Za poduk in kratek čas. Edo je kriv našim državnim zmešnjavam, večjim dačam, grderan oderustvu, rastočemu osiro- inasenju? Varujte se lažnjivih prerokov ... na njih sadju jih bodete spoznali. Mat. 7, 15. 16. I. Res sijajno so avstrijski narodi slavili srebrno poroko cesarje^o. Vez med deželami, narodi in preuzviseno hiao lorenako-habsburško pokazala je se močna in trdna vkljub nemilim dogodkom poslednjib dnij. Udauost avatrijskega prebivalatva do svojega prirojenega jim vladarja je neomahljiva, kakor od nekdaj tako tudi sedaj. Geaarska hiša je vselej bila uzor katoliško-krščanske vernosti, blagodejne pobožnosti pa tudi redke pravicoljubnosti. To je uže iz pr7a narode navdajalo z veselim npanjem, da se jim bo pod vladarji iz babsburške hiše posrecilo sredi Evrope ubraniti se vsestranskim napadom sovražnih sosedov s tem, da se združijo 7 eno veliko in mogočno državo ali ceaarstvo. Prej jim je to ve6krat spodletelo. Naš slovenski Samo je skupil precejšnjo 8redievrop8ko državo, ali je bila ž njim vred pokopana. Isto tako brezuspešno bilo je prizadevanje moravskib vojvodov Mojmira, Rastislava in Svetopolka in poznej 6eskih kraljev iz slavne hiše Premislove. Eralj Otokar je na bojišču umrl ter zgubil krono z življenjem vred. Ustanovljenje velike 8redievrop8ke države je prealo potem na Rudolfa bababurakega. Zaporedom so se vladarjem iz te biae, stolujočim v Be6u ali Dunaju, pridružile dežele sloven8ke, ogerske, brvatake, Česke, nemške, italijanske in naposled poljske. Združenim se je posrečilo obraniti se Nemcem, Švedom, Fiancozom iu Turkom. L. 1804. ustano^il je cesar Franc I. od Nemčije neodvisno avstrijsko cesarstvo, ki je ,8ie6uo prebilo Napoleonove vojske pa tudi bomatije 1. 1848. in 49. Kmalu potem odvzela se je kmetskim ljudem Btara tlaka in rabota, sv. katoližka Cerkva pa je zopet prejela pravice, ki so se njej poprej krčile. Tri naslednje nesrečne vojske 1. 1859, 1. 1864. in 1866. 80 nam uaekale hudih ran. Zgubili smo prejšnji upliv 7 Nemčiji pa tudi bogate italijanske dežele. Vendar to bi ne bilo veliko motilo sre6en preatop aamovladarske Avatrije med ustavne (konštitucijonalne) države t. j. med take, kder ima tudi Ijudstvo apregovoriti, kake poetave bi naj bile, koliko davka se naložilo, koliko vojakov pobralo. Takim ustavam ae ne more , sedaj nikder izogniti 7 Evropi; kajti tudi ruski car bo 7 kratkem 6asn prisiljen od s^ojega samovladarstva odjenjati. Velevažni korak so naš svitli cesar po svojej res občudovanja vredni modrosti storili uže pred skoro 19. leti. Progla8ili so namrec slovesno pismo dne 20. oktobra 1860 (oktobersko diplomo). Tukaj so samovladarenju odpovedali se in deželam in narodom podelili pravico pri pastavodajenju itd. sodelovati po izvoljenih po- slancib. Eo bi se cesarjeva beseda bila potem izvršila, kakor to tirja razlika dežel, narodov, ver8te7, stanov itd., A^strija bi bila uže dolgo dobro urejena, jeni narodi zado^oljni, ceaarst^o najmogočnejše 7 Evropi. Cesar so gotovo to najprisrčnejše želeli. Ali blage želje se še do sedaj niso dopolnile. Marveč namesto zaželene sreče doživeli smo 7 ,,ustavnej dobi" mnogo žalostnega, mnogo britkega. Edo nam je to zakrivil? Zgodovina odgovarja: nesre6ni može^i, ki so iz7rse7anje cesarjeve besede zaporedom prevzeli ter pri tem delu gledali bolj na koristi lastne stranke, posameznib narodov, namesto na blagor vseh dežel, vseh narodov! Prvi je bil 7itez plem. Scbmerling. Ta mož je dal posameznim deželam tako umetno sesta^ljene volilne rede, da so mesta in trgi in veliki posestniki povsod dobili 7e6 poslancev, kakor bi jim 7 primeri do kmetakib prebi7alce7 po strogi pravici alo. Nadalje je zaukazal, da mora vsak deželni zbor izmed sebe nekaj poslancev odposlati 7 dunajski državni zbor za celo cesarstvo. No, in zakaj je vitez plem. Schmerling odmeril mestom in trgom preve6 poslancev? Zato ker je bil aam 7eliko-nemec in liberalec t. j. prijatelj liberalnih krivib naukov, ki so pa takrat pri nas nekako silovito po knjigab in novinab, večjidel od sebičnib Judov pisanib in izdajanib, (n. pr. Jud Aug. Zank je po svojej ,,Presse" 7 kratkem postal milijonar in potem list prodal banki ,,Unionu za 1,500.000 fl.) na dan prodirali, zlasti med nem8kim meatnim prebivalstvom in ga skoio popolnem upijanili in zmeaali. Mož je torej hotel Avstrijo na podlagi nesrečnega laži-liberalizma pieustiojiti in 7 dunajskem državnem zboru poslance vseb dežel zdrnžiti tako, da bi v njem večino imeli in tako celenj.il cesaistvu zapovedovali — nemaki liberalci. Takoje jedro ^uatave" (ali nverfasaange") Scbmerlingove, proglašene dne 26. februarja 1. 1861. Nemškim liberalcem se je tako dopala, da 80 se nje z dušo in srcem oklenili, in se za njo in za njeno podobno naslednico dne 21. decembra 1867 borili na vae kriplje. Ime: ,,U8tavoverec" (Verfasaungstreuer) jim je najalajši glaa, najljubši naslo7 do deneanjega dne. Tudi pri bližajočih ae volitvah bodo kandidati liberalno-nemške atranke razobešali svoje ustavoverstvo! Schmerling je pravi o6e liberalizma 7 Avstriji. Vendar jegova prva namera se ni uresni6ila popolnem. Postavil je res veliko leseno zbornico na Dunaju. Priili so poslanci iz mnogih dežel, od mnogih narodo7, ali od 78eh ne. Magjari in Ilrvati so izostali popolnem. Iz Ogcrskega in Hrvatskega ni bilo žive dnše ne, le nemški Saksi iz Erdel8kega so ae prikazali. Vsled tega je Schmerling moral odstopiti. Naslednik grof Belkredi je pa zarad naaprotovanja ,,ustavovercevu prisiljen naposled izvrševanje cesarske oktoberske diplome odložil. Tudi je po nesrečni 7ojski 1. 1866. iz SakBonakega k nam prišel mož, ki je cesarstvu bil na največjo nesrečo, namrec lutrovec in baron, aedaj grof Beust. Ta je sklenil cesarstvo tako urediti, da bi 7 njem po ogerskih deželab vse strahovali liberalni Magjari, 7 ostalih pa liberalni Nemci. ^Slovane, je djal, treba k steni pritianiti". Skleneno bilo je, žali Bog, tudi kmalu djano. Avstrijo so razklali na dvoje in porodili nesre6ni ndualizem". Magjarom ao dali poseben državni zbor in ministeratro v Budimpešti, liberalnim Nemcem na korist pa proglasili novo ustavo, tako zvano ndecembersko usta7o", ker je obveljala 21. decembra 1. 1867., ter postavili ministerstvo Giakra-Herbstovo. Le državni dolg, zunanje zadeve in 7ojsko so prepustile delegacijam, t. j. zbornicam, kder avstrijski in ogerski poslanci 6asih skupno zborujejo pred posebnimi ministri znnanjih zadev, vojaštva in skupnih financ. Dobili smo torej naenkrat 2 državna zbora in trojno ministerstvo, vsako orožano 8 številno in dragoceno armado uradnikov. Pri volitvab so liberalni ustavoverci zmagali povsod z malimi izjemkami. Najbolj branili so se Čeho^je. Ti so namreč sedaj tirjali za se to, kar so dobili Magjari. Gesar so tem priznali pravice ogerskib dežel in se dali slo768no kronati za ogerskega kralja. Eer so pa 6e8ke dežele 1. 1526. pod jednakimi pogoji prišle k bababnrškej hiai, zato so Čebovje začeli tirjati jednako, da bi svitli cesar pripoznali pravice tudi 6e8kib dežel in se 7 Pragi dali kronati za čeakega kralja. Tega se Čeho^je držijo trdno in dosledno do deneanjega dne. Magjari nieo hoteli 7 Schmerling07, Cehovje pa se branijo ustopiti 7 Beustov državni zbor dunajaki. Da ta upor ni zdal toliko, kakor ogerski, temu ao krivi bili neniaki prebi^alci 6eske dežele, ker so opnstili braniti pravice 6eske krone. Te 80 branili in ae zago^arjajo edinole slo^anski Cehovje in nekoliko g08podo7 izmed ataroslavnega českega plemstva. Beust se je lotil tudi 87. katoliške Cerk^e in jej od^zel rkonkordat" t. j. pra^ice, katere so cesar aami 1. 1856 z rimskim papežem dogovorili, priznali in potrdili. Uvedel je posilni civilni zakon in pricel šolsko borbo, ki je porodila nnovo šolo". Njemn zveato ndani liberalni poslanci 80 dalje preklicali stare oderuške poatave. Odprle 80 86 tako na stežaj dveri najnesramnejsemu odernštvu, aleparijam z nbaakami", raznim goljufijam na ,,delnice'' in rokonavškim nu8tanovam železnic" (Gitindungen) itd. ,,Svobodno" oderuatvo je marljivo pobiralo denar menj bogatim in ga devalo 7 mauhe bogatinom. ,,Svobodno" obrtnijstvo je male obrtnike: krojače, 6evljarje, fabriške delavce itd. pripravljalo v nbele robo^e11 kapitalistov. Hvalisano nzlato dno" bo vbili sodu obrtnijakemu. nSvoboduo" ženitvanje je pomnoževati začelo mnogovrstno ,,nemaništvo" in nsvobodno" trganje giuntov kmetski stan na nič spravljati. Še odvetniki nemilo čutijo nasledke n8vobodnega" odvetniatva. Ob enem ae je število urado^ pomnožilo, po deželah d^ojna gosposka uvedla, dragocena in obairna okrajna glavaistva ustanovila zraven celo nepotrebuih in 7eledragib okrajnib zastopov, ter srenjam nalagalo izvrsenje poatav in gosposkih zaukazov, da ao te zopet morale najeti posebnih pi8a6ev in jih pla^e1vati. Sploh naenkrat je davkepla6ilce poplavila ploha 7e6jih da7ko7, od 78eh stranij se jim je začelo 7 žep segati. Da6ne knjižice 80 kazale od leta do leta večje številke. Vrh tega 80 ministri vrlo proda^ali državna posestva in 1. 1869. po tako imenovanem nprepiaovanju državnih dolžnih pisem" nekako zakrito krido napravili. Vse to je avstrijsko prebi7al8t70 7se8transki iznemirjalo in pretresalo. In ko je ogerski minister grof Andrassy malo pritisnil, moral je grof Beust iti. Avstrijanci smo si vidno oddehnili. Začeli smo celo upati boljiih dnij, ko je ministerstvo Herbst Giskro^o tudi palo in se umaknilo grofu Hobemvarthu. Ta prav avstrijsko misle6i in 6ute6i mož je 8 krepko roko začel zmešane naše doma6e zadeve urejevati. Bil je uže blizu vsestranskemu poraznmu vkljub vaema nasprotovanju. Nemiki liberalci so vedeli, da jim je grof Hobenwarth kos pa ttidi vbljen jiho7emu neopravičenemu pritiskavanju na Slovane, na katoliško Cerkvo, na delnjo6e in pripravljajo6e stanove imanjšati, oslabiti, uničiti. Zato sklenejo iz ministerskega stola potegniti ga, naj velja kaj verja. In res mesenca septembra 1871. se jim to po8re6i. Eako, to še ni prav jasno. Le to vemo, da so na njegov propad delali mnogi in viaoki goepodje, n. pr. bivši kardinal Ranacber, grof Andrasgy. Čudno, da je takrat tudi saksonski kralj Albert bil na Dunaju. Bližnja pribodnjost nam morebrti to razjasni. Grof Hobenwartb je moral odatopiti in nemški liberalci so dobili ministre, kakoranih ao si želeli ,,meso od svojega mesa, koat od svojih koatij", namreč ministrc La88er, Stremajer, Depretis, Gla8er, Unger, Banbans, 786 pod predsedništvom kneza Adolfa Auersperga! (Dalje prihodnjič.) Smešničar 21. Leto ima 365 dni. No Tin6e povedi mi ti, kateri mesec 7 leta je najkrajši? Tin6e odgo^ori: nTega ne 7em, kateri mesec, ker sera dozdaj se le jednega videl. Blaž Tominc.