Posamezna Številka 20 vlnatfev. Stev. 11. V Ljubljani, v ponedeljek dno 27. januarja 1919. Leto I. VEČERNI Ctai tMn H »siti ■ 40'—% n umu* ■ 3fr— • • o SO’—. ... W— tf m' m W—. ... V^“ ... 3‘50» ... 3^ Dradnlite« ia opran: Kopitarje«« otira S. — Telefon 50. NEODVISEN DNEVNIK Insorati: Enojtoipna potilnst« (59 m« Brek« In 1 mn visoka sil nje prostor) za enkrat po M vin. u Ovala KEkrat po 45 vin. — Ob sobotah dvojni tarif. — Poslano: Croiiolpna peiltvrsta K 1'—. —■ Uhaja vsak dan, Izvzemi! nedeljo ia praznike, ob S. Mri popoldne. «ss Velikanski tabor na Koroškem. 3000 Slovencev protestira. Guštanj, 27. jan. (Izv. brzojavka »Več. Listu«.) Včerajšnji tabor je sijamo uspel. Zbralo sc je nad 3000 koroških Slovencev* Govoriti so dr. Ravnik, Podlesnik in več koroških Slovencev. Z velikanskim navdušenjem so zborovalci protestirali proti zasedanju slovenske zemlje po nemških tolpah in proti italijanski okupaciji. Londonska pogodba ne velja. Ženeva, ^5. jan. (Lj. k, u.) čchoslov. tisk. urad poroča: Francoski minister za zunanje stvari Pichon je Izjavil zborničnemu odseku za zunanje zadeve, da so s soglašanjem z WilšonOvo zvezo narodov vse dosedanje tajne pogodbe v gotovem smislu razveljavljene. Poljsko, italijansko ia romunsko vprašanje je mogoče rešiti edinole na podlagi samoodločbe narodov, Bern, 25. -jan; (E)! kor. u.) čehoslov. tisk. urad poroča: »Secolo« javlja iz Pariza, da je izvedel od ameriškega politika, da je Wilson tajne pogovore, sklenjene med zavezniki pred vstopom v svetovno vojno, priznal le v toliko, kolikor niso v protislovju s 14 točkami njegovega programa. Po tej izjavi je sklepati, dostavlja Kst, da se mora Italija odpovedati zahtevi po onem ozemlju, ki jnima očitno italijanskega značaja. Dr. Korošec odšel v Belgrad. Ljubljana, 27. januarja. Danes zjutraj se je 8. uri odpeljal ministrski podpredsednik dr. Korošec s posebnim vlakomv Belgrad. Dr. Korošec je dalje časa bolehal, a je zadnje dni toliko okreval, da .je sedaj mogel oditi na pot v prestolno mesto, kamor ga kličejo važni opravki. Pričakovati jet da se sedaj sestava nove deželne vlade za Slovenijo pospeši. Posvetovanja z Američani v Mariboru. Ameriški odposlanci navdušeno sprejel slovenske veščake vodi komisar 'Smodej. Ko ^se je ameriško odposlanstvo pripeljalo iz Gradca v Maribor, so jo tukajšnji Slovenci po glavni ulici živahno pozdravljali. Kako dolgo se bodo vršila pogajanja, še Maribor, 27. jan. Danes dopoldne se je pripeljalo ameriško odposlanstvo,- na čehi mu podpolkovnik Miles, v Maribor, kjer se vršijo nadaljnja pogajanja, oziroma posvetovanja med ameriškimi odposlanci in zastopniki koroških Slovencev. Koroške m znano. Vefina naj odloči! Split, 26. jan. (Lj. k. u.) V skupščini r milanski Scali dne 21. t. m. so govorili razni socialistični voditelji zoper imperialistično politiko italijanske vlade. Milanski svetnik Mandolfo je dejal: »Dalmacija Šteje 600.000 Slovanov in samo 40.000 Italijanov, Iz strahu napram slovanskemu Proletarijatu išče italijanska buržoazija Dalmacije pomoč pri buržoaziji Italije za sedanjo borbo. Ali je pravično, da ssp podjarmi s silo italijanskega' orožja 600.000 Dalmatincev samo zato, da se zadovolji neznatna manjšina?« Govornik je končal ob burnem odobravanju: »Naj torej svo- j bodno odloči ona večina o svoji usodil# * Potem je govoril zastopnik Tura ti in ostro napadal aneksionlstični program ministra Sonnino. Trst, 23. jan. (Lj. k, u. Zakasnelo.) Po kratkem presledku so se začeli italijanski listi zopet z veliko vnemo pečati z jugoslovanskim vprašanjem, mejami nove države in nje razmerjem proti Italiji, V nasprotju s članki v prejšnjih časih se drže sedaj vse notice in večinoma redakcionelnl članki v zmernih in dostojnih mejah. Ker prinašajo te članke večinoma vladi prijazni m nacionalni listi, vzbuja to enakomerno pisanje vtis nekakšnega enotnega navodila. Večina teh listov naglaša potrebo o dobrem razmerju med obe.ma sosedoma, Italijo in Jugoslavijo, našteva zasluge in žrtve, ki jih je. imela Italija za oavoboienje Jugoslovanov, zlasti za .rešitev Srbov med vojsko. Vse neprijetnosti Jugoslovanov, med temi mislijo zlasti Hrvate, prpti Italijanom ne ovirajo, pravi »Giomale d Italia-, gledati in spoznati zdravi del neodvisne Jugoslavije od Triglava, od Vrhnike, od Kvamera« od »štirih sedtr.ink«, vzhodne Adrije do Banata in do Marodoplte, od koroške in štajerske Drave, od albanskih meja do rhv-;dskega jezer« in do spodnjega Vardarja. 1-^iGfSffi'j'*'!-’ 1 ■ Obenem naglašajo italijanski listi vzajemno, kako veliko in brezobzirno propagando za svoje zahteve in cilje razvijajo Jugoslovani v inozemstvu in posebno v Parizu, dočim nedostaje Italiji ta propagandistični aparat popolnoma. Posebno naglašajo listi vrline Srbov, njih' prejšnje dobro jazmerje do Italijanov in obžalujem vsiljevanje Hrvatov in Slovencev v Srbijo, po-Vjbeo v Belgrad, kjer baje že popolnoma prevladujejo srbski element. Ločeni po kulturi in veri, bodo Hrvatje in Slovenci tam zadušili prirojeno in lojalno dobrotnost naroda v stari Srbiji. V,Srbijo je. vdrla nova Avstrija. (S to- označbo hočejo italijanski listi omalovaževati Hrvate in Slovence.) Ta novi položaj, piše »Gazzetta di Vene-nezia«, skrajno nacionalističen list, je poostril razmere z Italijo, Dr. Korošec kliče po vojski. Vesnič v Parizu, pr oglaša londonski pakt propadlim, princ Aleksander, regent SHS, se jevizpozabil ob sprejemu tržaških Slovencev z izjavami, ki kompromitirajo, kraljevi ugled. Liste skrbi, da bo tako ravnanje Srbije škodilo njenemu ugledu in položaju, in opominjajo k zmernostu Njeni bodočnosti da bi utegnila škodovati l y Trst umira pod Lahi. Moške popisujejo. - Vojaštvo mobilizirajo. - Ropi v Trstu. Ha Corsu bo trava ra$t!a. •rdovratnost, s katero brani dvomljive točke v Banatu tn na italijanski Adriji, Italija « Srbija imata dolgo skupno pot. Od Srbije ila bo odvisno, jc li bo to omogočeno. Če italijanski listi res namerjajo do-•,cči sporazum med Italijo in Jugoslavijo, potem ga ne bodo dosegli s tem, da hujskajo Srbe na Hrvate Slovence. To hujskanje ni le brezuspešno, ampak je za Jugoslovane zadosten povod, da ponujano prijateljstvo odklonijo. Še prav posebno pa je sporazum nemogoč, dokler nam Italijani obljubljajo državo od Vrhnike do Macedo-nije, Umakniti se bodo morali mnogo dalje proti Benečiji, ako bodo hoteli,živeti v prijateljstvu z nami. Zveza narodom Pariz, 26. jan. (Lj. k. u.) »Agcnce Ha-/as« poroča: Medzavezniška konferenca ie imela včeraj plenarno sejo. Sprejeli so protokol poslednje seje brez prememb. Državni tajnik Lansing si je pridržal pritrdi-lev američanskih delegatov, ker Se niso dobili angleškega besedila. Clemcnccau je potem prebral resolucijo o zvezi narodov, ki sc glasi: Konferenca, ki je razmotrivala predloge glede ustanovitve zveze narodov, sklene, da je za vzdržavanje svetovnega •;tatuta, ki ga sedaj vpostavljajo asociirane sile, bistveno, ustanoviti zvezo narodov, organ mednarodnega skupnega delovanja, ki jamči za prevzete mednarodne zavezno-st» in za garancije proti vojni. Člani zveze, !toje ustanovitev naj tvori bistven del občne mirovne pogodbe, naj bi se redno shajali k' mednarodni konferenci. Zveza imej permanenno organizacijo (tajništvo), da varuje interese zveze. Konefernca imenuje v to tajništvo komisijo, v kateri so zastopane asociirane vlade, da izdelajo nadrobno usta vo in pravice zveze. — Nato je povzel predsednik Wilson: »Ureditev vprašanj, nastalih po vojni, je komplicirana. Morda ne bo vsak zadovoljen. Ureditev naj bi se prej ali slej pergledala. Zato naj sc ustvari organizem, ki dovoljuje trajno ureditev neposrednih težkoč. Mi tukaj nc zastopamo vlad, temveč narode. Zedinjene države imajo manj posreden interes glede zveze narodov, ker jih varuje ocean. Navzlic temu žele v Zedinjenih državah ustanove /.veze narodov, Pariz, 26. jan. (Lj. kor. u.) Reuterjev urad poroča: Kakor pravi uradno poročilo, je mirovni posvet sprejel vse resolucije, ki so bile pridržane današnji seji. Slovenski Štajer ugovarja. Maribor, 27. jan. Na včerajšnjem velikem ljudskem zborovanju v Laporju pri Slov. Bistrici je ljudstvo burno protestiralo proti temu, da Narodna vlada v Ljubljani še dosedaj ni odstavila nemčurskih sodnikov v Slov. Bistrici. Ti nemčurji še neprestano agitirajo sta Nemško Avstrijo, razburjajo naše ljudstvo in 6odijo po svoje, Zbrane ljudske množice so odločno ugovarjale, da Narodna vlada na tem važnem mestu ne nastavi slovenskih uradnikov. V našem uredništvu se jc oglasil popotnik, ki je prišel iz Trsta preko Logatca. Pripoveduje, da se vrši na poti med Trstom in Logatcem zelo huda kontrola, tako da malokateri uide skozi. Bolj ko sc bliža vlak Logatcu, bolj sc krči število potnikov. Vsakega, ki nima popolnoma pravilnih dokumentov, pošljejo nazaj v Trst in pogosto tudi dokumenti ne pomagajo nič. Mnogi ljudje bt radi šli v Nemško Avstrijo, kamor spadajo, a v Logatcu so jih vrnili. Mnogi so bili šli iz okupiranega ozemlja, pa zdaj ne morejo nazaj. Izmed 60 ljudi, namenjenih čez mejo, so jih izpustili samo pet v Ljubljano in dalje. Posebno gledajo na moške, ki jih sploh popisujejo v Trstu in jih imajo v evidenci. Vsakdo mora dati vse podatke, tudi šaržo, ki jo je imel v armadi bivše Avstrije, in če ima službo ali ne. Govore to in ono. Pod utisom dejstva, da se namerava zveza Jugoslavije in Grške nasproti laškim aspiracijam, pa je eno gotovo, to trde očividci, da Lahi mobilizirajo in tudi kaj pridno izprašujejo ljudi, ki prihajajo na mejo, kako je s položajem pri nas in v Nemški Avstriji. Skozi Postojno vozijo topove. Kako bo šla mobilizacija, sc ne ve. Davno so obljubili vojaštvu dopust, a dali še niso ničesar. Nezadovoljnost jc med mlajšimi letniki velika. V Italiji, posebno v Turinu, so itak nemiri. V Trstu je z živežem sicer bolje, a daleč še nc zadostno dobro. Nekaj riža imajo, a drugega malo. Delavcem plačujejo zdaj v lirah, kar je deloma zboljšalo njih položaj, O zadovoljnosti Tržačanov Dunaj, 26, januarja. (Lj. kor, ur.) Če-hoslov. tisk, urad poroča: Danes je bil v Češkem domu koncert, ki so ga priredili na Dunaju bivajoči Jugoslovani, Otvoritveni govor jc mesto obolelega prof. dr. Jagiča imel prof, dr, Rešetar, Spored, ki so ga izvajali umetniki, pevci in pevke, je obsegal skladbe slovanskih glasbenikov. Dovršena prednašanja so izzvala viharno odobravanje. H koncu je govoril neki član dunajskega češkega Narodnega sveta. Za- Reka, 26. januarja. (Lj, kor, ur.) Dopisnik novinarskega odseka jc izvedel od uradne strani nastopno: Sinoči je dobil francoski general na Reki brzojavko, glasom katere imajo Italijani takoj umakniti iz Reke vse svoje čete razen dveh bataljonov. Poveljstvo nad mestom prevzame internacionalna komisija, sestoječa iz poveljnikov vseh ententmh čet, ki so na pa sploh ne more biti govora. Vsi želijo, da bi postal Trst vsaj mednaroden in komaj čakajo, da bi ga Lahi zapustili. Po noči vozijo Lahi vse proč iz Trsta, živež in pohištvo. Delajo tedaj po nemškem načnu. Tatvine in ropi so na dnevnem redu. Civilisti se oblačijo v vojake in vojaki v civiliste in izvršujejo tako svoj posel. Zgodi se, da preoblečen vojak napade pravega vojaka: »Ti si streljali« — »Nisem!« — »Dvigni roke, da te preiščem. Iz revo’ver-' ja si ustrelili« — Vojak dvigne roke, ta ga preišče in izpusti. Da si vzame nekaj za spomin, je umevno samo od sebe. Sploh napadajo dvomljivi elementi *ju-di po nerazsvetljenih vagonih, kolodvorih itd. Udari ga s pestjo po sencih in orooa. Ko se oropani zave, ni več ptička nil'jer. Laška policija mina moči, pač pa strelja mlade fante, ki gredo iz Ljubljane na svoj dom v Istro, kar se je zgodilo predvčeraj šnjim v Logatcu. »Edinost« izhaja redno, a naročnik! '1o» be po pošti malokatero številko; po p< štr jih ukradejo. Ko so zadnjič nekje Izobesili mo^.a-vezniško zastavo, so vpili Tržačani od veselja: Trst bo mednaroden! Vrt* ki jc bil med Lloydovo in na-mestniško palačo, nameravaio »obrit1« tat napraviti beton, da bo več prostora za hromet. Tega pač ni treba, Če Lahi ostanejo v Trstu, bo kmalu rastla še po korsu trava. S Tržačani vred upamo, da se kaj takega ne zgodi. Jugoslovanom. hvaljeval se jc Jugoslovanom v imenu dunajskih, — »Če bi se Francozi osvobodili hvalisanja, bi mi bili ljubši, kot vs idrugi. Sicer pa bom ostala samica.« — Kaj, če bi pri nas razpisali enketo, da se izrazijo ženske v potopu narodov, ki so šli tod skozi. Težko, da bi bile odkritosrčne, ž O ženski frizuri. O današnji ženski frizuri se prerekajo. Nekdo odgovarja, da se vsaka nošnja las spoja z dobo, v kateri živimo in je v soglasju z njihovim čustvom in mišljenjem. Svobodne, polrazdejane frizure za časa revolucije, nenaravne frizure v dobi boja proti naturalizmu, simbolsko pleteni in napudrani lasje iz rokoko — vse to je bilo logično. Eni pravijo, da z današ* njo modo izgubi ženska glava 'mnogo, a drugi mu odgovarja, da ravno svobodni, goli vrat odpre množino novih lepot, čur dno deHkatnih dražljajev, katerih' milina nam je bila še neznana, Danes je ženskam potrebna svoboda — pa naj bo se svoboda vratu. Po svetu. s Žaloigra na prestolu. Sedaj med vojsko so listi, večkrat poročali o žaloigri nekdanje • mehikanske cesarice Šarlote, žene avstrijskega nadvojvode Maksimilijana. Sicer vemo, da so žaloigre med IJud/! stvom ravootako kakor na P»c6tolu, ■ vendar ima- pa .življenje Šarlotino tako čudne dogodke* da" jih tudi mi lahko omenimo. Pripoveduje nam o tem Hrvat Ma-lortič v svojih spominih, ki obravnavajo .zadnji del mehikanske drame. Ko sc je leta 1865. končala meščanska vojska v. Zedinjenih državah in so imele te dobro pripravljeno armado, je bilo Napoleonove ekspedicije v Mehiko konec. Unija je videla v Maksimilijanu samo vsiljivca v. francoski službi in jc pustila Mehiki, prosto roko, naj uredi svoje razmere z Maksimilijanom kakpr hpče. Napoleon je bi! preje sicer obljubil, da bo podpiral Maksa do zadnjega, a videč trdno voljo Ameri-kancev, je svojo armado takoj odpoklical. Šarlota začetkoma ni vedela, kako resna je stvar. Ko je pa izvedela resnico, je šla takoj k Napoleonu in ga je prosila, naj se zavzame za Maksa in njegov prestol. Odpotovala je torej iz Mehike v Pariz, polna upanja, A komaj je prišla v Francijo, je začelo upanje giniti. Sporočila je bila sicer cesarskemu dvoru, da bo prišla, a nihče jc na obali ni prišel pozdravit. Zatajila je svojo jezo in je nemudoma šla naprej v Pariz. Isti uspeh. Sprejeli jo niso tako, kakor je bila pričakovala, dvorni krogi so občevali z njo tako, kakor z vsako potujočo osebo, ki se ustavi slučajno na cesarskem dvoru. Tembolj je jpa začela Čutiti, da je njeno potovanje v Evropo boj za življenje in smrt. Slednjič j* pa prišel dan avdtjence pri cesarju. Takoj po predstavi je odšel ceslr s cesarico Evgenijo in Šarloto v notranje sobe, pu-stivši Šarlotino dvorno damo In spremstvo zunaj. Dama pripoveduje; Bog, kakšne 60 bile tc ure čakanja, te ure bolečin. Razburjena sem bila tako, da me je kar mrzlica tresla. Nisem mogla poslušati, kaj se ogovarjajo ljudje okoli mene, niti nisem mogla zbrati svojih misli: moje srce in moji čuti so bili pri cesarici. Molila sem k Mariji in jo prosila, naj da ubogi Šar-loti dušno in telesno moč, da prestane to težko skušnjo. Popolnoma sem bila pohabila na okolico, ko me zdramijo glasne besede iz mojega pozabljenja. Vsi smo se začudeno spogledali, slišali smo razločno jezni glas Sarlote: »Zakaj sem pozabila, kdo sem jaz in kdo ste Vi, Spomniti bi sc bi}a morala, da teče po mojih žilah burbonska kri in ne bi bila smela ponižati Bvojega rodu s tem, da sem se proseč klonila pred takim pustolovcem, kakor je ta Bonaparte pred menoj!« Slišala sem potem nekaj topega, kakor če pade kako truplo na tla, sledile so minute smrtne tišine, vse okoli mene je poslušalo. Slednjič odpre cesar vrata in me pokliče, glas se mu je od razburjenja tresel. Vrgla sem sc k nogam moje cesarice, ki je ležala na nizki zofi, nezavestna, smrtnobleda in mrzla kot kip. Na drugi strani zofe je klečala cesarica Evgenija s steklenico kolon jske vode v rokah, drgnila je s svojimi čudežno majhnimi ročicami nesrečni tr--pinki čelo, roke in noge. Globoko žalostno mi je šepetala: »Deset minut je že nezavestna. Ali naj pokličemo zdravnika?« Da mi prikrije solze, ki so se ji vdrle, gre Evgenija po kozarec vode in moči suhe ustnice Šarlotine. Potem poklekne zopet poleg zofe na tla in hoče dati Šarloti piti, . ko ta odpre oči. Divje pogleda na klečečo cesarico, sune kozarec z močjo od sebe, voda se zlije po obleki francoske ccsarice, Šarlota pa strašno zavpije: ?>Pr0č! ProČl Strup! Morilci! Zastrupiti rae hočejo!« Potem se je jokaje privila v moje roke in mi je šepetala v uho: »Ali ®i videla to grdo pijačo. Zastrupiti so me hoteli, da sc me iznebijo. Nikar me ne zapusti, nikar me ne zapusti, Manuelita, (reši me!« Tako je tarnala. Spet se je onesvestila in brezčutno sem jo držala v svo-/jem naročju. Nesrečnici je bil Napoleon Ipovedal, da bodo prepustili njenega moža usodi, zato je izgubila pamet. Vcepila se iji je misel, da jo. hočejo zastrupiti, in ta misel je ni zapustila nikdar več. Šla je v Rim k papežu Piju IX., sprejel jo je z očetovskim sočutjem, a pomagati ji ni mogel. Odšli smo iz Vatikana in se podali v bližnji samostan. Bila je.nekoliko mirnejša, kakor sicer, in je dovolila, da jo pelje prednica po samostanu okoli. Samostan je bil velika sirotišnica. Prišli so tudi v kuhinjo, hoteli so ji dati neko juho, naj jo pokusi, ko zopet sune krožnik od sebe in pokaže na neki majhen rjast madež na nožu. Govorila je spet o strupu. Hoteli so Jo pomiriti; naenkrat pa gre s svojo roko do komolca v vrelo juho, vzame ven kos mesa, se nagne k prednici in ji šepe-rta: »Bila sem tako lačna in tega gotovo niso zastrupili!« Usmiljenja vredna žena. Strašno je bila njena roka opečena. Od tega dne naprej so jo strogo stražili in le iredkokdaj je kaka jasna misel razsvetlila temo njene blaznosti. Zadnja leta je živela v Belgiji v nekem gradu, grozno ža- lostne reči pripovedujejo o njeni blaznosti ;ko so vdrli Nemci v Belgijo, so jo odpeljali na Francosko. Kje je sedaj in ali reva še živi, nam ni znano. s General Mackensen se bo še izgubil. Ali pa delajo listi reklamo za njegovo osebo. Enkrat je v nekem kraju na Ogrskem, drugič poskuša ubežati, tretjič ga prepeljejo v Solim, četrtič ostane vendarle v Belgradu . . . tako gre dalje. Zdaj pa pravijo, da ni nc v Budimpešti, ne v Solunu, ne v Belgradu, ampak v Fulogu blizu Novega Sada, kjer straži njega inirtjc-gov štab cela francoska* kompanija. Zdaj lahko premišljuje, kaj je storil on in vojska. Morda mu daje to razmišljanje preveč napora, da je zaprosil fraucosko oblast, da mu dovoli jahati na izprehod. Dovolilo se mu je, a po končanem izprehodu mora zopet na varno. Zdaj menda čuti, kaj se pravi, biti zaprt v gosposki sobi. Ko pa je zapiral ljudi v vlažne temnice, ni -vedel tega. s Poslednji vojak, ubit v ti vojni. V angleških in francoskih časopisih pišejo, da je bil poslednji Vojak, ki je padel v svetovni vojski, pešec Beath Thomas, ki je služil aktivno že od leta 1914, Njega je dne 11. novembra prejšnjega leta, ko je že došlo premirje, smrtno ranil drobec. Drugi listi pa zopet trdijo, da sta bila poslednja ubita dva nemška topničarja, ki sta bila ob začetku premirja slučajno smrtno zadeta blizu mesta HainaUt. — Je pač težko dognati, kdo. je bil zadnji. s »Častivredne barabe.« Državnemu svetniku Wolleku so ukradli listnico na vožnji med Eggenburgom in Dunajem. V nji je bilo samo 100 K denarja in drugi važni dokumenti. Takoj drugi dan pa je dobil Wollek po pošti zavitek, v katerem so se nahajali vsi ukradeni papirji, razen sto kron. »Gospod poslanec! Prosimo Vas, da vzamete drugič več denarja s seboj, če ne, se v resnici ne izplača. Najbolje je, če jemljete po 5000 do 6000 kron s seboj. V ostalem pa, ker smo nepotrebno vrnili, lahko vidite, da smo pošteni lumpi. Podpis: Žepni tatovi. s Umor za umorom, človeštvo je prišlo iz štiriletne šole in ni čuda, da so umori in ropi na dnevnem redu. V Gradcu je stopil mehanik Domienko v neko prodajalno jestvin in oddal — meni nič, tebi nič — na lastnika prodajalne strel, ki pa je zažvižgal mimo glave v steno, Nato je hotel umoriti še sebe, pa ni šlo. Uslužbenec v prodajalni se je vrgel nanj in ubranil to dejanje. Ko so ga peljali v ječo, je policija težko branila, da ga ljudska množica ni linčala. Podivjanost od vseh strani, s Čuden naslov. Nek knjigotržec je izdal knjigo z naslovom: Viljem II, — po izpovedbi svojega zobnega zdravnika — petnajst let skrivnosti,« To bi šlo, a kako naj se razgovarja intimno, če mu pa popravlja zobe? Zakaj ni izbral brivca? Brivci so igrali v tem oziru že pogosto vlogo v starih povestih. Sicer pa je Viljem priporno--ček ža reklamo. s Vladar postal tajnik. Leopold Friderik II., nekdanji vladar »von Anhalt«, je vstopil v službo kot tajnik v gledališču bivše lastne prestolnice. Njegov vzgled bo gotovo dobro .vplival na bivše nemške vladarje in prince. V nemških gledališčih je pomanjkanje moči in nemški princi ima« jo v glumi zadostno prakso, da bodo » uspehom nastopali. Sijaja in parade v gledališčih tudi ne manjka, zakulisnih scen pa tudi nc. Kot nalašč. s Tragedija v Londonu. Polkovni poročnik Rutherford, ki je znamenit radi svojih znanstvenih raziskavarij, je ustrelil zdravnika majorja Setono, London strmi. Vzrok dejanja je popolnoma neznan. Bog ve, kaka tajna mržnja se skriva za tem umorom. Bil je večer, ko je prišel polkovni poročnik k majorju in prosil, da bi rad ž njim govoril. Šla sta v jedilnico. Čez četrt ure so se slišali štirje streli. a Kis na rdeče izkaznice B 1 do 900. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko B, dobe kis v torek, dne 28, t, m. pri Miihleisnu. Določen je ta-lc red: Dopoldne od 8. do 9, ure štev. 1 do- 150, od 9. do 10, ure štev. 151 do 300, od 10. do 11, ure Štev. 301 do 450, od 2. do 3. ure štev. 451 do 600, do 3. do 4, ure štev. 601 do 750, od 4, do 5. ure štev. 75l do 900, Stranka dobi za vsako osebo pol litra, kar stane 50 vinarjev, a Mast za III, okraj št. 151 do konca. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za tretji okraj na rumena izkazila za mast pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V torek, dne 28. t, m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 151 do 270, od 9. do 10. ure štev, 271 do 390, od 10. do 11, ure štev. 391 do 510; popoldne pd 2, do 3. ure štev. 511 do 630, od 3. do 4. ure štev, 631 do 750, cd 4. do 5, ure štev. 751 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron, . a Mast za IV. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za četrti okraj na. rumena nakazila za mast v sredo, dne 29* t, m. in v četrtek, dne 30. t, m, pri Muhi* eisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V sredo, dne 29. t. m, dopoldne od 8, do 9, ure štev. 1 do 100, od 9. do 10- ure, štev. 101 do 200, od 10. do 11. ure štev* 201 do 300; popoldne od 2, do 3. ure štev* 301 do 400, od 3. do 4. ure štev. 401 do 500, od 4. do 5. ure štev, 501 do 600. V četrtek, dne 30, t, m. od 8, do 9. ure štev* 601 do 700, od 9, do 10. ure štev. 701 do 800, od 10. do 11. ure štev. 801 do 900; popoldne od 2, do 3, ure štev. 901 do 1000, od 3, do 4, ure štev. 1001 do 1100, od 4 do 5. ure štev, 1101 do konca. Stranka' dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram, stane 25 kron. a Razdelitev masti. Mestna aproviza« cija je začetkom meseca razdeljevala Špeh' hrvaških prašičev po 18 K. Prišli so na' vrsto vsi okraji, razven tretji okraj od StU 150 dalje in četrti okraj. Sedaj za enkrat ni pričakovati novega dovoza prašičev. Dal ne bo tretji in četrti okraj prikrajšan, dobi' prihodnji teden zato mast po 25 kron žaj kilogram. Ker je razpoložljiva zaloga omc< jena, je samoobsebi umljivo, da stranke, ki na zadnjo delitev Speha niso reflektira-le in so imele priložnost do nakupa, seda) ne morejo dobiti masti. Razdelitev je namenjena izključno le za tretji in četrti Qkraj. Peter Klemen: Noja pot. Zapiski kurirja, ki je hodil prepočasi. (Dalje.) Moji sopotniki so sc bili že naveličali gneče v ozkem kupeju drugega razreda. Zato so že na poti proti Zagrebu sklenili, da pošljejo k načelniku postaje gospoda doktorji Ivana L., naj nam ta izposluje pri najvišji kolodvorski inštanci ali cel vagon ali pa vsaj separaten kupe, *Dr. Ivan L. je sicer pridno izvršil svoj •r Laneno olje Prima okoli 1001 je naprodaj. Ponudbe pod »Veletrgovina" na Besetiab A Rožanc, Fianče-vo nabrežje St. 5. Posieijoo n Dara nenio,IC|’"“'°' “ pove uprava lista pod St 630. »I« pioda Naslov t Neizprosno usoda Je rnliievala od nas žrtev; umrl je v soboto dne 25. t. m. po mu&epolni bolezni, katero si je nakopal na bornem polju, naš srčnoljubljeni edini sin, ozir. brat Ivan Wucherer v najlepši mladeniški dobi 21 let Truplo predragega pokojnika se bo v ponedeljek ob 4. uri pop. v hiši žalosti v Lescah svečano blagoslovilo in nato se preneslo na tamošnje pokopališče k večnemu počitku Sv maše zaduSnice se bodo darovale v farni cerkvi. LI‘>CE, dne 26. januarja 1918. Franja Vnche er mati B ul in Poldloa sestri posel, a načelnik postaje mu je žulibog odgovoril, da nima na razpolago ne kupeja, š manj pa kar cel vagon, kot smo si domišljali mi, odposlaniki države SHS. Pač pa je bil gospod načelnik tako vljuden, da nam je prepustil odprti poštni voz za prtljago, kjer smo potem zmrzovali do Gye-, kčnyesa vsak po svojih močeh. Sneg je šel, kot bi se berači trgali, mi pa smo se menili o ne vem, čem, gotovo pa je, da smo pred vsem godrnjali čez železniško upravo SHS, ki svojim delegatom ne poskrbi niti poštenega vagona, ko se vozijo v tujino po velepomembnih opravkih. Pa saj razumete, kako resno sem jaz smatral vso zadevo in s kako vnemo sem sc udeležil vsaj potovanja, če mi tudi kurirovanje ni šlo kar nič izpod nog. Tako je odšel vlak z nami proti ogrski ravnini. Debatirali smo in »razgova-rali*, kje dobimo kaj za pod zob, kaiti lačni smo bili postali. Zlasti dr, Červiček ie težko pričakoval, da dospemo v Gye-kčnycs, kier se ie nadejal obilnega rucka (kosila), A tudi tam nismo dobili ničesar, in tako smo vsaj lahko zabavljali dalje, V Gyekenyesu smo se morali tudi presesti. V Veliki Kaniži sem kupil malo štruco kislega kruha za dvanajst kron, Rad sem jih dal, a kruha nisem rad jedel, četudi je bil ogrski izdelek. Tako smo sc prerivali dalje, stojč, tepč in sedž, dokler nismo drugi dan cb petih ziutnj prišli na Dunaj in sc nastanili v hotelu Tegetthoff v prvem okraju. Krog devete ure istega dne smo se n^šli v kavarni, da gremo v švicarski konzulat prosit za potne liste v blaženo deželo miru in stroge nevtralitete. Prišli smo tja, a doriveti smo morali novo razočaranje. Povedali so nam zelo mirno, kot se spodobi nevtralnim ljudem, da ie Švica ravno orejšnii dan zaprla mejo iz strahu pred boljševizmom in zaradi železniškega štrafka. Pripomnil na je gosood konzul, eh je voKan upoštevati našo zadevo in telegrafirati v Bern s prinoročilom, da smo na vi^<»z pošteni Uudje in bi se nam vhod v Švico brez nadalinega Inbko dovolil. Glede odgovora so nam rekli, da lahko mirko Iratnik minka Iratnik «1. Slabe poročena Isjubljana fcitija JUmmMgm dobro ohranjene, aa Sito, moko i. t d,, m ■ ■ Bmf kupi vsaka množina. Španska stena 2 metra1 vhoka, *ae kupi Z polnojarmenllta Elektromotor 'Str**26do80HP" Ponudbe pod »Veletrgovin«” na Franfovo nabrelje St. S. pridemo vprašat že isti dan zvečer, ali pa drugi ali tretii dan. Vsa ta suha prijaznost pa je bila taka, kot bi hotela reči, da jc bolje, če vas sploh ni več. A šli smo kljub temu poizvedovat že isti večer, hodili smo izpraševat drugi in tretji dan. Odgovor pa je bil vedno isti: Še nič ni prišlo, a upamo, da pride danes, jutri ali pojutrišnjem, Mi smo med tem čakanjem prebili marsikatero dolgočasno uro. Doktor Milko je venomer telefoniral, To je menda njegova največja in edina strast. Kamor je šel, je rekel, da gre telefonirat, naši Ca-, Kaj- in štokavci pa so se smejali in hodili »razgovarat« v Jadransko banko, opoldne pa v gostilno na ručak, tam jih je bilo najlažje najti. Mene so rabili že na Dunaju za kurirja. Hodil sem izpraševat na švicarska poslaništvo zaradi telegrama, dobil sem nalog, da oskrbim za misijo pri železniškem ministrstvu poseben kupe do Inomosta. Pri železniškem ministrstvu oziroma kot sc imenuje sedaj: državni urad za promet, so bili zelo prijazni, tako vljudni so bili, kot psi Jugoslovanih, v uradih seve-da, tega se nisem bil nikoli opazil. Kupeja za našo ddegacijo sicer nisem dobil, a dali so mi dovoljenje, tiskano in pisano, da lahko gremo no peron, preden je vhod odprt,'in si izberemo mesto, ki bi imelo najmanj lesenih šip in največ udobnosti. Torej prostor nam je bil zagotovljen, srca olajšano. Istega dne pa so nekateri gospodje od komisije, bili so doktorji Ivan Milko, in Cerviček, srečali pri konzularni agenturi, katero vodi velika slovenska kirurgična Kapaciteta, nekega Angleža, Mister Brow-na, id je bil prišel tja, da izposluje za one AnsTcže,, M so bili med vojsko internirani na Dunaju in ki so sc hoteli ravno one dni ■vrniti čez Jugoslavijo in Italijo domov, dovoljenje za prest prehod čez naše ozemlje, i , osP<>d> Brcwn je dovoljenje seveda ’ a naši delegati so ga v zameno prosili, ce bi se smeli tudi mi priklopiti tei angleški ekspediciji. Ni nam odbil prošnje, obljubil nam ie, da nas hoče vzeti v posebno zaščito, zlasti pred Italijani, ker je, četudi Anglež, dobro razumel ne lavno preveč prijazno razmerje med Jugoslovani in Italijo. Zagotovil ie, da hoče ravnati z nami kot z Angleži sa-in nas bo tudi napram Iitalijasom izdajal, če bi bilo treba, za pristne Angleže. Doktor Ceiviček je opoldne v svoji znani istrski zgovornosti pripovedoval; "Danas retujemo. Mister Brown Je sasvim čovjek « Ker telegrama »z Švice še vedno ni bilo, nam res ni kazalo drugače, ,a^?r Postanemo vsaj za neka) dni Angleži. In zvečer istega dne, bilo {e 22. novembra, smo šli na Južni kolodvor, da sc odpeliemo, kakor je bilo rečeno, krog devetin proti Ljubljani in Trstu. . P^li smo res o pravem času« a vlak, ki.je.bH rezerviran za angleško ekspedicijo, je odšel šele krog polnoči z Dunaja* Počasi nam je Sla ta vožnja upad nog. Na vsaki postaji smo stali in čakali ne vem koga, fDalfe.) Stran 8 »Večerni list«, dne 27. januarja 1919. "' 1 .................... Štev, 11, Ugrabljena dediščina. Kriminalen roman. Napisat Rihard Dallas. (Dalje.) * Nato je vstal državni pravdnik, da odgovori na braniteljev govor. Tudi on je stal pod vtisom tega, kar je slišal. Opomnil {e porotnike, naj se drže samo dejstev. Porotniki so pazno poslušali njegovo razmotrivanje, in Dati se je bilo, da bo zabrisan vtis Litelovega govora. Predsednik je dal porotnikom čas, da Se posvetujejo. Njegov pregled nad dokaznim gradivom je bil pošten in nepristranski, a nikakor ne v dobro obtoženca. Ko so Sli porotniki, se je oddaljilo mnogo navzočih iz dvorane. Litel je ostal Da mestu in se zamislil. »Bojim se,« je dejal, »da je bilo vse zaman.« Jaz nisem dvomil o krivdi Wintersa, a dvomil sem o tem, da bo izpuščen ali ne. Boljše stvari ni bilp pričakovati; a on, Win-ters, je sedel nepremično, kot da se to njega niti ne tiče. XIL poglavje. Porotniki se niso mogli zediniti. Deset glasov je bilo za obsodbo, a trije, da se ga Izpusti. Zato je morala biti Še ena raz-prava. Ko fe prišel Litel iz sodišča, me je Spremil v moj urad, ker je hotel prositi, da se razprava odgodl za dalj časa; zato je uotel govoriti z državnim pravdnikom. Izjavil je, da mu je treba počitka za ta čas; to je tudi pričal njegov obraz, ki ni bil videti nikdar tako utrujen. Pravdnika sva našla v uradu z njegovim pobočnlkom in nadzornikom. Litel je prosil, naj še odloži razprava za štiri tedne, di premeni zrak in se odpočije. Prošnja je bila uslišana. »Mislim, gospod Litel,« je dejal državni pravdnik, »v! potrebujete časa tudi, da najdete potrebnega dokaznega gradiva, da boste malo podprli svoj res lepi opis morilca, kot ste ga opisali pri razpravi.« Litel pa je odgovoril mirno, da je edini pogrešek v celi stvari na tem, da manjka enega očividca, kar je pa zadeva državne, 'ga praydnika, Ko smo zopet prišli v sobo, smo našli Milesa, ki nas je čakal. Povedala sva mu, 'da je razprava odložena in je s tem dana njemu prilika, da nabere gradiva. »Kakšne vrste gradiva?« je vprašal Miles, »To je vseeno, samo da se reši obtoženca,« je odvrnil, »Kaj bi bilo, če dobimo pravega zločinca?« je vprašal Miles dalje. »Ali mislite, da ga boste našli?« je vprašal Litel, « »Bom poskusil,« je dejal, »Dobro,« je pripomnil Litel, »Jaz se odpeljem in bom nekaj časa odsoten. Do tedaj pa imate Čas, da preiskujete. Kar se mene tiče, ne verjamem, da boste v ti smeri imeli uspeh. Detektiv ni odgovoril. Jaz sem vprašal Litia, kdaj namerava odnotovati. Dejal mi je, da drugi dan, Povabil sem ga na večerjoV kar je sprejel z veseljem; nato sem dejal: »Pa tudi Davisa in Van Bulta bom poklical. Vsi bomo veseli, da pred vašim odhodom prebijemo Se par uric skupaj. Litel je bil zadovoljen: Ko se je pri- Eravljal na odhod, je pogledal na Mtiesa, i nama je obračal hrbet in listal po knjigi, ki je bila na mizi. Ko je Litel.šel, sem čakal, da bo Miles i začel govoriti o stvari, radi katere je prišel, a se ni dal motiti v branju. Slednjič sem ga vprašal, če ima kako osnovo, po kateri bi začel zasledovanje in dejal, da odobravam njegovo odločitev, da najde krivca in da ne verujem, da bi bilo lo nemogoče, kot se zdi Litelu, On je zanikal z glavo. »Težko bo šlo, o tem ni dvoma,« je dejal. »Toda vedno mislim, da se mi posreči.« »Povejte mi svojo osnovo,« sem zaprosil. »Mislim, da nimate nič proti temu, če za zdaj prepustite vse meni,« je dejal. Bil sem tako iznenaden, da nisem mogel takoj odgovoriti, Ta človek, ki je do tu šel za menoj, me hoče potisniti v stran in prevzeti vodstvo. »No,« šem dejal, ko sem se opomogel od začudenia, »ali hočete, da stvar pustim popolnoma?« »Nikakor ne?« je dejal, »Samo želim, da mi pustite, da nekaj dni delam popolnoma samostojno. Zamislil sem nrav no-seben načrt, zato mislim, da bi Vam sodelovanje ne bilo ugodno. Prepustite stvari meni, v kratkem Vam bom poročal o uspehu in se potem popolnoma podredil Vašemu vodstvu.« To pomanjkljivo zaupanje z njegove strani me je malo poniževalo. Ko je odšel, sem sc zamislil v njegovo nenavadno obnašanje; ko si ga nikakor nisem mogel razjasniti, sem se pomiril in sklenil, da bom kar naibolje urvorabil ta čas brezdelja, ki mi je bil odmerjen. Poslal sem pozivnicc na Davisa in Bulta, rešil nekai drugih stvari, okoristil se s svobodo in jahal na izprehod. Bil je mrzel in jasen zimski dan, globoko sem vdihal krepek zrak v pljuča in popravil stremena. Ko sem jahal nekaj ur, sem se vračal domov. Na ooti sem dohitel neko damo, ki je tudi jahala. Ko sem hotel mimo nje, sem zaslišal naenkrat, da je zaklicala moje ime. Ustavil sem se, obrnil in spoznal Belo Stantonovo, Ona se mi je približala polagoma in božala konja po vratu, Sorva sem podvomil, če sem slišal.dobro, ker sem jo komaj poznal, videč jo dvakrat ali trikrat na sodišču. Moj dvom je razblinilo prijazno kimanje, s katerim se mi je približala. V svoji obleki za jahanje je napravljala ugoden vtis, dražestno je sedela na koniu in se zibala ter pri tem gledala koketno. »Vi boste raje j‘ahali z menoj, neg« sami?« je vprašala z najlepšim pogledom, Dejal sem, da me radosti, da sva se našla, in sem spodbodel konja do njenega. Ko sva jahala dalje, je.dejala, da je gojila željo že dolgo, spoznati me; da smo mi stari prajatelji, četudi je la sestanek prvij 'govorila je še druge slične stvari, ki jih moški rad sliši iz ust lepe ženske, če tudi je to samo igra z njim, »Ali ne mislite, da se včasi vzbudi simpatija med dvema človekoma, ne da bi preje govorila med seboj?« je dejala, položila roko na moje rame in me pogledala zvedavo. Večkrat sem poskusil, da se opravičim radi slabosti tega trenutka, V srcu sem čutil čar, ki ga je ta žena napravila name. Bila je lepa in je znala mamiti moške. Že se je začelo mračiti, mesec je sijal z neba, V dolgem drevoredu, ki se je vlekel pred nama, ni bilo nikogar, sama sva šla samotno pot. Ko sem začutil dih ljubezni, sem pogledal v njeno lepo lice, ki je bilo obrnjeno proti meni in sem pozabil ta hip na vse ostalo. Nagnil sem se, da bi ji zrl v oči. S smehom me je udarila z bičem po prstih, spodbodla konja in se oddaljila od mene. Nihče ne dovoli, da bi se z njim tako igralo, in ko sem jezdil za njo v diru, sem se odločil, da se ne dam več zapeljevati od nje, pač pa uporabiti priliko, da izvem kaj več. o Hvajtovi smrti. Ko se je naveličala šale, da dirjam za njo kot preganjalec, je ustavila konja, počakala, da sem se ji približal in dejala, da je mci konj dober 1n vztrajen. »Da,« sem dejal nevoljen, »a tudi hiter dovolj, da koga doteče ..,« Ona pogleda. konja ravnodušno in reče: »Mislim, da je napel vse svoje moči, Zdi se mi, da je utrujen, ali ne?« Smatral sem, da ni vredno, da bi odgovoril. Bilo bi se kmalu dogodilo, da bi bila končala najino jezdenje molče ker j® molčala tudi ona. Ko sva se približala mestu, sem dejal, kar mi je bilo na srcu. »Čudno je,« sem začel, »da sva jaz in vi v tako ozki zvezi, kar se tiče Hvajtove smrti.« Začudeno me je nofdcdala in ni bila ravno vesela ob nepričakovani spremembi razgovora. »Ne vem, kaj mislite s tem reči,« je dejala, »S Hvajtovo smrtjo nimam ničesar opraviti.« »Ne, ni neposredno,« sem dejal. »Ono ^ noč, ko je bil umorjen, sem bil jaz v njego- vi hiši in on\ vaši.« »Vi ste morda bili v njegovi,« je dejala ona, »a jaz ne vem, da je bil on v moji.« »On je vendar pustil pri vas svoj plašč,« sem dejal, »Recimo naravnost: njegov plašč ie bil puščen pri meni,« je dejala in pristavila: »Govoriva raiši o čem drugem, ta stvar me žalosti.« Glas ji je drhtel. (Dalie.l Izdu fotelj konsorcij »Večernega Usta«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič. Tiska Jugoslovanska tiskarna v LiubliauL