Prvi, ki je objadral zemljo, je bil Portugalec Ferdinand Magelhaes. Rojen je bil leta 1486 in nekaj časa vzgojen na kraljevem dvoru. Nadarjenega deCka je mikal svet in se je odpeljal v Indijo, kjer je bival 7 let. Leta 1512 se Je vrnil nazaj v domovlno ln skušal portugalskega kralja pridobiti za naCrt: najti pot v Indijo z vožnjo proti zapadu. Ker mu je portugalskl dvor odklonil podporo, se je zatekel v Španijp h kralju Karolu V. in spremenil gvoje ime iz Magelhaes v Magallan. Karol V. mu je dal na razpolago 5 starlh jadrnic in 265 mož z nalogo: poiskati morsko pot v Indijo na zapadni etrani in prijadrati do otočja Moluki. Magallan se je podal na prvo objadra nje sveta 10. avgusta 1519. Spremljal ga je italijanski zdravnik Pagafatti, ki Je vodil dnevnlk in njemu se Imamo rahvalitl za popis prve vožnje okrog Bveta. Po šestdnevni vožnji je dasegla Magallanova ekspedicija Kanarske otolte, nato prekoračila ravnik in 13. decembra se je ustavila v zalivu, kjer je danea glavno mesto Brazilije Rio de Janeiro. Po dvotedenskem odpočitku so nadaljevali vožnjo proti jugu in dosegli začetkom leta 1520 zaliv, kamor se izteka v morje južnoameriška reka La Plata. Tukaj so prezimovali pet mesecev. Šele koncem avgusta 1520 so lahko dvignili sidra ter jadrali naprej. Oktobra 1520 so res našli prehod po morju med Južno Ameriko in Feuerlandom. Ta morska ožina je krščena po Magallanu. Ena od Magallanovih ladij se je tukaj razbila, ena mu je ušla nazaj v domovino in s tremi jadrnicami je odplul iz Magallanove ožine v Tihi Ocean 1. novembra 1520. Ker je to morje bilo tedaj izredno mirno, ga je krstil ra Tihi Ocean. Dasiravno je Tihi Occan posejan z otoki, ni zadel Magallan 4 mesece na suho zemljo. Zdravnik Pigafatti beleži, da je bila vožnja po Tihem Oceanu nekaj groznega radi lakote, katero so trpeli. Bili so tako lačni, da so žvečili usnje, a katerim so bile prepletene ladijske vrvi. Jedli so žaganje, podgana je bila slaščica. Ako je kdo ujel na ladijl podgano, jo je lahko takoj prodal za polovico dukata. Po obupni štirimesečni vožnji so ven darle dosegli Filipinske otoke, kjer so se preskrbe.i a prehrano. Na otoku Zebu je sklenil Magallan v imenu španskega kralja z ondotnim kraljem zvezo in mu pomagal v boju proti kralju na sosednem otoku. V teh bojih je Magallan padel in za njim je prevzel poveljstvo Boštjan Canos, ki se je tudi vrnil v domovino. Od prvotne posadke Je priplulo v špansko luko v Sevilli 8. septembra 1522 le 18 mož in od petih ladij le ena. Samo ena ladja je pripeljala toliko popra, kafre in clmeta, kakor je bilo potrošeno za celo ekspedlcljo. Po tem prvem objadranju sveta je bilo dokazano, da je naša zemlja okrogla. Španskl kralj je podaril Canosu Sčit, v katerega je bila udelana krogla t napisom: »Ti si prvi, ki me je objadral.« Zdravnik Pagafattl beleži v svojem dnevniku: »Pri vsakl vožnji krog aveta, ako voziš iz vzhoda proti zapadu In slediš aolncu, boš imel en dan in eno noč manj nego oni, ki je vedno na enem mestu.« — Isto ja opazoval tudi Zeppelin, ko je vozil lansko leto okrog sveta. Za prvo objadranje zemlje so rablli 1124 dni. Magallanov naslednik Canoa ]e dovršil nalogo, da je odkril pot v Indijo preko Amerike In našel tolikanj zažeželjeno otočje Molukov.