tudi greh navadna stvar. Irena in Franko sta se večkrat tudi pred ljudmi nespodobno vedla. A zapustimo ju za trenutek in vrnimo se k našemu junaku.
• # •
Odkar se je Irena »pečala
s Frankom, je .Ciril dobival vedno bolj poredkoma niena pisma. Naenkrat pa mu je bilo vse odrezano. Novi prišlec, so pripovedovali, kaj se doma dogaja. Vendar ni imel nobeden poguma, da bi bil po-
vedal Cirilu resnico v obraz. Pisal je materi in prosil, naj mu pove, kaj se dogaja z Ireno, a ta mu ni vedela kaj povedati. Šele ko je pisal vdru-gič, mu je mati napisala in razjasnila, kako gredo reči. Toda on ni verjel. Trmast in trd je bil v svoji ljubezni. Ne, njegova draga Irena, ki mu je obljubila večno ljubezen in zvestobo, ni mogla napraviti nekaj podobnega. Čeprav ni verjel, je čutil v srcu črva, ki mu je grenil življenje. Preživljal je strašne muke. Nedopovedljivo je trpel. Cele noči ni spal. Irena mu je bila vedno pred očmi. V mislih jo je poljuboval in prosil, naj ga ne muči. Življenje mu je postalo neznosno. Ni mogel več vzdrzati. Vzel Je pet dni dopusta in se vrnil domov. Bilo je točno petindvajset mesecev, odkar je bil odšel. Bila je lepa septembr«ka noč, ko je potrkal na Potokarjeva vrata.
«Naprej!» je slišal njemu že znani glas. IZIDOR PREDAN
(Nadaljevanje sledi)
ga dečka skoz čudne dežele onkraj luninega potoka, kjer ljudje ne vedo za smrt in bolečino, a tudi ne za sonce in človeško ljubezen. Posrečen poizkus je jezik te knjige. Pisatelj se je ponekod posrečeno približal o-troški latovščini in otroškemu pogovornemu jeziku.
Med vrsto drugih mladinskih del velja omeniti vsaj še naslednje: mlada pisateljica Ela Peroci je napisala knjigo črtic iz otroškega življenja «Tisočkratlepa», Leopold Suhodolčan pa zbirko pravljic ((Ognjeni možje*. V svojih drobnih tekstih sta pokazala oba izreden smisel za otroško psiho in lepo obliko. Med pesniškimi knjigami, namenjenimi otrokom, omenimo Borovo parabolo ((Ropotalo in ptice*, ki obnavlja motiv Prešernovega «Orglarja» ter zbirko otroških pesmi in ugank Jožeta Šmita »Pol za šalo, pol zares*.
Ce preskočimo zdaj na slovensko
POEZIJO
moramo ugotoviti, da je bile. manj radodarna kakor ostale veje književnosti v preteklem letu. Do oktobra je izšla ena sama pomembnejša zbirka: Branko Hofman «Za oblaki so zvezde*. Pesnik je zbral v nji svojo pesniško žetev zadnjih petih letih. Pesmi so krajinske, ljubezenske in razmišljajoče. Avtorjev izraz se je v primeri s prvo zbirko umiril, ustalil in dozorel. Knjiga prinaša nekaj zelo lepih razpoloženjskih pesmi. Lahko pa zapišemo, da Hofman še ni povedal svoje zadnje besede v poeziji.
Manj pomembna od te je Oblakova knjiga «Simfoniji». Označimo jo lahko za nekoliko prezavlečen lirični dnevnik, ki ni brez smisla za lepo metaforo, a se žal prevečkrat izgublja v neizvirnosti.
Pred koncem leta je izšla če ena pesniška zbirka, kI ji gre prav gotovo prvo mesto med letošnjimi knjigami poezije. To je zbirka KAJETAN KOVIC
(Nadaljevanje na 10. strani)
1. 1898 na graško univerzo kjer je čez štiri leta postal doktor na podlagi disertacije o turbelarijah. Vendar se pa Muellerjevo zanimanje ni u-smerilo izključno na entomologijo (proučevanje žuželk), kajti že na univerzi je tudi prejel nagrado za študentovsko delo o anatomiji korenin eksotičnih orhidej.
2 e kot univerzitetni študent in kmalu potem je navezal stike in poznanstva s skoraj vsemi pomembnimi entomologi v stari Avstriji.
Ko je prišel v Trst, je tu že našel nekaj prirodoslovnih ustanov: prirodoslovni muzej, ki ga je ustanovil nadvojvoda Maksimilijan. Jadransko društvo prirodoslovnih ved (Societa Adriatica di Scienze Naturali), botanični vrt, ki ga je ustanovil Tommasini, in pri Sv. Andreju je bila še majhna zoološka postaja za morsko biologijo. Mueller^ je začel poučevati na tržaški gimnaziji. Seveda pa je pristopil tudi k Societa Adriatica, kjer se je kmalu začutila njegova navzočnost. Zavzel se je. da se je pri društvu o-snoval še poseben entomolo-ški oddelek. Združil je tudi vse na avstrijskem Primorju delujoče entomologe ter sestavil obširen delovni pro-pram. Kras s svojimi podzemeljskimi jamami in njihovo favno je nudil neizčrpno področje dela. Novi oddelek društva je z zbranim gradivom pridobival na veljavi in ugledu. Ko je Mueller na mednarodnem kongresu zoologov v Gradcu poročal o zanimivih rezultatih proučevanja jamske favne tržaškega Krasa in Balkanskega polotoka, je njegovo poročilo zbudilo splošno zanimanje. Obenem pa si je mladi znanstvenik pridobil mednarodni ugled in odslej je bil v vse pogostejši zvezi z raznimi evropskimi entomološkimi središči, s katerimi si je izmenjaval sporo, čila in obvestila. Medtem ko ni pozabil vzbujati tudi na šoli med svojimi učenci zanimanje za svojo vedo, je ves čas tudi mnogo pisal o svojih številnih dognanjih. Obširnejše poročilo, ki zajema rezultate večletnega dela, ie izšlo 1. 1913 kot publikacija dunajske znanstvene akademije. (Beitraege zur Kennt-nis der Hoehlenfauna de r Ostalpen und der Balkan-halbinsel. Gre za dva prispevka, od katerih je zlasti drugi, Revision der blinden Trechus-Arten, ki obsega čez 110 strani, naletel na dober sprejem in bil nagrajen z Gahglbauerjevo nagrado.)
T0fja do te dobe se je zvrstila že dolga vrsta krajših in daljših Muellerjevih poročil in zapiskov, saj najdemo prvič njegovo ime v Vfiener entomologische Zeitung že 1. 1898. In od tedaj ni bilo leta. da ne bi kaj objavil, in to celo v času prve svetovne vojne, ko je bil pri vojakih (Prva vizel v njegovi biblio grafiji nastopi šele 1. 1945, toda v naslednjih letih se zopet pojavljajo številna poročila in članki.)
Ce je bilo med prvo svetovno voino Muellerjevo normalno drlo prekinjeno, pa s tem še ni rečeno, da ni nadaljeval dela na znanstvenem področju, ki mu je vendar bilo blizu. V začetku voj. ne je delal na neki malarij-sko-zoološki postaji v Albaniji. Poveljstvo pa je postalo kmalu nanj pozorno in ga poklicalo v vojni bakteriološki laboratorij na Dunaju, ki ga je vodil prof. Doerr. Povratek na Dunaj je za Muellerja pomenil obnovitev osebnih stikov s tamkajšnjimi prirodosloven Vedeti je treba, da je v tistem času na bojnih poljih na Poljskem in v Galiciji pegavi tifus žel med vojaki ogromne žrtve. Nič čudnega, če se je Muellerju iz sodelovanja z Doerrom po. rodila o prenašalki tifusa, u-ši (Ped-culus vestimenti) posebna monografija (Zur Na-turgeschichte der Kleider-
Otono-ietni	l
'Ptmatake taUUe čipa
koper
PRED IZIDOM:
Kajetan Kovič: PREZGODNJI DAN, pesmi
Dane Lokar: PODOBA DEČKA, novela o razvoju otroka
Boris Pahor:	NOMADI BREZ OAZE, afriška kronika
Ciril Drekonja: LISTI BELE MARJETICE
Mimi Malenšek:	PLAMENICA,	roman o Primožu Tru-
barju
Frangoisc Sagan: DOBER DAN, 2ALOST
Boris Paternu: SLOVENSKA PROZA DO MODERNE
V ZALOGI:
KITAJSKE IN KOREJSKE PRAVLJICE J. Mencinger: MOJA HOJA NA TRIGLAV France Bevk. KRIVI RAČUNI Jože Smit: POL ZA SALO POL ZA RES Ivan Cankar: HISA MARIJE POMOČNICE Boris Pahor: MESTO V ZALIVU Henrgk Sienkietvicz: MALI VITEZ M. Husova: PO ODGONU IN DRUGE ZGODBE Ivan Vouk: NA MEJNIKU DVEH SVETOV
VSE NASE KNJIGE ZAHTEVAJTE V SVOJIH KNJIGARNAH. NA ZELJO VAM POŠLJEMO BREZPLAČNO KATALOG IZDAJ.
590	din
340	din
260	din
215	din
210	din
400	din
550	din
120	din
190	din
laus. 1915). Delo je še sedaj temelj zadevnega študija.
Ko se je vojna končala, se je Mueller vrnil v Trst, kjer je kmalu postal konservator v prirodoslovnem muzeju, L 1928 pa je postal ravnatelj tega zavoda in priključenega botaničnega vrta. Pod njegovim vodstvom se je muzej silno izpopolnil in povečal, publikac;je te ustanove (Atti del Museo di Storia Naturale di Trieste) so pa s svojimi o-riginalnimi prispevki domačih in tujih sodelavcev pridobile velik ugled po vsem svetu. Seveda je veljala Muellerjeva posebna naklonjenost entomološkemu oddelku, ki je bil do tedaj precej zapostavljen. Poleg organizatorskega in pedagoškega dela pa znanstvenik ni zanemaril svojega sistematičnega proučevanja.
Področje se je še razširilo, ko je bila v Postojnski jami ustanovljena posebna biološka postaja, ki je omogočila tudi fiziološko-eksperimental-no delo o jamski favni. Posvetil se je tudi vprašanjem plazilcev in odvzemanja strupa kačam za pripravljanje serumov. Poleg vsega ostalega dela pa je Mueller še napravil načrt za akvarij *— skromna zoološka postaja pri Sv. Andreju je bila namreč po vojni ukinjena — ter tudi ves čas sodeloval pri gradnji, dokler ni bil akvarij, ki je eno izmed njegovih najlepših del, 31. oktobra 1933 otvorjen. L. 1930 in 1938 je vodil dve ekspediciji v Abe-sinijo in ob Rdeče morje.
Ko je bil zaradi prekoračenja starostne dobe 1. 1941 upokojen, je prevzel vodstvo tržaškega fitopatološkega inštituta. Zopet se je lahko posvetil predvsem svojemu študiju. posebno še hroščem. Tako je v letih 1952-1954 nastala blizu 700 strani obsegajoča knjiga Coleoptera Phyto-phaga. Pripravlja pa še druge knjige. Da bi le ostal še dolgo zdrav, da bi lahko končal svoje načrte.
Geografsko se področje Muellerjevega delovanja ni omejevalo na Trst z bližnjim Krasom. Ponovno in ponovno je zahajal na vse konce Balkanskega polotoka, ki so se mu zdeli za njegov študij važni, tja dol do črne gore. Albanije, Makedonije, Grčije in Egejskih otokov. Povsem domača mu je Slovenija s svojimi jamami: znane so mu jame tudi v tistih predelih, kjer navadno mislimo, da ni »jamski svet*.
• » » r ■»>	.*»
Spoznal sem ga pred devetimi leti pri zeio resnem delu: odvzemanju strupa kakim petdesetim modrasom, ki jih je profesor Penko prinesel nekje od Postojne. Seveda je to delo opravlja! sam, medtem ko sva s prof. Penkom le opazovala. (O-membe vredna podrobnost: Penko je imel modrase, pomešane 7 mahom, kar v vreči, ki jo je v vlaku dal na prostor z* prtljago. Ko so ga na meji vprašali, kaj je v vreči, se nihče ni hotel od blizu z roko prepričati če je res ko je povedal, kaj ima v vieči.) Pri tem delu z modrasi ni bilo časa za obširnejši razgovor in tako mi ie ostal Mueller v spominu kot zelo resen človek, ki se ne posmpje tako hitro. Njegova brada je še pripomogla k takemu vtisu.
Pred nedavnim sem ga zopet obiskal. Tedaj sva sedela v prijetnem kotu pri mizi in se pogovarjala kakor je naneslo. Pa se je iz njegove brade_ pojavil prijazen, dobrodušen nasmeh, ki je odseval tudi v očeh. Videl sem, da je to mož, ki združuje v sebi poleg ogromnega znanja tudi tiste atribute, ki so potrebni, da lahko imamo kakega človeka radi.
Zanimali so me predvsem njegovi stiki s Slovensko a-kademijo znanosti in umetnosti. Začel mi je govoriti o velikem pomenu Inštituta za raziskavo Krasa pri omenjeni akademiji. Izkazale se je, da dobro pozna slovenske znanstvenike s svojega področja, z nekaterimi pa je celo v prijateljskih stikih, ki segajo ze daleč v predvojno dobo. Poudaril je zlasti bios-peološko delo inštituta ter posebej podčrtal pomen katastra jam, ki ga institut pripravlja m ki bo njegovo najpomembnejše delo. Gre namreč ne le za točno določitev geografske pozicije vsake posamezne jame (ki jih je v Sloveniji več tisoč!), temveč tudi za točen opis, velikost, globino itd. Seveda bo v katastru navedena tuidi jamska favna, ki predstavlja mnogo bolj obširno področje, kot si navadno mislimo. Gre predvsem za majhne, slepe žuželke, ki se od jame do jame spreminjajo
Nadalje je poudaril mednarodni pomen, ki ga ima In. štitut za raziskavo Krasa s svojimi zvezami v svetu. Kakor ga obiskujejo tudi strokovnjaki, tako se tudi sodelavci tega inštituta udeležujejo mednarodnih speleolo-ških in podobnih kongresov. Inštitut pa se ne omejuje samo na slovenski Kras, temveč vodi raziskave tudi v Liki, Hercegovini, Crni gon itd. Nekaj sodelavcev pa i-ma tudi na Tržaškem ozemlju.
Vprašal sem ga, ali so bili kdaj zaradi vojne in novih meja prekinjeni njegovi stiki s slovenskimi znanstveniki. «Ne. nikfdar,* je odgovoril. «Kakor za žuželke ni mej, tako tudi nas znanstvenikov meje nikoli popolnoma ne ločijo.*
Ob slovesu me je prijazna vabil, naj še kaj pridem. Takoj sem sklenil, da ga ša obiščem.
RADO RAUBER
*
J/	w_	•	i
W
Srečno novo leto vam voščijo
-k;;s	^;s-	-s»-s-	-s-^	-s;^	-sijs-	^;:s-	-s-s-	^;;,s-	-s^	-s:s-	-e:'^	-s;s-	-s;:s-	-s;s-	-srjs-	^ks-	-s;«-	*ss-	^;s-3t:s-	^-.s-	-a-is-	-stis-	-s-s-	^ss-	-sis-	-=i;s-	-s;s-	^;-^-	-s-^-	-ssg-	^t;s-	-ajs-	-^ss-	-^s-	-^s-	-ats-	-s1.«-	^;?s-	-S;S-	-sis-	-^-s-	-5^	^«ie-	-se*?-	•
:	     l	•
A------------------------------------------------------------------------------------------------
DELAVSKI SVET IN
UPRAVA
S1SAK
SIS AK - PREDMESTJE - Jugoslavija
VOŠČI
vsem svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom, kakor tudi vsem prebivalcem Trsta in okolice
SREČNO NOVO LETO 1957
CVETLIČARNA
*SAVINA>
TRST	Ul. deli Istria 8, tel. 55-590
Vam postreže vedno $ svežimi cvetlicami Zeli srečno in uspeha polno novo leto  —  -------------------------------------------
TRGOVINA Z JESTVINAMI ’
ANDREJ OBERSNEL
TRST, Ulica MaicSica štev. 1 želi vsem svojim cenj. klientom
SREČNO NOVO LETO
LIA PIPAN et Co.
(ki J« vodila goltilno «Pri treh rožah«) lastnica gostilne PANADA toči pristna vina im vam postreže z izborno domačo kuhinjo TRST, Ulica Rossini štev. 10	Teleron	37-909
Zeli cenj. gostom srečno in uspeha polno novo leto
TRGOVINA Z MESNIMI. IZDELKI
JLJUJBO JAKLIČ
TRST, Ul. S. Cilino 109 — Tel. 96-945
Seli vsem svojim cenjenim klientom srečno in uspeha polno novo leto
TRGOVINA Z JESTVINAMI
KAREL ČOK
LONJER 269
želi vsem cenjenim odjemalcem obilo uspeha v novem letu 1957.
P
R
A
T
E
L
L
NASCIMBEN
IMPORT	EXPORT
TRST, Ul. Coroneo št. 39, tel. 24-955 vošči srečno novo leto
mlekarna
’ -JOSIP FERFOLJA
TRST, Ul. Manzoni 15 — Tel. 94-696 želi cenjenim klientom srečno novo leto.
Srečno nov.o leto želi vsem gostom »BIFE PRI JOZKOTU«
F I G 6 V E C
; "RST
Ul. C. Ghega št. 3
TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO
SILVA ČOK
TRST
Barkovlje — Ul. Bovedo 22
vošči cenjenim klientom srečno novo leto.
AVTO PREVOZNIK
STANKO SATTLE
GORICA, Ul. U. Foscolo 21 — Tel. 37-11 želi srečno novo leto.
Srečno in uspeha polno novo leto želi
EDVARD FURLANI
TRST, Ul, Milano 18 — Tel. 35-169
rmlla za živino, umetna gnojili#, žito, žveplo, modra galica, stroji za obdelavo zemlje, orodje, vsakovrstna semena itd.   .   ■ ■
TRGOVINA Z JESTVINAMI
ŠČUKA
TRST
Barkovlje — Ul. Perarolo 2
želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto.
TVRDKA
!
IGNAC PLAHUTA
GORICA, Ul. D*AOSta 4 — Tel. 50-23 Bicikli, motocikli, potrebščine la kolesa In motorje IRIDE želi »rečno novo leto.
DROGERIJA
Teodor SCIIEIMER
TRST-BARKOVLJE Ul. Ceretto 2 — Tel. 28-814
vošči cenjenim klientom srečno novo leto.
PODJETJE Z GORIVOM IN LESNIM OGLJEM
KARLO MISGHOU
GORICA, Ul. Angiolina 23 — Tel. 23-39 želi »vojlm cenjenim odjemalcem srečno novo leto.
LEOPOLD ŠTOLFA
'ARNA	TRST,	Ul.	Cologna	9
želi vsem svojim klientom srečno novo leto.
I -I—»M. I- ........—	—...
LROJASK1 SALON
KOŠUTA
TRST, Ul. Raffineria 5 — Tel. 95-498 ošči vsem cenjenim klientom srečno tn uspeha polno novo leto.
RGOVINA Z JESTVINAMI
MARIO GREGORI
TRST, Ul. Tonrebianca 43 — Tel. 24-004
želi vsem klientom srečno novo leto. Dostavlja na dom.
MESiNICA
Romano MILIČ-EMILI
TRST-BARKOVLJE Miramarska ul. 155, tel. 31787
želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto
TOVARNA ETERIČNIH OLJ
JANUOŠ EK
Ustanovljena 1. 1883 TRST-BARKOVLJE Tel. 29-963 želi svojim klientom srečno novo leto.
53 LET STARO PODJETJE
JOŽEF KERŠEVAN
IMPORT-EJCPORT koles, šivalnih strojev, radioaparatov ter avtomobilskih nadomestnih deloV GORICA, Korzo Ralia 24 — TO. 26-43 Podružnica brez zaloge v Trstu, Ul. Coroneo 45 želi srečno novo leto.
DRUŠTVENA
GOSTILNA
NA OPČINAH
1ci vam nudi dober kozarec domačega vina domače klobase in pršut
želi srečno novo leto
5AR-GOSTILNA
ANTONIJA ŠTP.AJN
DOLINA 40
želi svojim cenjenim gostom in znaneAm srečno novo leto. u>
RIBARNICA
MARCELA PERTOT
TRST-BARKOVLJE Perarolo 2
vošči cenjenim klientom srečno novo leto.
KMpČKA BANKA
r. z. z o. z.
GORICA, Ul. More 111 13 — Tel. 22-06
želi svojim članom srečno in uspeha polno novo leto.
MESNICA
BRANKO ŽERJAL
BOLJUNEC
želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto.
DANILO SANCIN
BOLJUNEC 66
vošči cenjenim gostom srečno in uspeha polno novo Veto.
GOSPODINJSKE POTREBŠČINE — PAPIRNICA
TULLIO COBEZ OPČINE	Narodna	ul.	30
želi vsem svojim cenjenim klientom srečno novo leto.
mesarija
V0LPI-FUKS
NABREŽINA CENTER — KAMNOLOM — POSTAJA
želi svojim odjemalcem in vsem znancem in prijateljem uspeha polno novo leto.
GOSTILNA
PAVLIN
GORICA, Drevored XX sept. 54
želi svojim cenjenim gostom srečno .novo leto ter obvešča, da toči izvrstno briško kapljico.
ČEVLJAR
MARIJ MAGAJNA
ki ima delavnico v Križu št. 379, vošči vsem vaščanom in klientom mnogo uspeha v novem letu t«r se jim priporoča.
AVTOPREVOZNISTVO
JOŽE GORJAN
GORICA, Ul. U. Foscolo 14 — Tel. 21-10 želi srečno in uspeha polno novo leto.
1		
PODJETJE	
	ŠVARA
TRST,	Ulica Giulia 28, tel- 96-742
elektromehanična	delavnica za avtomobile in motocikle
	vošči srečno novo leto
TRANSADRIA
THST - Sedež: (II. UiuBrone 8, II
Telefon: Ul. Cicerona 30214 Scaln l.egnami 96-715
Zeli srečno novo leto.
d. d. IMPORl-EXPORT
vseh vrst lesa trdih goriv in strojev za
lesno industrijo
TECH1VA	^
Zastopamo razna jugoslo-IMPORT-EXPORT	vanska podjetja za indu.
THST - ULICA FABIU FIUI 17, I	strijske .s.lr?je- °r°di,e in
tehnični material
Tel. 35-907 - 'lelegr.: TI UH N A Lil IN	* _
Vršimo vsakovrstne izvozne in uvozne operacije
TVRDKA
Forniture
Orologerie
Magnaghi
TRST, ul. S.Lazzaro 8 Tel. 36-308
želi vsem urarjem obilo uspehov v letu 195 7
MLEKO
IZOLA	IZOLA
želi srečno in uspeha polno novo leto 1957
1JURI..IAHSKA KESTAI/HACIJA «ŠKSTICA»
6
Mriči 'Prema nova teta in de fpuftatača!
MANUFAKTURNA TRGOVINA IN KLEPARSKA DELAVNICA
VIKTOR in JULIJANA SOSIČ
OPČINE	Alpinska	ul.	87
vam nudi dobro konfekcijsko blago. Popravljanje nogavic. — Kleparstvo.
Zeli srečno novo leto.
Hotel «ALLA P0STA»
. TRST, Trg Ober<ian štev. 1	Tejefon	24-157
vošči srečno novo leto 1957
ifnUet «Toii«ffSi#č>
Trst, Ul. Cassa di Risparmio 3, tel. 35-301
Vam postreže z najboljšim domačim vinom in domačim pršutom
Zeli cenjenim klientom srečno novo leto
C. G. R.
COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE
SOC. A R L
Ul. delia Geppa, 9 - TRST - Tel. 37-940, 28 352 UVOZ IZVOZ
Trgovsko podjetje
«BOR»
KOPER
vošči
vsem svojim odjemalcem srečno in uspeha polno NOVO LETO 1957
SPLOSNA TRGOVSKA
IMPORT
EXPORT
KOPER
želi vsemu delovnemu ljudstvu srečno novo leto.
Tržaška kn
TRST, Ul. sv. Frančiška 20 . Tel. 37-338 želi srečno novo leto vsem prijateljem knjige.
INTERCOM
IMPORT-EXPORT
KOMPENZACIJE
-TRST ______
Ul. XXX Ottobre 6 II - Tel. 31 961 31 962
RADIO 5055/
OPČINE, Trg Monte He št 4 — telefon 25-155
Novo ieto —
novi modeli 1957
MINERVA — GRIJNDIG — PHONOLA — M AR.ELLI
cene ugodne
(Zastopnik za gornjo okolico znamke ZOPPAS)
Zeli srečno novo leto!
TRGOVINA Z JESTVINAMI
JOSIP ŠKABAR
OPČINE, Narodna! ul. 42	T6*-	21-026
roščl svojim klientom od tu In od onkraj meje srečno novo leto.
SLOVENSKI TRGOVINI
FRANC UDOVIČ v
TRST, Ul. Mazaini 46 In na Trgu Ponterosso 5
nudita vsakovrstno modno blago po najnižjih cenah. Želita svojim klientom tu in onkraj meje srečno novo leto.
GOSTILNA
LEOPOLD PLES
DEVIN
vošči cenjenim klientom »rečno novo leto.
Srečno novo leto že!1 svojim klientom, prijateljem im znancem
MIZARSKA DELAVNICA
ZORKO KRALJIC
BOLJUNEC ST. 228
A"		
Cvetličarna	
	»IVANKA« .
trst	Ul. dellTstria 17, tel. 95-052
vedno	dobro založena s svežimi cvetlicami
	Zeli srečno novo leto
PEKARNA
OTA
BOLJUNEC želi srečno novo leto.
iTitKSiTilUNA
N E PODRUŽNICA A|0OVŠCINa ST 6S51 43200 0 Tf Lit TO N. ijDOvS<JN*.l7 2 H POST*|A AlOOViČIN* . '*«ZO|AVN! N4SLOV tf KSTll MDOViČINA
bo v letu 1957 izvažala poleg surovih tudi barvaste tkanine.
Predvsem bo pa izboljšala kariraste artikle za domači trg. Izdeluje tudi najdaljše in najboljše flanelaste rjuhe. ’
Kupujte izrlelite
tekstilni: tovarni: v Ajdovščini
Vse dobre zelje in mnogo uspehov v letu 7957
želi vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem
SLAVICA
TRGOVSKO PODJETJE Z INDUS1RIJSKIM BLAGOM NA VELIKO
KOPER
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GOR IZ I ANA
GORICA, Ul. Duca d'Aosta 8« — Tel. 28-45
vošči srečno novo leto.
Posebni pogoji za, prevoz blaga v Jugoslavijo.
TVRIPIiA A. PUSTOT
Trst, II. (iinnastica 22, tel. 95 K98
ima v zalogi veliko izbiro nacionalnih in angleških štof po konkurenčnih cenah
Žeti cenjenim klientom srečno novo leto
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA
CELESTE DANEU - DANIELI
OPČINE, Narodna ul. T7 — Tel. 21-034
želi »redno m uspeha potno novo leto.
UVOZ
P A P Y R O S
M. FEREOIJA
IZVOZ
papirja, grafičnega materiala ter zaloga vseh vrst ovojnega papirja
TRST, Ul. F. Severo 10 — Tel. 36-453
želi »redno in uspeha polno novo leto.
lintic
DELAVNICA
,||	TRST
K£	Ul. F. Crispi 15
| , ,	CAV*	Telefon 95214
Žeti srečno novo leto!
I I I I I
	
Srečno in veselo novo leto vošči vsem cenjenim klientom	
MLEKARNA	
TROŠT • BAREJ	
TRST	Ul. Rassetti 8
Sredno novo leto želi cenjenim odjemalcem
MIHAELA SLAVEC
prodaja slaščic in časopisov BOLJ UNEC
Udarnic
nudi najboljše pogoje
pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga
Trat, m. S. I.auaro 23.11, Tel. 2S-1M, 31-»»«
Zeli srečno novo leto!
ANDREJ BOLKO mr. ph.
UTOK - IZVOZ
fmrmacevtmk!proizvod! In kemikalije TRST - UL. 1 ORRtBIAN O A 21, II
Trleton 31 313
'Zdi
srečno novo
leto I
(illltISKA NABAVNO - PRODAJNA ZADRUGA
GORICA	Ul.	Don	Bosco 4«	Tel.	26-08
vošči svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto.
'A
TRGOVINA Z JESTVINAMI IN ČRPALKA BENCINA
RADO ŽERJAL
BOLJUNEC 76 želi srečno in uspeha polno novo leto.
DANILO ŠULIGOJ
OPČINE, Proseška ul. 24 — Tel. 21-172 Zaloga drv in premoga — dostavlja na dom — Cene ugodne
voSči svojim klientom srečno novo leto.
Tvrdka V. MARINAC
TRST
Strada Vecchia per Istria Tel. 41-176 Kmetijski stroji, umetna gnojila, krma, semena, sadike
itd.
želi srečno novo leto.
AVTO PREVOZNIK
AI.II.I7. STllllS/\n
GORICA
Ul. Seminario 6 želi sredno m uspeha polno novo leto.
Sinovi FONDA
Zaloga stavbnega in sanitarnega materiala ter lesa TRST, Ul. di Servola 129 Tel. 93-314 VI. Flavia 40
želi klientom srečno novo leto.
V
s
E
hišoi	V
BRISAČE . RJUHE	
BLAZINE	s
SKOTSKA VOLNA	
SUKANEC IGLE i.t.d.	E
za šport- ribiča : In morsko ribarjenje
AVTOMATSKI APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d.
KONKURENČNE CENE Lastnik: G. DELL.A SCHIAVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-4*9
Zeli srečno novo leto!
M „Ei ussaro"
TRST — UL. CARDUCCI ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA)
VAM POSTRE2F Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO-=========== .............-= MACIM PRŠUTOM. 2,1, ■ ,
Zeli srečno novo leto
Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP
Simič Marij
OPČINE . Narodu« ulica 48
VVaaaettl"
PREDSTAVNIŠTVO motociklov ..Clinattl" ia S temi motocikli »e lahko vozi brea patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomeatne dele
Želi srečno
novo leto
TRGOVINA Z JESTVINAMI
EDVARD GRUDEN
NABREŽINA 1*2
vošči vsem svojim cenjenim klientom, znancem in prijateljem sredno m uspeha polno novo leto.	,
KROJAŠKI SALON ZA DAME IN GOSPODE
M. MOZETIČ
TRST, Trg Garibaldi 11 — Tel. 90-280 Velika izbira modernega blaga. — Plačilne olajšave, želi srečno novo leto.
URAD
LESNO SKLADISCE
TRST — Lasno pristanišče Tete*. «4-3J2 Izven arnika Telat. 92-9*2
SKLADISCE VEZANIH PLOSC, TURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA TRST — UL Cologna št. 13 - Tet. 4I-««3 GRADBENI IN MIZARSKI LES
Zeli »rečno novo leto!
TRST
GOSTILNA OSTROUŠKA
Ulica S. NicOlč 3
želi vsem cenjenim gostom srečno novo leto.
TVRDKA
RUPENA succ.
TRST, Ul. Udine 15 — Tel. 38-648, 23-573 želi srečno ln uspeha polno novo leto.
NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA d. * o- *.
NA OPČINAH 87 — Tel. 21-054
Želi vsem odjemalcem srečno novo leto.
CVETLIČARNA IN MESNICA KONJSKEGA MESA
Š V A G E L J
OPČINE, Proseška ul. 35 — Tel. 21-482
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto.
VETO
GOSTILNA
OPČINE
TVRDKA
A. MEROLLI
GORICA
Ul. Garibaldi 5
Tet. 27-23
MILAN ŠVAB SOAVE
Import-Export sanitarnega materiala — PROJEKTIRANJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV In VODOVODNIH INSTALACIJ — KLEPARSTVO TRST, Ul. S. Giusto 16 — Tel. 93-609 želi svojim klientom srečno novo leto.
TRGOVINA Z jestvinami
JOŽE CIGOJ
GORICA, Ul. delle Monarhe 17 — Tel. 24-05 voSči svojim cenjenim odjemalcem srečno novo late.
TVRDKA Z ELEKTRIČNIM MATERIALOM
GIOVANNI MIZZON
GORICA, Korzo Verdi 39 — Tel. 30-4«
želi »rečno in uspeha polno novo leto.
AVTO PREVOZNIŠTVO
BRATJE DOUAK
GORICA, W. Domzetti 27 — Tel. 20-97
vošči srečno m uspeha polno novo leto.
Proseška ul. 35
MANUFAKTURNA TRGOVINA
TRST
KRISTAN SUS/C
ROJAN, Ul. di Roiano 2
Zeli vsem svojim cenjenim klientom srečno in uspeha polno novo Joto 1957.
TOVARNA <G0SA>-«ALFA ROMEO*
ftTIfTfTfTTTVTTVVTTVTfIVTVTVIITTTVTTTTTVTVTVTVVTTTTTTVTTTVTTTTTTTVTTTTTT
VAM NUDI MODERNE AVTOBUSE IN TROLEJBUSE Za informacije ge obrnite na:
Tovarno «Goia» - Smederevska Palanka OLAJŠAVE PRI PLAČILU
zeli srečno novo leto!
GOSTILNA
.NINI"
Ul. Valdirivo 32
TRST	Ul.	Valdirivo 32	Tel.	38-915
želi vsem cenjenim gostom uspeha polno novo leto.
TRGOVINA JESTVIN
Brata VIŠINI
TRST	Ulica	Roma	15	Tel.	23-094
vošči »rečno novo leto 1957
URARNA-ZLATARNA
LUDVIK JERKIČ
GORICA, Ul. Arcivescovado I
želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto.
Zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
VIRGILIJ VELJAK
TRST, Ul. Molin a vento 3 — Tel. 95-392 želi svojim odjemalcem srečno novo leto.
Vsem svojim gostom želi »rečno in uspeha polno novo leto
GRADBENO PODJETJE
CARLO BAN & Co.
družba z o. z.
TRST, Ul. Maiolica 1-1 — Tel. 90-821
želi srečno novo leto.
Vse za motorje. Edini zastopnik znamke LAMBRETTA za Goriško — vošči cenjenim klientom srečno novo leto.
teli »rečno in uspeha polno novo leto.
Tvrdka ČUK GORICA, Korzo Verdi 26, Trg Cavour 8
Šivalni stroji »NECCHlu, kolesa, motorji, radio-aparati želi srečno novo leto.
MOTO GUZZI
Nadomestni deli, pribor, brušenj« cilindrov »a avtomobile, motorna kolesa in Dieslov« motorj«.
Tvrdka Cremascoli, Ul. Fabič Severo 18
teli srečno novo lete
KAVARNA BIFE1
BRATUŽ
GORICA, Ul. MameM 14 — Tel. M-7« vošči cenjenim gostom srečno
POSOJILNICA in HRANILNICA
I
KOPER
sprejema vloge in daje potrošnikom kretžR
«LA VINICOLA TRIESTINAa
ALBERTO URŠIČ
TRST	Ul.	C	ec.	Rittmeyer	20	Tel.	38-3*1
ima veliko zalogo vina Verona, furlanskih, istrskih in skih vin ter kraškega terana
Zeli vsem svojim odjemalcem »rečno novo let«.
DOBRO ZNANA TRGOVINA S ČEVLJI
G E C
TRST-ROJAN	Trg	Tra i rivi 2	Tel.	»1-1»
želi svojim cenjenim odjemalcem »rečno novo leto.
TVRDKA
IVAN GOIX)B
GORICA, Trg E. De Amicis 1 — Tel. 21-3* Avto-moto-kolo-nadomestni deli itd. vošči srečno novo leto.
r	
KAV ARNA	
	»ADRIATICOh
GORICA	Tel. 32-57
želi	vsem cenjenim gostom »rečno novo leto.
TRGOVINA JESTVIN
MILAN BEVK
TRST, Ul. Sonnino 9 — Tel. 41-572 vošči vsem svojim odjemalcem »rečno i« »»peha polno novo let«
VINICOLA ISTRIANA
RAZNOVRSTNA VINA
TRST, Ul. Fonderia ( Tel. 93-200
želi srečno novo leto.
TRGOVINA R oevm
DONDA
TRST, Largo Barrtera Vel Ohia 5 — T«l. 90-7312
tal »rečno nov« M«.
A	
MLEKARNA	
	K A R I Š
TRST	Dl. sv. Marka 40
želi v®em svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto	
PEKARNA-SLASOICARN A
SANCIN
SKEDENJ Skedervjska ul. 126
vošči cenjeni-m klientom srečno novo leto.
AUT0M0T0R
IMP0RT-EXP0RT
PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje
TRIESTE-IRST, Ul. UOINE 15
TEL. 30-197 - 80.198 želi srečno novo leto
klišt
fotografiji
tablic«
tiskovine
FOTO STUDIO
«E I) 1»
TRST, Ul. Oriani 2-1 — Tel. 93-295 (B. Vecchia, nasproti Ul. Madonnina)
TRGOVINA Z JESTVINAMI
VINKO BENČIČ
TRST. Ul. Roiano 5 Tel. 23-560 želi odjemalcem in prijateljem srečno in uspeha pol-no novo leto.
BELTHAM
UVOZ	IZVOZ
TRST
Ul. Valdirivo 3 — Tel. 36-991 Opremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države Zeli srečno novo leto.
VELOX
Soc« m r. 1.
TRST - III.. HISM0NDII » - Tlil,r.L DU-UIR I11IMIHT - liXI»IIIIT * ZASTOPSTVA
šali ««n|lm e«ni«nlm oH|amalc«in »rečmi in uapciiiiu noi/o leto
Kkahiuaivaa glavna naloga■ RADENSKA mineralna voda
Pl... PUNTINGAM in RE1NINGHAUS
TRST, Ul. Montceehi • Telefon; 95-*7*, 90-810
PRIMORSKI DNEVNIK
3 -
!. januarja 1957
LJUDJE SLABE VOLJE
Ministrski predsednik je bil živčen. AJi je morda: sls-bo spal? Slabo zajtrkoval? A-li je bil zadnji 'račun njegove soproge preslan? Naj je bilo kakorkplj, on je bil slabe volje.
Zato je rekel svojemu sek-cšjskemu šefu, ko mu je ta podajal dopoldne poročilo. «Ta primer bi jaz rešil popolnoma drugače. Vi ste se nekoliko prehiteli.' dragi gospod sekcijski šef.» To ni zvenelo ‘surdvo, samo nekoliko ... nekoliko živčno.
Sekcijski šef se je zaradi tega nosu, ki mu ga je dal ministrski sef. nasmehnil. Toda v notranjosti se mu je kuhalo. Pa se je vprašai: Kako pridem do tega, da se ta ignorant' zadira zaradi tega. ker je slabe volje, ravno name?
Ko šč"je* sekcijski šef vrnil v svojo pisarno, je prosil, naj pride k njemu predstojnik ministrske pisarne, Sekcijski šef je bil vidno razdražen.
V takerr razpoloženju je vprašal sekcijski šef predstojnika pisarne, ...če : je , akt Vernisson ze zaključen. Predstojnik pa je moral priznati, da še ni.
Cez obraz sekcijskega šefa je huškni'a jezljiva, senca, ko je rekel svojemu pisarniškemu, predstojniku: «vp pa delate zelo počasi. Ne bodite name hudi. Akt Vernisson bi bil moral biti odposlan iz ministrstva 'že pred šftrimi tedni.*
Predstojnik je stisnil zobe in molčal. Mislil -pa si je: Kakšna predrznost od lenuha, ki m: očita pččasno delo?
«Veste, kaj ste,» je nahrulil predstojnik pisarne svojega tajnika Grangea. »Zaspane ste.J1Akt Vernisson je se zdaj v hiši. In zaradi vas sem moral dobiti od. sekcijskega šefa nos »
■ Tajnik je hotel, nekaj odgovoriti.
«Molčite!» ga -ie prekinil predstojnik še bolj razdražen kot prej. «Vsakokrat ugovarjate. Trda, nekoč bo mera polna. Razumete?*
• Tajnik Grange je molčal. Ni imelo smisla, da bi pojasnjeval. Mislil pa si je: Da bi te čimprtj vzel vrag. ti neznosni, napihnjeni puhlogla-vec.
Zato pa se ni bilo treba tajniku Grangeu bogve koliko ozirati r,a svojo tipkarico. Nahrulil jo je?' «GoŠpodična! Kaj mislite, -kadar, pišete? Saj kar mrgoli napak. Če bi bili za vsako tipkano napako plačani. . bi... bili zdaj ze milijonarka.*	:
, Deklet .sgjjslil% sslz^^izJ nosljala: «Ah. gospod, saj seirf fendar le človek in ...»
. «Ne. ugovarjajte!* je kriknil tajnik ,‘se. JaplJ' razdražen, ^Prepišite vse še enkrat.*
Cez po'dne"je šla gospodična Dubois k svoji frizerki. '"Srcg-H^nfSrlcc.' ki' je'bilo v stiski, si ‘je tudi moralo nekje olajšati svojo bolečino. Zato je Blanche vzkliknila, ko se je pogledala v ogledalo' «Za božjo voljo, gospa Valerija, saj ste napravili iz mene ptičje strašilo!*
Gospa Valerija se je bra-
Nove turistične ladje
Eden največjih ameriških mtelsikih podjetnikov Cantor lamerava zgraditi dve novi adji, ki bi imeli vsaka po 0.000 BRT. namenjeni pa bi lili izključno prevozu turistov la redni progi med Southamp-onom in New Yorkom. Pod-etni Cantor baje želi s tem 'mogočiti cenena potovanja irebivalcem Evrope, da bi za nale denarje lahko obiskali \meriko, oziroma Američa-lom, ki si v, čedalje večjem tevilu želijo ogledati Evropo. 3revozna cena za potovanje ’ eni smeri bi bila le pet-leset dolarjev za osebo. Seseda pa je v to ceno vraču’-lan le prevoz brez prehrane, ti jo bo mogel vsakdo po :voji volji in želji vzeti s se->oj na laujo. Obe ladji bi bili udi urejeni temu primerno.
Po dosedanjih načrtih bi bi-a vsaka ladja dolga 351 metov, medtem ko bi bila nje-ia hitrost 34 morskih milj na iro, tako da bi celotno potovanje iz Amerike v Evropo rajalo le nekaj dlje kot tri Ini. Na ladjah ne bi bilo nikakršnega razkošja, ki se mu ootniki radi odrečejo zavoljo tene, čeprav ne bi primanjkovalo	udobnosti,	ki	nudi
potniku prijetno potovanje in zabavo. Tako bi imela vsa>-ka ladja po dva plavalna ba-tena, dve gledališči, koncertne dvorane in druge moderne 'naprave.
Potniki se bodo lahko hranili v	gostilni,	ki	bo	imela
prostora	tisoč gostov, in v
kavarni s 1500 prostori. zen tega bodo	po	vsej	Ia^i[
razpostavljeni najrazličnejši avtomati z različnimi živili in si bodo tako potniki lahko kar sami postregli. Tako bo Vsakdo	potrošil	za	hrano po
Svojih možnostih. Vsaka ladja to lahko prepeljala 6000 potnikov, s tem pa bo po velikosti in zmogljivosti zasenčila vse dosedanje ladijske orjake, ki plovejo čez Atlantik-iTi načrti, ki se bodo po vsej Verjetnostii«ze kmalu uresničili,	močno	vplivali na
Prevoz potnikov med Evropo in Ameriko. V tej zvezi so Posamezna letalska podjetja baje že začela • razpravljati o kniianju cen na tej relaciji.
nila s svojim srepim poklicnim smehljajem:	«Frizura
kot po nsvadi, gospodična!*
Blanche je odgovorila strupeno: «Ce je frizura taka kot po navadi, potem so bile pa tudi prejšnje slabe. Izbrala si bom črugo frizerko. Saj niste vi eaini.»
Frizerka Valerija se je sestala pol ure kasneje s svojim ženinom Henrijem v kavarni, kjer sta vsak dan tako lepo preklepetala opoldanski cdmor Danes pa je ležal Valeriji nastop z gospodično Blanche iz ministrstva v želodcu. V svoji razdraženosti je siknila v svojega ženina: «Ne koketiraj tako nesramno v moji prisotnosti!*
Henri se je živahno branil: ((Dovoli, saj vendar ne koketiram*.
Valerija pa je odgovorila še bolj živahno: «Saj vendar vidim, kar vidim. Tisto z ogli-kovim prekisom pobarvano plavolasko boš izpil tako rekoč s svojo kavo. Toda jaz vama nočem biti v napoto. Mr.ogo sreče pri plavolaski!*
Takoj ko je Valerija zapustila lokal, je Henri nahrulil natakarja Josipa: «Kako dolge bom še čakal na svoje na-rečene cigarete?*
«Pri meni niste naročili nekakih cigaret,* se je branil natakar.
Henriju je udarila v glavo kri in je zakričal: «Ne ugovarjajte! Jaz naposled nisem nikak idiot in vem, kaj sem naročil. Da veste, danes sem .zadnjič v tej kavarni. Plačam!*
Gospa Suzi je hodila po kavarni ure in ure in ponujala gostom s hladnim smehljajem svoje sladkarije. Natakar Josip je bil še zmerom jezen na gosta, ki je bil slabe volje in je trdil, da je naročil cigarete, v resnici pa ni izpregovoril niti besede. Zato je pošepetal jezno slaščičarki: «Ne hodite vendar po kavarni kakor mesečnica. Od povsod vas kličejo. vi pa nič ne slišite. Ali hočete vse slaščice pojesti sami?*
Gospa s slaščicami se je branila:	((Toda gospod Jo-
sip...*
«Nobene besede,* jo je prekinil natakar Josip. »Vi ste sploh predrzna oseba. Ce se ne boste spremenili, boste leteli. Razumete?*
Slaščičarka je bila poročena s šoferjem taksija. Razumela sta se odlično. Do resnih razprtij med njima še ni prišlo. Danes pa se Suzi — po končani službi — ni mogla več obvladati. Zaradi neke malenkosti je prišlo do razburljivega prerekanja. Naposled se je Suzi zjokala in zajela .ihteti, «Jaz sem najne-srečnejša žena na svetu.* Jeza se je morala vendar sprostiti. Zakaj slaščičarica je tudi le človek.
Človek je tudi Albert, šofer taksija. Nad nekom mora iz-tresti svojo jezo. Ko je bil zvečer na političnem zborovanju, je napadel brez vzroka poslanca. Obdolžil ga je, da zastopa koristi svojih volivcev premalo energično. Pri prihodnjih volitvah bo dal svoj glas drugi stranki.
Napadeni poslanec se je čutil globoko prizadetega. Toda s svojo diplomacijo mu je uspelo, da je odgovoril šoferju spravljivo.
Nasprotno pa je orenesel drugi dan svojo jezo na neko sejo frakcije. Ko so se posvetovali, ali naj dobi ministrski predsednik — to je tist,, kt je rahrulil svojega sekcijskega sefa — pred svojo stranko zaupnico, je bil poslanec proti, in sicer kratko i.i malo zate, Ker je bil še od včerajšnje seje slabe volje.
Zato so ministrskega predsednika na prihodnji seji parlamenta vrgli. Ali pa je vedel ministrski predsednik, da se je vrgel sam?
GUY CLAIRMONT
TUDI ZNANSTVENIKI ZNAJO
Letopis za leto 4995
Kako prijetno je kramljati v topli planinski koči, ko zunaj bnje veter, kamor seže oko pa sneg, sneg, sneg..
Da znajo biti tudi fizik’ dovtipni in šaljivi, priča zbirka člankov, ki je izšla lani meseca oktobra ob sedemdesetletnici slavnega atomskega fizika Nielsa Bohra. Navadno prinašajo taki zborniki strogo znanstvene in čestokrat težko prebavljive razprave. Bohrovi častilci pa so se tolkrat odločili za povsem drugačen program. Poslali so uredništvu šaljive in satirične članke fizikalne vsebine. Med drugimi je v la namen napisal daljši članek tudi znani rusko-ameriški fizik Jurij Gamov, ki je splosno znan po celi vrsti duhovitih knjig, s katerimi je na zabaven, a vendar znanstven način prikazal laičnemu svetu probleme z raznih fizikalnih in astronomskih področij. Tu objavljamo po ameriškem mesečniku «Scientific American* (marec 1956) drug krajši prispevek iz tega zbornika, ki ga je napisal O. R. Frisch.
Da bi bralci pravilno razumeli članek, je urednik v predgovoru dal to pojasnilo;
Ledene sveče v kraških jamah
Tudi pozimi nam sprehod v podzemlje lahko nudi izreden užitek, ko poleg običajnih sigastih kapnikov vidimo tu tudi bogastvo ledu
Odkar sem pred petinštiridesetimi leti prvič stopil v ledene jame, me čar tega prav posebnega podzemeljskega sveta vedno vabi k sebi. Ni čudno. Kapniki iz sige rastejo počasi, tisoče let in šele po desetletjih opaziš skromne spremembe na njih. Njihovo življenje in nastajanje gre v vekove. Kapljica se po stalaktitu le počasi razleze in ga v ugodnem primeru vsega oblije. Skoraj tako je tudi pri stalagmitih. Preden se ena kapljica posuši in se apnenec iz nje izkristalizira, padejo že mnoge druge nanj in stalagmit je ves moker. La pri večjih teče voda drugače, po gobastih izrastkih, ki prav zato nastajajo, ker voda posameznih kapljic ne zadostuje več, da bi oblila Ves kapnik.
Popolnoma drugačen je življenjski potek podzemeljskih ledenih »več. V pravih ledenih jamah res vztrajajo daljšo dobo, v jamah pa, kjer je inverzija samo pozimi, je njihovo življenje kratkotrajno. Na istem mestu nastajajo v različnih zimah pod spremenjenimi pogoji tudi drugačni kapniki. O tem sem se prepričal posebno letos, ko smo 4. marca obiskali Vranjo in Skedneno jamo, teden nato pa smo bili tudi v Crni jami. Tam, kjer sem pred letom dni našel sicer lepe in kijaste ledene stalaktite, so me letos presenetile popolnoma drugač. ne, mnogo nežnejše oblike.
Zima nas je tokrat pustila dolgo časa čakati na mraz in sneg. Predvsem je bilo letos pozimi mnogo manj padavin kakor lani. Inverzija je v jamah le počasi nastopala in stene se niso dolgo časa tako ohladile, da bi mogli nastati večji ledeni stalagmiti. Tvorili so se le manjši in na nekaterih krajih sploh niso nastali. Tako smo letos našli steno v dnu Vranje jame suho in brez običajnega lepega ledenega slapa, ker iz lezik nad njo ni bilo vodnega dotoka. Veiike
Zviti kljasti stalagmiti v Vranji jami
spremembe so bile tudi v sosednji Skeaneni jami.
V Skedneno jamo smo šli ob pol desetih dopoldne. Na kolodvoru v Planini je bilo še zmrznjeno. Pred vhodom v jamo je kazal toplomer ze +2 st.
V dnu smo merili *očno 0 st. C. Ker je bil februar hudo mrzel, bi morali pričakovati nižjo temperaturo; toda tihi strah, da je odjuga, ki je nastopila prve dni marca, morda vendarle vplivala rta'teiripera-turp v jami, je bil upravičen. Skednena jama ima namreč dva vhoda, od katerih je eden obrnjen proti jugu. Čeprav je obdan z velikim gozdom in leži v dnu strme vrtače, je odjuga vendarle potisnila hladni zrak iz jame. Ob našem obisku je pri 'drugem izhodu iz jame močno pihalo.
Ledene razmere v jami pa sd bile v glavnem take: Ledena stena, ki je bila predlanskim sestavljena iz dveh do 2 m debelih ledenih stebrov, je bila letos zgrajena iz treh tankih stebrov, od katerih je bil eden spodaj kakor človek debel, zgoraj pa so se strnili v okoli poldrug meter široke- zavese, okrašene z lepimi stalaktiti. V bližini so visele do dva metra dolge ledene sveče.
Na kraju, kjer malone leto in dan teče s stropa mnogo vode, je nastal letos lepši ledeni slap, visok okoli 5 m.
V njem je curljala voda in je nekako en meter nad dnom pritekala na dan in oblivala led na zunanji strani.
Krasne skupine ledenih sveč, stalagmitov, pa so ostale globlje v notranjosti. V notranjem delu vidimo prvotne ledene stalagmite, ki so se stvorili že v prejšnjih zimskih tednih. U-trpeli so različne dobe z menjajočo temperaturo in postali beli. Mrzli val v februarju pa jih je pokril z novo popolnoma prozorno ledeno skorjo.
Medtem ko moreš opazovati pri ločeno stoječih ledenih kapnikih posameznosti, pa nudijo ozko strnjene skupine v svojih fantastično združenih kapnikih res bajne prizore, ko luč acetilenk pronica skozi prozorne stene, se odbija na gladkih ploščah in se iskri na ledenih kristalih. Ni čudno, da je primitivni človek rekdanjih časov u-stvarjal pravljice o skritih podzemeljskih zakladih, če je zašel slučajno v zimsko okrašeno podzemlje.
Nazaj grede smo posvetili svoj čas Vranji jami. Tedaj je bila zarabi odjuge zunanja temperatura ze +5 stop. C. Prav resno me je skrbelo, kako bo v jami. Tudi Vranja jama ima, namreč dva vhoda, od katerih je drugi, Mrzla jama imenovan, obrnjen proti jugu in na bregu Planinskega polja, talko da se more južni veter kar moč vanjo upret’ in pripihati v jamo. Na sučo je podzemeljska zveza dokaj ozka, Vranja jama pa je res mogočen prostor, ki meri na najširšem mestu malone 50 m v širino in skoraj toliko tudi v višino.
Po še kar debelem snegu, ki je ležal na grušču, smo tokrat lahko prišli pod strop velikanskega oboka laže kakor po kopnem poleti, ko se ti Skale neprestano podirajo pod nogo. V nasprotju z marcem 1954 niso z oboka visele ledene svtče. Tedaj so bile nekatere do 5 m dolge. Že me je skrbelo, ida sem spremljevalcem zaman obetal bajne lepote zimskega podzemlja. No, inverzija je bila tukaj kar 'zdatna. Na dnu je kazal termometer —1 stop. C.
Odjuga pa je že posegala tudi v to jamo, kajti ko smo zlezli skoz; preduh do stene, preko katere priplezaš v Mrzlo jamb. je pihalo, da bi ace-tilenike malor.e ugasnile.
V tem pa so ze zadoneli klici iz stranskega suhega rova, ki se razprostira vzhodno nad jamskim dnom. Klici začudenja so nas spodbodli, da smo splezali hriro navzgor — pa kmalu obstali pred gozdom ledenih stalagmitov take krasote, kakršne se nisem v življenju videl. Kija-Stih stalagmitov je bilo letos več kakor predlanskim, čeprav so bili manjši in manj pogostni. Zato pa so nas očarale oblike prejnnogih stalagmitov, ki 80 jasno pričale o poteku, zime.
Mnogi ledeni stalagmiti so kakor v Skedneni- jami imeli belkasto jedro, vendar so se od njih razlikovali. Vranja jama ima namreč ogromno žrelo z vhodom, širokim okoli 50' m. Ko nastopi zunanji mraz, se , jama hitro prezrači in stene se z vdorom mrzlega zraka naglo in globoko o-hlade. V februarju smo imeli temperaturo do —28 stop. C. Tako se je jama silno o-hladila, z njo pa tudi že stoječi starejši ledeni stalagmiti. Poslei.ca je bila, da je voda, ko je v kapljicah padala na glavo teh, že stoječih stalagmitov, deloma takoj zmrznila, ali pa je je le malo pri-polzelo do vznožja kapnika. Zato je bila pri večini teh kapnikov glava nenavadno velika, žarnici podobna, jedro pa prevlečeno z ledeno skorjo, ki Je bila proti tlom vedno tanjša in je mestoma celo izginila. Kijaste oblike so pbstale posebno izrazite in tu pa tam smo našli prav fantastične oblike. Posebno lep je bil ledeni stalagmit, ki ga kaže slika. Od stropa kapljajoča voda ni pritekla do dna peclja prvotnega, že tudi ki-
jasto zasnovanega stalagmita. Vsa je zmrznila pri vrhu in tvorila popolnoma prozorno veliko glavo, skozi katero si videl predmete za njo povečano kakor za močnim povečevalnim steklom.
Ti kapniki pa so imeli se eno posebnost; bili so nagubani, in sicer tanjši bolj, debelejši manj ali prav malo. Te čudne oblike si moramo razlagati tako, da je postala glava pretežka. Led pa je plastičen in težka glava je začela tlačiti kapnik in ga je tako nagubala. Povprečna višina teh kapnikov je bila o-koli tri četrt metra, glavni kapnik pa je bil en meter visok.
Na kraj’h, kjer je dotekalo s stropa več vode, pa so se tvorile tudi skupine kapnikov. Tako je tudi med ledenimi svečami prevladovala raznovrstnost kakor pri sigastih, odvisna od množine dotekajoče vode in temperature.
Vsa la v temi, mrazu in popolnem miru nastala lepota je bila tako krhka, da smo morali le z največjo previdnostjo piezati in se previjati med njo. Kljub vsej opreznosti pa je le nekak kapnik za-žvenketal v globino. Od lastne teže pa se jih je tudi ze nekaj podrlo.
Teden nato smo šli skozi Postojnsko, Crno in Pivko jamo. V Crni jami je bilo se več ledenih sveč kot v Vranji jami. Tudi vhod Črne jame ima vrečasto obliko in je zelo širok, tako da je zimsko prezračevanje in nastajanje temperature inverzije lahko. Zdi se pa, da iz debelejše kamene odeje nad njo doteka več vode in je zato nenavadno bogato okrašena z ledenimi stalagmiti. Tako lepe kakor tokrat pa je se nisem videl. V splošnem je imela take posebneže kakor Vranja jama, le mnogo več. To pa je bilo le premalo in začel
se je kriviti ter je svojo debelo, prozorno glavo naslonil na skalno steno...
Le kjer je kapljalo preveč vode, je začela votiiti glavo in nastale so redke, a zato tem krasnejše kupe polne ledene vode.
V ostalem delu jame je bilo zopet toplo; posebno smo čutili toploto, ko smo vstopili v Pivko jamo. Tekoča voda je zrak ogrela, in le pri 69 m visokem izhodu sta nas zopet pozdravila mraz in led. Tam je v širokem pramenu prodirala v ano prepada dnevna svetloba iin je osvetljevala mračno skalno dno, v katerem je žuborela takrat zelo majhna Pivka. Na posameznih robatih skalah so ostali številni ledeni stalagmiti, a dokaj enakomerno zgrajeni kot stebel. Kar me je pa posebno presenetilo, je bilo, da niti v Vranji niti v Črni in Pivki jami ni b’lo visečih ledenih sveč oz. stalagtitov.
,«Ta člane« je pona‘isnjen iz Letopisa Kraljevega zavoda za upravo energetskih virov za leto 4995. Spričo hude krize, nastale zaradi nevarnosti, da bosta izčrpana uran in tori’ iz rudarskega sistema na Zemlji in Luni, meni urednik, da je primerno, ako da novi vesti, ki je v tem članku, najširšo publiciteto.*
Uvod. Najnovejše odkritje premoga (t. j. črnih fosilnih rastlinskih ostankov) na raznih krajih tudi zanimivo možnost proizvajati energijo na drug način kakor z jedrsko cepitvijo. Na nekaterih krajih, kjer so našli premog so odkrili znake, ki pričajo, da ga je predzgodovinski človek izkoriščal, verjetno za izdelovanje draguljev in za o-črnjevanje obraza pri plemenskih ceremonijah.
Energetska možnost obstaja v dejstvu, da se premog prav lahko oksidira, pri čemer nastaja visoka temperatura in se proizvaja okoli 0,000 000 1 megavata energije na dan in gram. To je sicer prav malo, toda kazno je, da so velike množine (morda milijoni ton) premoga na razpolago.
Glavna prednost je v tem. da je kritična količina pri premogu veliko manjša kakor pri kateri koli cepljivi snovi. Jedrske centrale za manj kot 50 megavatov so, kakor ar,ano, negospodarske; centrala s premogovnim pogonom pa utegne bi'i primernejša za občine z manjšo potrošnjo' energije.
Načrt za reaktor s premogom. Glavni problem je prost, toda kontroliran dostop kisika do goriva, Kinetika reakcije med premogom in kisikom je bolj zamotana kakor kinetika cepitve in ni se docela pojasnjena. Izdelali so diferencialno enačbo, ki vsaj približno ustreza reakciji, toda rešitev te enačbe je možna samo v najbolj enostavnih primerih.
Zaradi tega so predlagali, naj ima reaktor obliko cilindra s preluknjanim plaščem, tako da lahko uhajajo gorilni pii-ni. Drug manjši in prav tako preluknjani koncentrični cilinder rabi za dotok kisika. Med obema cilindroma pride gorivo. Valja morata biti na koncih zaprta s ploščama: zaradi tega se pojavlja težak, toda vendar še rešljiv matematični problem.
Gorivo. Verjetno bo laže pripravljati ustrezno gorivo kakor za jedrske reaktorje. Zapiranje goriva v posode ni potrebno in tudj ni -azeleno, ker bi se s tem onemogočil
Lepota je draga
Sicer je res, da v Franciji izda letno 13 milijonov Francozinj (ki so v takšni starosti, da kupujejo kozmetična sredstva) za dvanajst milijard frankov raznih lepotnih preparatov, krem, šmink, parfumov itd. — 'jih Američanke vendarle prekosijo. V Ameriki izda namreč vsaka ženska v primerni starosti (ki pa ima mnogo ožje meje kot v Franciji) za kozmetična sredstva vsako leto po eno celo mesečno plačo. Toda ta razlika ne gre toliko v škodo francoski industriji ko. zmetike. Ta industrija ima sedaj še vedno ogromne dobičke ir. prodaja neverjetne količine
NASLEDNIK CHARLIEJA CHAPLINA?
Morda bo tudi vas zanimalo, kdo izmed igralcev je danes na Angleškem najbolj poznan. Toda le ne zaletite se z odgovorom, da je to morda Sir Laurence Olivier. Prav tako tudi ne boste uganili, če boste namesto njega imenovali kakega poznanega filmskega zvezdnika. Aleca Guinnessa, na primer Dirka Bogar-da ali morda celo starega Johna Millsa. Le-ti so res splošno poznani in priljubljeni, toda zastavo nosi pritlikav možiček, ki ima prav tako skromno ime, kot je skromna njegova postava: Norman Wisdom! Norman je neutrudljiv, nastopa zdaj v filmu, zdaj na odru in za spremembo je še stalen gost v televizijskih oddajah. Prav nič ga ne zanima, da je izven meje svoje domovine še premalo poznan, na «otoku» pa že samo njegovo ime «Wis-dom* izzove salve smeha, prav kot bi povedali dobro smešnico.
Wisdom je komik. Ne tak kot morda Guinness, ki pripada staremu tradicionalnemu angleškemu humorju; osebnost, ki izhaja pravzaprav iz klasične angleške literature in gledališča Dic. kensa in Shawa in stoji nekje v sredini med parado-som ih grotesknostjo. Normanova komika je vse drugačna; nekoliko južnjaška ve.
selost, prežeta z dinamičnostjo in prevejanostjo. Okretno se znajde v vsakem, še tako kočljivem položaju.
Norman Wisdom je bil še nedavno	siromašen in	nepo-
znan. Rojen v Londonu pred 36. leti, se je v mladosti ukvarjal z neštetimi stvarmi, naj. večkrat	pa je tolkel	lakoto. Ko	je izbruhnila	vojna,
je nadela uniformo tudi malemu drobnemu dečku, kakršen je bil Norman. V četi so se vsi norčevali iz njega, ga suvali sem in tja, tako da se je lotil celo učenja boksa, ki naj bi	nasilnim vrstnikom
povrnil vsaj nekaj bušk. Ampak napadalcev se je prej otresel s tem, da jih je za. baval. pričel je posnemati vse, od Churchilla do Hitlerja pa do žene, ki doma čaka moža vojaka. Njegov sloves komika je rasel.
Po vojni se je pričel Norman resno ukvarjati z gledališčem. Nastopal je v podeželskih gledališčih kot igralec, pevec in celo plesalec. Toda v svoje nastope je vne. sel toliko burkastega, da je povsod zabaval. Po poklicu je bil res bolj klovn. Leta 1948 je prvič nastopil na londonskih deskah. In ko je prišel kmalu nato še k televiziji, se je pričela njegova pot navzgor. Kmalu so ga zvabili celo v Ameriko, kjer je po-,
stalo njegovo ime sinonim veselja.
Ob povratku so ga v Londonu sprejeli kot zmagoval, ca. Vse časopisje se je razpisalo o njem in ga hvalilo na vse pretege. Imenovali so ga celo naslednika Charlieja Chaplina. Tako so ga povabili tudi k filmu. Njegov prvi film ((Zmešnjava v trgovini* je uspel. Oživil je stare tradicije humoristov Harolda Lloyda in Charlota. Naslednji film »Dobro se je zasu. kal* je še potrdil njegovo klovnsko žilico.
Wisdomove drobne burke so včasih prava norost, Toda prav ta burna smešnost je novost v standardnem angleškem humorju. Cim bolj juž-naško temperamentni so njegovi nastopi, večji uspeh žanje med gledalci, ki ga spreje. majo kot nekako eksotično redkost. Sicer pa je to že stara stvar. Človek si vedno želi in, seveda, tudi mnogo bolj ceni tisto, česar sam nima, pa naj bo dobro ali ne. Saj tudi Francozi raje gledajo angleške humoristične filme, kot pa svojega Fernandela, čeprav je za nas naravnost nepre-kosljiv.
O Normanu Wisdomu bodo verjetno razpravljali še mnogo, vendar pa ostane resnica, da je še danes najbolj znan in najbolj popularen angle. ški igralec.
lepotnih sredstev po vsem svetu. Iz majhnih laboratorijev, ki so v začetku XX. stol. začeli proizvajati razne kreme in šminke so zrasle v 50 letih ogromne industrije. «Rou ge Baisers prodaja danes dnevno po 50.000 rdečil za ustnice, pri znanih kozmetičnih tovarnah, kot Max Factor, Elisabeth Ar-den, Coty ali Rubinstein, pa prodaja rsak dan za več kot 10 milijonov frankov raznih lepotilnih sredstev.
Nedavno so imeli v Franciji anketo, ki je pokazala — tak o pravijo — »katastrofalnes rezultate. Ugotovili so sicer, da uporabljajo tri četrtine vseh Francozinj puder, da pa od. strani le 30 odstotkov vseh teh žena zvečer puder z lica s posebnim sredstvom za čiščenje kože, 30 odstotkov se jih zadovoljuje z vodo in milom, ostalih 40 odstotkov pa zvečer sploh ne misli na svojo kozo — in to je baje hud greh proti koži!
Razen tega so ugotovili, da je v Franciji še vedno 9 milijonov žena, katere bi bilo treba pregovoriti, naj uporabljajo kozmetična sredstva — tako u. potapljajo tovarne kozmetičnih sredstev — saj se posebno mlajši letniki Francozinj zadovoljujejo samo s črtalom za ustnice in ne skrbijo za kompleten »make-up*.
Francozinje na ta očitek odgovarjajo, da so kozmetična sredstva le predraga, pri če. mer jim tovarne dajejo prav Toda tudi tukaj so krive žene same — kajti po izkušnjah tovarn prodajajo eno in isto sredstvo v lepi steklenički ah lepem omotu mnopo bolje kot v navadni embalaži — kljub temu da je dražje in nič boljše.
Zato je zdaj francoska kozmetična industrija sklenila z Psemi sredstvi moderne propagande navalitt na teh preostalih 9 milijonov žena, ki po mnenju tovarnarjev ne izdaja, jo dopolj denarja za svojo lepoto. Za to propagandno akcijo nameravajo porabiti vsaj še enkrat toliko, kot so porabili lani — čeprav že v letu 1955 niso skoparili, saj so za to reklamo porabili čez 3 milijarde frankov (vsa ostala fran. coska industrija skupaj 70 milijard).
Torej je lepota res — draga stvar.
kisiku dostop do goriva. Preračunali so razne načine za zlaganje tega goriva. Zdi se, da je najbolj enostavno in hkrati najprimerneje zlagati enako velike krogle tesno drugo ob drugo. Nadaljujejo z računanjem, da bi dognali optimaino velikost krogel in dopustno toleranco. Premog je mehak in se da prav lahko obdelovati; zaradi tega ni proizvajanje krogel noben posebni problem.
Oksidacijsko sredstvo. Cist kisik je seveda idealen, toda drag. Zaradi tega so predlagali, da bi upotabljali predvsem zrak. Vendar je treba opezoriti, da vsebuje zrak 78 odstotkov dušika. Ce bi se le majhen del tega dušika spojil z ogljikom, ki je v premogu, v silno strupeni plin, ciarogen, bi to bila velika nevarnost za zdravje (glej spodaj).
Postopek in kontrola. Da se sproži reakcija, je potrebna visoka temperatura okoli 530 stopinj C. Ta se more prav lahko doseči s tem, da gre e-laktrični tok z enega valja na drugega (plošči, ki zapirata valja, morata biti iz osamil-nega materiala). Po‘reben bi bil tok nekaj tisoč amperov pri napetosti kakih . 30 voltov. V ta namen potrebna baterija bi bistveno povečala stroške za instalacijo.
Ko je reakcija sprožena, se mora njen potek kontrolirati z uravnavanjem količine pri-puščenega kisika. To je prav tako lahico kakor uravnavanje kontiolnih palic pri navadnem jedrskem reaktorju.
Korozija. Stene reaktorja morajo vzdrževati temperature nad 600 stopinj C. ob prisotnosti kisika, dušika, ogljikovega monoksida in dioksida pa tudi manjših količin žveplovega dioksida in drugih še neznanih primesi. Le malo kovin in keramičnih snovi lahko vzdrži take uničevalne pogoje. Niobij, prevlečen s tanko plastjo niklja, je prav vabeča možnost, toda verjetno bodo uporabljali kovinast rikelj. Za keramične dele utegne biti najboljši liti torijev oksid.
Nevarnost za zdravje. Naj-večja nevarnost za zdravje izvira, iz plinskih odpadnih produktov. Ti vsebujejo ne samo cglj'kov monoksid in žveplov dirksid (oba sta močno strupena), temveč tudi celo vrsto rrkotvornih (karcinp-genskih) spojin, kakor fenaa-tren in dr. Da bi te spuščali v zrak, je nemogoče, kajti s tem bi se prekoračila tolerančna meja v razdalji več kilometrov okoli reaktorja.
Zaradi tega je treba zbirati plinske odpadke v primerne pesode za kemično de-toksifikacijo. Ti plinski odpadki pa se lahko tudi zmešajo z vodikom, s to zmesjo bi napolnili balone in jih spuščali v zrak.
Trdne onpadke bi odstranjevali v pogostnih presledkih (morda enkrat dnevno); nevarnost za zdravje, ki je s tem združena, bi se lahko zmanjšala na minimum, če bi se uporabljale znane naprave za uravnavanje z razdalje. Odpadke bi nato spravili na široko morje in tam potopili.
Obstaja pa možnost, — čeprav je videti malo verjetna — da bi izostala kontrola naid kisikom. V tem primeru bi se stalil ves reaktor in razvila bi se silna količina strupenih plinov. To je eden glavnih ugovorov proti uporabi premoga in v prid jedrskih reaktorjev, ki so pokazali svojo popolno varnost ze več desetletij, preden bodo izdelali dovolj zanesljiv varnostni sistem za uporabo premoga.
L. CFRMELJ
NOVO SREDSTVO proti strupenim plinom
Skupina raziskovalcev na ko. lumbijski univerzi pod vodstvom dr. Trvvinga Wilsona je med dolgotrajnimi poskusi našla novo kemično spojino, ki se je pokazala posebno učinkovita v boju proti strupenim plinom, ki povzročajo paralizo živčnih centrov. Novo sredstvo so imenovali pAM. lo je kristalna snov rumene barve in topljiva v vodi. Njegova proizvodnja je preprosta in cenena ter v zdravilnih dozah ni škodljivo.
V zvezi z laboratorijskimi poskusi so ugotovili, da je PAM učinkovit celo v boju proti najhujšim strupom, ki delujejo na živčni sistem. Injekcije PAM. ki so jih dali minuto ali dve po delovanju nevarnega strupenega plina, so obvarovale smrti vse poskusne živali. Po izjavi znanstvenikov so se tega dela lotili že med drugo svetovno vojno, ko je ameriška obveščevalna služba izvohala, da Nemci pripravljajo nove strupene pline, ki delujejo na živčni sistem.
Znano je, da strupeni pli. ni, ki delujejo na živčni Sistem, zavro živčno dejavnost na ta način, da poškodujejo, oziroma uničijo ta ferment. Med poskusi je prišla znanstvenikom posebno prav električna jegulja, katere organi za proizvodnjo električne energije so najmočnejši bioelektrič. ni generator v naravi. Ti organi pa vsebujejo velike količine omenjenega ferm«it*
V (Tli
inscici
Tudi vprašanja našega podeželja je treba vključiti v organični načrt
Potrebno je medsebojno spoznavanje težav in problemov za skupno sodelovanje - Kaj hočejo doseči z razlaščevanjem zemlje - Trije glav* problemi: razvoj kmetijstva, turizma in kamnoseške industrije
ni
Kup vprašanj, ki zahtevajo nujno in resno rešitev, tare naše kraje, tako mesto kot deželo. Največji problemi so skupnega značaja, saj je podeželje vedno bolj povezano in odvisno od mesta, mesto pa tesno živi s svojim zaledjem, predvsem s svojo bližnjo in daljno okolico.
Ko bodo rešena razna življenjska vprašanja našega mesta, bodo obenem rešena tudi najvažnejša vprašanja našega podeželja. Zaradi tega b se morali tudi po vaseh; v vseh občinah naši ljudje bolj zanimati za vsa vprašanja svojega mesta, od vprašanja proste cone do pomorstva itd. Potrebno pa je, da se tudi meščani, 7'asti delovni razred, seznanijo s težavami in problemi naših občin in vasi.
Raj pravi kmet o raztaščevanju
Žalostno in pereče vprašanje, ki posredno zanima ves naš živelj, je vedno hujše raz-Jaščevanje zemlje, kateremu so podvrženi zlasti kmetje pri Sp. Magdaleni in Domju.
Tako pravi o tej zadevi kmet, ki so mu zaradi gradnje ceste ze razkosali posestvo, zda' pa mu bodo razlastili vse, tudi hišo, za re-zidencialno področje Industrijskega pristanišča:
• Vsi, kar nas je tod kmetov, bi bili zadovoljni, da bi tam spodai — in pokaže skozi okno proti Žavljam — zra-
delalo na tisoče de'avcev, da bi Trst postal milijonsko mesto. Pa kaj bi vam pravil, kako je, saj lahko sami veste, kako propadajo druga za drugo razne tovarne v »Industrijskem pristanišču«. Kakšno gospodarjenje je to? Nam poberejo zemljo in nam vzamejo kruh. da bomo morali na cesto in s trebuhom za kruhom po svetu. Naseljujejo pa »ezule*. Verjemite mi, da delajo vse to samo, da bi popolnoma poitalijančili te kraje. In kakšne cene nam ponujajo, da ni niti moč povedati. Po 200 in 250 lir za kvadratni meter. Ce bi pa hotel kupiti drugo zemljo, slabso, in
sla tovarna pri tovarni, da bij dlje od mesta, bi jo moral
•NIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllKlIlllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII
" - ’	”	s	posebnim
za rešitev številnih vprašanj
potrebna goriške pokrajine
Pravilno delovanje proste cone more zajamčiti samo demokratično nadzorstvo predstavnikov širokih slojev prebivalstva - Goriška industrija naj bi uvažala surovine ter končne izdelke izvažala v Jugoslavijo
Prebivalstvo k državni me-|jitvi. Vlada je napravila za da se z gradnjo novih tovarn j istem stališču tudi predsed-ji potisnjene Gorice, ki je z Gorico veiiko, škoda ie, da se zaposlijo še nadaljnji brezpo- nik Gronchi, ni mogoče ra-
....	...	,	l * rr 2. 1 i	Tiimoli ■» n lzn l c rt rt rt i 1 rt 1 H P.
JI
mirovno pogodbo izgubila o-koli 80.000 kupovalcev blaga v goriških trgovinah, je z zadovoljstvom sprejelo zakon štev. 1438 od 1. decembra 1948, s katerim je bila mestu Gorici nakazana prosta cona. Pričakovalo je, da bo po zgledu Zadra pred drugo svetovno vojno moglo živeli ceneje, ker se )e s tem zakonom država odpovedala pobiranju carine na uvoženo blago.
Že sama sestava upravnega organa proste cone, Katerega so sestavljali odborniki trgovinske zbornice, pa ni nudila popolnega jamstva, da bo delovanje te vazne ustanove, ki je edino lahko izvlekla go-riško gospodarstvo iz hude materialne in moralne krize v skladu s težnjami prebivalstva po pravični razdelil dobrin, katerim se je država odpovedala.
Vodilni ljudje proste cone so namene države, da se zagotovi zanoslitev lukajsnjemu prebivalstvu, razumeli po svoje, in sicer tako kakor so se učili v sc'ah, kjer se je zasebna lastnina postavljala iznad skupne lastnine, ter zasebna iniciativa iznad kakršne koli druge iniciative.
Posledice takega pojmova-ja so bile kmalu na dlani.
Z ljudskim denarjem (milijarde, ki so ostale v Gorici, niso privatni denar, ampak denar i‘alijanskih davkoplačevalcev!) so se pričele graditi zasebne delavnice. zasebne tovarne, ustvarjena je bila zasebna trgovina, skratka: z ljudskim denarjem 30 nekateri ljudje obogateli.
Zadeva ne bi bila tako kričeča, če bi ljudjč, ki so postavili rizne tovarne za izdelovanje likerjev, slaščic in čokolade. zaposlili tolikšno število delavcev, kolikor bi bilo v sorazmerju z olajšavami, ki so jih prejemali pri nakazilih kontingentiranega blaga. Ali pa, če bi jih plačali po tarifnih pravilnikih! Ali če bi spoštovali delovne pogodbe! Ali če bi dovolili delovanje notranje komisije!
Toda vsega tega v večini novih tovarn, ki so zrasle v Gorici r.a podlagi zakona o prosti coni, nismo opazili, in tega niti sedaj ni, kar ni samo krivično prisvajanje ljudskega denarja, ampak je tudi kršitev cele vrste zakonov.
Do omenjenih nepravilnosti je prišlo zaradi odločnega pomanjkanja nadzorstva predstavnikov najširših slojev prebivalstva nad delovanjem te važne ustanove. Manjkalo je demokratično nadzorstvo sindikatov, predstavnikov raznih strokovnih zdruzenj, obči ne Sovodnje, ki je zaradi svoje lege med mejo, Vipavo in Sočo tudi na področju proste cone, itd.
Kljub pomanjkljivemu delovanju proste cone je bila v Gorici vendarle ustvarjena dovolj Udna podlaga za razvoj produkcije in zaposlitev nadaljnjih brezposelnih delavcev. Napravljen je bil korak, ki je do neke mere zacelil gospodarske rane, ki jih je Gorica utrpela po razme-
lokalni izvajalci zakona niso v celoti zavedali .-vojega dolga do goriškega prebivalstva in so čakali konec osemletnega delovanja proste cone, da so lahko pregledaM, kaj je treba izpopolniti v mehanizmu, da bc imelo prebivalstvo še večje koristi.
Naravna posledica osemletnega pomanjkljivega delovanja preste cone skupno z vsemi dobrimi in slabim' stranmi je bil po našem mnenju zakonski osnutek predstavnikov Komunistične partije, ki so pred tedni v parlamentu predloži’’ spremembe k sedanjemu zakonu ter zahtevali de n K: atič: o nadzorstvo preds iv vkov širokih slojev prebiva’s.vi nad uporabo ljudskega denarja v okviru proste cone.
Upoštevajoč osem.etno pra kso so komunistični svetovalci predlagali, naj pos*ar.e Gorica središče za predolovanje surovin, ki bi prihajale k nam iz Jugoslavije, ter izvažanje končnih izdelkov v Jugoslavijo, pri čemer bi se stroški proizvodnje plačevali z uvozom novih surovin.
Razni govorniki F>sčanske demokracije so v pre'ekli volilni kampanji prešli te nadvse koristne predloge ter neposredno potrdili, da nameravajo v parlamentu podpirati stari zakonski osnutek, ki daje dosedanjemu upravnemu odboru proste cone vse pravice, da razpolaga s kontingen-tiranim blagom in z denar-
selni. Toda zakaj ni povedal, da bodo tudi spoštovali pravice delavcev, zaposlenih v teh tovarnah. Zagotovitev minimalne strogo materialne plati je samo ena stran medalje: za nas je važno tudi to, kako ravnajo z delavci in delavkami, kajti njim je bila namenjena prosta cona in ne morda tistim industrij-cem, ki so od vsepovsod prišli k nam, ker so zavohali možnosti lahkih in gotovih investicij.
Številna izrazito lokalna vprašanja, kot jč na primer prosta cona, rotacijski fond. osebni obmejni promet, mala obmejna trgovinska izmenjava, prisotnost slovenske narodne manjšine, povsem svojstvena mertaliteta, ki ima globoke korenine v dejstvu da so bili tukajšnji kraji v štiridesetih letih pod celo vrsto najbolj različnih oblasti, nujno terjajo izvedbo člena 116 ustave, ki nam priznava deželno avtonomijo s posebnim statutom, kajti samo vlada predstavnikov nase dežele bo mogla uspesno rešiti specifično nasa vprašanja, vprašanja nase dežele Furlanije in Julijske krajine.
Zanemarjanje teh dejstev ter odločanje v nasprotju s težnjami tukajšnjega prebivalstva, kot je na žalost še vedno praksa okostenelih rimskih birokratov, je škodljivo našim interesom, je škodljivo normalnemu ravzoju tukajšnjega gospodarstva, ohra-
zumeti, zakaj so vodilni demokristjani proti avtonomiji. (Fanfani je na volilnem zborovanju v Gorici govoril sa mo o «aoministrativni decentralizaciji!*)
Ali predstavljajo take izjave bojazen pred demokratično voljo ljudi, ki hočejo več demokracije v javnem življenju?
Naj bo ze kakor koli, za rešitev številnih važnih vprašanj nase pokrajine, med katerimi je za Gorico na enem izmed prvih mest prosta cona, je nujno potrebna deželna avtonomija. G. VESEL
plačati vsaj petkrat toliko. A-li nimamo prav, da se upiramo na vse kriplje?* Seveda imajo prev, da se takemu ravnanju upirajo. Toda v Trstu imajo gluha ušesa. V kratkem bodo vse razlastili, pa če bodo potem gradili tovarne i'n novo naselje, ali pa ne. Razlaščena zemljišča, do ka-terih pridejo za mali denar, pa bodo slano prodajali.
Pereče vprašanje kmečke mladine
Zelo pereče je tudi vprašanje kmečke mladine, ki večino bolj zapušča delo na kmetijah. O tem je bilo ze dosti govora, napravilo pa se ni še nič, da bi se stvari izboljšale. Kaj bo z našim kmetijstvom, ko bo opešal i-n izumrl starejši rod?
Pogovaijaš se s kmetom v Dolini, v Ricmanjih, Padri-čah, v Kr žu ali v drugih vaseh. pa sc ti bo pritožil: »Ne vem, kaj bo, ko bom opešal, sin ne mara delati na kmetiji. Pravi, da se to ne izplača, da je težavno, da nima od tega stalnega in gotovega zaslužka. Raje gre na delo v tovarno ali k podjetju, da dobi ob sobotah gotovo plačo in je socialno zavarovan*.
Res je, da povsod mladina sili v mes‘o. toda če bi naše kmetijstvo bilo brij napredno, če bi kmetje imeli socialno zavarovanje, če bi mladi ljudje spoznali, da jim zemlja lahko nudi gotovo in kolikor toliko čedno življenje, bi se oprijeli dela na kmetijah.
Večkrat poudarjamo, da moramo preusmeriti naše kmetijstvo, da ga moderniziramo in prilagodimo potre bam in zahtevam naših prilik in trga. Zato pa je potrebna predvsem strokovna izobrazba. Nujno potrebno je, da merodajne oblasti in organizacije priredijo več večernih tečajev .n da se ustanovi strokovni kmetijski tečaj. Da je obdelčvacje zemlje tud; prj nas lahko donosno, kljub raznim težavam, nam lepo priča primer Piavij in Proseka. V Plavjah so se že pred leti lotili vrtnarstva in so dosegli kar lepe uspehe, na Proseku pa se vedno bolj ukvarjajo s cvetličarstvom in jim gre dobro. Imamo pa tudi razne druge primere posameznikov,
ki z malimi površinami skrbno obdelane zemlje lepo napredujejo.
Važnost kmetijstva za naš obstoj
Pomislimo samo, kako bi bilo lepo, če bi pod Konto-velom m Križem, kjer je zdaj mnogo zapuščene zemlje, bili »paštni* skrbno obdelani. Tam bi bile lahko gredice krasnega vrta, kjer bi lepo uspevalo cvetličarstvo in vrtnarstvo. Seveda bi morali napeljati vodovod in se lotiti deia, uspeh pa bi bil gotov.
Precej smo se ustavili pri kmetijstvu. Nič zato, saj je poleg vsega v naših pogojih zdravo in titdno kmetijstvo jamstvo zr naš naredni obstoj na tem ozemlju. Vprašanje kmetijstva se tiče vseh občin; razlik? je le v tem, da so v eni občini boljši pogoji za vinogradništvo in vrtnarstvo, v drugi pa za živjno-rejo itd. Čeprav je kmetijstvo vazna panoga našega gospodarstva, se oblasti in u-stanove premalo za to zanimajo, Kmetom pa ne dajo možnosti, da bi imeli svoje predstavnike v ustanovah, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, Tako se dogaja, da v kmetijstvu na našem področju odločajo ljudje, ki ne živijo v stiku z našim kmetom in jim je napredek našega kmetijstva deveta briga.
Valorizirati je treba naše naravne lepote
Majhno je naše področje, to. da zelo zanimivo in bogato naravnimi lepotami. Čeprav so vsi ti kraji blizu velikega obmorskega mesta, kjer ni vprašanja prometnih zvez, niso naravne lepote in zanimivosti naših krajev še dovolj valorizirane. Glinščica n. pr. je ne. kaj kilometrov oddaljena od mesta in je tako lepa in zanimiva, a pravega turizma ta kraj še ne pozna, razen nekaj radiih obiskovalcev in prijateljev iz mesta. Dolinska občina ne more napraviti večjih stvari iz lastnih sredstev. U-stanove, ki so za to poklicane, pa bi morale napraviti nekaj več, da bi Glinščica prišla do svoje veljave. Domačini pravijo, da bi se dotok izletnikov povečal, če bi po-
inilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIlllll
ŽALOSTNE V BENEŠKI
RAZMERE
SLOVENIJI
Motiv iz vasi v Beneški Sloveniji
jem po mili volji. Ta upravni odbor prav gotovo tudi vnaprej, kot je v ostalem že delal, ne bo smatral za potrebno, da bi odtegnil kontingente blaga proste cone tistim industrijcem, ki ne spoštujejo delovnih pogodb v svojih tovarnah in ki plačujejo delovno silo po tarifah, ki so nižje kot jih" določa pogodba. Minister za finance demokristjan Andreotti je v svojem go-riškem govoru obljubil, da bodo v bodoče težili za tem,
nitvi običajev, jezika itd Centralizirano oblast poznamo že od Napoleonovih časov dalje z vsemi njenimi škodljivimi posledicami za avtonomen -azvoj posameznih področij. Zakaj ne bi sedaj poskusili tudi decentralizirano deželno oblast bfez prefekture kot najbolj tipičnega predstavnika centralizma. Napredne sile in celo sam bivši predsednik republike liberalni ekonomist Einaudi so proti centralizmu. Ker je na
Lani 27. maja so se tudi v pozabljetčh in zapuščenih dolinah Beneške Slovenije, vse od Krmina pa do Karmje, vršile kot drugod po Italiji, občinske volitve. Pred prebivalstvo teh lepih, pa vendar od ostalega sveta odrezanih dolin, se je postavila naloga, izvoliti nove može v občinske svete ali pa potrditi one stare, znane obraze, ki so bili v veliki večini na oblasti se pod faš:zmom in ki so sedaj samo zamenjali srajce-Krščanski demokraciji, ki je vladala in vlada v vseh šestnajstih občinah Beneške Slovenije, ki so popolnoma slovenske, kot Dreka, Brdo, Grmek, Podbonesec, Praprotno, Rezija, Sovodnje, Srednje, Sv. Lenart, Sv. Peter, Tipana in v narodnostno mešanih: Tavorjani. Fojda, Ahtenu, Neme in Gorjani, ni bilo lahko stopiti pred volivce, čeprav predvsem zenske ir starčke. Večina mladih in zrelih moz, to je ena tretjina prebivalstva, je po svetu v belgijskih in francoskih rudnikih, na plantažah Amerike in v nemških in angleških tovarnah.
Krščanska demokracija se v desetih letih upravljanja Beneške Slovenije ni lotila nobenega problema, čeprav kontrolira vse; ni ukrenila, niti doprnesla nobenega u-krepa, ki bi rešil obupno gospodarsko krizo v ‘ej zapuščeni deželi. Prišla je s svojo lokalno birokracijo tako daleč, da so zaceli 'ami njeni senatorji in poslanci, kot n. pr. Pe'izzo in Driussi, ter videmska vladna glasila priznavati, da za te obubožane doline ni bilo storjenega nič takšnega, kar bi spr“.nenilo življenje tamkajšnjih prebivalcev, kar bi zaustavim e-migracijo, ki preti, da bo odvzela vasem se zadnjega za delo sposobnega mladeniča
Nekdo bo rekel, pa /endai kljub vsemu so zopet prišli v občinske uprave skoraj stoodstotno uti ljudje' Ta človek pač ne pozna zivljenjsk’h prilik beneških bratov. Na letošnjem občnem zboru kul-
turnega društva «Ivan Trin-ko» je bilo statistično dokazano. da živi v Beneški Slo veniji 2000 popolnoma nepismenih ljudi ter nič manj kot 4000 polpismenih zeaa in mož, ki se znajo samo podpisati in ki morajo, kadar gredo v tujino, iskati pomoči pri tujcih, da lahko napišejo svojim dragim, kako žive v daljnih deželah Evrope in Ameti-ke. Ne pomaga naglica, s katero gradijo ponekod lepe šolske stavbe. Potrebno je predvsem človeku nuditi možnost gospodarskega obstoja in mu omogočiti obiskovanje sole v materinem jeziku. Potem se sele od njega lahko zahteva, da se pravilno in pravočasno usposablja za življenje. V šolo pride otrok, ki skoraj ne pozna besedice tujega jezika, ki ga v vasi sliši samo od orožnikov, finan-carjev in duhovmkov-tujcev, ki si razumljivo ne morejo pridobiti simpatije najmanjših občanov. Ti otroci se v šoli pač ne morejo naučiti toliko, kolikor bi se lahko, ce bi jih poučevali v njihovem materinem jeziku.
Obdelovalne zemlje v Beneški Sloveniji ni dovolj; delo na njej je zelo naporno, pridelek pa pičel.
Mla-di ljudje bi sli v obrt ali kako industrijsko podjetje, toda v vseh 16 občinah Beneške Slovenije ni več nobenega industrijskega podjetja. Lansko leto so lastniki zaprli edini cementarni tei podjetje SETSA v Čedadu. Res, da bi bilo potrebnega precej kapitala za ustanovitev novih podjetij, toda če država lahko misli na Sicilijo, Sardinijo in Srednjo T-talijo, potem bi lahko mislila tudi na Beneško Slovenijo, ki ni manj zaostala od teh pokrajin! Poslanec Driussi je na enem izmed zadnjih sestankov županov občin iz Na-diške doline izjavil, da bi lahko država tudi na Beneško Slovenijo raztegnila zakon, ki omogoča veliko industrijsko iniciativo. Poleg tega pa bi se na te zapuščene kraje lab ko razširila tudi prosta cona
ki je v Gorici, kljub velikim napakam, le omogočila ustanovitev 38 podjetij, v katerih je našlo zaposlitev več sto brezposelnih, predvsem zena In deklet.
Ne bi smeli pozabiti tudi na obrtništvo, ki je nekdaj ze lepo uspevalo v Beneški Sloveniji, danes pa umira. Di-žava bi lahko omogočila njegovo razširitev v raznih krajih z ustanovitvijo tečajev ali celo obrtne šole v Čedadu aii drugem v«čjem kraju :n tako nudila možnost .nlad.rn ljudem, da se izuče pokuCE, s katerim bodo lahko živeli tudi na domači zemlji.
Zatorej ni, kakcu je dejal Pelizzo, edini vir ž.vijtnjske-ga obstoja v Beneški Sloveniji poljedelstvo. StevPke jasne govore, da zaradi stanja, v ka kršnem so danes nahaja poljedelstvo, mnogi bežijo v tujino. Včasih je bilo v Beneški Sloveniji drugače Poljedelstvo ie res lahko omogoči
10 dostojno življenje kmera na domači zemlji. V lej deželi je bilo bogrto gozdarstvo, b
11 so krasni pašniki in lepa živina. Danes ni vec gozdov pašniki so se, toda živine je vedno mnnj.
Demokršcnske uprave skrbijo le, da se ne zamerijo centralnim oblastem v Vid mu, kajti vsak njihov uporni glas bi lahko pomenil da niso več «italianissime». Včasih popravijo kakšno cesto, to pa v glavnem zaradi vojske in obmejnih organov, nape.je5o tudi kak telefon ali zgiadljo nov otroški vrtec, da bi naj mlajše ore’ potujčili.
Toda kljub zaostalo ul In trpljenju le lahko ugotovimo da je Benečan zače. oupirat. oči. Marsikje so ze priš’i opozicijo ljudje, ki ne bodo mirno prenašali hlapčevske politike demokrščan<k’h biro kratov, (emvec bodo od njih zahtevali cbračun za njihov nedejavnost! Junaški mladi rod, ki je prišel v stike z go-riškimi 'n tržaškimi Slovenci, je že začel spoznavati, kako je treba delati in se boriti za svoj obstoj.
D. MAKUC
daljšali trolejbusno progo dc Boljunca, napravili pot v Glinščico in tam uredili gostišče. Seveda bi se morali bolj zanimati tudi zasebniki, predvsem gostilničarji, ki bi od večjega dotoika turistov imeli več dobičkov.
V repentaborski občini se turizem kolikor toliko dobro razvija po zadnji vojni. K temu so precej prispevali iznajd. ljivost in podjetnost domačih gostilničarjev, odcepitev Krasa kamor so pred vojno radi zahajali Tržačani ter skrb občinske uprave. Majhna občina ima od tujskega prometa precejšnje dohodke. V zgoniški občini pa ne morejo vej kot toliko računati na turizem, ker tam pač ni za to posebnih pogojev.
Lepo perspektivo za razvoj turizma ima devinsko-nabre-žinska občina zaradi svoje krasne obale. Sesljan in Devin lahko postaneta važna turistična kraja tudi za inozemske goste, ki prihajajo v vedno večjem številu na dopust in izlete k sončnemu Jadra, nu. Nujno pa je poskrbeti za potrebna gostišča, oziroma hotele, sicer se bo dotok tujcev obrnil kam drugam. Vsekakor bi se morala Ustanova za turizem bolj zanimati devinsko-nabrežinsko obči. no; lotiti pa bi se morali tudi zasebniki, hotelirji in go-tilničarji. Zelo koristno bi tudi bilo, da bi v tej občini ustanovili turistično društvo, ki bi v kratkem lahko uveljavilo in znatno prispevalo k hitrejšemu razvoju turizma.
Ob zaključku pa moramo omeniti še tretjo značilnost našega podeželja. Rečeš «Kras» in takoj pomisliš na kamen. Kamnolomi in kamnoseška industrija imajo na našem Krasu stare tradicije in se je s tem preživljalo več rodov. Kraški marmor poznajo daleč po svetu in še ga izvažajo v daljne dežele. Naj večje do. bičke imajo od tega podjetniki, lastniki in najemniki kamnolomov. Število zaposlenih delavcev pa je znatno padlo in še pada, ker podjetniki se ne zanimajo, oziroma ne marajo na mestu obdelovati kamna in odpošiljajo cele bloke. Morda^so take zahteve trga, kljub temu pa bi lahko povečali izdelovanje marmorja za potrebe domačega in bliž. njega trga.
Lahko rečemo, da so tri glavna vprašanja, okrog kate-rih se vrti gospodarska problematika našega podeželja: kmetijstvo, turizem in kamnoseška industrija. Nujno potrebno je vse te stvari dobro pro. učiti in napraviti potreben načrt, ki bi ga morale oblasti vključiti v splosen organični načrt za rešitev gospodarskega vprašanja našega področja, sicer bo ta načrt, o katerem se te dni precej govori, nepopoln. Zaradi tega je zelo umesten predlog pode. želskih občinskih svetov, naj predsednik pokrajine da pobudo za ustanovitev posebne komisije, ki bi morala proučiti in izdelati splošen gospodarski načrt in v katerem bi morali biti zastopniki vseh podeželskih občin.
A. BUBNIČ
KROJACNIICA
Albin Filipčič-Filippi OPOINE — Proseška ul. 35
želi vsem svojim klientom srečno novo leto.
MIZARSKA DELAVNICA
Marijan ŠKERLAVAJ
OPČINE — Narodna ul. 156 žeifi srečno novo leto.
STROJNO MIZARSTVO
ANTON ČERNIGOJ
GORICA Ul. D*Aosta št. 30, tel. 25-98
želi srečno in uspeha polno novo leto.
Tvrdka MEL1LLO
TRST
Ul. Caccia 3 — Tel. 96-032
Moto PARILLA, Moto-BI. NSU in velika izbira nadomestnih delov. Kolesa za otroke, šport, dirke in prevoz želi srečno novo leto.
MIRODILNICA
ANTON PODGORNIK
GORICA Trg A. De Amiois 12 Tei. 30^09
vošči svojim odjemalcem srečno novo leto.
Na Repentabru: Divja lepota našega Krasa privablja veliko število izletnikov
Bazovica, kamor radi prihajajo meščani na dobet grižljaj in kozarec vina
Podzemske lepote naših krajev: V Jami pri Brisčikih
, Lonjer: ena izmed najstarejših slovenskih vasi v posredni okolici mesta
Prosek, kjer pridelujejo dobro vino in goje zelo lepe cvetlice
V Nabrežini, med kamnoseki pri deiu
Kratka krotka kri tka leta 1956
JANUAR
Novo leto s tem začenja, da iz Afrike grede Tito v Kairu ustavi se. z Naserjem par misli menja. Kaj so v Kairu rešetali, bomo s časom že spoznali. -Tam na Cipru istočasno ljudstvo bolj postaja glasno.
Vražje neprijetna juha tukaj se Angležem kuha. —
V Trst iz Rima žica javlja, da «San Giorgio« se poslavlja; v Genovo za večno vandra. Družbo dela mu «Rosandra». — Povzročitelj novih nad na Francoskem je Poujade.
A prav kmalu se izkaže, da ta nova nada laže.
FEBRUAR
Vest prihaja iz Alžira, da Arabec se upira; trda pesem tam se svira, dolgo, dolgo ne bo mira. — Lepša pesem iz Cortine nam prihaja od mladine, ki na olimpiadi vneto stopa v tekmo častno, sveto.
V Moskvi velik je kongres, ki je zanimiv zares; stalinizem se pometa, marsikaj se nam obeta. —
Mrzel val čez nas priplava, vsa Evropa prezebava.
Tak med splošno polomijo nam še cene drv znorijo. —
Ker resnica bode kakor šilo, v temno keho Dolci gre Danilo.
MABEC
%
Ciper vedno bolj se dviga, a še večji je špetir, ki zajema ves Alžir.
Pa še Tunis in Maroko glavo dvigata visoko. Bližajo se še volitve; kase pa so vse bolj plitve. To so prazni lari-fari!! Samo eno Italijani v marcu občudujejo, ene le spoštujejo, eno le praznujejo:
To je Pavla Bolognani. Njeno nekoristno znanje vrednost pridobiva zanje radi onega, seveda, kar na njej oko zagleda.
APRIL
Silno v Londonu bravuro dela Malenkov s frizuro: radi kodra sredi čela Anglija je ponorela. —
Ko Hruščov in Bulganin kmalu prideta za njim,
Anglija postane modra:
Ta dva prišla sta — brez kodra.
V Moskvi pa so v teku že rehabilitacije.
Kominform je pokopan ...
Se-li bliža novi dan?? —
V Montecarlu je veselje, ker čez morje se pripelje deklica bogata, lepa,
ki poroko s princem sklepa. Ljudstvo pleše, poje, raja, nova nada ga navdaja:
Sinčka deklici želi, da se davkov iznebi. —
MAJ
Da tud’ Francijo pozdravi,
Tito se v Pariz odpravi.
On že ve, kateri pravi je način v korist državi. —
V Trstu in drugod kampanja se volilna v nas zaganja
in obljub se oceani zgrinjajo nad državljani. Končno pride dan volilni in trenutek odločilni:
V zrak spuhtele so obljube, svet zavzame prejšnje gube.
V vsakem taboru je zmaga in : aprej gre stara zgaga. —
V času tem sodnik se najde, ki zakliče: «Kaj hudirja?!
Z memorandumom končajte! To je umazan kos papirja!!
A drugače pa seveda
smo prav radi — mož beseda!»
JUNIJ
Ko Pariz ni še pozabljen, Tito v Moskvo je povabljen. Od Smolenska do Urala, od Kavkaza do Murmanska kot očarana je vstala vsa dežela velikanska, sveta Rčsija prostrana, da časti Jugoslovana.
In prijateljske zdravice
preglušuje klic množice. -Naserja v Egiptu doli za predsednika izvoli ljudstvo si, ki pričakuje to, kar mož napoveduje: «Nova doba v zgodovini se obeta domovini.
Ge za jez ob toku Nila. nam pomoč se bo odbila, se denar bo našel kmalu tam ob Sueškem kanalu!*
m
JULIJ
Voli si župana Trst; tukaj vmes je božji prst: Nekaj se je le zganilo, ni več to, kar prej je bilo. Seja seji je sledila, dokler le ni popustila laška jalova gospoda.
Odkar svet stoji Trst še videl ni Tako težkega poroda. — Naser k Titu prihiti, kmalu Nehru mu sledi.
Pridno se ta trojka shaja. Prav pravilno pravi tisk, da za vljudnosten obisk vsa ta stvar predolgo traja.
V Budimpešti se pobere Rakosi; naslednik Geroe,
Še nikomur se ne sanja, kaj to dejstvo nam naznanja.
2
AVGUST
Nilski jez je v vodo pal, Naser vzame si kanal.
Ker protest je prazna senca, je potrebna konferenca.
Vsi priznani diplomati s kovčki dvignejo se hkrati in tja v London poletijo. Nekaj tednov tam sedijo, praznih rok potem domov Eden, Dules, šepilov,
Lloyd, Menon spet pohitijo, Naser tam ob Nilu čaka ...
A pri nas, poglej ga, spaka:
Koj nato še isti dan ne bencina ne banan ne dobiš po ceni stari.
To še jasno je magari.
Čudna pa je tu uganka, da od takrat brez prestanka nam pridelki naših njiv s cenami gredo navzgor! Jajca, mleko, sir, sladkor! Mar je vsega Suez kriv??! Kmalu bo še dan napočil, ko bo tramvaj nam poskočil! In seveda zelenjava po kanalu k nam priplava!! klavrn njihov je «adijo».
SEPTEMBER
Koledar sicer nam kaže, da bolj hladno zdaj je vreme; za ljudi ta znak pa laže: bolj so vroči brez izjeme.
Mars je pač prav blizu zemlje in nam vso razsodnost jemlje. Tam v Alžiru stara godba: stalno kri pretaka se.
A na Cipru smrtna sodba: patrioti tam visč. —
Pusti, Krišna, svoje sanje!
Kaj ti bo posredovanje?!
Ves tvoj trud pri nas zaman je!!
OKTORER
V Varšavi zdaj tudi vrč, Gomulki posreči se,
da še položaj obvlada. — Slepo Izrael napada desno, levo vse sosede;
Pozor! Tu se nekaj prede! — Nikita Hruščov s Socerba Trst za par minut «poverba».
V Budimpešti pa zavre; prvo je, da Geroe gre, strast duhove koj razgreje; vstaja prekorači meje. Marsikaj poseže vmes, začne se nevaren ples. —
In na koncu ta zadeva to resnico razodeva:
Za denar, ki tu je šel, Nil bi jeza dva imel...
¥
NOVEMBER
Krinko Izrael odložil, puško na Egipt je sprožil. Lahko ti junak je biti, če močnejši brat te ščiti. Evo: v znak zaslombe padajo angleške bombe.
Val ogorčenja gre v svet, položaj je kar napet.
Vsak se vpraša, kaj bo zdaj? Kam drvi ta direndaj? Katastrofa nam preti, če takoj pomoči ni.
Sreča nam bili je mila, nam usoda naklonila dobrega je advokata. Hammarskjoelda diplomata: Varnostni vojaki kmalu znašli so se ob kanalu ...
BECEMBER
Eisenhower med tem časom je postal predsednik spet; upajmo, da s svojim glasom rešil mnogi bo zaplet. —
Naš je svet potreben mira; In če prav drugač’ ne gre, kot da stalno giblje se„ naj se «rockandrollizira»! Stokrat boljši nor je ples kakor pa atomski bes! — Leto srečno je končalo, tud’ če malo je divjalo.
V novem letu vsem želimo, da bi vsako zlo šlo mimo. Samo zdravje naj ostane, le denarja več naj kane, zraven mnogo dobre volje ... Pa — bo tudi v Trstu bolje!!
(Ilustriral R. Hlavaty)
Zgodba o bombi
Mikula Letič
Nekaj dni smo že pešačili v nemirnih, a lepih septembrskih dneh 1943. leta iz Gonarsa proti domu.
Italijanski vojaki, ki so nas stražili, so se že nekaj dni nemirno prestopali na svojih . stražarskih mestih okrog visoke žice našega taborišča — campa concen-tramenta. Ko pa so slišali o kapitulaciji Italije, so brez premišljanja pometali puške v koruzo. Dobesedno — puške v koruzo, kajti o-krog četverokotnega taborišča je tedaj zorela koruza na velikem kosu zemlje.
Dobro sem slišal italijanskega vojaka ob žični ograji, kako je nenadoma krepko zaklel, snel kratko vojaško puško z ramen, jo zgrabil z desnico, zatem pa jo vrgel med brazde že nekoliko orumenele koruze. Pre klinjal je svojo rodno deželo in svoj posel, ki ga je, kot je sprevidel, opravljal popolnoma brez haska. Zatem se je oddaljeval med brazdami od taborišča in že itak majhna njegova postava v zeleni vojaški obleki se je z vsakim korakom zmanjševala, dokler med visokimi koruznimi stebli ni povsem izginila.
Čez čas ni bilo na stražarskih mestih nikogar več. Tudi stražarski stolp na voglu taborišča, kjer sta strahovala internirance mitraljez in reflektor, je prazen štrlel kvišku. To je bil zanesljiv znak, da je konec Mussolinijeve Italije, hkrati pa tudi našega ujetništva v taborišču. Kdar je bil pameten, m čakal, kajti Nemci so že zasedali o-zemlje svojega takratnega zaveznika in se pomikali vzdolž polotoka.
Prvi interniranci so odšli iz taborišča že pod noč, nekateri so se odpravljali proti domu skozi vrata taborišča, ki so se internirancem redkokdaj odpirala, ponoči, večinoma pa smo taborišče zapustili zarana naslednjega dne in se napotili po Furlanski ravnini proti Brdom.
$ * *
Tega odhoda iz taborišča sem se do podrobnosti vedno znova spominjal, pa čeprav sem se z dvema znancema iz kampa že približeval osvobojeni Beli krajini.
S silo sem se hotel otresti neljubih spominov, ki so me še povezovali z Gonarsom. Vendar pa je polagoma napolnjevala našo notranjost na dolgi poti po Primorski, Notranjski in Kočevski kopica novih dogodkov.
Deset dni sem že pešačil od ranega jutra do mraka in že menjal dva para copat, ki so mi jih poklonili na moji poti dobri ljudje. Osušeni čevlji, katerih nisem mogel več obuti, so mi že v Brdih docela okrvavili noge. Vendar me je gnalo, čeprav sem imel docela razbolele noge, nezadržno dalje in dalje, dokler nisem skupno s svojima sopotnikoma iznad Mavr-lena zagledal Belo krajino.
Še preden pa sem zazrl to mehko, toplo pokrajino v popoldanskem soncu, pogreznjeno v lahko, sivomo-dro meglico, smo ob cesti vedno znova naleteli na italijanske ročne bombe in razno strelivo, ki so ga vrli vojaki odmetavali, da so laže hiteli proti Apeninskemu polotoku. Svojega sopotnika, mladega Belo-krajnca, sem moral stalno opozarjati, naj se vendar ne vtika v vsako bombo in drugo mu ničijo, ki so jo odhajajoči italijanski vojaki puščali ob cestah ter po grmovju.
' Ni mu bilo prav, ko sem mu odsvetoval, naj ne jemlje s seboj municije. Sklonil se je skoro k vsaki rdeči italijanski bombi, potipal vsak zaboj streliva in si ogledoval naboje.
«Vrsi vsaj eno bombo, da bom vedel, kako poči,* je neprestano silil vame. «Saj si dejal, da znaš z njo ravnati!*
«Znam, znam,* sem mu venomer odgovarjal.
cToda zakaj je ne vržeš? Zakaj'mi ne pokažeš, kako...»
«Ta reč ni za to — sem ga prekinil — da bi jo uporabljal takrat, ko ni tre-
Toda moj spremljevalec, kateremu smo po belokranjsko pravili Jožič, ni odnehal. Vedel se je kot o-trok. Prinašal mi je venomer bombe, jaz pa sem jih, sproti odlagal. Zatem je pričel bombe tlačiti v žepe.
Nisem želel, da bi se mu ' pripetila kakšna nesreča. Zato sem se odločil, da vržem bombo v malo drago ob poti. Nadejal sem se, da ga bo to streznilo.
*No, ti bom pokazal, kako se tej reči streže,» sem mu dejal.
Veselo se je zasmejal, mi takoj pomolel bombo in o-pazoval, kaj počenjam z njo. Odtrgal sem varovalno ploščico in bombo z vso močjo vrgel v dolinico pod cesto. V velikem loku je letela po zraku in se s hu-
dim treskom razpočila v grmovju.
Mojega sopotnika je skoro vrglo ob tla, čeprav je bombo razneslo daleč od naju. Smehljaj z njegovih usten je izginil. Z zadoščenjem sem ugotovil, da je moja namera uspela.
«Ta reč pa hudo poči,* je pripomnil, ko so se njegova ušesa zopet privadila gozdni tišini.
«To sem ti že prej zatrjevali* sem mu potrdil.
Nadaljevali smo pot proti dolini. Jožič si je še vedno kdaj pa Icdaj ogledoval svoje nabuhle žepe, rekel pa ni ničesar. Vedel sem, da bi po tistem trušču bombe kaj rad potegnil iz žepov, pa se je tega sramoval.
«Prekleto veliko streliva so nam zapustili Italijani,» je dejal po kratkem presledku. <sSamo, kdo ga bo
Ciril Šter
pobiral,» ga je naenkrat zaskrbelo. <s.Mar ni škoda, da takole neuporabno leži raztreseno na vseh koncih in krajih?*
«Saj ga bodo pobrali,» sem mu v naglici odvrnil.
«Kdo, te vprašam, kdo ga bo pobiral?*
«Kdo? Bodo že kakšni partizanski enoti naročili, naj se pobriga za to.»
"Morda», je pristavil negotovo.
* * *
Koračili smo dalje po gozdnem področju. Težko smo stopicali, saj je bil to že deseti dan neprestane hoje in le dolgi meseci ločitve od svojcev in misel na čimprejšnje zopetno svidenje nam je vlilo novih moči, da smo se še pomikali dalje.
Nenadoma sem zagledal krokarja. Z velikimi črnimi krili je plahutal nad zeleno bukvijo. Zatem sta se pojavila še dva, eden pa je obletaval v nizkem poletu niže ležeči cestni ovinek.
«Kaj pa krokarji strašijo tod?* se je jezil moj sosed.
še preden sem mu utegnil kaj odgovoriti, sem zagledal na cestnem ovinku nekoga, ki je ležal nepremično sredi ceste. Spogledali smo se in pospešili korak. Bil je mlad moški, pokrit z zaprašenim sivim kocem.
Ko nas je začutil, je pogledal izpod koca in ga pri tem odgrnil. Zagledali smo okrvavljeno glavo in roke, raztrgano in od krvi rdečo obleko, stopalo ene noge je bilo brez čevlja in —• ena sama kepa mesa in krvi. Na drugi nogi je imel obut povsem cel čevelj.
"Križ božji,* je dejal osupel Jožič.
Ranjeni človek se je zazrl v nas kot da smo prikazen.
"Kaj pa ti je?* sem vprašal.
"Saj vidiš ... Bombo sem brcnil...» je zamrmral.
Vendar ni tožil. Zdelo se mi je, da se nas je tako razveselil, da se je celo nasmehnil.
"Ali vedo zate?* sem ga vprašal.
"Vedo. Menda bodo prišli pome z vozom .. .*
"Ali lahko kaj storimo zate?* sem nemočno vprašal.
Skomignil je z rameni.
"No, če bodo res prišli po. te ...* sem znova spregovoril, ne da bi ga mogel še dalje gledati. Ozrl sem se na krokarje, ki so še vedno krožili po zraku, zdaj ma lo bolj daleč od ranjenca.
Ogledoval sem si še njegovo ležišče — trdo cesto in nekaj korakov stran o-pazil razparan čevelj. Le o. petnica je bila še cela.
Jožič in drugi moj sopot nik sta ranjenega nemo gledala. Ta si je znova pokril obraz s kocem in potrpežljivo čakal na voz.
"če ne pridejo kmalu pote, se bomo mi pobrigali za to,* sem še dejal, zatem pa smo krenili dalje. Ozrl sem se. Krokarji so znova krožili bliže in niže nad ponesrečencem. Pobral sem pripraven kamen in ga zalučal proti njim. Za hip so se razpršili, zatem pa so znova obkrožali mesto, kjer je ležal ranjenec.
Ni minilo četrt ure, ko smo srečali voznika. S kmečkim vozom in konjem je hitel po poti navkreber
"Ali greš po tistega ne-
srečneža, ki mu je bomba raztrgala nogo?* je vprašal Jožič.
«Da, da. Kakšen pa je videti?* je vprašal voznik.
"Kakšen? Težko sem ga gledal. Prekleto ga je razmesarilo ...»
"Kaj pa zdravnik?* sem vprašal.
"Kje boš dobil zdaj zdravnika! Vojni čas je!* «že, že! Toda tak primer .. .*
Voznik je z bičem ošvrknil konja in hitel po poti navzgor, mi pa v dolino.
Kdaj pa kdaj sem pogledal Jožiča. Neprestano je buljil v izbočene žepe, kjer je imel bombe.
. "No, fant, ali si zdaj predstavljaš, kakšno škodo naredi taka stvar?* sem ga ošvrknil.
«Nisem si mogel misliti kaj takega,* je pogrknil.
Ob kupu kamenja se je ustavil, privlekel iz žepov rdeče bombe, malo postal, si ogledal najbližjo okolico in jih zatem varno položil na tla ob robu ceste.
"Če sem prišel tako daleč iz internacije, bi rad še preostali del poti prešel brez nezgode. Saj zvečer u-tegnern biti že doma. Zato ne bom več nosil tega vraga s seboj!*
«Tudi laže ti bo, ko si že tako truden od dolge hoje!* sem ga nekoliko zbodel, zatem pa smo že po nekaj korakih zagledali Belo krajino. Spokojno je ležala pred nami, tiha in lepša kot kdajkoli.
ZA SMEH
NA IZPITU
— Kaj so agregatna stanja?
— Oblike, v katerih se pojavljajo snovi.
— Kakšna agregatna stanja poznate?
— Plinasto, tekoče in trdno.
—- Povejte primer!
— Ce ga popijem liter, sem okajen. Ce ga še liter, sem fajhten, če ga še liter — sem trd!
DOKAZ
— Prejšnji teden sem kupil pri vas dežnik, pa je zanič.
— Nemogoče!
— Kako da ne?! Včeraj sem ga pozabil v kavarni in danes zjutraj je bil še vedno tam!
NEPOTREBNO
Mati je Drejčku z veliko težavo umila obraz. «Tako, zdaj pa še roke!» pravi.
«Ni treba, mama!» se odreže Drejček. «Saj jih lahko vtaknem v žep!»
PREVIDNOST JE MATI
MODROSTI
Miha je šel v Ljubljano k zdravniku, specialistu za revmatična obolenja. Tam je pokazal svoje gole spodnje okončine.
Profesor (ogorčeno): »Slišite, vi, vsaj noge bi si lahko prej umili doma!))
Miha: «To mi je svetoval že naš zdravnik od socialnega zavarovanja, pa sem zaradi previdnosti dejal, da bom raje vprašal specialista.
RAZUMLJIVO
— Kako to, da si padel iz materinega jezika?
— Zato, ker živim večinoma pri babici.
POMOTA
— Pijanec se naslanja na kandelaber in gleda na drugo stran ceste, kjer stanuje:
«Smenta, že trideset let stanujem v tistile hiši, pa še do danes nisem vedel, da teče mimo reka. Treba jo bo preplavati.*
S težavo sleče suknjič, hlače in čevlje ter se požene r z glavo na cesto.
«Glej ga vraga!« zr’-jkcolne. «Pa še zamrznjena j - e povrh.«
carinika
«Imate '•Kaj za cariniti?# vpraša ,. carlnik mlado damo v širok em Površniku.
«Nič. -sar-»
Cari: n'k_ i' re^e’ nai se °*
brne f„n enkrat vpraša:
»Res Junoate ničesar za cariniti?«
«Res
«Kaj pa ta'e lisičji rep, ki vam gleda Hzpod plašča, -tli je ta vaš?«
Ce se hočeš nasrrP.ejati, nabavi si Pavlihovo pratiko, ki je v prodaji po 100 (Vr pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika in v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.	,
manufakturna trgovina
ZANOLIN
NOGAVICE — PLETENINE TRST, UL PomehielH 3 (vogal Ul. S. Katarina)
voSči svojim cenjenim klientom srečno novo leto.
KROJACNICA
VLADO miLMHV
TRST, Ul. Ginnastica 35-1 — Tel. 45-447 želi cenjenim klientom srečno novo leto.
Goriško-benešk! dnevnik
i
Skupni poziv na slovensko in dobronamerno italijansko javnost
Slovenski akademiki na Goriškem ugotavljajo nedemokratičnost predloženega zakonskega osnutka
Slovenska manjšina naj složno in odločno podpre akcijo, da se prepreči krivična ureditev slovenskega šolstva
Predstavniki slovenskih a-kademskih klubov v Gorici so se v nedeljo 3. decembra 1956 sestali na skupni seji r. namenom, da proučijo položaj, ki je nastal v zvezi s sklepom ministrskega sveta za u-zakonitev slovenskega šolstva na Tržaškem in v goriiki po-kiejini. Na tem sestanku so sprejeli sledeči poziv, ki so ga naslovili na vse slovenske čtsopise v Italiji.
POZIV SLOVENSKIH VISOKOSOLCEV Vesti o načrtu ministrskega sveta z dne 28. decembra 1956 o zakonski ureditvi slovenskega šolstva na Goriškem in Tržaškem' so izzvale v slovenski javnosti upravičeno ogorčenju.
Zaradi tega so se predstavniki vseh slovenskih akademskih organizacij v Gorici sestal t in sestavili sledeči skupni poziv.
Zakonski osnutek o ureditvi slovenskega šolstva na Goriškem je za slovensko manjšino nesprejemljiv iz sledečih razlogov;
‘J. ker smatra Slovence na Go.
riškem za podrejene državljane, v kolikor predvideva posebno komisijo, ki naj odloča o pravici slovenskih otrok do obiskovanja manjšinskih šol;
2. ker odreka slovenskim šo- nc in odločno podprla.
lam sleherno avtonomijo s tem, da predvideva ukini-tev samostojnih slovenskih šol in zavodov ter podreditev slovenskih paralelk italijanskim šolskim zavodom;
3. ker dela razliko med državljani slovenske narodnosti na Tržaškem in Goriškem v očitno škodo gori-ških Slovencev in ker ne predvideva otvoritve slovenskih iol za Beneško Slovenijo v skladu s pravicami tamkajšnjega slovenskega življa;
Predstavniki slovenskih akademskih organizacij v Gorici ugotavljamo, da je predloženi zakonski osnutek v očitnem nasprotju z demokratičnim duhom ustaue italijanske republike, in pozivamo vso slovensko javnost, da odločno nastop t v obrambo ogroženega slovenskega šolstva. Pričakujemo, da bo tudi dobronamerna italijanska javnost pokazala svoje razumevanje do najosnovnejših pravic Slovencev v Italijv
Kot svobodni in enakopravni državljani se bomo poslu-žil' vseh sredstev, ki nam jih daje na razpolago ustava, da preprečimo to krivico. Prepričani smo, da bo vsa slovenska manjšina to akcijo s lož-
Gorica, 30. decembra 1956	|	Čedad	prometna	nesreča, v
Akademski klub • Gorica I kateri je izgubil življenje 15-
Akademsko-srednješolski klub «Simon Gregorčiču • Gorica
Slovensko katoliško akademsko društvo - Gorica  «a--------------
Urnik trgovin danes
Danes dopoldne bodo odprte pekarne, mlekarne in cvetličarne, vse ostale trgovine, med temi tudi mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo, bodo ves dan zaprte.
Po nesreči zbežal v Jugoslavijo
V soboto se je pripetila na cesti, ki pelje iz Krmina v
letni deček Terresio Miotti :z Spesse.
Okoli 14. ure se je agent policije Florindo Zorzettig iz kraja Prepoto peljal po omenjeni cesti ter se zaletel v 15-letnega mladeniča, ki se je peljal na kolesu. Trčenje je bilo tako močno, da je kolesar na mestu izdihnil. Zaradi hude nesreče je avtomobilist zapadel duševni depresiji, v kateri je pustil avto na cesti ter zbežal na svoj dom, ki je bil nekje v bližini; od tam pa v Jugoslavijo. Po nekaj urah pa so ga jugoslovanske oblasti vrnile čez mejo na njegovo izrecno zahtevo.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo gostovalo v nedeljo 6. januarja ob 16. in 21. uri v prosvetni dvorani v Gorici z dramo R. Andersona
ČAJ IN SIMPATIJA
Mladini pod šestnajstim letom vstop prepovedan
Prodaja vstopnic od srede dalje na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli št. 1. Cene sedežev: Prve vrste 250 lir; druge vrste 150 lir; stojišča po 100 lir
je lani debutiral z odrskim prvencem aZivljenje zmaguješ.
Pred zaključkom našega skupega orisa je treba omeniti še dve esejistični knjigi.
Prva med njima so »Portreti* Bratka Krefta. Avtor je zbral v nji eseje z lite-rarnozgc.dovnskega področja iz jugoslovanske, ruske in francoske književnosti. Vsebinsko bogata knjiga zanimivo osvetljuje tudi avtorjevo osebnost.
Drugo delo z esejističnega področja nosi naslov «Veseli veter* in jo je napisal Filip Kalan. Znani kritik in esejist je zbral v tej knjigi svoje članke o partizanski umetnosti ter posveti! posebno obsežno poglavje partizanskemu gledališču. Knjige je zanimiva kot dokument, odlikuje pa se tudi po izdelani oblikovni plati.
Pregled slovenske literarne letve v letu 1956 bi bil s tem zaključen. Vrsta dobrih tekstov je izšla tudi v revijah, med njimi še nezaključeni roman Cirila Kosmača »Balada o trobenti in oblaku*.
Z letom 1956 smo v naši književnosti lahko zadovoljni. Ne sodi med najplo-dovitejša, a je pokazalo v nekaj tekstih primerno kvaliteto. Opozarja nas, da so ustvarjalne sile slovenske literature žive, aa lahko od njih še mnogo pričakujemo ir. upamo. To pa je za dvanajst mesecev, četudi prestopnega leta, dovolj-
Slovenska literarna žetev 1956
(Nadaljevanje s 4. strani)
Ceneta Vipotnika «Drevo na samem*. Pesnik, ki smo ga doslej poznali po delih v revijah, je zbral v svoji prvi knjigi pesniško žetev skoraj dvajsetletnega ustvarjanja. Zbirka predstavlja zrelega poeta, bogatega po čustvu in misiih, kakor tudi izredno dognanega po obliki.
Ce vključimo v ta pregled še
DRAMATIKO se moramo preseliti od knjižnih polic na gledališki oder, ki je prva preizkusna stopnica za sleherno dramo. Premiere, ki smo jih gledali v Ljubljani, niso do-Ž.vele izjemnega uspeha. Cez oder so šle po vrsu Borova precej bledokrvna komedija »Vesolje v akvariju*, nekoliko motno «Pove.:evaIno steklo* Jožeta Javorška Smoletov prvenec »Potovanje v Koromandijo* tn Hudnikov eksperiment »Kult mrtvih*. Najuspelejša krstna predstava leto.nje.u leta je bila brez dvoma nofma-nova »Svetloba velike sa-mote*, uprizorjena v mari-« bonskem SNG. Dramatik je o-rhdtlal sodoben moralen pri oblem razkola med po-»atmh-rnikom in skupnostjo v dram atu. -ško domiselni in stilno izgla .,eni obliki. Drama opozarja >,-q izrazit napredek mladega u-otorja, ki
Izvoz in uvoz v decembru
Na podlagi videmskega spo- gradnje:	stanovanjska	hiša
razuma o mali obmejni bla- Avtomobilskega kluba v Ul. govni izmenjavi so v novem-
bru uvozili raznega blaga za 92.094.700 lir, izvozili pa za 73.729 151 lir.
Uvozili so žagan les, parke-te, količke za trte, kurivo, lignit, seno, svinjsko meso. maslo, krompir, gradbeni material, cement in drugo.
Izvozili pa so nadomestne dele za avtomobile, zračnice in pnevmatike, električni material, tkanine, filtre za industrijske namene, razna oblačila, dežnike, pisarniške potrebščine, drogerijsko blago, pisalne in računske stroje ter drugo blago.
Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa z dne 1. decembra 1955 je sledeče: saldo 265.149.157 lir, od tega ;e bilo 1. januarja 1956 prejetih vplačil za skupno vsoto 643.316.595 lir (vštevši s saldom od 31. decembra 1955), izvršena plačila od 1. januarja 1956 dalje 378.167.438 lir.
Na Korzu pričeli graditi 10-nadstropno poslopje
Prejšnji teden vo postavili leseno ograjo rped Verdijevim gledališčem in poslopjem, v katerem ima sedež Zveza trgovcev. Pločnik se je nekoliko zožil, tako da bodo morali pešci hoditi na tistem kraju v gosjem redu. Kaj nameravajo graditi na tem mestu?
Pred anevi se je sestala gradbena komisija ter pregledala načrt, kii ga je pripravil ing. Morelli za gradnjo desetnadstropne palače, v kateri bodo prostori banke (rianca del Lavoro) in 18 stanovanj. Ko so načrt temeljito pregledali in priporočili, naj v e-stetskem pogleau ustreza o-lcolici in naj bo poslopje o-premljeno s protipožarnimi napravSmi, so načrt odobrili z večino glasov. Na seji je bil prisoten tuc'i dr. Bernar-dis. Mertno središče bo tako dobilo še eno lepo in visoko poslopje.
Gradbena komisija je poleg tega odobrila tudi sledeče
Roma, v kateri bodo stanovanja .in sedež kluba; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Bor-si, last Piotti Ferrante in Bindi Giuliana; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Vittorio Veneto, last Giureppa Višin-tina; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Brigata Cuneo, last Olge Maurenčič, poročene Marušič.
 «»-------
Avtomcbil povozil pešca iz Podgore
V nedeljo okoli 19. ure se je pripetila na Korzu prometna nesreča, pri kateri se je poškodoval 62-letni Leopoldo Franco iz Podgore. Nesreča se je pripetila v bližini bolnišnice na Korzu, in sicer v trenutku, ko je Franco prečkal cesto. Vanj se je zaletel avtomobil trgovca Giuseppa Prampera iz Pordenona. Pri padcu si je zlomil piščal in se poškodoval tudi po telesu Ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia kjer so ga pregledali, leteča policija pa je uvedla preiskavo.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku, tel. 29-72; do 12. ure pa je dežurna lekarna Urbani-Albanese Ul. Rossini 1, tel 24-43.
 *ii------
— KINO —
CORSO. 14.00: »Čudovite zgodbice Walt Disneya».
VERDI. 14.00:	«Moby Dick
(beli kit), Gregory Peck. VITTOKIA. 15.00: »Vihar nad Nilom*. Laurence Harvey. CENTRA! .E. 15.00: «Strastna», Maria pelix,
MODERNO. 15.00: »Vohun rdečih jopičev*, G. Montgo-mery.
tfiufp in
Pitmoiftki dnevniki
: • " . ■
'   * -
13. kolo italijanskega nogometnega prvenstva
Milan sam na vrhu lestvice F ior entina - T r iestina 3:0
Med tekmo v Florenci Izključeni Petris in Tulissi ter Bizzari
Zadnje kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige v pravkar minulem letu je dalo vrsto nepredvidenih rezultatov, počenši z največjim presenečenjem v Rimu, kjer je Napoli prvič P° 22 letih izdatno in povsem za-luženo premagal Romo s 3:1. Med ostala presenečenja smemo prištevati zmago Lazia v Padovi, Juventusa v Palermu in delno tudi polovičen uspeh Bologne v Genovi proti Samp-dorii. Vsa ostala srečanja to se končala z bolj ali manj predvidenimi rezultati vključno z onim, ki je bil dosežen v Vidmu, kjer je Udinese odpravila Inter z zasluženim, čeprav tesmm 1:0.
Milan te Je zopet prebil na vrh lestvice in vodi sedaj s točko prednosti pred Fiorentino, katero loči spet nadaljnja točka od Juventusa in Interja, ki imata oba po 16 točk. Milan je brez velikega napora odpravil šibko Genovo, ki je zaradi tega še vedno sama na dnu. Fioren-tina je premagala Triestino 3:0, Juventus pa Palermo z 2:0.
Tekma med lanskim prvakom in tržaško enajstorico ni izpolnila upanj trenerja Pasinatija, katerega cilj je bil rešiti vsaj eno točko. Fioren-tina je zmagala povsem zasluženo, čeprav je res, da je njena zmaga previsoko izražena. Tekma tama je imela namreč dva popolnoma različna polčasa. V prvem se Triestina s svojo zaporno taktiko ni samo uspešno upirala tehnično boljšemu nasprotniku, temveč je kljub tvojemu reduciranemu napadu pogosto nevarno ogrožala nasprotnikova vrata. Tudi drugi polčas se je začel v tem znamenju, toda le do gola v 13’, ki ga je nepričakovano dosegel Virgili. Po tem golu je Fiorentina zrastla kot iz tal. Dotlej leni m neučinkoviti igralci so se razživeli in čeprav nit« v kolektivnem smislu pokazali onega, kar so bili lani, so vendarle poka zali igro polno poleta m tehničnih fines. Seveda pa je tudi res, da je od 13’ dalje Triestina igrala le z desetimi možmi, ker je sodnik zaraci pogostih prekrškov izključil Petrisa, kar je seveda tudi znatno vplivalo v moralnem in efektivnem pogledu na odporno sposobnost Tržačanov Tekma se je seveda potlej odvijala skoraj izključno na tržaški polovici in obramba Triestine je imela «polne noge* dela, da ga je opravila tako kot ga je. Največje zasluge za to imata Ferrario in Bandiimi, ki sta branila, kar je bilo mogoče. Za prejete gole, razen morda za prvega, Bandini ni kriv.
Dejali smo, da je zmaga Fiorentine previsoko izražena.
To seveda ne velja za potek drugega polčasa, pač pa se nanaša na možnosti, ki juh je imela Triestina v prvem polčasu in v zadnjih minutah drugega polčasa, ko bi lahko dosegla vsaj dva gola, v čimer bi se tudi vsa tekma drugače razvijala. Tu pa se seveda ponovno začenja polemika o zaporni taktiki, ki predstavlja kamen spotike in nesporazum nosti med Pasina-tijem in tržaškim nogometnim občinstvom. Triestina je namreč začela z načrtno o-bramb-no taktiko s tremi samimi napadalci in je to taktiko obdržala tudi potem, ko je bilo očitno, da se Igralci Fiorentine ne znajdejo. Ce bi takrat pasinati doumel ugod-
13. kolo	
A LIGA	
REZULTATI	
•Fiorentina-Triestina	3:0
•Milan-Genoa	2:0
Lazio-,Padova	1:0
Juventus-*PaIermo	2:0
Napoli-*Roma	3:1
•Sampdoria-Bologna	1:1
'Spal-nanerossi	5:2
•Torino-Atatanla	2:0
•Udinese-Inter	1:0
LESTVICA	
Milan 13 8 2 3 24	17 18
KOREN STANISLAV
Instalacijsko podjetje za elektriko, vodo in plin GORICA	Ul.	Mattioli, 11 - tel. 32-71
želi srečno novo leto
no priložnost in poslal svoje moštvo v napad s kompletnim ali pa celo pojačenim napadom, bi gotovo uspeh ne izostal.
Za kroniko navajamo še postavi obeh enajstoric in vrstni red golov;
FIORENTINA:	Toros;	Ma-
grnini, Cervato; Chiappella, Orzan, Segato; Julinho; Mon-tuori, Virgili, Gratton, Bizzari.
TRIESTINA:	Bandini;	Bel-
loni, Brunazzi; Petagna, Ferrario, Tulissi; Olivieri, Maz-zero. Brighenti, Pe' r;s, Szoke.
GOLI: v drugem polčasu v 13’ in 22’ Virgili, v 28’ Mon-tuori. V 13’ izključen Petris, v 43’ Bizzari in Tulissi.
Začela se je skakalna sezona
Zidar najboljši v Planiti Sovjetski skakalci v Avstriji
Na veliki skakalnici v Obersdorfu so se uveljavili Finci
MEDNARODNI NOGOMET
Fiorentina	13 7	3	3	23 14	17
Juventus	13 5	6	2	19 11	16
Inter	13	5	6	2	16 11	15
Sampdoria	13 5	5	3	26 22	15
Napoli	13	4	6	3	17 14	14
Udinese	12 5	3	4	18 19	13
Padova	13	3	7	3	15 17	13
Lazio	13	5	3	5	13 16	13
Roma	13	4	4	5	24 70	12
Torino	13	4	4	5	14 14	12
Triestina	13 4	4	5	10 14	12
Spal	13	5	2	6	14 21	12
Bologna	13 3	5	5	18 17	11
Atalanta	12 2	6	4	10 15	10
Lanerossi	13 3	4	6	15 22	10
Palermo	13 3	4	6	10 15	10
Genoa	13	1	6	6	10 17	8
ZMAGOVITI STOLPEC 1 1 2, 2 2 X, 1 1 1, 1 X 2 1 Zmagovalci s 13 točkami prejemajo po 6.620.000 lir, zmagovalci z 12 točkami pa po 236.700 lir. V Gorici je 1 dobitnik s 13 točkami, v Trstu pa 19 z 12 točkami.
Jugoslavija-Kalkuta 3:9
KALKUTA, 31. — Olimpijska nogometna reprezentanca Jugoslavije je na povratku v domovino premagala reprezentanco Kalkute z rezultatom 3:0 (0:0j.
SARAJEVO, 31. — V povratnem srečanju je Sarajevo premagalo Ferencvaros / rezultatom 2:1. V prvi tekmi je zmagal Ferencvaros proti reprezentanci Sarajeva s 4:1.
BUKAREŠTA, 31. — V povratnem „rečanju za pokal evropskih prvakov je v osmini finala bukareštanski Diname premagal CDNA iz Sofije s 3:2. Ker je CDNA zmagal v prvi tekmi z 8:1, se je kvalificiral v četrtfinale, v katerem se bo srečal z beograjsko Cr-veno zvezdo.
CASABLANCA. 31. — Hon-ved je premagal izbrano enajstorico Maroka s 7:4 (5:0).
GELSENKTRCHEN. 31. — Beograjska Crvena zvezda je premagala Schalke 04 z rezultatom 2:0. Gola sta dosegla Toplak in Rudinki. Tekma je bila ena najlepših tekem Cr-vene zvezde.
PLANICA, 31. — Včeraj so bili na 80-metrski skakalnici v Planici prvi smučarski skoki v tekoči sezoni. Nastopilo je 10 smučarjev. Najdaljše skoke pa tudi najboljšo oceno za stil je imel Jože Zidar (72,5, 72, 78.5), povprečna ocena 16,0. Dobro je skakal tudi Rogelj, ki je dobil za slog enake ocene kot Zidar, imel pa krajše dolžine (70, 71,5, 71,5).
OBERSDORF. 31. — Na tekmovanju v smučarskih skokih na veliki skakalnici v Obersdorfu je zmagal Finec Uoti-nen z 22/ točkami 'er z dolžinama 67, 68.5 pred rojakom Kalarkolrptijem 223	(65 in
66 mX
INNSBRUCK, 31. — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Innsbrucku je zmagal sovjetski skakalec Nikolaj Ehamov v 221.5 točkami ter z dolžinami 77 in 67,5 m pred rojakom Nikolajem Kamensi-m 218.5 (73,50, 68.5).
Tretji je bil Nemec Bolkart, prvi Finec Kirjonen pa je bil
šele šesti.
S AH
Gligorič vodi na turnirju v
KINO PROSEK-KONFOVEL
predvaja danes 1. t. m. ob 16. uri film:
<RIMSKA LEP0TICA»
Igrajo: Silvana Pampa-nini in Alberto Sordi
V sredo 2. t. m. ob 19.30
film Inalta:
«Kuma Tzai Kuma»
o —
Zeli svojim obiskoval, cem srečno novo leto
LONDON, 31. — V nadaljevanju šahovskega turnirja v Hastingsu so bili v drugem in tretjem kolu doseženi naslednji izid;:	^
2. kolo:	Gligorič	- Horse-
mann 1:0, Larsen - Olaffson prek., Szabo - O Ke’ly remi, Clarc - Toran 1:0, Penrose -Alexander remi.
3. kolo: O Kelly - Horsemann 1:0, Gligorič - Penro«e 1:0. Toran - Szabo remi. Alexander-Larsen 0:1, Olaffson - Clarc prek.
Po tretjem kolu vodita Gligorič in 0’Kelly.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 1. t. m. ob 16. uri barvni film:
«D0LINA KRALJEV»
Igra Robert Taylor
ZEFFIR0
150 kub. c.
Gre za nov tip 1956, ki je dosegel ogromen uspeh na vseh domačih In tujih tržiščih zaradi svoje elegantnosti, trdnosti, izredno majhne porabe goriva (1,9 na 100 km) in zaradi visokih koles. Izdeluje ga priznana tvrdka Casa Aereon autica Macchi iz Varesa
Za vse potrebne informacije Vam Je na razpolago
tvrdka MARTELLANI GABRIELE
TRST - UL TIMEUS 4 ■ TEL 90296
predvaja danes 1. t. m. z začetkom ob 15. uri in jutri ob 18. uri barvni film:
«V	vrti mu
R K O
RADO
TECHNICDLOR
Df IMIMIS PRIČI GISELE PRE JILLI
PATRICIA’ OAINTON -iŽAlTIHONV NICHOLLS , marolb *weinch -MualP/tpirivaR novcllo '■
lllli
V
Vsem svojim obiskovalcem želi jsrečno novo leto
3£
MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo:
DEŽNE PLAŠČE’
POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, MONTGOMERY
za dame, gospode in otroke
Popolno jamstvo za vsak nakup po NEPREKOSLJIVIH CENAH!
w/n
Želi srečno novo leto
Obiščite nas in se prepričajte i
MAGAZZINI
SPREJEMAJO SE BONI ZA ODPLAOLA NA OBROKE
TRIESTE - Corso ltalia 1
(ang. p.za detla Borsa); te). 29-043
oooooooooooooocTooooooooooooooooooooooooooocoaoooocooooooooooooooooooooooooooooocoodoooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooo ooooocoonaooooooaooaoc
DOBRIČA ČOSIČ
BBC 16 sonet
,...Dan... Da se ne bi nikdar več rodil... Nimam kam... Naj pridejo! Ubil bom vsaj enega. Glave ne dam čisto zastonj,’ je pomislil Jevta in se zavlekel prav v kot med stogom ločja in plotom. Za seboj je znova naravnal snope, da se ne bi videlo, kod je prišel, počepnil in se zamislil. Kako? On je ubil Bolgara. Ali ga je ubil on ali žena s sekiro? temu ni Streljal prej, preden so otroka z bajonetom?... Ni si upal, strahopetec. Saj niti ni streljal. Zena ga je s sekiro. Od kod sta prišla moz in žena? Z neba sta padla. Neka moc ju je ustvarila. Zakaj je tisti drugi otrok tako obstal ob zidu? Prav gotovo so tudi njega prikovali z bajoneti. Ne, streljal je. Otrok se je prestrašil. Uboga sirota...
Jevtu so se udrle solze. Naj se je še tol iko trudil, da bi si dogodek natančno obnovil, mu v tem hipu nikakor ni uspelo. Ničesar se ni jasno spominjal. Bil je pod posteljo, in otroci, in neki mrtveci, streljanje, Nemci, Bolgari, vse se je sukalo in vrtinčilo po glavi. Pod rokami je začutil mokre hlače in prestrašeno glasno dejal;
«Kril... Kri!*	...
Pogledal je: po hlačah je opazil madeže in proge politega mleka. Kako se je razlilo. ,Med dirom se je odprla čutarlca! — je pomislil in prijel za čutarico, Dve sta bili polni, tretja pa prazna in v sredi preluknjana s kroglo. ,Kako trapasto so merili, lahko bi mi prebili nogo in me živega ujeli! je v
*lr «Kje neki sem? Hudiča...* je Jevta zastokal in pogledal
skozi plot. «Prav sredi vasi! Tamle je zadruga in občina. Kaj hočem tu? Ponorel sem... Glej, koliko ljudi je!*
Dve sto tri sto metrov proč je bilo skozi gole slivove vrtove videti na razpotju gručo kmetov sredi Nemcev in Bolgarov. Kmetje niso bili vsi oblečeni; nekateri so bili v srajcah in dolgih platnenih spodnjicah, bosi, vrženi naravnost iz tople pbstelje, ali pa so bili takšni ujeti na begu. Ta gruča kmetov, ki so jo obkrožali Nemci, je bila kakor črna mlaka, ki so povsod okrog nje rasle vrbe in namakale vanjo suhe veje Nalahko se je gibala, zibala in se razlivala, pri tem pa spreminjala oblike. Naokrog so se po poteh in dvoriščih v skupinah zbirale žene z otroki ter zategnjeno in utrujeno
tožile in jokale.
Ko so bili privedli še nekaj kmetov, je	prispel	tudi vod
Nemcev, Nekdo je nekaj ostro poveljeval	in vojaki,	ki so
čuvali jetnike z naperjenimi puškami in mitraljezi, so se odmaknili od njih in napravili prazen prostor.
Zdaj jih bodo streljali,’ je pomislil Jevta. žene,	ki	so vse
to	opazovale, so zavrisnile in zatarnale.
Med vznemirjenimi talci je vzvalovilo. Nekdo, ki ni bil oblečen je poskusil zbežati, pa sta ga dva Nemca ujela, ga podrla v sneg in nekajkrat ustrelila.
Oficir ie znova poveljeval. Kmetje so se začeli razmikati ln razvrščati v nekaj, kar naj bi bili štiristopi, pa jim nikakor ni šlo od rok. Oficir je kričal, nekdo je za njim prevajal, kmeti* na so v zmedi znova skvarili še tiste vrste, ki jim je ze uspelo urediti. Tako se je to nekajkrat ponavljalo, dokler jih niso začeli Nemci enega za drugim, kakor stvari, sami razmeščati To Je šlo zelo počasi. Ljudje, ki so čutili smrt, so hoteli živeti vsaj še kakšen trenutek, pa čeprav v taksnem Soložalu Ko so jih končno razvrstili, je stopil oficir ob vrsti in s prstom štel sprednje. Na koncu je obstal kolikor je potreboval da je zmnožil dve dvoštevilčni števili, pa se e obrnil k vojakom in nekaj dejal. Kakšnih dvajset le-teh je z naglim korakom stopilo v raznih smereh proti visi.
Kmalu se je od vseh strani razleglo še glasnejše tarnanje žensk Z njimi so dopolnjevali število iz te vasi določenih za represalije. Toda ženske so odhajale v smrt glasnejše kakor
moški; bolj so mislile na tiste, ki jih zapuščajo. Po strelih se je dalo sklepati, da so nekatere tudi bežale. Ko so jih privedli h gruči, so se trgale, klicale na pomoč in se prerivale ter nikakor niso hotele stopiti v vrsto. Nemci so priganjali, ko pa so izgubili potrpljenje, so v gosti strelski vrsti z naperjenim orožjem prignali kmete k občinskemu zidu.
Naglo so postavili nekaj mitraljezov in naenkrat po povelju odprli ogenj.
Jevta je zaril glavo v ločje in z dlanmi zatisnil ušesa.
«Eh... eh, požrtna svoboda!... Kaj moramo prav vsi poginiti zate... Kaj moraš okrvaviti poslednje semence življenja... Sadovnjaki in vinogradi, vse se bo od krvi posušilo... Partizani, otroci moji, kaj se je napravilo iz tega ljudstva? Za koga se borimo? Zelo zelo drag je naš boj. Jaz nočem..., ne morem več... Odšel bom brez sledu! Ne morem več...* — Jevta je jokal kakor otrok. Kadar starci jočejo, vedno jočejo kakor otroci.
75.
Odkar ga je danes zjutraj navsezgodaj vznemirilo streljanje pod planino ter je vstal od ognja in odšel v gozd, se Gvozden ni več vrnil, niti pomiril. Sprehajal se je po gozdu od bukve do bukve, postajal, dolgo poslušal, se pomaknil dalje za nekaj korakov, pa spet nem in nemiren poslušal. Ko so na več mestih v vznožju planine, ki je nad njim visela megla kot morje, v kratkih presledkih grmeli dolgi gosti rafali in salve, je vzdrhtel in še dolgo po tem sta ga kljuvali jeza in slutnja. Ljudi ubijajo... vasi požigajo, prav gotovo! Streljajo v srtieri njegove vasi. Tam so otroci, žena, hiša, trpljenje in znoj vsega njegovega življenja. Nemci vedo, 'la je namestnik komandanta, najprej bodo nje... Vse bo zgorelo, vse bo uničeno.
Komaj je korakal po snegu...
Naletel Je na Nikola, ki Je z nožem vrezaval neke besede v gladko bukvlno deblo. Hotel se mu je neopažen izogniti. Nikola se je obrnil, ga pogledal, kakor da ga hoče nekaj vprašati, in zmeden umolknil. Gvozden Je stopil bliže.
«Kaj delaš?*
«Našel sem ga raztrganega v leskovem grmovju spodaj v grapi. Nesrečnik je z življenjem plačal našo zmago. Naj pastirji in drvarji bero...*
«Tu je junaško padel partizan Munja, v boju z dvema izšolanima Nemcema, januarja...* je prebral Gvozden. Napis ga je ganil, a tudi užalil.
»Psetu spomin! Toliko ljudi umira... beži, vraga!... Opan-karska pogruntavščina.*
»Kaj te to moti? čemu se jeziš?*
Gvozden mu ni utegnil odgovoriti. Prišel je Pavle in ga poklical k sebi.
«Kod hodiš? čemu si sam? Bled si, si morda bolan?* «Nisem bolan *
«Kaj Je potem? čemu mi ne poveš? Daj, stopi z menoj.* »Nimam ti kaj povedati. Ne vem...*
»Tl veš, da moramo sami odločiti, kaj bomo storili z odredom. Mislim, da se bomo sporazumeli, ni več časa za prepire. Nocoj odrinemo. Midva bova šla z Vukovo četo. Njena pot je težavnejša. Uča bo šel z drugo Prerinili bomo tudi to, boš videl! Gvozden, čemu molčiš?*
»Si slišal streljanje... Tam doli?...*
»Slišal. Čudno se mi zdi, kaj toliko streljajo.*
«Prav gotovo zaradi sinočnjega boja.*
»Misliš, da so represalije?*
«Prav gotovo.*
»Ne verjamem. V sedanjem položaju tega ne smejo storiti, vse vasi bi pobegnile v planino.*
«Prav zdaj, ko so nas okrog in okrog stisnili, hočejo prestrašiti ljudi in jih kaznovati, ker nam pomagajo...*
Pavle ga je pogosto prekinjal in ga odvračal od tega mnenja, čeprav je sam verjel, da divjajo pod planino represalije. In če ubijajo po načelu sto za enega... Kdo ve, kaj bo z odredom in z vsemi njimi.
Prispela sta do odreda, ki se je razvrščal za odhod. Pavle in Uča sta se dogovorila, da bodo takoj odrinili v Sokolovico, ker so patrulje naznanjale, da se nekaj nemških, bolgarskih in ljotičevskim kolon giblje proti taborišču. (Nadaijev. sledil