Joef Vole: Zamena. Ljudmila: Utrinki
219
Tedaj sta se spomnili s Tilko, da bo treba oditi.
Poakajta naih", je silila Ivana.
Kaj hoeva! Vidi, da se mudi! Spremi naju, Ivana."
Zaklenile so in le.
Ivana ju je spremila do ovinka. Pri slovesu jo je zopet tolaila:
Ne sme biti huda, Anica! Vidi, oni prek nihe mu ne ree drugae, kot Tonhovev prek je vedno tak. Za nadlego je vsaki! Ni si ne delaj iz tega, Anica!"
Potem sta li s Tilko sami. Mrak je silil v vid in drevesa so dobivala vedno bolj nejasne poteze. Izmed daljnjih hribov so se videle skozi meglo le e sive eri in obronki v podobi podolgastih lis. Tudi krog hinih voglov se je razprezal dimast pajolan.
Hiteli sta, ker se je mudilo. Govorili in smejali se nista kakor popoldne gori grede, niti Francetovega pisma si nista omenili.
Dospeli sta bili iz gozda.
Cuje, Anica?"
Kaj?"
Harmonika! Pri Lazarku pleejo."
Saj res."
Od Lazarkove gostilne sem so se culi zamolkli glasovi harmonike. Zategnjeno je donelo v mrak. Le jeden ton se je loil izmed drugih: najviji in najniji; vrstila sta se v vednih presledkih menjajo se med seboj.
Na nebu so se zbirali oblaki.
V dolini je zvonilo zdravomarijo.
(Konec.)
Ko zagrne nad zamrlim
grob se tihi, zadnji so mu dar pogrebcev
gorki vzdihi: Bodi emljica mu lahka!
Zamena.
Aj, otroku bolje prija
ta beseda, ko jokaje prvi zemlje
lu zagleda: Bodi emljica mu lahka!
Mrtveca pa malo drami
zemlje peza, toda ive v sto bridkosti
dno pogreza krvnega telesa gruda.
Joef Vole.
Utrinki
JNa barju lu plamee in lesketa vabee, in mene s tajno silo izvablja, k sebi vlee.
A ni to lu varljiva, na barje me vabea, to je mladosti moje Rano gasnoa srea .
Le sevaj solnece z neba, le sevaj v mrano sobo . z gorkoto mi napolni jo, z gorkoto in svetlobo!
II.
Potlej pa sini e v srce, ogrej je in odkleni, bolesti mrak in toge mraz iz due mi preeni . . .
Ljudmila
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si