Uto V!., št. 170.
PoStnina platana v gotovini.
¥ Uubliani, v nedeljo 30- |y3šja 1322.
Posasn« Sft. 75 p.
IflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije*
Proletarska solidarnost
, V Ljubljani traja že pet tednov stavba knjigoveških delavcev. Stavka je na-daM Vsled tega’ ^er se knjigoveški delo-ve t-il n*so k°teli Podajati o tarifi knjigo-in ? delavcev, katera je bila oogodena in d i D'Sana v ^grebu med delodajalsko «£vsk0 organizacijo. Tukajšnji knji-neirf delavci(-ke) žive v tako mizer-dal j^nju. da je že čisto navaden škan-Itfevii m?ra Pri tej draginji precejšnje ^ 3(*° knjigoveških delavk delati za 200 rej0 ^ ^ ,na teden! S to plačo si ne mo-,uDiti niti kruha, še manj pa kaj dru-
29.	julija 1922.
°stali
Na
vse njihove prošnje za izboljšanje.
Sluh-1 -So kapitalistični mogotci v Ljubljani m — izbruhnila je stavka, delav fkarski delodajalci so s tiskarskim čuvaT1S- m napravili edinstveno tarifo za edin«* obojestranskih interesov. Po tej °bv Ve-1* tarifi so tiskarski delodajalci rifrie tnV. ne smejo dati de|la v neta-
^°dbo oyeznice* ®ni so pa p0" niko,? Poffaz'b v prid knjigoveških obrt-
Te
moeraia tiskarska organizacija ... ^rhov • Det|’ in je stvar dala v rešitev ni Paritetni tarifni instanci.
Drav j°a ie pripoznala, da imaio delavci lo^ajal Pozvala ljubljanske tiskarske de-^ da se drže tega. kar so sami
2a t(JU^anski tiskarski delodajalci se pa
28.	t n,ti zmenili niso, temveč so včeraj sŠavey °°slali dopis tukajšnji podružnici izzivaj a era^^nih radnika«. v katerem v Hes A0c®m tonu v obliki ultimata do da-D°d sta • .p°ldne zahtevajo, da delavci V°ii(	Pogoji	delajo in da se jim do-
vešk-,-v5 rtl°rejo z delom pomagati knjigo-Mojstrom.
DogoHK6171 S0’ ne samo pogazili kolektivno °- temveč so se odcepili tudi od
m
lastnega »Saveza« in to s tem potrdili, da so dopis podpisali kot »Društvo knjigoti-skarjev«, katero pa kot samostojno društvo nič več ne obstoji, temveč podružnica »Saveza grafičnih poduzeča«.
Obenem so pričeli tudi pretiti, da hočejo delavsko podružnico razpustiti, a vse grafične delavce militarizirati. za vojake nesposobne pa dati — zapreti!
Ta dopis je grafično delavstvo tako razburil, da se imajo delodajalci zahvaliti samo intervenciji tajnika »Saveza«. da ni včeraj popoldne prišlo do splošne stavke v vseh tukajšnjih tiskarnah.
Celo akcijo proti delavstvu vodi g. Maks Hrovatin, kateri si je na račun de-Javskih žuljev napravil milijone.
Opozarjamo gospode tiskarske delodajalce. da ima vsaka batina dva konca!
Delavci imaio že po ustavi pravico do stavke. Tistemu, ki strada med delom ne more nikdo zameriti, da rajši umre nego na da bi stradal!
V kolikor smo se mogli prepričati, so delavci trdno odločeni to borbo izvojevati do konca, naj stane kar hoče in delodajalci napravijo, kar jim je drago!
Kakor čujemo, bodo v slučaju stavke tipografov v Ljubljani, isti takoi nameščeni v Belgradu. Zagrebu, Novem Sadu, Splitu in Sarajevu in na ta način ostanemo v Ljubljani brez črkostavcev in Ljubljana brez novim nad leto dni, ker so na tej borbi obvezani in udeleženi proti ljubljanskim delodajalcem vsi jugoslovanski delodajalci.
Vprašamo poverjeništvo za socialno skrb: Kaj vse to pomeni? Hoče li dovoliti, da ostane Ljubljana za nedogleden čas brez javnih glasil? Naj militarizirajo grafično delavstvo! Bodo vsai kulturni narodi, ki pridejo k nam v goste, videli kakšna »demokracija« vlada v Jugoslaviji!
Prosveta.
(Dalje.) in strokovno šolstvo.
Etnijo ^i^ljani imamo tudi trgovsko aka-t>r°sve'tp * mi °dpusti gospod minister vnrasC£i• zberem nekoliko teh prosvet-V nje^ov u '’ ^etudi nekatera ne spadajo . kompeten co, ampak v delokrog krajši' ‘Pjstrstev. Kar se mene tiče. bi X°d< snl^i.	ki	se vsi Prosvetni za-
e »mat 1>°dredili enemu ministrstvu, fakuit ,na kakšnem vseučilišču juridič-j* nie j0', tudi ne vprašujete, ali izidejo l ti in cad,niki. finančne stroke, ali advo-razdpiM^ni'ci’ a*‘ bodoči ministri, da &od et) **' fakulteto in postavili en del Vam rus del. na pod drugo minjstr-v®r2o enD Pravilno podrejate vso uni-ernu ministrstvu. In res ne vem,
zakaj naj bi trgovske šole. poljedelske šo-le in druge raznovrstne strokovne šole razmetavali pod različna ministrstva, namesto da bi se vse zbralo, da bi vsaj imeli celoten pregled splošnega stanja naše prosvete. Le na ta način, mislim, bi se mogel uvesti tudi pameten sistem v vse naše izobraževanje. Zakaj, gospodje, kakorkoli rad priznavam, da smo nekoliko prišli naprej, si vendar ne smemo domišljati, da ie vprašanje prosvete že definitivno rešeno. Mislim, da ni še y nobeni deželi, ampak da ie še vedno treba mnogo. mnogo reform. Mislim, da bo tudi pri nas treba mnogo reformirati, tako da bo vsak posameznik, ki ie opravičen in dolžan zahajati v šolo. dobil neko splošno znanje, in da bo ob tej splošni skupni vzgoji mogoče razvideti, na katera stran ie nadarjenost in nagnenje posameznika, in da dobi potem vsakdo tisto nadaljno iz-
Izhaja razen pondeljka in dneva po praznika vsak dan.
Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
O g i a s i: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. "Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
obrazbo, za katero je najbolj sposoben. Ne bi se smelo goditi, da se vrže otrok v kakšen zavod za katerega nima pravega poklica, pa se prepozno dožene. da bi bil moral iti vse drugo- pot, da pa ni dobil osnove za študij, ki bi mu bil všeč in njemu primeren.
Nekoliko besed torej o teh zavodih, četudi ne spadajo vsi pod kompetenco ministrstva prosvete. Omenjena trgovska akademija v Ljubljani zahteva, da se ji prizna značaj, oziroma da se nravno izenači s srednjimi šolami. Če pogledate razpored pouka na tej akademiji, ki šteje štiri letnike, boste videli, da se vjema s stopnjo višjih razredov na srednjih šolah in da so pogoji za vstop v I. letnik strožji od onih za neti razred gimnazije ali re* alke. Seveda so na realkah in gimnazijah predmeti, ki se tukaj ne poučujejo, zato so pa tu predmeti, ki jih na onih srednjih šolah ni. Akademija je pač specialen zavod. sicer ie pa izobrazba adekvatna oni na srednjih šolah in pravično ie. da se ji ta karakter tudi prizna.
Enako, gospodje, bi bilo potrebno, da bi se država pobrigala tudi za žensko realno gimnazijo, za nekdanji ženski licej v. Ljubljani. To je srednja šola za ženske. Da povem po pravici, meni bi osebno bilo bolj všeč. če bi se pri nas ustanavljale skupne šole za oba spdla. ker ne vidim razlaga, zakai nai se otroci v šolah ločijo po spolih, če so predmeti pouka enaki. Ne mislim se danes spuščati v ta problem. Ali omenjena realna gimnazija se je doslej glavno vzdrževala od ljubljanske občine, ki pa danes ni več v položaju, da bi mogla skrbeti za to v dovoljni meri. V Ljubljani imamo tudi večje število obrtno-nadalje-valnih tečajev, ki so se vzdrževali deloma s privatno iniciativo, deloma s podporo ljubljanske občine. Ker so se razmere zelo izpremenile. je nastala nevarnost, da velik del teh tečajev propade in izgine, kar pomeni, da bi naša industrija iz-^bila mnogo strokovno izobraženega naraščaja. Kar se prihrani, če se ti tečaji ne bi vzdrževali, bi se hudo maščevalo z izgubami naše mlade industrije in obrti.
Še en slučaj naj omenim. Tukaj se je že govorilo o honorarnih urah. Tudi v Ljubljani imamo nekaj takega. Na trgovski šoli so se opustile izredne ure. ker se prizadetim profesorjem enostavno ne izplačuje honorar. In posledica je. da se po pravici pritožujejo starši, dijaki pa ne dobe pouka, ki so ga potrebni.
Nai omenim tudi prošnjo slovenskih slušateljev višje pedagoške šole v Zagrebu, ki ne zahtevajo nič drugega, kakor da se jim priznajo enake draginjske doklade kakor slušateljem na univerzi. Jaz ne vidim razloga zakaj se delajo take razlike, ki avtomatično vodijo do tega, da se ljudje vprašujejo, ali imamo res državljane različnih razredov. Vidite, vsak čas se pritožujete na vsakovrstne separatizme in partikularizme in kaj vem kakšne »iz-me«, ki jih gotovo ne zagovarjam. Toda,
gospodie, čudno ni. da se to razvija, če dovoljujete, da mora en dijak v isti šoli, ki na.i se enako uči, v enakih razmerah in pod enakimi pogoji, za silo nekako živeti s podporo, ki mu io daje država, drugi pa mora poleg njega enostavno stradati^ Nikar se ne čudite, in gospodje iz cen truma bi bolje storili, če bi se boli intenzivno interesirali za te reči. Zaradi vseh teh vprašani, o katerih tukai govorim, smo jaz in moji sodrugi neštetokrat intervenirali, pa vidite, da moramo še vedno ponavljati enake pesmi. In pri tem, gospodje, ne gre za kdove kako ogromne vsote, ampak z nekoliko dobre volje in razumevanja bi se vse io lahko uredilo,
V nekaterih delih naše dežele, zlasti v prečanskih krajih, kolikor je meni znano. igrajo takozvane meščanske šole znatno vlogo. Tam ie učiteljstvo po krivici zapostavljeno. Po vseh drugih deželah imaio učitelji na takih šolah za 25 do 35% višjo Plačo, kakor oni na ljudskih šolah, ker se zahtevajo od njih višje kvalifikacije in ker imaio tudi večje dolžnosti. Pri nas orosijo že ne vem kako dolgo, ali dasi so tudi tiste plače, za katere se potegujejo, še zelo skromne, je vendar vse zaman.
Kako ie preskrbljena licealna knjižnica. edina znanstvena biblioteka, ki jo tam imamo, o tem bi se lahko zapela kaj tužna žalostinka. ^Položaj je tak, da se marsikakšna broširana knjiga ne more vezati, in s tem je precej vse povedano. Lahko Si mislite, kaj pomeni, če leže tam knjige nevezane če ne morete najeti osobja. da bi se redno brisal prah itd. V nar letih lahko propade ogromen materijah in vprašanje ie zopet, kaj ste s tem prihranili?
O zagrebških zavodih se je tukai toliko govorilo, da se ne bom povračal na to. Hotel bi omeniti le en slučaj, ki se tiče visoke šole za trgovino in promet. Že dlje časa obstaja prošnja, ki gre za tem' da se tej šoli prizna značaj fakultete. Kolikor sem se mogel informirati, je ta visoka šola za trgovino in promet organizirana na enaki podlagi in na enak način kakor enake visoke šole v inozemstvu, kakor na primer nekdanja orientalna, pozneie eksportna akademija na Dunaju, ki se je vedno smatrala za visoko šolo s fakultetnim značajem. Dijaki, ki se vpisujejo na to šolo. morajo imeti enake kvalifikacije in pogoie. kakor če bi se vpisavali za ju-ridično fakulteto. Toda kadar dokončajo študije, ki jim nalagajo enake naloge, niso enaki tovarišem, prihajajočim z iuridične ali filozofske fakultete, četudi imajo za praktično delo v mnogih smereh boljše usposobljenje, kot bi ga mogli dobiti na kateri omenienih fakultet. Ne morem razumeti. zakaj se ne izvede ta reč, ki pravzaprav denarno nič ne velja, praktično pa ima velike vrednosti.
Gospodje, če bi se človek hotel baviti z vsemi detajli, bodisi tudi le površno, bi bilo tega toliko, da se v odmerjenem času nikakor ne bi moglo priti do kraja.
 (Konec prih.)
Pollllžne vesti.
xt Pravilnik o pomoči invalidom.
»Narodne Novine« št. 167. z dne 25. t. m. so objavile pravilnik k pred kratkim iz-■istem invalidskem zakonu. Po tem pra-vilniku imajo tudi ruski begunci-invalidi pravico do brezplačnih protez zdravljenja. obrtne šolske izobrazbe, brezplačne vožnje itd.
+ »Vojni Invalid«, list invalidske organizacije v Sloveniji najbrž ne izhaja več.
-r Novosadska električna centrala je
že 15. t. m. ustavila električni tok vsem vojaškim napravam v Novem Sadu, ker država že dve leti ni plačala centrali obračune za razsvetljavo.
+ Odbor za preiskavo zadeve Savič-Benin je končal svojo preiskavo, ki je dognala da ne spada zadeva v območje zakona (?!).
-j- Ministrstvo vere se je odločilo sezidati v Zagrebu veliko pravoslavno katedralo na vogalu Wilsonovega trga in Prilaza. Hrvaško ljudstvo je namreč po mnenju tega ministrstva še premalo neumno, zato mu pa zida cerkve namesto šol.
-r V Kraljeviči je nacionalistična mladina raztrgala hrvatsko trobojnico, ki je visela na cerkvi ter zahtevala od duhovščine, da izvesi državno zastavo. Res, daleč smo že prišli.
+ »Hrvat« poroča, da je prejel neki seljak iz Bjelopavliča 60.000 dinarjev iz Amerike. Na pošti v Danilovem gradu, mu je izplačal to vsoto blagajnik Jovanovič. Na poti proti domu je seljak naletel na razbojnika, katerega pa je po naključju premagal in odgnal na policijo, kjer so ugotovili, da je razbojnik — blagajnik Jovanovič. »Hrvat« hudobno pristavlja, da ie ta človek — podpredsednik okrožne organizacije demokraške stranke na Danilovem gradu.
+ V Sandžaku sta bila usmrčena dva kmeta. Ker sta bila Srba, je prebivalstvo z žandarmerijo na čelu izvršilo krvno osveto nad muslimansko družino Rapo-viča, kateri so ubili 6 družinskih članov. Pri masakriarniu sta bila ubita dva napadalca in neki orožnik. Zadeva ie prišla pred sodišče in izkazalo se je. da so krivci državni uradniki, izmed katerih je eden okrožni načelnik, drugi nadzornik v ministrstvu za notranje posle, tretji pa celo sodnik pri plevaljskem sodišču! Ker so ti krivci pristaši demokratske in radikalne stranke, so se ti dve stranki zavzele zanje n tako niso krivi ne demokrati ne radikali. Nobeden noče biti kaznovan za strahoviti pokoli, v katerem je bilo ubitih devet ljudi. Ali ie potem čudno, da se množijo takozvane »razboiniške« tolpe?
-1- Predsednik skupščine dr. Ribar je sklical sejo parlamentarnih skupinskih načelnikov, na kateri se je sklenilo, da se bo izvršilo glasovanje o budžetu še tekom tega meseca. Zato so se odločile vladne skupine, da se ne bodo udeleževale debate — opozicija ni dovolj močna, da bi ovrgla hitro odglasovanje — ker bodo dovolili vsaki opozicionalni skupini samo po enega govornika. Na ta način je dr. Ribar prevaril opozicijo, kateri je obljuboval, da bo preprečil razpravo in odglasovanje o budžetu, dokler se ne bo razčistila afera Savič - Benin. Govoril je tudi o demisiji, če se mu to ne bo posrečilo. Kakor se sedaj vidi, je bil to le navaden manever, da so prevarali opozicijo. Ribar je prelomil svojo besedo in nič ne vpraša, če pri tem trpi njegov ugled kot predsednika skupščine. Najbrže misli, da ne more več izgubiti drugega, kot »ugled«.
-r V madžarskem parlamentu je pri debati o proračunskem provizori.iu vstal socialistični poslanec Hebeit ter ie zahteval splošno amnestijo ter odpravo smrtne kazni. Vladni poslanci so med njegovim govorom vpili, da je Hebeit brezdomovinec ter da hujska proti armadi. Po govoru ie protestiral predsednik parlamenta prof "vajanjem svoiega predgovornika, češ. ua je bil njegov govor čisto navadna svinjarija ter da je opljuval vse tisto, kar je Madžarski najsvetejše. Reakcija na Madžarskem je zelo burna.
Sovjetska vlada je
munski vladi spomenico, v kateri za* va, da preneha podpirati vomsk .. zaciie proti Rusiji ter da prekMe Mjgd vesti svojega časopisja, da	sVOj
zrakoplovi metali na Rumuns propagandni material.	dospelo
4- Na berlinsko postajo je bodo 83 madžarskih komunistov, ki J komu. poslali preko Rige v Moskvo.^ za_ niste je poslala madžarska vlada meno za monarhistične madžarske nike, ki so v ruskem vjetaist^
+ V Berlinu je priredil 9!cfJ' v7nre-lači sovjetskega poslaništva sua] vlado iem nemških državnikov. Nem ministri so zastopali kancelar dr. Wirt • .hsta„ Hermes in Giesberg, predsedn k , ga Loebe in še več članov paidameU '-+ Kruppove tvormce so sklenile ^ cializirati svoja podjetja. ^elav dobivalo odslej tudi dpbicke, ki izdajali s posebni delnicami.	pre(j
+ Wranglovci na Francoskem. ^ kratkim ie prišlo v loulon 163 Tu ffla(ji. so bili svoječasno v Wranglovi - ^ Prihodnie dni pričakujejo še neKOUK ge delkov Wranglovcev. — Kakor ka • ^ množijo Wranglovci kakor gobe po ^ in raztresli se bodo ti »mučeniki*
svetu kot Židje.	„azko0“
+ Urad za antantno volno oas ^
no je sklenil, da mora Nemčiia tua v doče plačevati letno 40 milijonov zlatu.	„ .,	.	po*
+ »New York World« Prlob pravi* ziv na ameriški narod^ v katere ^rlI, da je prišel čas. da reši Amenka je s gič evropsko vprašanje. (Prvikra qp. svojim vstopom v svetovno vojn ured.).	________—^***
NARODNA SKUPŠČINA.
28. Sulija. Skupščina dela s PO*n° . ^
Danes ie sprejela v podrobni razu tri dele proračuna: proračun P e iu ga ministrstva, ministrstva za rude in za socialno politiko.
vesti
bodo
Dnevne
Volitve v oblastne skupščino vršile kakor čujemo 5. novembf .	^ je
V bližini novosadske	va*
vrgel pod brzovlak 141etm pek £ gojenec Joavn Demer. katerega	i®
besedno razrezal na drobne kose bil zadnje čase vedno žalosten. Te dpi Prvi jugoslovanski vagon • ^ertii», so v Subotici dovršili pn tvr :„2osl°van d. d.« prvih 40 vagonov na Jus
skem ozemlju.	v
Šef agenture »Export-imPor	^	pri-
botici, Ljudevita Simona so * • vSote javili policiji, da je poneveril . xaVili S1' denarja. Zanimivo je. da so držaYe' monu potni list za vse evr° ^Jinil v ^ Defravdant je pravočasno P°D
li5°-	x	i„ik utnehd^a-
Branislav Nušič. načelnik	b0 od
ga oddelka v ministrstvu pr°s cledn^ i stopil in šel v pokoj. Njegov ni	;z	Bel'
neki zagrebški kritik, tako ja j^ušič 1 grada. Znano je, da se je ^ka na sv0 popolnoma nesposobnega uo	^
jem službenem mestu.	„	sedal	A
Uradniška pragmatika ie ga]0 prjjj splavala po vodi. Kakor po Radoyed pred skupščino šele — 3 -taništvo. k1 * smo. kaj bo reklo k temu ur že toliko časa — tolažijo. ,e dr** Zborovanje obrtnikov-h ^ ?oW se je dovršilo 17. t. m. v Sar«gejn pe^ zalo ie to zborovanje navzh vfSti se statkom. ki jih ie kriv v flrvaŠke nii politični kaos (obrtniki
Sjffea «■*> udeležili), da oosfa-cenlien in organizacije, doslej raz-činitNi ",Prav ma o upbven gospodarski enotn .Pn-Iema vedno močnejša in ustanovi? a-/onsrres J'e sprejel skleo za zaciie « « ri e nstve’1e obrtniške organi-o razširi^6 626”,1 v Belkrradu, dalje sklep obrtnih srbskega zakona o zaščiti Do	? ost£de Pokrajine in zahtevo
renS vf’ domače obl'ti Pred tujo konku-šaUw ; ?,r0Va}Ci 1° se bavili t«di z vpra-skozi e .ranske železnice, ki bi naj šla 'Sarajevo, kakor so zahtevali.
danil IUnSki advokat. dr. Frey je obelo-hiesaH 2.mine »berlinskega Landruja«, obe-sii m ss!?anna' ki se ie v zaporu žen ni-nesar Grossmann je ubil nešteto hiihnv« Va truDJa razrezal ter prodajal bladnnr meS0' v.Vse to ie opravljal čisto cliVja5flvrVna; ,Podrobno je opisal svoja dr Pria V beležnici- ki jo je sedai objavil P^rotnni	6	kapitalistične vzgoje so
cent^0, Pos^dn.iem poročilu vseruskega 23,866 nnn11]'1:ei,a strada v 21 okrajih z rastli! ? ljudl 14’92M0O (8,202.000 od-Najvi; 'n 6’726-900 otrok), tedaj 62.5%. °krai L® ste,vil° odpada na samarski straHai -n1" ^duje 2,430.100 ljudi. Muke
lučaji kanabt°r neD0|dsne' Pojavljajo se
•e tr!lrCltor newyorške policije. Euright,
■ieii) ta0 v‘d vso Evropo, pa je po svo-Vseh	razposlcii šefom policije
ki Se hellkm mest pozive na konferenco, Vori^ ^,vr^'la 11. decembra t. ’i. v Nevezano konferenca bo osnovala tako-’Syeta i^utente cordiale« policije vsega riti Dro!| .i se mogla najbolj uspešno bo-mternacionalnim zločincem.
rije od Doba« Prinaša še vedno sedejo 72 S,eje ? dne 13. t. m., ker ne klofuto , ?m°krati pozabiti na moralične listov* kI s? j'b v tej seji dobili od soci-
‘^tov m i ~	^	uoDiii oa soci-
^^ajenieL-- , P°r°čilom najdemo zopet Va*a d°m<< v Celju, ki ga namera-fiardon J^id gospoda Rebek & Bizjak V Celin ^Neslovensko obrtno društvo .°brt. dr P’ Pravi, da je Obč. slov. •!d®jo, našlo^ nadvse lepo in srečno Uega ! je našla v prebivalstvu hvalež-rem nmfP3' (Smo radovedni pri kate-idein Vjlstvu.) Baje bo tudi država pojstri . p°dpirala! (Da bodo dobili tudi '^ranvirv. -arne za vajence ne samo P«; »Kd • ®P. uredn.) Nadalje piše N. ienca in °r ,Hozna življenje obrtnega va-^dravi ^ e’ v katerih živi, ta bo donia«	ustanovitev	»Vajeniškega
,°brtneo-Za moralno in kulturno povzdigo (ji ub0IT nai’aščaja.« Ah, kakšni prijate-°krog olxVaj?ncev so vendar postali gg. *ero iP slov. obrtnega društva, ka-?0spodiPV r°kah demokratov. Če bi se • ^kor	boteli zavzeti za vajence,
^stopit; -0, P°tem bi morali predvsem franke	.demokratske	kapitalistične
^kem a 3e verietno, da gre pri vajeni bližia h?u za osrečitev mladine? Ali ?0rn dpr»miSe^ P°staviti tik pred propa-^°ren ?*• s*ranke novo filialko? Sodrug LVetu	prav’ ko je dejal v obč.
borno’ hit ključavničarskim mojstrom ne . Nak cfe- stavib za vajence. Gospod ie videl 6 i]e "a °bN- seji skoraj jokal, ko doihom’ £a se ne b° nič z vajeniškim skih (.n, 3e nai se sicer uči demokrat-BP r°v?
^čitir^rotvorni element)! Po zakonu o H z dno i oCav § 17- »Uradni List« štev. i nske n* iui'ia 1922 je nočno delo za kona je +Dj°Vedano: t>o § 6. istega zalega h i Prepovedano prekoračenje e*avnika; nadure se dovoljuje
le: po § 15., če so dani vsi pogoii navedeni v točki 1., 2.. 3., 4., 5. in to le tedai. če so glasovalie štiri petine delavcev (delavk) za nadure. Prestopki § 15. prvega odstavka. točk pod 1.. 2.. 4., 5. se kaznujejo po § 122. istega zakona z globo do 3000 dinarjev, prestopki § 17. se kaznujejo po § 123.. točka 3. od 100—3000 dinarjev. Navedeni paragrafi se v ultranarodni tiskarni »Zvezna tiskarna v Celju« prekoračijo skoraj dnevno. V tem podjetju morajo delati nadure brez soodločitve delavstva, ženske na delajo dostikrat do 20. in 24. ure ponoči. Predsednik podružnice grafičnega delavstva v Celju se za stvar še ni zavzel Priporočamo mu, da prečita »Uradni List« jn se po njem ravna, sicer bomo posvetili tei organizaciji in njeni bolezni več pozornosti, da bomo zvedeli ali ie razredna ali je Gompersove barve.
Poslušajmo, kaj pravi dr. Kukovec!
Četrtkov »Tabor«: »Socialni demokrati slovenski, kakor vsa znamenja kažejo, obupujejo. Ne veselimo se tega, ker je socialna demokracija pri nas kaj boljšega zaslužila.« — Slcoro enako se nam je storilo, ko smo brali to iskreno sožalje spod dr. Kukovčevega peresa. Hvala, hvala, dobri prijatelj! Saj je lepo, če te kdo tolaži v nesječi; še lepše pa je, če imaš prijatelja, ki te tako ljubi, da trepeče zate celo tedaj, kadar si zdrav in dobre volje. Takšnega prijatelja se nam je izkazal dr. Kukovec. Slovenski socialisti mu tega ne borno pozabili. Zvesto si ohranimo njegovo skrb v srcu, kakor bomo ohranili zvest spomin na zasluge, ki si jih je pridobil z drugim svojim prijateljem, dr. Žerjavom, ko sta odpravila narodovemu blagu tako škodljivi osemurni delavnik. Po volitvah tudi mi ne bomo pozabili tolažiti vas.
Antituberkulozna liga, to potrebno humanitarno društvo, ki razširja svoje delovanje iz Maribora, je imela te dni sejo. Ob tej priliki je predsednik ugotovil, da se pač kažejo uspehi njenega dela v središču, da pa ni videti v raznih drugih političnih okrožjih nobene iniciative. Takšna iniciativa bi bila vočigled slabemu položaju naših bolnišnic nujno potrebna, zato je pričakovati, da se bodo društva s podobnimi cilji malce bolj gibala. Društev samo zavoljo parade v resnici ne potrebujemo in bi bilo dobro, če bi se ljudstvo bolj oklenilo tistih, ki resnično delajo.
Glede kaljenja nočnega miru išče oblast konkretnih slučajev, kakor sklepamo iz vesti v nekem tukajšnjem listu, pa jih ne najde, kakor stoji tam zapisano. Ne bo čudno, da jih ne najde, če pa stika za njimi ob nepravem času in na nepravem prostoru, če bi pa policija večkrat okrog polnoči hodila poslušat brezplačne koncerte na Frankopanovi ulici, bi lahko kmalu vesela vzkliknila:	»Aha, jih že
imamo!« Tako n. pr. v noči na 25. julij, ravno ko je začel tisti vihar, je prijadrala tam nekje iz mesta pijana tolpa ne vemo kakšnih ljudi, ki je na najmanj estitič-ni način, ki si ga moremo misliti, krulila znano: »Ajmo mi Sokoli«. Ali policija nima ušes za sokolske koračnice, a? Frankopanovci jih, žal, imajo, ker se je marsikateri s kletvijo zbudil iz spanja. Torej, priporočamo se in na svidenje!
Ljudje z Westnovlmi principi hodijo med nami v obliki »solidnih« trgovskih podjetnikov. Nekoliko smo o njih že poročali, izgleda pa da si svarilnih besed niso vzeli preveč k srcu. Sedaj pripravljajo napad na osemurni delavnik, ki ga hočeio zamenjati z deseturnim. To pa ne pojde i
tako lahko, ker stoji trgovski proletariat na straži za svoje pravice. V torek 1. avgusta se bo vršilo točno ob 19. v restavraciji »Halbwildl« protestno zborovanje trgovskih nameščencev, na katero so vabljeni tudi zasebni.nameščenci, ki jim preti ista nevarnost. Enoten nastop proti nameravani socialni krivici je nujen iti bomo še podrobneje poročali, kako se bo stvar iztekla.
S stavbnim mrtvilom v našem mestu sc je bavilo mnogoštevilno obiskano anketno zborovanje, ki se je pršilo 25. t. m, popoldne na okrajnem glavarstvu. Namen mu ie bil, da pripravi vse potrebno za obuditev gradbene akcije. Razni zastopniki političnih in gospodarskih organizacij so podali svoje predloge. Župan sodr. Grčar je poročal, da namerava občina najeti za zgradbo stanovanj 50 milijonov posojila, da je pa vsaka akcija nemogoča, če ji ne priskoči država na pomoč. Ideji državne pomoči so se upirali neki meščanski doktorji, češ, da bi morali na dr-žav n o podporo čakati v najugodnejšem slučaju celo leto. Videti je. da buržoazni krogi dobro poznajo sistem, ki so ga v. kraljevini ustvarili in da ne marajo podpirati nobenega socialnega dela. ki bi zahtevalo denarja [z državnih blagajen. Na tla denar, ki ga je ljudstvo dalo v svoje namene iz svoiega žepa, imajo menda pravico samo neke porodice. da delajo agitacijo zase in kopičijo svoie imetje. Kadar te denarja zahtevajo, jim ni treba čakati celo leto. še zahtevati jim ga ni treba. Občine pa naj si same pomagajo — saj je drugod tudi tako, to je buržoazni princip. Anketa ni, sklenila nič pozitivnega, izvolili so samo odbor, ki naj skliče drugi sestanek.
SODRUGI, UDELEŽITE SE POLNOŠTEVILNO 6. AVGUSTA I. VSEDELAV-
SKEGA ZLETA V CELJU.
Vestnik Svobode.
Člane ljubljanske podružnice »Svobode« ponovno poživljamo, da poravnajo zaostalo članarino. Prispevke sprejema centralno tajništvo »Svobode« v Židovski ulici in vsi odborniki ljubljanske podružnice. Disciplina in red sta prvi dolžnosti socialista!
Vse strokovne organizacije in delavske zavode naproša ljubljanska podružnica, da ii do svojih močeh naklonijo malo denarno pomoč.
Laško. Nesramnost tukajšnjih me-sarjev že presega vse meje. Takoj ko je cena živine poskočila, so tudi mesarji poskočili s ceno mesa, sedaj ko je cena živine znatno padla, sekajo mesarji meso še po ravno tisti ceni. Tudi hrana za stalne naročnike (abonente) se je podražila kar za 60%, češ,da je moka in meso dražje. Poleg tega pa še tožijo nekateri, da imajo samo izgubo. Pa poznamo slučaj, da je pred vojno še kuharica brez premoženja, danes posestnica lepe gostilne in mesarije. Najbrže si je to pridobila po samih izgubah. Ali res ni mogoče odpraviti oderuštva? — Prizadeti Laščan, ki občuti vse to na lastnem telesu.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 80 Din. 1 lira 3.76 Din. 100 avstrijskih kron pa 25 par. V Curiliu velja 100 naših kron 1-60 švicarskih frankov.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ), Odgovorni urednik: Anton PodbevSek-Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
za tiar.«, Slanica in naraSSaj,
fcafeop tudi sultis® Za kroj
priporoča tvrdka
A» & E, Skabernč
Mu bi ja na, Mestni trg “80.
CELJE
vs®k vf®." oc* preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FSffifSJ® CERAR,
»Stoli it, pošta Domžale pri LjabljanL
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršati v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago..............
Modele čevljev
V celili serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuval in čevljarje. A p a r t n e, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zgornje dele
izdelujem iz materiala dopo-slauega mi od naročnika, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za
tovarne obuval.
Nakup, reparatura in prodaja
čevljarskih strojev.
Zahtevajte prospekte od
Ralph F. Richter,
Subotica VI.
Poučevanfe
v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuval. Zahtevajte prospekt.
Velika zaloga vsakovrstnega
novega pohištva
domačega in tujega izdelka. Divani, madraci, pernice, odeje.
HoiMa oprema n imopoioitite.
25. san v SosjosSi aliti. 25.
cene 5 pa»o solidna!
ym	budilke, ni-
•! ,	ha*k©, varšžice,
zlatnino, srebrnino, očala in poročne prstane
kupite najbolje pri
M« lecmik*
esrssr In zSatar,
C e 25 e, GSavnS 5rS 4i
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
Slavenska banka d. d.
preie »Jusasiovanska Union • banka“
podružnica v Ljubljani, Zagreb, Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monšotor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos-Ayres (Argentina).
Afiliacije:
Budapest: Balkan bank r. t.
Split: Jugoslavenska industrijska banka.
Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška glavnica in rezerva ca. K 200,000.000.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tekoči račun pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani. Telefon interurban 180.
Tehnična pisarna v tovarni KERŠIČ, Spodnja Šiška, Ljubija113'
aotscrjnnnuBn
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije in vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. — Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne
naprave in vodovode. aaauDaaoaaa
Zastopa: Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litiželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti [kakor pri skladiščih, ,,silo“ mostovih in podobno]. Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov.