Izvolitev lavantinskih škofov. (Konec.) Koncem naj svoje piaanje zagradim z lepimi cvetlicami, katere ao milostni goapod prelat Fr. Koaar pri slavnostnem obedu, pri mizi v pričo mnogobrojnih imenitnih gostov sadili ter jih novemu knezu v varatvu izročili. Odprli ao svoja zgovorna usta ter rekli: Prevzvišeni knez in škof! Slovenci imajo navado, da radi govorijo v podobah in prilikah. Bodi tedaj tudi meni dovoljeno, ko imam čaatno nalogo, da Vam, svetli in prevzvišeni knez in škof, v imenu duhovništva in vernega ljudatva lavantinske škofije uapijem preapOatljivo zdravico, da jo povijem v podobo, in jo kakor venec, iz nebeakih cvetlic spleteni, pred Vaa na mizo položimo. Tri cvetlice ao zlasti našemu narodu priIjubljene in v narodnih pesnih jezerokrat miloglasno opevane. Prva cvetlica je bela lilija, znamenje čiatote in nebeške lepote. Utrgamo jo v nebeškem vrtu in jo pred Vaa položimo v znamenje, da Vaa sprejmemo a čistim, odkritim in resničnim veseljem pa tudi z vernim arcem, kakor od Boga nam daaega varuha in učitelja vere in potovodjo v nebeško domovino. V duhu av. vere Vas denea pozdravlja cela škofija, a prerokom Samuelom, rekoč: Govori goapod, tvoj hlapec posluša". (Kralj. 3, 10.) Druga cvetlica je rudeča roža, znamenje ljubezni. Utrgamo jo v znožji sv. križa na Golgoti in jo pred Vaa položimo v znamenje, da Vaa aprejmemo ne le z vernim, ampak tudi z Ijubezni gorečim arcem. Naši ate; ne le po krvi in jeziku, temveč zdaj še bolj po avojem vzvišenem poklicu. Kakor mešnika Vas je namreč Bog vzel iz naše srede iu kakor škofa Vaa je zopet nazaj poatavil v našo aredo. "In ker ate Vi naši, smo tudi mi Vaši. — 0 Ijubezen, po vsem svetu toliko hvaljena, pa prav v naši dobi tako malokje prav razumljena! Tu ni slišati skoraj drugega govora, kakor o socijalnih, narodnih in politiških prepirih. 0 jezikih vedno govorimo, jezike pilimo, raznih jezikov se učimo ; pri tem pa dalje bolj pozabljamo najlepšega in v nebesih. edino veljavnega jezika, — jezika krščanake ljubezni. Jezik ljubezni je Jezus še umirajoč na križu govoril, izrekši ljubezen do matere, do učenca, do aovražnikov, do Očeta. In jezik ljubezni je njegov učenec, apostol Pavel nad vae čislal, rekoč: nIn ko bi jezike angeljev in Ijudi govoril, pa bi ljubezni ne imel, mi nič ne pomaga". — !_vetli knez! V imenu cele škofije Vas prosimo: Učite nas jezik ljubezni; mi bomo radi poalušali. In daj Vam Bog doživeti, da se bode V8e povsodi po lavantinaki vladikovini ta edini jezik govoril, — jezik kračanske ljubezni! Tretja cvetlica je zeleni rožmarin, v znamenje zveatobe do groba in še unkraj groba izvoljen zato, ker ne zvene, in milo barvo in prijetno vonjavo 8talno ohrani. Zato si prijatelji pri ločitvi vrh rožmarina v apomin podajo, in zato, ker upanje imamo, da avoje Ijube in drage zopet najdemo unkraj groba, tudi njih krate z rožmarinovo vejo škropimo ia na njih grobovih zeleni rožmarin aadimo. — Svetli knez! Na našega Zveličarja božjem grobu, v katerem je ahranjeno vse naše upanje za čas in večnost, utrgamo denes preapoštljivo vrh zelenega rožmarina in ga pred Vas na mizo položimo s sloveano obljubo naše zveatobe do groba in še unkraj groba; — naše zveatobe v čiati, pravi, katoliški veri; — naae zveatobe v čiati, sveti, kračanski ljubezni; — naše zveatobe 8ploh v vsem, karkoli nam bote naročali v blagor vladikovine poaebej, in v blagor av. cerkve sploli. V to ime veaelo povzdignemo čaše in nazdravimo: Svetli knez, iz celega srca želimo, koderkoli bote po vladikovini hodili po apoatolaki obiskavi, da v vsaki fari v najlepšem cvetu najdete belo lilijo av. vere, gorečo rožo krščanake ljubezni in zeleni rožmarin neomahIjive zvestobe; da pa prav tukaj v škofovakem meatu te tri nebeške cvetlice še v poaebni kraaoti razcvetajo in z nevenljivimi venci Vaš škofovaki preatol opletajo, ter Vam lajšajo in alajaajo skrbi in težave apoatolakega poklica. V to ime pomozi Bog, ter Vas zdravih in veselib. ohrani mnogo in prav mnogo arečnih let! Slava, slava! Zdaj tedaj veste, kako lavantinake škofe atavijo. Dr. Kr.