Glasilo »Jugoslovanstvo gasilstvo 3V030 Ljubljana«
Izhaja vsak drugi mesec. / Posamezne številke 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobijo po en izvod „Gasilcaa b rezplačno.
V Ljubljani, dne 20. septembra 1932. § ŠtevilKa 5.
Častni načelnik Engelman Tuhinjski:
Ročne brizgalne.
Gasilstvu v krajih, kjer je dovolj vode, ter motorka pri rokah, ne pride ročna brizgalna niti najmanj na misel. Čeprav je motorka majhen aparat, dela z veliko silo ter s čudovito močjo brizga ognju sovražno vodo, seveda le tam, kjer je dovolj vode na razpolago. Kaj pa v hribih, kjer so tudi dobri kmetje oz. posestniki, ki imajo le sem in tja par zasilnih kapnic ali luž? — Tam ne opravi naša nova motorka prav nič in ravno naša lepa domovina ima vse polno takih visokih krajev, ki so tudi vredni in potrebni prekoristne gasilske zaščite.
Za take gorske kraje je zlatega denarja vredna mala ročna brizgalna. — Živim v Tuhinjski dolini, v kraju, kjer me je na pogoriščih praksa in težka izkušnja uverila, da ne bi smela biti niti ena gorska vasica brez ročne brizgalne, ali tako imenovane »berglovke«. S par poskusi in vajami se marljivi vaščani sami prav hitro privadijo te dobre gasilske priprave. Svetujem pa, da si vsak, najsibo gasilno društvo ali vaščani, kupijo 2 metra boljše gumijeve cevi, ter odstranijo od brizgalne oni 1 meterski »štuc« konopne cevi, zakaj pri mojih poskušnjah in preizkušnjah se je izkazala najbolj pripravna in učinkovita cevna 2 meterska dolžina. Male gorske vasice si ne morejo ustanavljati gasilnih društev, zato pa bi to gasilno orodje pač morali imeti. Gorske vasice so navadno po naravi in terenu oddaljene, nekatere zelo skrite in preden se požar opazi in preden prihiti gasilno društvo na pomoč, je že tretje — peto poslopje v plamenu. — Popolnoma kaj drugega je, ako ima vas svojo lastno ročno brizgalno. V primeru izbruha požara jo takoj uporabi in mali ogenj se z malo muko pogasi.
Kako je najboljše postaviti »berglovko« pri požaru in koliko ljudi potrebujemo pri njej? Pri ročni brizgalni naj bodo vsaj 4 moški. Glavni je oni, ki dirigira ustnik cevi, navadno se ga mora ogrinjati z mokrim kocem ali plahto, zakaj ta prestaja največ vročine. Drugi mora paziti samo na gumijevo cev, da se kaj in kje ne zavije in da vedno lepo napeta oddaja vodo. Tretji in četrti držita vsak z eno roko berglovko in vsak z drugo roko gonita pogonski držaj tako, da brizgalna enakomerno oddaja vodo. Brizgalna naj stoji
v večjem škafu, ženske pa itak same rade po škafih iz vodnjaka donašajo vodo, ki jo po potrebi prilivajo delujoči brizgalni.
„ 2e pri večjih požarih so mi ljudje sami nanosili iz vodnjakov vse polno vode, ko sem postavil berglovko, saj so takoj sami iz previ deli, kaj zamore koristiti tak mali gasilski aparat. Baš zato, ker so se ljudje sami prepričali, kako potrebno je to orodje, so rade volje poslušali moj nasvet, da si naj naroče vse gorske vasi ročne brizgalne. Zato je naše gasilno društvo z vaščani štirih gorskih vasic v mesecu juliju t. I. praznovalo blagoslovitev štirih ročnih brizgaln, in sicer za sledeče vasi: Gradišče, Kostanj, Sela in Pšajnovica, od katerega prizora prilagamo tudi malo sliko. Te dni sta si naročile vsaka po eno brizgalno vasi Mali in Veliki Rakitovec. Naše šmarsko gasilno društvo ima dve, sosedno zgornjetuhinjsko pa celo tri take ročne brizgalne.
Tovariši gasilci, priporočajte onim posameznim in oddaljenim gorskim vasem to prepotrebno ročno brizgalno ter v tem smislu, da si nabavijo dvametersko gumijevo cev, to oboje stane okoli 900 Din. Mislim, po naši veri, da je tudi »gorjanc« naš bližnji — zato tudi njemu »Na pomoč«!
Pretvarjanje snovi po Zgorevanju.
Središče med gorenjem in eksplodiranjem pomeni tvorbo ostrega plamena. Ta postane včasih tako gasilcem kot neude-ležnim ljudem nevaren, ker se lahko razširi na prostore, ki so oddaljeni od pravega gorišča. Ostri plameni nastanejo če se gorljivi plini prenašajo po pritiku ali prepihu. Te pline’ lahko imenujemo tudi požarne pline, ki nastanejo vsled močne vročine, ki jo izpuhteva goreče telo. Ti se takoj združijo s kisikom, nahajajočim se v zraku in zgorijo v obliki plamena. (Primer: Vžigalica ali pa ogenj na prostem, kjer lahko opazujemo plamen nad pravim žariščem ognja). Gori torej v zaprtem prostoru dalj časa ogenj, se s povečano vročino pričnejo v vedno večji množini razvijati požarni plini, ki ne
morejo zaradi pomanjkanja kisika v zraku takoj v obliki plamena zgoreti. To se vidno izraža z razvijanjem močnega dima. V zaprtih prostorih nastane z rastočo vročino tudi previsok zračni pritisk. Kakor hitro se tedaj kdo neprevidno približa gorišču, (n. pr. če pri ognju ostrešja napravimo dohod iz stopnišča, preden je ogenj prebil streho ali pa kako drugo pesto), nastane nevarnost, da izbije oster plamen na stopmsču. To se pravi: Vroči plini, ki na gorišču niso našli več kisika, ki jim je za gorenje potreben, so vsled pritiska potisnjeni na stopnišče, kjer v dotiki s kisikom v plamanski obliki izgorijo. Ker so plini izredno vroči se to zgodi v zelo močni obliki.
Podobno snovanje ostrih plamenov se lahko dogaja tudi na prostem, če se zrušijo goreče ploskve. Oster plamen tedaj ni vezan na zaprt prostor. Najboljše in najuspešnejše se proti ostrim plamenom branimo, če si takoj pokrijemo oči in se vležemo.
Najnevarnejša oblika izgorenja je eksplozija. Dejstvuje razdiralno v obliki hipnega treskajočega izgorenja z istočasnim proizvajanjem velike množine plinov.
Razstrelilne snovi so za gasilca manjšega pomena, ker je ogenj posledica eksplozije, redko pa obratno. Razvijanje pritiska in vročine sodobnih razstrelil sta tako velika, da se eksplozija prenese v večina slučajih na ostale v bližini se nahajajoče razstrelilne snovi, tako, da se nam ni bati v času ognja nadaljne nevarnosti. Potem imajo vsa sodobna razstrelila lastnost, da eksplodirajo šele pri nenadni močni vročini. V to svrho se uporablja pokajoče živo srebro v obliki vžigalnih kapic. Je to zelo nevarno razstrelilo, ki se nahaja v patronih. Ne sme se vskladiščiti z ostalimi irazstrelili.
Velike važnosti za gasilca so goreče tekočine in plini, ki povzročajo pod gotovimi pogoji eksplozijo, zlasti oni, ki jih rabimo v trgovini, industriji, v rokodelstvu in gospodinjstvu. Nevarnost obstoji baš v tem, ker se pri pravilnem postopanju redko kdaj pripeti kakšna nesreča; ljudje postanejo ravno vsled tega dejstva površni in lahkomišljeni.
Poudarjali smo malo prej, da tekočine same ne gorijo, marveč samo plini, iki jih pri razgretju razvijajo. Če tedaj želimo, da prične tekočina goreti, se ji približamo s prižgano vžigalico in jo segrejemo do one višine, da prične razvijati plin, ki se potem, udružen s kisikom, spremeni v plamen. Ta plamen segreje nadaljno tekočino v njeni bližini in proces se ponavlja vse dotlej, dokler je kaj tekočine — tekočina goni. Lahko pa se zgodi, da se vsled zunanje toplote prične pri kaki tekočini razvijati plin, ne da bi se vnel, ali pa da uhaja iz .kakega plinovoda. Kakor hitro pride ta v dotiko z ognjem — zadostuje najmanjša iskrica — sledi vsplamenenje z močnim pokom in silno se razvijajočo vročino: eksplozija. Slične plinske eksplozije imajo grozovite učinke. Za primer navajamo eksplozijo plina v Berlinu v letih 1924 in 1927, ki je porušila večnadstropne stanovanjske hiše.
Na srečo imamo različne okolnosti, ki slične plinske eksplozije ublažijo. Tekočina ne razvija vedno plinov, temveč šele pri določeni stopnji temperature, in je pri različnih tekočinah različna, n. pr. bencin in bencol razvijata plin pri 15° Celz. medtem, ko moramo v to svrho olje za Dieselove motorje, tako zvano težko olje segreti na 180° C.
Temperature, pri katerih tekočine začnejo razvijati plin, imenujemo plamensko točko tekočine. Ta točka ne pomeni, da nastane pri tej temperaturi eksplozija, ampak, da prične tekočina 'razvijali plin. Cim nižja je plamenska točka tekočine, tembolj nevarna je, -ker toliko lažje razvija pline. Predpisi za rudninska olja razlikujejo po plamenskih točkah 3 razrede nevarnosti, o katerih bomo morda še pozneje spregovorili.
Tele tekočine so, pri katerih obstoji posebno velika nevarnost ognja:
Mešanica bencina in bencola za avtomobile, v trgovini nazvana z različnimi imeni, kot Aral, Dapolin Shell itd. Pri uporabi teh pogostih sredstev obstoji večna nevarnost eksplozij, čim se segrejejo na 15° C. To pa zlasti zato, ker so bencinovi in bencolovi plini težji od zraka; tedaj ne težijo za tem, da bi uhajali v zrak. V garažah je za to strogo prepovedano uporabljati odprto luč (svečo, petrolejko). Ra umljivo je, da je tudi kajenje najstrožje prepovedano. Ni treba torej tudi naglasiti, da gasilci v lastnih kot v 'tujih garažah ne smejo uporabljati bakelj. Isto velja za kemične pralnice, tvornice lakov itd. Špirit in terpentin se nahajata v različnih lakih, ki so često vskladiščeni v drogerijskih trgovinah. Taka skladišča naj bodo tam, kjer ni posebnih gasilnih naprav tako narejena, da lahko zgorijo, ne da bi napravila še večjo škodo. Gašenje z vodo je brezuspešno in nevarno, ker se goreča tekočina zbira nad vodo, ki gori naprej in ogenj raznaša. Če pa se posreči z močnimi curki vode ogenj res pogasiti, po-
stane nevarnost še večja: ker se vsled močne vročine razvijajo še naprej plini, in lahko pri najmanjšem dotiku — bodisi z najmanjšo iskrico — nastane katastrofalna eksplozija.
Nevarnost, ki pri gorljivih tekočinah nastane šele pri pla-menski točki, je pri gorljivih plinih vedno navzoča. Če sumimo, da na kakem mestu uhaja plin, se pod nobenim pogojem ne smemo bližati z odprto lučjo, ker tudi to lahko privede do eksplozije. Najčešče imamo opravka s temi plini:
Svetilni piki, acetilen in vodik.
Prvi se rabi v gospodinjstvu, drugega pa uporabljamo v različnih kovinskih obratih v svrho razsvetljave. Vodik pa uporabljamo vsled njegove lahkote za polnjenje balonov. Ker so vsi našteti plini lažji od zraka, so vsled tega lahko od-vodljivi. Premikanje zraka tedaj ublaži nevarnost eksplozije, obratno pa je ta v zaprtih prostorih velika in ima lahko katastrofalen učinek. V stanovanjih, ki so napolnjena s plinom tedaj ne smemo vključiti električne luči (pri vključenju se tvorijo male iskrice), ampak uporabljamo žepne baterije.
Nadaljna, če tudi manjša omejitev eksplozije je ta, da plini eksplodirajo le, če so združeni z zrakom. Če smo preje trdili, da tekočine pričnejo pri plamenski točki razvijati gorilne pline, moramo to razumeti tako, da se to zgodi le tedaj, če se plini pomešajo s kisikom, ki se nahaja v zraku. Brez kisika tedaj ni izgorenja, ognja in eksplozije. Eksplozija pa ne nastane ob poljubni mešanici plina in zraka, ampak mora stati v gotovem razmerju.
Če n. pr. združimo en del plina z 99 deli zraka dobimo razmerje 1:100 plina,
Če n. pr. združimo dva dela plina z 98 deli zraka dobimo razmerje 2:100 plina itd.
Pri tem bomo ugotovili, da ta mešanica plina in zraka eksplodira pri določeni stotinki in da ta lastnost tudi nenadoma preneha. Pri svetilnem plinu nastane eksplozija pri 8:100 plina, medtem, ko pri 19:100 preneha. Številke 8-19 imenujemo zato eksplozijske meje plina. Vsak plin ima svoje eksplozijske meje. Razumljivo je tedaj, da je plin tembolj nevaren, kolikor večja je napetost obeh eksplozijskih meja, ker s tem raste eksplozivnost plinske mešanice. Manjšanje ali ublaženje eksplozijske nevarnosti je v praksi vsekakor neznatno. Za primer vzemimo, če v garaži izlijemo bencin, nato pa zavržemo prižgano vžigalico in slednja bo med padcem gotovo naletela na eksplozivno mešanico bencinskega plina in zraka. Nasprotno pa igrajo eksplozijske meje važno vlogo tam, kjer plinsko vsebino lahko tako reguliramo, da preprečimo vsak nastop eksplozije, n. pr. ognjavarno skladiščenje različnih rudninskih olj.
Interesantno poglavje pomeni prašna eksplozija. Le-ta je gasilcu nevarna vsled tega, ker nastopa v času požara največkrat po krivdi samih gasilcev. Pri poglavju o vnetju smo omenili, da je nevarnost vnetja toliko večja, čim v manjših koščkih je gorljiva tvarina zložena, ker dobi kisik tem večjo napadalno površino. Še večja nevarnost pa obstoji tam, kjer gorljiva tvarina zdrobljena v prah plava zgoščena v zraku, kajti je od vseh strani obdana od kisika. V takih slučajih je lastno segretje izključeno; eksplozija nastane le tedaj, ko se ta prah zažge po luči ali po iskri. To si predstavljamo takole: Iskra zažge en prašni delec, ta svojega soseda itd. Ker so ti prašni deli v zraku tesno zgoščeni, sledi zaporedno izgorevanje s tako naglico, da je dejstvo treskajočega izgorevanja podobno istočasnemu izgorevanju vseh v zraku se nahajajočih delov. Pri tem se razvija toliko plinov da postanejo poslopjem nevarni.
Prašne eksplozije nastanejo navadno v mirnih, sladkornih tovarnah, v tovarnah zamaškov itd. Lahko pa nastanejo tudi pri požaru v prostorih, kjer se nahaja mnogo prahu (gledališčih) vsled prepiha ali pa če dovajamo takemu prostoru vodo z visokim pritiskom, ki prah v obliki prašnega vrtinca vzdigne. Priporočamo zato, da pri požarih sličnih prostorov te najprej polagoma oblijemo in šele potem pričnemo brizgati vodo pod visokim pritiskom. To storimo tem lažje, ker taki predmeti navadno ne gorijo s plamenom, ampak samo tlijo.
F. G., Trbovlje:
Sanje.
Po dnevnem delu, bilo je poletnega večera, sem utrujen malo zadremal. V polsnu se mi je dozdevalo, kakor da vidim skioptične slike, ki se )druga za drugo lepo vrste. Skušal jih bom opisati.
1. slika:
Predočil se mi je razsežen prostor, v ozadju se je videl napis: »Stavbišče mestne občine«.
2. slika:
Načrti dvonadstropne zgradbe. Projekte izdelal ing. N. N. Obrise sem težko videl, pač pa so bile označke dobro kopirane. Pomnim še, kako sem gledal kletne prostore, kotlarno, klet za stranke, pralnico in že se je pokazala
3. slika:
Načrt za pritličje: Glavni vhod, telefonska in stražniška loža, stopnišče, lokali z izložbami, levo remize z železnimi avtomatično se dvigajočimi vratmi. Smučni drogi iz I. nadstropja itd.
4. slika:
I. nadstropje; članska soba, pisarna, dvorana, mala dvorana, pisarna tajništva, stanovanje upravnika, pisarne zavarovalnice.
5. slika:
II. nadstropje: hotelske sobe, stanovanje za slugo, stanovanje za šoferja, samske sobe, kopalnica i. dr.
6. slika:
Podstrešje: velika skupna spalna soba, shramba za prtljago, shramba za arhiv, razne shrambe.
7. slika:
Pročelja, fasade za dvonadstropno zgradbo.
8. slika:
Ta slika je pokazala celo stavbo kot že dograjeno in dozdevalo se mi je, da je tudi razsvetljava močnejša in nad glavnim vhodom sem opazil emblem in velik napis »Gasilski dom« — mesta Ljubljane. \
Pri tej sliki sem se tako navdušil in sem se prebudil iz moje dremavice, gledal sem okoli, ničesar ni bilo več, le polna luna, ki je ravno izšla, se mi je smehljala...
Čestokrat se sanje uresničijo. Ali bi ne bilo mogoče kaj sličnega? Prost, gasilno društvo, zveza, župa, zavarovalnica in drugi bi lahko imeli prostora v taki zgradbi. Kako pričeti in kje dobiti kapital je poglavje zase in je mogoče. Indirekten je moj interes na tem, pač pa če že ima vsaka vas svoj hram ali dom, naj bi ga imela tudi naša pre-stoliica bela Ljubljana. Tako bomo lahko pod skupno gasilsko streho zborovali, prirejali tečaje, vadili in naš naraščaj pripravljali. Tovariši v Ljubljani, kadar nas kličete, prihajamo, tudi bi seveda s skromnimi sredstvi pripomogli; ker nas je lepo število, bi tudi to nekaj zaleglo. S posebnim ponosom bi pa prihiteli, če nas bi vabili na blagoslovljenje in otvoritev našega novega »Zveznega gasilskega doma«.
Nekaj gasilske zgodovine.
Nagovor načelnika ob 40-Ietnici Gasilnega društva v Vuzenici.
Izredna prilika Vas je danes tukaj zbrala v tako velikem številu: Naše društvo praznuje 40-letnico svojega obstoja in delovanja. 40 let, v toku časa kakor čaša vode v Dravi, pa znači za človeško življenje že lepo dobo, ki je v društvu, katero je ves čas marljivo delovalo in se v skladu s strokovnimi pridobitvami zadnjih časov razvijalo in izpopolnjevalo, tudi na zunaj vidno v izvežbanosti članstva in v izpopolnjenem orodju.
Da bomo videli, kako je zadevno napredovalo naše društvo in kako se je tako rekoč iz niča razvilo v lepo organizacijo, podajam kratek historijat društva.
Že dolgo, preden se je mislilo na ustanovitev gasil, društva, je imel trg brigo za gašenje in si je pridobil malo brizgalno starega tipa s sodom za dolivanje vode (brez sesaljke); razen tega je bilo za slučaj sile pripravljenih 12 impregniranih konopnih čebrov za polivanje — vendar sta čas in napredek zahtevala vedno boljše in zanesljivejše orodje. Zaradi tega in pa ker so se tržani bržkone že resno oprijeli misli ustanoviti gasilno društvo, je trška občina kupila leta 1891. novo, dobro brizgalno (ono, ki je sedaj v spodnjem trgu) za 960 goldinarjev ter je istega leta dala napraviti (tole) gasilno orodišče s plezalnim stolpom (v zgornjem trgu). Ko so bili tako podani prvi pogoji za možnost delovanja društva, se )je dne 13. marca 1892 sestal na inicijativo učitelja Polanca, ki je izvršil tudi vse predpriprave, pripravljalni odbor snujočega se društva. Tvorili so ga: Anton Kafel, zidarski mojster, Miha Urban, dacar, Ivan Kresnik, poštar, Gregor Polanec, učitelj, Simon Pahernik, obrtnik in Franc Metinger, obrtnik. Ta odbor je najprej izdelal društvena pravila in jih predložil c. kr. namestniji v Gradcu, ki jih je z odlokom od 5. maja 1892, štev. 10.291, odobrila in 14. maja po glavarstvu v Slovenjgradcu odboru vročila.
Ako moramo smatrati 13. marec leta 1892. za rojstni dan, potem je 5. maj 1892 dan društvenega krsta, vendar se aktivno strokovno delovanje s tem'še ni začelo; pripravljalni odbor (je za tem začel nabirati člane in pripravil tudi vse drugo za ustanovni občni zbor, ki se je vršil šele na Štefanovo. Izvoljeni so bili: A. Kafel za načelnika in povelj-
nika, M. Urban za namestnika, Iv. Kresnik za blagajnika,
S.	Viher za tajnika, Viljem Korp za vodnika moštva pri brizgalni (ko je ta poleti 1893 odšel, ga je nadomestil letos umrli Šebrek), Miha Esig, vodnik plezalcev, Franc Mettin-ger, vodnik pom. moštva, Ivan Šuligoj, orodjar, Anton Lauko, društveni zdravnik. Društvo je sredi marca 1893 pričelo z intenzivnim delom, bilo je že prvo leto 15 vaj,
3.	septembra pa javna vaja z veselico; oboje se je izvrstno obneslo. Že prvo leto si je članstvo nabavilo uniforme, leto nato pa tudi že čelade.
Društvo se je tekoni prvega desetletja stalno izpopolnjevalo, ne toliko glede števila članstva — to se je vedno gibalo okoli 40 — kakor glede izvežbanosti članov in njega izpopolnitve s potrebno opremo: sekirice, vrvi, cevi in razno drugo. Ravno ob desetletnici je nastala zaradi osebnih diferenc sicer tudi stagnacija v društvu, vendar so se nasprot-stva poravnala in znak pospešenega delovanja konstatiramo že po dveh letih, jeseni 1903 s tem, da si je društvo nabavilo takrat, prepotreben voz za orodje in moštvo, ki je še zdaj v tem-le orodišču. Neposreden povod zato pa je bil vele-požar v Slovenjgradcu, h kateremu je društvo zaradi težkoč v pripregi in prevoznih sredstvih prispelo še-le pozno zvečer.
Po zasebni inicijativi tov. K. Glasa in s prispevki vsega prebivalstva se je leta 1906. nabavilo nosilnico in lep pivski rog. Leta 1909. 18. avgusta pa je društvo prejelo novo štiri-kolno brizgalno (ta je sedaj v Kotljah), za katero je tudi dežela prispevala 800 kron. Odslej je bila v zgornjem kakor spodnjem trgu v orodišču po ena brizgalna s potrebnimi cevmi, tako da je bilo za slučaj sile vse kar najbolj pri roki. V drugem deceniju delovanja društva se je gibalo število izvršujočih stalno okoli 30.
Vojna in prva povojna leta so seveda tudi pri nas zavirali vsako intenzivnejše delo. Šele leta 1922. se je začelo zopet intenzivno delati, in velik požar Minibekove parne žage (26. marca 1923) je dal jpovod za čimprejšno rešitev vprašanja nabave avtomatsko delujoče brizgalne. Ta se je leto pozneje naročila ki takoj plačala (cena Din 47.000), ker je bil že Ives denar zbran, in smo jo prejeli na Malo Gospojnico (8. septembra), sledečo nedeljo pa je bila blagoslovitev, zvezana z vrtno veselico. Končno naj še omenimo,
da je društvo sporazumno z občino nabavilo jeseni 1929 tudi tovorni avtomobil, da bo v bodoče neodvisno od pri-prege.
Z veseljem moramo pa konstatirati, da je motorka stopila šele enkrat v resnem slučaju v funkcijo, avto pa hvala Bogu sploh še ne. Izpopolnili smo tudi število cevi na preko 500 m, s čimer je krajevnim potrebam popolnoma ugodeno.
Še par besed o osebah, ki so vodile in upravljale dru-šivo. Načelnik in poveljnik mu je bil od ustanovitve društva 13. marca 1892 pa do svoje smrti 8. junija 1918 Anton Kafel, (emu je sledil 'Ivan Šuligoj star. do januarja 1920, potem je bil Jos. Hölbl do 24. aprila 1921, tega dne je pa prevzel po uradnem nalogu vodstvo društva Josip Mravljak, ki mu načeluje še danes. Namestnik je bil Miha Urban do svoje smrti 3. januarja 1910, njemu je sledil Miha Germuth do julija 1914, temu Ivan Šuligoj st. do januarja 1919, od januarja 1919 pa je namestnik do danes tov. Josip Ziegler. Tajniške posle je upravljal pri pripravljalnih delih učitelj Polanec, od ustanovitve društva do januarja 1912 tuk. nadučitelj in zaslužni kulturni delavec ter častni član društva g. Šimon Viher, njemu je sledil učitelj Theodor Denk do sredine leta 1916, nato je bil tajnik do svoje smrti 3. novembra 1930 šolski upravitelj Joško Golob. Od januarja 1931 vodi tajništvo šol. upravitelj Karel Vollmaier. — Blagajniške posle vodi od vseh početkov neprenehoma do danes, torej polnih 40 let, naš zaslužni in častni član Ivan Kressnik.
Omenimo naj še, da je bilo nameravano, da si nabavi
društvo ob proslavi svoje 40-letnice ali društven prapor ali pa novo, močnejšo, potrebam daljšega okoliša odgovarjajočo motorno brizgalno; žalibog je splošna gospodarska kriza izvršitev enega kakor drugega projekta onemogočila. Upamo pa, da si bomo mogli, ko nastopijo zopet boljši časi, nabaviti eno in drugo, za varnost kraja ter prospeh in slavo društva.
Od ustanoviteljev in oračev ledine našega gasilnega društva je polegla že ogromna večina v hladni grob; danes živi izmed prvih delavcev še pet mož, med temi trije društveni častni člani, dva od njih sta pa še danes izvršujoča člana in odbornika. Vseh onih, ki so nas zapustili in se preselili v večnost — (omenimo naj le par imen: Anton Kafel, Miha Urban, Miha Esig, Franc Metinger, Simon Pahernik, Franc Pušnik, Konrad Just, Janez Dietner, Janez Šebrek, Franc Andric, Štefan Srienc, Jernej Salecl in drugi) — vseh se spomnimo danes in jim zakličimo hvaležni: »Slava jim!« Vsem, ki so v teku teh 40 let dali in še dajo svoje telesne in duševne moči ma razpolago društvu, sebi in bližnjemu v blagor — in tukaj ne smemo pozabiti tudi naših vrlih dam, ki nam rade priskočijo na pomoč, kadarkoli jih prosimo — in tudi vsem našim podpornikom kličimo: »Hvala jim!« Pristavimo pa prošnjo za isto pomoč In naklonjenost i v bodočnosti, da bo 50-letnica izkazovala še lepši napredek. Našemu viteškemu vladarju kralju Aleksandru I. ikot vrhovnemu krmarju države in najvišjemu pokrovitelju vsega gasilstva pa zakličimo gromoviti: Živijo! Zdravo! — Na pomoč!
Dopisi.
Prostovoljno gasilno društvo Apače je proslavljalo 15. avgusta 50-letnico obstoja društva. Na to slavnost so prihiteli gasilci in občinstvo v velikem številu iz bližnje okolice, Ptuja, Slov. Goric, Murskega polja in tudi iz Avstrije.
Ob času proslave je podelil višji pristav dr. Mlinar iz Ljutomera 16 zlatih in 5 srebrnih svetinj našim zaslužnim gasilcem. Na nje kakor tudi na vse gasilce je imel lep nagovor.
Lepo je govoril tudi naš tovariš župni načelnik Bračko iz G. Radgone.
Ob tej proslavi se je videla sloga in medsbojna ljubezen naših gasilcev, katerim se za udeležbo prisrčno zahvaljujemo.
Brezniea. Gasilno društvo na Breznici je dne 19. julija t. 1. praznovalo 37-letnico obstoja. Lepše tega spominskega dneva ne bi bilo moglo proslaviti kakor s tem, da je prav ta dan bila blagoslovljena nova motorna brizgalna. Bil je to res svečan praznik za vso občino.
Popoldne se je zbralo pred gasilnim domom občinstvo brezniško, zastopniki sosednjih gasilnih društev, fantje in dekleta v narodnih nošah, občinski zastop z županom in polno prijateljev, ki vedo ceniti nesebično delo gasilcev.
Od gasilnega doma se je razvil dolg sprevod ob svi-ranju Krekove godbe iz Jesenic. Sprevod so otvorili zastavonosci, za njimi so peljali konji na ovenčanem vozu novo motorko, za katero so se vozili boter in botrca, družice in častno spremstvo narodnih noš, za temi pa je korakala dolga vrsta gasilcev.
Ko je prispel sprevod pred cenkev, so bile v cerkvi najprej pete večernice, na kar je župnik Peter Koprivec blagoslovil brizgalno, župnik Leiler pa je imel slovesnosti primeren govor.
Po blagoslovu je pristopila k motorki botrca Julka Papier z družicami Francko Prešeren, Francko Knafelj, Tončko Pogačar in Ivanko Šilar.
Položila je na motorko šopek cvetja in želela:
Pozdravljena motorka!
Mlada si, nova si, kakor otrok, ki ni še stopil v borbo življenja! S cvetjem te venčamo in vsi od srca želimo, da bi ostala kot nedolžno dete, ki ne ve, kaj je gorje življenja.
Blagoslova smo prosili nate in naj bi bil ta blagoslov največji ter da bi ne bila nikdar prebujena iz tihega spanja.
Toda, če te pa pokliče glas: »Na pomoč!«, tedaj se prebudi s silo, ki spi v tebi in pomagaj, gasi nesrečo kadarkoli, komurkoli in kjerkoli!
Bodi vsem ljubezen — v požaru pa zmagovalka. Bogu v čast — bližnjemu v pomoč. Naša moč in božja pomoč s teboj do konca!
Nato so	govorili	še	boter Ivan Pretnar,	kovaški mojster, načelnik	društva	Janez Finžgar, ki je že	36 let nepre-
trgoma na čelu društva, župan Ivan Bizjak in načelnik gasilske župe Ivan Rus.
Po končani slovesnosti je bil mimohod gasilcev in odhod do gasilnega doma. Nato se je razvila v gostilni pri Vrbanovcu prisrčna veselica s koncertom in petjem.
Spominski dan 27-letnice bo ostal vsem, ki so se udeležili, vedno v najlepšem spominu.
Župni zlet Tržiške gasilne župe v Dupljah. Dne 14. t. m.
se je vršil dobro uspeli župni zlet ob priliki slavja 25-letnice obstoja dupljanskega gasilnega društva. Ob y22. uri pop. je bil pred gasilnim domom sprejem došlih gostov župnega starešinstva, močne deputacije kranjske župe ter vseh bližnjih gasilnih društev. Po sprejemu se je razvila povorka skozi vas do	cerkve, kjer	so bile pete litanije.
Po petih	litanijah	so	obkrožili gasilci okrašeni prostor
pod lipo, nakar je pozdravil domači načelnik tov. Nečimer vse navzoče, posebno kumico g. Kuharjevo, g. sreskega načelnika dr. Ogrina, g. narodnega poslanca I. Lončarja, g. načelnika kranjske župe Rici Maerja, načelnika domače župe tov. K. Bocaka, ostalo župno staršinstvo in vse gasilce ter prosil g. župnika, da prične z obredom blagoslavljanja.
Po obredih je g. župnik razložil pomen blagoslova, omenil tudi 100-letni jubilej obstoja župnije ter se zahvalil Dupljancem za njihovo podporo.
Nato je stopil na govorniški oder g. sreski načelnik ter v iskrenih besedah omenjal pomen 25-letmce, omenjal zasluge tovarišev, ki so bili deležni kraljevega odlikovanja, zlasti je pa omenjal načelnika tržiškega gasilnega društva, ki, četudi že sivolas, deluje že 49 let na gasilskem polju ter še sedaj aktivno vodi tržiško gasilno društvo. Povabil je vse vaščane, naj pristopijo bodisi kot izvršujoči člani ali pa podporni k domačemu društvu. Nato je pripel odlikovancem odlikovanja. Odlikovani so bili: tov. Dornig iz Tržiča z redom sv. Save 5. raz. ter 11 tovarišev s Srebrno kolajno za državljanske zasluge. Nato je govoril g. narodni poslanec Lončar. Omenjal je vrline dupljanskega gasilnega društva, jim čestital, pohvalil njih narodno zavest ter jim obljubil vso pomoč. V imenu tržiške župe je pozdravil vse navzoče tov. Bocak, častital domačemu gasilnemu društvu, izrekel polno pohvalo župnega načelstva ter v liimenu istega čestital vsem odlikovancem razloživši jim pomen odlikovanj, katere jim je podaril kralj. Posebno je čestital gasilskemu očetu tov.
J. Dornigu, ki se je le težko obranil ginjenosti. V prav priljudnih in segavih besedah je zaključil vrsto govorov g. K. Završnik, šolski upravitelj v pok., ki je tudi ustanovni in izvršujoči član gasilnega društva in ki se je moral pred 25 leti vsako nedeljo sprehajati v gas. uniformi in šele s tem privabil dovoljno število članov. Orisal je vso zgodovino ter prosil vse vaščane za čim večjo pomoč gasilnemu društvu. Sam je bil odlikovan že v Kranju s srebrno kolajno za državljanske zasluge ter je v imenu vseh odlikovancev prosil, naj poneso merodajno zahvalo na Najvišje mesto. Govor je zaključil s trikratnim vzklikom Nj. Vel. kralju, nakar je tržiška godba zaigrala jugoslovansko himno.
Sledil je mimohod pred dostojanstveniki ter odlikovanci, nakar je krenila povorka na veselični prostor, kjer se je razvila vesela zabava. Izlet je uspel prav dobro, zakar gre zahvala domačemu društvu, posebno načelniku Nečimerju in podnačelniku N. Kuharju. Sodelovalo je približno 140 uniformiranih članov.
Dopis iz grosupeljske gasilske župe. Gasilska župa je tudi letos kakor običajno vsako leto proslavila praznik sv. Florjana, zaščitnika gasilcev. Dne 5. maja t. 1. ob l/?9. uri so se zbrala vsa gasilna društva v Grosupljem pri Gasilnem domu in so od tam v četverostopih odkorakala s šentjursko godbo na čelu v cenkev sv. Mihaela v Grosuplem. Po končani službi božji je župa napravila obhod po vasi in je nato v lepem redu napravila defile mimo župnih dostojanstvenikov.
Takoj za tem je župa zborovala. Zastopana so bila vsa društva po svojih delegatih. Sklenilo se je marsikaj važnega, med drugim, da se vrši letošnja župna vaja v treh skupinah. Ta način omogoča udeležbo v večjem številu, kajti nekatera društva so zelo oddaljena.
Vaja za prvo skupino se je vršila v Št Jurju dne 20. junija t. I. Za drugo v Veliki loki dne 5. junija t. 1., za tretjo pa v Šmarju dne 12. junija t. 1.
Vaja prve skupine se ni mogla vršiti popolnoma po načrtu in to vsled skrajno slabega vremena. Vršila se je v manjšem obsegu. Vodil jo je župni podnačelnik tov. Gliha.
Vaje drugih dveh skupin pod nadzorstvom župnega načelnika tov. Žitnika so pa izpadle kar najbolje in je bil tudi uspeh zadovoljiv; zlasti pri tretji skupini v Šmarju, kjer se je dajala voda iz nizkega potoka ponikalnice v dve vasi hkrati. Po vsaki vaji z orodjem so se izvajale redovne vaje, ki so se tudi dobro izvršile. Tov. poveljnik Gliha je tudi to pot, ikakor ob vsaki priliki, poz-val člane, da varujejo red in disciplino, ker se nekatera društva oziroma člani ne morejo vživeti v disciplino, češ saj so gasilna društva prostovoljna, a ravno radi tega mora biti disciplina tem vzornejša.
Vse priznanje in pohvala pa gre našemu župnemu načelniku tov. Žitniku, ki je napravil na Grosupljem dne 19. junija t. I. župni tečaj.
Tečaja se je udeležilo 80 članov, pet od vsakega društva. Tečaj sta vodila tov. Žitnik in tov. Gliha.
Tečaj se je razdelil v dve skupini. Tov. Žitnik je razlagal o knjigovodstvu. Ob tej priliki so se pregledale vse poslovne knjige. Kaiko je bil potreben ta tečaj, se je takoj na prvi pogled videlo. Tov. Žitnik je dal s svojim predavanjem podlago za enako poslovanje v vseh društvih naše župe.
Tov. Gliha je pa razlagal načelnikom, poveljnikom in nadzornikom uprave vežbovnik in o orodju sploh. Živo jim je stavil pred oči, kako sta potrebna red in disciplina v društvih, kako velikega pomena je, če je orodje pri društvu v redu, drugič, da ga tudi dobro pozna vsak član, zlasti pa zgoraj imenovani trije navzoči. Vse se je tudi ikolikor mogoče praktično pokazalo. Da'je pa tečaj čim lepše uspel, se pa župno vodstvo zahvaljuje vodstvu Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, ker nam je poslalo g. ing. Hrovatina z motorno brizgalno, ki nam je razlagal o motorni brizgalni in nje posameznih delih.	i
Prostovoljno gasilno društvo ^ Jurovcih je blagoslovilo dne 28. avgusta t. 1. motorno brizgalno in avtomobil za prevoz orodja in moštva. Mlado društvo si je nabavilo v kratkem času svoje orodje in si naložilo pri tem težko breme na rame, ki ga bo pa gotovo lahko nosilo z združenimi močmi. Ljudstvo in sosednja društva so znala ceniti to požrtvovalnost članstva ter so v lepem številu obiskala to slavi je. Takoj drugo jutro je prišla brizgalna v akcijo, ko je nastal požar v sosednji občini Pobrežje. 30. avgusta pa je
nastal požar v lastnem kraju pri nekem gasilcu, kateremu je uničil ogenj dom, ki ga je komaj postavil. V nedeljo, dne
4.	septembra je priredilo sosednje društvo tombolo in ko so se člani zbirali, da odidejo v Št. Vid — bili so vsi zbrani v slavnostnem kroju — je izbruhnil zopet v občini Pobrežje požar, 'ki je uničil 6 posestnikom njih domove. Namesto pri tomboli — smo se našli s sosednjim Št. Vidskim društvom pri ognju in smo s težkim delom zajezili požar, ki je grozil uničiti vso vas. Na pomoč so še prihitela sosednja društva
Po blagoslavljanju orodja gasilnega društva v Jurovcih zbrani častni gostje z II. podstarosto Ljud. Musekom, kumicami, domačim načelnikom, duhovništvom in zastopniki raznih društev.
iz Ptuja in Hajdine — vsi seveda v slavnostnih krojih. Pozno v noč smo odšli gasilci, ko se je opoldan že vsak veselil, da odnese v Sv. Vidu, če ne prvo, vsaj drugo tombolo, trudni in premočeni domov, da še doma spravimo
orodje in obesimo cevi. Omeniti pa moramo, da so se našli pri požaru ljudje, ki so za plačilo obmetavali gasilce s kamenjem.
Gasilsko slavje v Rečici pri Laškem. Trboveljska gasilska župa je priredila dne 7. avgusta t. 1. obvezen župni zlet v Rečico pri Laškem, ko je tamkajšnje mlado društvo blagoslovilo nov gasilski dom. Bil je prazničen dan za to lepo dolino, ko so prihiteli tovariši gasilci iz cele župe in sosednjega Zagorja, da so pokazali, da znajo ceniti njih trud in delo, ki so ga imeli s tem, da so si v tako kratkem času postavili lastno streho.
Društvo, ki se je ustanovilo šele pred šestimi leti ter je že kraju in času primerno moderno opremljeno, se ni strašilo dela in napora, samo da si postavi svoj lastni dom. To je seveda mogoče samo tam, kjer je vodstvo v najboljših rokah, med članstvom pa harmonija in solidarnost.
Slavja se je udeležilo celokupno župno vodstvo, nadalje so bila zastopana vsa včlanjena društva, katera so poslala 6 zastav. Sv. maša se je vršila na prostem, katero je daroval čast. gosp. dr. Krulc iz Laškega. Kaj primeren je bil sv. evangelij, katerega je prebral in nato raztolmačil vsem navzočim, da bi se morali držati po njem vsi zemljani, ko pravi: »Ljubi svojega bližnjega in pomagaj mu, če je pomoči potreben«. To načelo zasleduje in izvršuje naša gasilska organizacija, kar je brez dvoma tudi eden glavnih vzrokov, da se ta lepa ideja širi čedalje bolj tako, da kmalu že ne bo niti najmanjšega kraja, kjer bi ne bilo našega prepotrebnega društva.
Po maši se je blagoslovil gasilski dom, nato pa je častita! k^ lepemu uspehu društva Rečica zastopnik občine Sv. Krištof in župni načelnik tov. Guček, ki je v vznešenih besedah bodril vse navzoče, naj podpirajo gasilno društvo tudi v bodoče tako, kot so do sedaj. Želeč celokupni šentflorjanski vojski še več takih uspehov, se je spomnil tudi gasilstvu naklonjenega našega vladarja, katerega vzkliku so se pridružili vsi navzoči, godba pa je zaigrala državno himno. Čast. gosp. dr. Krulcu, župnemu načelniku ter botram in botrom so bili izročeni lepi šopki, nakar se je vršil še mimohod in razhod. Nato se je vršila ob navzočnosti vseh društvenih delegatov izredna skupščina.
Vreme je bilo društvu ves dan naklonjeno, vsled česar se je prireditev nadaljevala na lepem vrtu poleg gasilskega doma. Po moralnem uspehu je sledil gotovo tudi lep gmotni
uspeh, kar je temu mlademu društvu le želeti, ker je to po pravici zaslužilo. Naj h koncu omenim še to, kar sem večkrat slišal ta dan in sicer samo eno željo raznih članov, da tak napredek, kakor ga zaznamuje društvo Rečica, bi lahko imela že tudi vsa društva, ki so starejša ter so dobre čase prespala. Res je, da je sedaj vsled splošne krize tudi društveno življenje in delovanje otežkočeno, toda vzgled tega društva jasno priča, da tudi v teh resnih časih ljudstvo in razne ustanove gasilstvo rado podpirajo, ker vedo, da bo njih podpora mogoče enkrat bogato poplačana. Fr. U.
Zlet JGZ in mogočna proslava 60-letnice slovenjgraških gasilcev. Pokrajinski zlet JGZ, ki se je vršil na naši severni meji v zavednem Slovenjgradcu v dneh 13. do 15. avg. t. 1., ob priliki bisernega jubileja slovenjgraškega gasilnega društva, je uspel nadvse sijajno. Proslavi sta dala posebno slav-
Narodni poslancc Nikola Sokolovič se v imenu poslancev zahvaljuje načelniku tov. Kopaču Leopoldu za dobrodošlico.
nostni okvir blagoslovitev nove motorne brizgalne in društvenega prapora po prevzvišenem škofu gospodu drju. Tomažiču iz Maribora in pa impozantna udeležba gasilstva, občinstva, zastopnikov državnih, cerkvenih in političnih oblasti ter društev. Posebne pozornosti pa so bili deležni narodni poslanci, ki so se odzvali v častnem številu iz vseh krajev naše države in sicer pokrovitelj proslave gospod minister v p. dr. Vošnjak Bogomil, dr. Jevremovič, Nikola Hribar, Stepanov, Nikola Sokolovič, Dušan Antonijevič, Jovan Misirlič in Djoka Parabučski.
2e sobotnega sprejema starešinstva JGZ, ki je prispelo celokupno s starosto Josipom Turkom na čelu, se je udeležilo okoli 250 gasilcev slovenjgraške gas. župe. S tem vlakom so se pripeljali tudi gostje iz Koprivnice v Savski banovini in iz Schwaza na Tirolskem. Zvečer ob 9. uri je bila po lepo oikinčanem in razsvetljenem mestu povorka z bakljado in podoknicami kumicam dr. Vošnjakovi, dr. Brat-kovičevi in dr. Pirnatovi, po bližnjih gričih pa so goreli kresovi. Kasneje se je pa vršil v »Soikolskem domu« prijateljski sestanek, na katerem je vse udeležence pozdravil dru-šlveni in župni načelnik tovariš Kopač Leopold.
Nedeljska proslava se je začela zgodaj zjutraj z budnico. Ob 8. uri zjutraj je bil sprejem gostov na postajališču. Z vlakom, ki je dospel z več minutno zamudo, so se pripeljali gasilci Mariborske in Korotanske župe ter godba iz Bistrice' in Ruš. Od 9. do 10. ure je bil na trgu Kraljeviča Andreja koncert Mežiške rudniške godbe, nato pa odhod gasilstva na postajo k sprejemu gostov, ki sta jih pripeljala redni in posebni vlak iz Celja. S prvim so se pripeljali tudi narodni poslanci, ki so jih pozdravili načelnik tovariš Kopač, sreski podnačelnik Eiletz in župan dr. Bratkovič. V imenu poslancev se je za prisrčen sprejem s temperamentnim govorom zahvalil poslanec Nikola Sokolovič. Ko je po kratkem času prispel še posebni vlak, ki je pripeljal gasilce iz Trboveljske, Žalske, Gornje savinjske in šoštanjske župe, je krenila povorka s tremi godbami in 7 prapori na čelu v mesto v župno cerkev, ker je bral slavnostno mašo škof dr. Tomažič ob številni asistenci. Po maši je škof opravil
blagoslovilne obrede pred cerkvijo. Mala Marija Kopačeva je potem pozdravila škofa s pesemco, ki jo je za to priliko sestavil Fr. Ks. Meško, župnik v bližnjih Selih, ter mu je izročila velik šopek rož. Vse navzoče je nato pozdravil tov. Kopač ter se je v imenu društva in župe kot njun načelnik zahvalil za poset škofu drju. Tomažiču z ostalo duhovščino, kumicam, pokrovitelju drju. Vošnjaku in njegovim sotova-rišem poslancem, zastopniku bana in sreskega načelstva g. Eiletzu, starosti JGZ Turku, vsem članom zveznega starešinstva in odbora, došlim gostom iz Avstrije in Savske banovine . s podnačelnikom Hrvatsko-slavonske vatrogasne zajednice, narodnim poslancem s tovarišem Hribarjem, zastopnikom državnih uradov, društev, občin, gasilcem in končno vsem prijateljem gasilstva. Nato je prečital ob živahnem pritrjevanju vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru I., kot najvišjemu pokrovitelju gasilstva.
V imenu šolske mladine je pozdravila gasilce učenka meščanske šole Tret jakova. Deklice v belih oblačilih pa so zastopnikom in delegatom poklonile šopke rož.
Besedo je povzel slovenjgraški župan in tajnik društva dr. Bratkovič, ki je v jedrnatem govoru poudaril pomen gasilstva. Za njim je govoril domači poslanec dr. Vošnjak in je opravičil ministra za telesno vzgojo drja. Kraljeviča, ki je bil zadnji trenutek zadržan. Govorili so še sreski podnačelnik Eiletz, starosta JGZ Turk in narodni poslanci dr. Jevremovič, Parabucki in dr. Antonijevič.
Ob 13. uri je bil na trgu mimohod. Spredaj so nosili zastavonoše 7 praporov iz Maribora, Celja, Mežice, Gaberja, Šoštanja, Trbovelj in Slovenjgradca, nato so korakale samaritanke iz Družmirja, Šoštanja in Velenj, za njimi pa okrog 800 gasilcev. Dolgo vrsto so zaključili gasilci kolesarji in rešilni avtomobil. Sodelovale so godbe iz Mežice, Št. lija in Bistrica-Ruše. V hotelu Goli se je vršila nato slavnostna seja, ki jo je vodil starosta Turk. Načelnik Kopač je podal zgodovino društva od ustanovitve, nakar so bile prebrane številne brzojavne in pismene čestitke, med drugimi bana drja. Marušiča, ministra za telesno vzgojo drja. Kraljeviča, predsednika viš. dež. sodišča drja. Rogina Antona, poslanca Prekorška, staroste čehoslovaškega gasilstva Seidla in zvez iz Brna in Trenčina ter drugih.
Sreski podnačelnik je nato odlikoval za nad 25- in 40-letno zvesto gasilsko delovanje 7 gasilcev z zlato, odnosno srebrno svetinjo. Pri tej priliki so bili s častnim zaslužnim križcem odlikovani minister dr. Kraljevič, poslanec dr. Vošnjak, starosta ČSG Seidl, starosta in podstarosta
Blagoslovitev motorke in prapora po prevzv. škofu dr. Tomažiču.
Hrv.-slav. vatrogasne zajednice Heržič Marjan in Nikola Hribar, vsi navzoči člani starešinstva JGZ s starosto Turkom, tovariši Gologranc, Voller, Košir, vsi zaslužni člani slovenjgraškega gasilnega društva, ki delujejo že nad 20 let ter člani društvenega odbora.
Po banketu, ki so se ga udeležili škof dr. Tomažič, narodni poslanci, zastopniki JGZ in včlanjenih žup ter zastopniki lokalnih organizacij, se je popoldne vršila na prostornem in lepo okinčanem sejmišču velika ljudska veselica. Zvečer pa so se spuščale številne rakete in se je streljalo s topiči. Posebni vlak je ob 22.30 uri odpeljal večino gostov proti Celju in Ljubljani, narodni poslanci in nekateri drugi gostje pa so porabili solnčni ponedeljek za izlete na Urško goro, na Pohorje in v bližnje lepe obmejne kraje.
Pokrajinski zlet JGZ s	proslavo obletnice je bil	za našo
severno mejo dogodek,	ki	bo ostal	tamkajšnjemu	ljudstvu
trajno v spomin.	K. L.
Zahvala Nj. Vel. Kralja	udeležencem	zleta JGZ v	Slovenj-
gradcu.
Načelnik gasilske župe Slovenjgraške tov. Kopač Leopold je prejel od maršalata dvora na vdanostno brzojavko, ki je bila poslana Nj. Vel. Kralju s pokrajinskega zleta JGZ v Slovenjgradcu, dne 14. avgusta t. 1., naslednjo zahvalo: »Gospod načelnik! Nj. Vel. Kralj je blagovolil sprejeti poslano vdanostno brzojavko s pokrajinskega zleta Jugoslovanske gasilske zveze v Slovenjgradcu in mi je naročil, da Vam in vsem udeležencem zleta izrazim Njegovo zahvalo udanosti in zvestobe.
Maršal dvora: generalštabni brigadni general
A. Dimitrijevič.«
Vič-Glince. Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince je
9.	in 10. julija proslavljalo 60 letnico obstoja društva združeno z blagoslovitvijo in otvoritvijo novega gasilnega doma.
Slavnosti so se pričele že v soboto zvečer /, baklado in krasno iluminacijo doma. Zvoki viške godbe so zvečer doneli daleč na okoli. V nedeljo dopoldne ob 10. uri je bil zbor domačih in sosednjih gasilcev pred viško cerkvijo. Nato je bila v cerkvi služba božja, ki jo je daroval čast. župnik P. Tavčar. Po maši se je razvil lep sprevod, ki je z jezdeci na čelu, deloma med nalivom, korakal po vseh glavnih cestah občine proti novemu gasilnemu domu, ki je zgrajen v jedru starega Viča ob Gradaščici.
V novem domu se je ob 11. uri vršil kratek slavnostni občni zbor. Načelnik društva, neumorni tov. Janez Gašperlin, je po pozdravu očrtal zgodovino društva in se zahvalil vsem dobrotnikom in podpornikom društva, zlasti viški občini, ki je naklonila za dom 100.000 Din. Z iskrenim odobravanjem je občni zbor sprejel udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo Dr. Kraljeviču.
Blagoslovitev doma.
Vičani so res mnogo žrtvovali, da pokažejo kaj zmore ljubezen do gasilstva. Slovesnosti blagoslovitve so prisostvovali odlični zastopniki oblastev!
Pred viško cerkvijo formirani sprevod gasilskih vrst in narodnih noš, se je ustavil na trikotnem trgu pred novim domom. Načelnik tov. Janez Gašperin je otvoril dom, pozdravil vse navzoče zastopnike in prijatelje društva ter nato
zaprosil g. župnika P. Tavčarja za blagoslovitev. Gospod župnik je v lepem govoru očrtal naloge, smotre in delo gasilcev in nato med streljanjem brdenskega topa izvršil blagoslovitev.
Tovariš načelnik je nato med kratkim nagovorom razdelil izdelani diplomi častnima članoma, bivšemu županu g. Andreju Knezu, in sedanjemu županu g. Juriju Petrovčiču. Viškim gasilcem pa sta toplo častitala starosta J. G. Z. g. Josip Turk in polkovnik Novakovič v imenu strelskih družin. Še sta čestitala ravnatelj g. Fakin in župni načelnik .tov. F. Zupan. Občinstvo je burno vzklikalo kralju Aleksandru I., godba pa je zaigrala narodno himno. Nato je bil defile vseh gasilcev pred starosto J. G. Z. g. Turkom in ostalimi odličniki.
Po ogledu krasnega doma se je pričela prijetna ljudska veselica na dvorišču in vrtu Zavašnikovem. Prireditve so se proti večeru udeležili tudi mnogi delegati gasilnih društev iz vse dravske banovine, ki so dopoldne prisostvovali glavni skupščini J. G. Z.
Vuzenica. Proslava 40-letnice in župni zlet. V smislu sklepa župnega občnega zbora se je vršila v nedeljo 31. julija proslava 40-letnice delovanja društva zvezana z zletom gas. župe Korotanske v Vuzenici. Ves trg si je nadel slavnostno lice, krasno vreme pa je dobro razpoloženje še dvignilo. Pri opoldanskem vlaku je domače društvo sprejelo župno starešinstvo in od zgoraj došle goste, popoldan ob pol 3. uri pa se je začela pomikati iz Sokolskega doma povorka^ broječa z obema godbama iz Mežice in Mute blizu 200 mož. Pri cerkvi je bil zbor in je najprej pozdravil goste župan in načelnik društva J. Mravljak, nato pa še podal kratko sliko 40-letnega delovanja društva. Za njim je pozdravil navzoče v imenu bana g. sreski načelnik dr. Hacin, ki je pripel 5 odlikovancem iz sreza tudi srebrne kolajne. Govorili so še nar. poslanec inž. Pahernik, načelnik gas. župe slovenjgraške Kopač in načelnik Korotanske župe Vončina, potem pa sta izvajali društvi Vuzenica in Muta praktično vajo, ki je pokazala lepo izvežbanost moštva ter brzo in tiho delo; pet minut po alarmu je brizgalo že 6 curkov. Nato se je razvila na veseličnem prostoru (v Sokolskem domu) prijetna zabava ob zvokih dveh godb, prijetno razvedrilo pa je bila tudi pantomina »Otroci — gasilci«, ki jo je naštudiral s sokolsko deco sin šol. upr. Karel Vollmaier; zlasti je dobro učinkovala resnost, s katero je deca izvajala markirano delo gasilcev.
Izredno lepo vreme in dobro razpoloženje sta pripomogla, da je cela slavnost tako v moralnem kakor v gmotnem oziru nad vse lepo uspela.
Priporoča se modna trgovina
T. EGER
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2
r
Ljubljana
Poljanska c. 8 (preje Henrik Kom)
Ustanovljeno 1862
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar / Instalacija vodovodov in centralne kurjave / Naprava strelovodov / Kopališke in ki o-set ne naprave. _
I
Tovarna
keksov,
biskvitov,
vafeljnov
itd.
B. Pauer
družba z o. z.
Ljubljana, Zg. Šiška
Sobno slikarstvo
Albert Špeletič
| Ljubljana, Emonska cesta 25
I______________________________________I
Tehtnice
Uteži popravljam solidno in pod garancijo.
Odpiram vse vrste
3 blagajn e
Izdelujem nove tehtnice in blagajne
M. Ferjan
Ljubljana
Zvonarska 7. Ust. 1855.
Rozman Lovro
Ljubljana
Grudnovo nabrežje St. S
Telefon 2997	5/
Specialna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril.
PMTLa HOIIK
A, KASS1G
LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA
Ustanovljeno leta 1880.
Izdelovanje čepic, zaloga krojnih potrebičln. Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejSih predpisih JGZ.), kakor: čepice, gumbe, pličalke, na-ramke, znake za bluze In čepice, rdeče blago, vrvce za pličalke, trobke in rogove, lipove liste Itd. Naramke vseh vrst lastnega Izdelka, fino izdelane In trpefne. — Podjetje Je na novo moderno urejeno In povečano. — Cenik brezplačno!
Nudim najceneje tapetniške izdelke
otomane od 500 Din modroce od 200 Din
SITAR KAROL
Ljubljana, Wolfova 12
Telefoni 28-10.
BAKLE ,
PETROLEJ J
več kot za polovico cenejše — solidno izdelane razpošilja tvrdka
K. BOCAK
TRŽIČ
9. & (S. žRemžgar
slikarstvo in pleskarstvo
Xjubljana
^Kolodvorska 18 — Čopova 10
‘Gele/on štev. 3430
V	V
SPLOŠNO KLEPARSTVO I
IN VODOVODNE INSTALACIJE I KRITJE LESNO-CEMENTNIH STREH |
LJUBLJANA
HRENOVA ULICA 7
TELEFON ŠTEV. 28-03
SOLIDNO DELO!
ZMERNE CENE!
JAKOB
FLICL
DEDIČI
Stavbni In galanterijski klepar, vodovodni Inštalater, krovec le-senocementnlh streh, kritje zvonikov ter napeljava strelovodov.
UUBLJANA
Gregorčičeva 5 Rimska cesta 2
USTANOVLJENO 1884 NASLOV ZA BRZOJAVKE : FLIGL LJUBLJANA 0 TELEFON ŠT. 33-53
Ivan Brunčič
stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo
Ljubljana
Splošno kleparstvo
Pefer Xiinilc
Ljubljana, Ambrožev trg štev. 9 specialna instalacija strelo-
vodov — „Conco" izolacije za
dravsko banovino — Cene
zmerne — Delo najsolidneje
ANTON LEGAT	,.M^oSiiEVA cest a štev. 2s
........................’	Spečemi'Äi' deükÄtese^ zÄJTnk'övÄLMcÄ
Stupica Josip
Ljubljana, Slomškova ul. št. 6
Trgovina avtomobilov, voz in konjskih Telefon 2826	oprem / Jermenarstvo in sedlarstvo / Avto-
ličanje po najnovejšem ameriškem brizgalnem sistemu, emajliranje v ognju in tape-ciranje avtomobilov / Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po konkurenčnih cenah.
Avt o g a r a ž a
,	Na razpolago boksi za dnevno in mesečno
oencin - olje	uporabo. Dostop v garažo ob vsaki uri.
Zastopstvo gume „Pirelli“.
SPECIALNI KOMPLETNI AVTOMOBILI IN ŠASIJE SVETOVNO-ZNANIH ZNAMK AVSTRO FIAT in INTERNATIONAL ZA VSE GASILSKE SVRHE, motorne brizgalne,1 gasilske lestve, rešilni in škropilni avtomobili itd.
aAa
international!
Generalno zastopstvo
O. ŽUŽEK
LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica 11
Telefon Interurb. 2461
Najnovejši modeli brzoparilnika, francoski kotli sistema
„DE ROi“ za kuhanje žganja. Navadne hrvatske^in kranjske kotle za kuhanje žganja, bakrene kotle, asbestna precejala za vino, to-plodere, vaze in vse, kar spada v kotlarsko stroko izdeluje in priporoča
m
KOTLARKA“
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 5.
Strojno podjetje
R. Wlllmann
Ljubljana, Slomškova ulica Sl. 3
Beneški jarmeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji / Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice / Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jerraenice vseh vrst in velikosti / Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom / Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave / Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav / Vsakovrstna popravila strojev /
Ponudbe brezplačno / Na željo obisk strokovnjaka.
Tel. 2055
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
Telefon štev. 2312 / Račun pošt. hranilnice 10.761
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; llu-strirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; broöure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov LASTNA TVORNICA 6O L 8KIH ZVEZKOV
m
prenosne od Din 17.000 —
dvokolesne od Din 23.000-
avtomobilske od Din 90.000-—
Škropilni avtomobili s pripravo za sneženje in pometanje cesi.
Hrček <& Neugebauer
Brno, Češkoslovaška republika
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenjskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vzajemno ZAVAROVALNICO
oštevajte edino-le
MASARYKOVA CESTA
LJUBLJANA
ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
GASILNA DRUŠTVA, POZOR!
Preden si nabavite potrebne cevi,
Vas vljudno vabim, da si ogledate . mojo zalogo
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33
»SAVA«
obča zavarovalna d. d. v Zagrebu,
ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska Stedionica in Jugoslavenska udružena banka d. d. v Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemaljska banka d. d. v Beogradu ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, je prevzela v kraljevini Jugoslaviji elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi nad 40 milijonov dinarjev brez garancij bank-ustanoviteljic. — Izplačila za Škode od leta 1921. nad 160 .milijonov dinarjev.
GENERALNI ZASTOP ZA DRAVSKO BANOVINO
V LJUBLJANI, MARIJIN TRG / SV. PETRA CESTA 2
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Račun poStne hranilnice it. 13.200
Telefon 24-34
f'
S
BAKLE
parafinske, brez dima, '/2 m dolge, 5 cm debele, ä Din 16*—, za baklade, nočne požare In vaje v vsaki množini pri tvrdki
„PYROTA“
CELJE
Vse potrebščine za gasilna društva Vam nudi tvrdka
FILIP BIZJAK
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 8
Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913.
»JUGOSLAVIJA«
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani.
Sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenjska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma.
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Na]večji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Grafike vzajemne zavarovalnice“ In od zavarovalnih družb „Feniks* (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse" ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - NaJ-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE* ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 2751. PISARNAt DUNAJSKA CESTA ŠT. 15. Telefon 2571.
Zahtevajte naš specialni cenik za gasilske zastave! Na željo pošljemo specialen načrt ali pa zastave, ki so v delu, na ogled! — Organizacija naSega podjetja nam dovoljuje brezkonkurenčne cene!
ECCLESIA
JOSIP HAFNER, DRUŽBI Z (L Z. LJDILJA1A. PRISOJAH 1L1CA 5
Izdeluje društvene zastave, posebno gasilske, v vsaki izdelavi od najpreprostejše do najbogatejše. — Zastave se izdelujejo po lastnih ali predloženih načrtih. V naših delavnicah so zaposlene samo prvovrstne delovne moči, zato lahko prevzamemo vsako jamstvo za naše izdelke. — Edino tovrstno podjetje v državi z lastnimi po modernih principih opremljenimi delavnicami. —
Konrad Rosenbauer, Linz ob D.
K. Rosenbauer in drug, Celle
tovarne motorjih brizgalnic in gasilskega orodja
NASLOV ZA BRZOJAVKE: F K. KOŠIR CELJE ★ TELEFON 99
Prenosna štlricilindrska motorna brizgal-nica, model 1929/30. 24 HP.
Najnovejša konstrukcija se izdeluje na dvokolne, štiri-kolne in avto-priklopne vozove.
Na podlagi 201etne preizkušnje v motornih brizgalnah priporočamo svoje avtomobilne, štirikolne, dvokolne in prenosne motorne brizgalnice.
Škropilni avtomobil s pripravo za snaženje in pometanje cest.
Dvodlindrska motorna brizgalnica, model 1929, 18/20 HP., pritisk do 16 atm. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo čisto vodo.
Več kot 2000 Rosenbauerjevih brizgalnic po vsem svetu.
Vsakovrstne lestve, gasilsko opremo, čelade, pasove in vse v to svrho spadajoče predmete. Brezplačne ponudbe, predvajanje brizgalnic, informacije itd. na željo:
FRANC KOŠIR, CELJE
glavno zastopstvo in zaloga za Dravsko banovino.
Gasilski zavodi d. d.
jjachy pri Prostelovu na Moravskem
Ustanovljeno leta 1820.
Zastopništvo MifibOf
Cankarjeva ul.
Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, le-
stev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkter-jev, avtomobilnih in motornih brizgalnic priporoča svoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje. Vse vrste telovadnega orodja. Ugodni plačilni pogoji. Za vse stroje se jamči! Cene solidne.
Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 8001 y min., pritisk do 16 atm.
':x-xvx:
•:’v
Z* ■'
 r.. ;
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE, D. D.
+ELEF0l?l'	V	LJUBLJANI	obratSKI
izdelujejo po svojih lastnih modelih najmodernejše in najbolj priročne
Zalotil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana". Odgovorni urednik Jože Turk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franci
z največjo zanesljivostjo pri najtežjih okoliščinah. Zahtevajte cenik in ponudbe!
z brezhibnim delovanjem pri dolgotrajnem obratovanju z velikim gasilnim učinkom pri največjih pritiskih
motorne brizgalne
z delazmožnostjo od 600 do 1400 litrov na min.
Naše motorke, ki so delale v neštetih primerih vzporedno z inozemskimi, so vedno najbolje delovale — prav posebno
j
so se odlikovale